178
Kmetijstvo.
Črtice za sadjarje.
IX.
Nekatere sadne vrste se dado pomnožiti z nasi-panjem. Rastline, ki se pri korenini rade gosto razra-šajo, se odrežejo prav pri tleh. Mladike, ki izrastejo iz korenine, se, ko dorastejo do 20 centimetrov, osujejo se s prstjo, tako da pridejo 10 do 15 centimetrov v zemljo.
v
Cez štiri mesece se zopet osujejo, tako da pridejo 20 cm v zemljo. Mladike navadno že do jeseni narede toliko korenin, da se lahko odločijo, od prvotne rastline, če pa ne, se pa puste še jedno leto.
To delo se lahko ponavlja slednje leto ali pa vsaj vsaki dve leti, kakor hitro poganjajo mladike. Čim močnejša je zemlja, tem hitreje mladike delajo korenine in tem hitreje rasto. Na ta način zamoreš pomnoževati smokve,   kutne,   češplje,  ribez, bodeče grozdiče in lesko.
Nekatere rastline se pomnožujejo s pripogibanjem. Prvotna rastlina se nekaj let močno prirezuje, da dobi obliko grma. Potem se pa mladike ali veje, ne da bi se odločile od prvotne rastline pripognejo in zakopljejo z zemljo. Okrog prvotne rastline se izkoplje okrogel jarek. Vejice ali mladike, ki se mislijo vkoreniniti, se lepo pripognejo v ta jarek, tako da se v jarku zvijejo v lok. Da pa hočejo ostati v tej legi, se pa na dnu jarka pritrdijo z lesenimi kavlji. Konci vejic se pa odrežejo 80 centimetrov nad zemljo. Potem se pa jarek lepo zasuje za rahljo prstjo.   Pri tem glej,   da konci vejic stoje, ko-
v
likor je moč navpično. Ce je potrebno, privezi jih k majhnim količkom. Če se zasipljejo mladike, se to delo opravlja po leti, drugače pa jeseni, po zimi ali pa v zgodnji pomladi. Ko se rastline dovolj vkoreninijo, se kakor tudi pri prej omenjenem načinu pomnoževanja, iz zemlje izkopljejo, odločijo od prvotne rastline in drugam presade. Posebno trte se jako pogostem na ta način pomnožujejo. Pa tudi črne murbe, leska ribez, bodeče grozdiče in 'smokve se lahko na opisani način pomnožujejo.
Nekaterniki pa imajo navado, da okrog prvotne rastline izkopljejo širok plitev jarek, katerega dolgost se določi po dolgosti najdaljših vej, katere se imajo pripo-gniti. Mladike oziroma veje se pripognejo v ta jarek in po vsej dolgosti pritrdijo k tlom z lesenimi kljukami. Tako se pusti tako dolgo, da očesa poženo po kacih 10 cm visoke mladike. Sedaj se pa pripognjene veje zasujejo kacih osem centimetrov globoko. To pomnoževanje se pri nekaterih rastlinah bolje obnese nego prejšnje.
Naposled je pa omeniti še pomnoževanja s cepljenjem. Tukaj ne mislim navadnega cepljenja.  Ce cepimo hruško
na hruško jablano na jablano, s tem nikakor nismo pomnožili sadnega drevja, temveč smo ga le požlahtnili. Drugače je pa, če cepimo hruško ali kutno na beli trn, češnjo na mahalep, marelico na trnuljo ali pa ribez na rumeno cvetoči ribez. Ta vrsta pomnoževanja sadnega drevja je pa tako redka, da za sadjarja nima skoro nobenega pomena. Težko se bode dobil kdo, ki bi drnulje ali beli trn presajal na vrte in ga cepil. Da se tako cepljenje ni bolje pomnožilo, temu je pač to krivo, ker se posebno dobro nikakor ne obnese. Sploh imajo vse druge vrste pomnoževanja rastlin izimši nekatere rastline manjši potem, od kar se v drevesnicah v večji množini vzgajajo iz semena sadne rastline.