Leto V., štev. 9 Lfublfana, četrtek, fO. januarja 1924 Cena 2 Din t|atraf. Stana mesečno 20-— Din ia inozemstvo SO-— . neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Lfnblfana, Prešernova ul. št. 54. Telet. it. 36.' Podružnici: Maribor. Barvarska ul. 1. Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.812. Ljubljana, 9. januarja. Osebe ln politično stran karstvol Kako srečen bi bil narod, če bi osebe, osobice in njih samoljubje, napuh in rfzdavost ne kvarile javnega življenja. Govorč in pijejo o načelih, o programih. A za temi lepimi okviri se >kriva mrtvaško lice egoizma^ Tako je drugod, v mslem narodiču pa se to grimaso podaljšajo v karika-!uro. Skoro za vsakim bojem išči in jašel bog ranjeno domišljavost in požrešno sebičnost. Med klerikalci je mnogo tega grde-tn boja. Zlasti odkar imajo precej posvetne inteligence. Cerkev pa ima velik želodec. Zato pa napredne stranko tem bolj trp6 na teh narodnih boleznih. Po prevratu so rastle stranke in strančice ko »obe. Za vsako je čepel domišljav možak, ki je mislil, da jo Mesija. In ker narod noče kar gladko poklekniti pre-denj, mu zameri. Hud je, neznansko hud za vsakega, ki si upa dvomiti o njem. V tem razpoloženju je prišla ideja naprednega bloka. Elementarna in ;rozeča. Napredni krogi so ogorčeni nad razprtijami in hočejo enotno fronto. Tako je bilo javno mnenje pred volitvami, tako je danes. Silno so se uplašili tega narodovega ukaza gotovi voditelji in voditeljčki. j bo z menoj? Tako so je vprašal vsak. In po tem vprašanju so jc odločil napram naprednemu bloku. Tako so začeli proti ideji naprednega bloka rovati nekatori prvaki naše SKS. Da svoje pristaše prekriči, jo »čelo vodstvo širiti teorijo, da s km o tom more le kmet in da se kmečka tranka more družiti le z drugo kmečko stranko. Modre so bile te besede, in marsikoji kmetič, upravičeno ponosen na svoj stan, je nasedel. Iu naša NSS? Ta jo začela praviti svojim pristašem o socijalizmu, ki ne more t buržuji! Kako naj gremo s kapitalisti, tako jo vprašala NSS, in na to modro vprašanje so pristaši rekli: Ne gremo, Mnogi pa so mislili drugače in odpadli od SKS in NSS. Ideja naprednega bloka ni zaspala. Nova nevarnost je rastla, kajti po vsej deželi so vsi dobri ljudje za naprodni blok. A kam potem mi? Kdo bo prvi, kdo bo dragi, tretji? Tako so se vpraševali preplašeni voditelji iu voditeljčki. Ne, ne, to ne smo biti! Kam pa pridemo mi, če bi naprednjaki bili v eni fron-li? In začeli so se ogledovati eden drugega, kje bi se našlo zavetje, da bi se vendarle njih slabotna lučka še videla. Čez plot so vrgli načelo o «sa-mokmečkem» ali «proleta-rskem» stališču. Napredni blok bi združil napredne »oči v eno smer. Krepko naše novin-stvo bi mu bilo na razpolago. A kdo 'i bil vodja? Odgovor ni težak: Vodij bi bilo reč, a najbolj bi se med njimi videlo we, ki so sposobni in delavni. Po-vprečniki ali podpovprečniki bi izginili rti ostali v drugi vrsti. Dovolj je prostora za vse delavne, a kdor je naj- Rusko-jugoslovanska pogajanja PROFESOR DIMITRIJEVIČ ZASTOPNIK NAŠE VLADE. - ZBLIŽA- NJE MED OBEMA CERKVAMA. Prjga, 9- januarja, j. 0 včerajšnjem po-1 določen in jo treba posvetovanja temu ročilu, da se vrše med Rusijo iu Jugoslu-vijo radi priznanja sovjetske vlade tre-notno v Berlinu in Pragi pogajanja, je doznal vaš dopisnik iz zanesljivega praškega vira, da gre le za predrazgovore, in sicer ne samo v Berliuu iu Pragi, temveč tudi v Moskvi. V Moskvi zastopa Jugoslavijo prof. beograjske univerze Di-mitrijevič. Zanimivo je v zvezi s tem, da podrediti. Vse to je sklenjeno le vsled tega, ker bi za Češkoslovaško in Jugoslavijo ne bilo oportuno, da se angažira zu Humunijo v besarabskem vprašanju. Zelo veliko vlogo pri priznanju sovjetske vlade bo igralo tudi versko vprašanje. Profesor Dimitrijevič, ki fungira kot zastopnik srbske pravoslavne cerkve, se je obrnil na ruski sinod radi upostavitve Bolgarija povabljena v Malo aotanto se jo vršilo pričetkom januarja v Beogra- normalnih oduošajev med obema cerkva-du več sej ministrskega sveta, na katerih j ma. Njemu ua čast se je vršil v sinodu se je razpravljalo posebno o ruskem vpra-! svečan sprejem, ki so so ga udeležili tu-šanju. Mala antanta, ki zboruje trenutno! ,ii zastopniki vzhodnega patriarha. Profe-na konferenci v Beogradu, se ne bo bavila ; sor Dimitrijevič izjavlja, da bo zbližiuije z ruskim problemom kot celota, temveč med srbsko iu rusko cerkvijo v najkraj-bo prepustila inicijativo v tem vsakemu1 šem času izvedeno- Ituenovau jo bil za posameznemu članu. Mala antanta bo da-1 častnega članu teološke akademije v ia le toliko navodil, v kolikor je tekst: Moskvi, posameznih pogajanj s sovjetsko Rusijo j _ Zakasnitev beograjske konference RUMUNSKI ZUN. MINISTER PRIDE ŠE LE DANES. — POSVETOVA- NJA MED PAŠIČEM, NlNClCEM IN BENEŠEM. - VISOKA ČEŠKA ODLIKOVANJA. Beograd, 9. januarja, p. Danes dopol- dne ob 10.10 je dospel z brzovlakom Beograd češkoslovaški mini6ter za zunanje stvari Beneš 5 svojo soprogo Ano. V njegovem spremstvu se nahaja šef kabineta dr. Skalicky in ravnatelj arhivov dr. Opočensky. V dvorski čakalnici so se zbrali dr. Ninčič z gospo, pomočnik Panta Gavrilovič, praški poslanik I.juba Nešič, bivši odpravnik poslov v Pragi Branko Lazarevič, čsL poslanik Seba z gospo, predstojnik češkoslovaškega presbiroja Cermak, osobje češkoslovaškega poslaništva ter zastopniki domačega in tujega tiska. Sprejem na postaji je bil izredno prisrčen. Po prihodu so odšli gosti v Palast-hotel, kjer jim je dr. Ninčič priredil zakusko. Nato jo odšel dr. Beneš v spremstvu poslanika Sobe v dvor ter se vpisal v dvorsko knjigo, ob 11.30 pa v spremstvu dr. Nin-čiča v stanovanje Pašiča, kateremu je dr. Beneš izročil red Belega lova I. razreda. V Pašičevem stanovanju je ostal Beneš več kot eno uro v prijateljskem razgovoru. Beneš jo v kratkih potezah seznanil Pašiča o svojem potu v Pariz in mu razložil rezultat njegovega dela pri francoski in angleški vladi. Izročil jo min. predsedniku pozdrave in lastnoročno pismo predsednika republiko Ma-saryka. Vlak z romunskim zunanjim ministrom Duco še ni prispel v Beograd, ker divjajo ob rumurasko-srbski moji silni viharji. Prihod ministra Duce so pričakuje za jutri ob 4. uri zjutraj. Zaradi tega je bila za danes ob 4. popoldne sklicana otvoritvena seja Male antante odložena ln se bo vršila šele jutri ob 10. uri do- PROGRAM ZA UREDITEV ODNOŠAJEV Z RUSIJO. se žc nahajajo na Dunaju. Pogajanja bi sc vršila v Šalzburgu. Z veliko napetostjo se pričakuje tudi odločitev Malo antauto gledo Bolgarije. Iz podučenih krogov sem izvedel, da j« stališče Jugoslavijo v tem vprašanju sledečo: Mala antanta naj lil opozorita Beograd, 0. januarja, r. Minister Beneš bo tokom konferenco Male antante obširno poročal o dosedanjem delovanju čeških predstavnikov v Rusiji, kakor tudi o delu češkoslovaških in ruskih diplomatov od pričotka vzpostavitve od-nošajev med obema državama. Neki viš- ji uradnik našega zun.nnjc.ga m,'nistrs,tva je izjavil, da Mala antanta, ki .ie prvorazredni politični faktor v Srednji Evropi, nikakor ne ntore dopustiti, da bi države, ki tvorilo Malo anlanto, stopile kot zadaje v odnošaje z Rusijo. Mnogo je odvisno od Rumunije, ki je dosedaj zahtevala, da ji Rusija vrne zaplenjene zlate zaloge in prizna aneksijo Cesara-hije. Prvo zalitevo jo Rlununija pripravljena opustiti. V tem slučaju bi vodil pogajanja v imenu Male antante zastopnik Rumunije s sovjetskimi delegati, ki Bolgarijo, da kot cclota pologu največjo važnost na lojalno izvrševanje nculllske mirovne pogodbe. Na podlagi dejanskega stanja, ki je ustvarjeno s to aogodbo, pa je Mala anUinta pripravljena k aktiv-nemu prijateljskemu sodelovanju z Bolgarsko, kateri hi sc tako odprla pot k vstopu v zvezo srednjeevropskih držav. Glede Grško bo konfereuca gotovo izrazila svoj deeintorcssement na notraujib dogodkih v tej državi. Vprašanje pristopa Grške pa ni aktualno. Komedija Ludendorffove obtožbe LUDENDORFF OBTOŽEN VELEIZDAJE, NACIJONALISTI PA MU PONUJAJO MANDAT IN VODSTVO «PATRIJOTlCNE POLITIKE*. poldne. Opoldne je dr. Beneš sprejol skupino novinarjov in jim na vprafanjo gledo ciljev konference izjavil, da no more podati še nobene izjave, stopil pa ba po konferenci pred javnost z obširnim eks-pozejom o političnih ciljih Male antanto. Popoldno jc dr. Beneš konforiral z dr. Ninčičem in mu izročil red Belega leva I. stopnje. Isto odlikovanje jo prejel bivši chargč d'affaires v Pragi, načelnik v zunanjem ministrstvu Branko Lazarevič. Dr. Beneš in dr. Ninčič sta se dogovorila o dnevnem redu jutrišnjo seje Male antante in ugotovila popolno soglasje. Ob 6. uri zvečer sta oba ministra ponovno posetila ministrskega predsednika Pašiča v lHegovem kabinetu in ostala z njim dalje časa v razgovoru. Ob 7. uri zvečer se jo vršila na čast dr. Bcnešu v češkoslovaškem poslaništvu slavnostna večerja, po kateri so odšli vsi na veliki dvorni ples v proslavo rojstva kraljice, ki jo bil silno im-pozanten in se ga je udeležilo poleg diplomatskega zbora tudi veliko število politikov, novinarjov in meščanstva. Iz češkoslovaškega vira se potrjuje informacija Vašega dopisnika, da bo dr. Beneš na jutrišnji seji konference Male antante predlagal, naj se 1'rancosko-če-škoslovaška pogodba o medsebojnih garancijah za nedotakljivost sedanjega stanja v Srednji Evropi razširi tudi na Jugoslavijo in Rumunljo. Referlral bo podrobno tudi o tem, kar je Češkoslovaška dosedaj ukrenila glede oduošajev napram sovjetski vladi, o čemer se bo razvila daljša diskusija. Milnchen, 9. januarja, g. Preiskava, ki se vrši radi Hitier-Ludeudorffovega prevratnega poizkusa, zavzema velikanski obseg. Dosedaj je obtoženih že okoli 100 oseb. Proces pa se najbrž ne bo vTŠil v MUnchenu, ampak v ka-kom provine.ijalnem mestu, ker so je bati, da bi v Mtlnchenu nacionalistične organizacije poskusilo povodom razprave razne nasilnosti. Milnchen, f). januarjja. g. Naciona- listične organizacije in frakcije Bavarske so so združilo v enoten blok, ki jo generalu Ludendorlfu brzojavno ponudil vodstvo stranke in izrekel obenem namen, da ga kandidira za prihodnje! državnozborsko volitve. Vpri-fanjo jc samo, ali bodo s tem zadovoljni tudi pristaši Erharta, ker vlada' meri Erhartom Iu Ludendorffom veliko osebno nasprotje. Beneš in Ninčič o problemih konference IZJAVE NOVINARJEM. Beograd, 9. januarja, p. Zunanji mini« >iora za vse aeiavne, a Kaorje na,- dr_ Ninčie je da, dancs dopisniku ol]i,_ ta bi ostal v ospredju. Tako bi tMatina„ slcdečo izjavo 0 namcnu kons hllr\ vn ti, hilrt Irnncfttn - ,» , , , ,, . .. , fcrcnce Male antante: V prvi vrsti se bo |bilo to to bi bilo koristno Te zdrave tekmo v delu pa, so boje Imali vodje s svojimi priveski. Zato pa I so Ijuto skočili na noge in v strahu I pred — naprednim blokom zavreli na-iMo «samokmečkega» stališča, zvezali se z «buržuji» in radikali, z bankar-Iji in ustanovili a-sekurančno družbo za | Dan j sposobne in za politično lenobe. To je v bistvu ozadje vsega žalost-|wga procesa, ki se te dni vrši v na-Iprodnem taboru Slovenije. Osebe in losebiee so začasno pokopalo napredni blok. A ideja je močna. Naprednega blo-IU brez demokratov v Sloveniji ni. I Kdor na kaj takega misli, jo bolan. l'o če se še tako napenjajo proti nje-I mu, napredni blok pride. Blok g. Ka-laenaroviča ga je z a hip zadržal, a 1 »aprednjaki pojdejo preko tega bloka I »a dnevni red. Rojstni dan kraljice Dragoceno darilo češkoslovaške republike. Beograd, 9. januarja, p. Danes sc je 1'ršila v saborni cerkvi slovesna služba Itažja na čast rojstnega dne kraljico. — Išvcčanosti so prisostvovali kralj, kralji" l:j, minister Beneš, celokupna vlada, ves r^omatski zbor, generaliteta, višjo u* Ijidništvo ifl veliko število naroda. Zvc> l^r se je vršila sijajna slavnost na dvoru. Beograd, 9. januarja, h. Imenom dr. Beneša je izročil danes češkoslovaški po« 1'lanik Jan Šeba kraljici Mariji povodom |»ienega rojstnega dno dragocen kolje l«t darilo češkoslovaške republike. razpravljala splošna evropska situacija in določila politika Male antante v vseh problemih, ki se tičejo zavezniških in asociiranih držav. Na vrsto pride tudi vprašanje reparacij. Naša vlada dosedaj še ni spremenila svojega stališča. Mi za« htevamo, da države, ki so povzročile vojno, kakor tudi vse države, ki so se postavile na njihovo stran plačajo od« škodnino za opustošenja. Razpravljala pa se bodo tudi vsa vprašanja, ki se ti« čejo spccijalnih interesov Male antante. Tekom te diskusije pride na vrsto tudi madžarsko posojilo. V Mali antanti vla« da v tem oziru popolno soglasje. Mi se nikakor nc protivimo ekonomskemu iz« boljšanju Madžarske, zahtevamo pa pre« cizne garancije glede izvedbe trianonske mirovne pogodbe. Naša politika napram sovjetski Rusiji sc mora označiti tako« le: Mi so ne želimo vmešavati v ruske notranje zadeve, zahtevamo pa isto tudi od sovjetske vlado. Mala antanta ima dva glavna cilja: Osiguranjc upošteva« nja mirovnih pogodb, ki so ustvarile no« vo Evropo in ohranitev miru, brez katc« rega je procvit Evrope nemogoč. Beograd, 9. januarja, jr. Vašemu po= sebnemu dopisniku jc minister Beneš podal nekatere misli o problemih, ka« tere bo pretresala konfcrcnca Male ant« ante. Razpravljalo sc bo predvsem o onih vprašanjih, ki so došla na dnevni red po sestanku v Sinaji. Konferenca jc torej v tem oziru eden izmed rednih sc« Stankov zastopnikov držav Male antan« tc. Razpravljalo se bo o madžarskem posojilu in o drugih političnili vprašanjih, o Grčiii. Nemčiii. in PolUki. Glede Dri. znanja ruskih sovjetov jc dr. Bcncš od« govoril, da je njegovo stališče znano. Sedaj bodeta označila svoje staUšče tudi jugoslovenski in tumunski minister za zunanje stvari. Kar sc tiče trgovinske pogodbe med uašo in češkoslovaško dr« žavo, ima Češkoslovaška že pripravljen inaterijal za definitivno pogodbo ter da je pripravljena sedanjo začasno pogod« bo zamenjati z definitivno. V ostalem bo konfcrcnca reševala sa« mo vprašanja, ki so skupna vsem drža« vam Male antante. Gotovo pa se bo v medsebojnih razgovorih tudi marsikaj storilo za čsl.=jugosI. vzajemnost. Prak« tično na pr. je vprašanje, da se čim več poljedelskega naraščaja pošlje na Mo« ravsko in Češko, ki naj sc v teh krajih kateri so v agrarnem pogledu zelo na« predni spoznajo s pridobitvami češko« slovaškega agrarnega življenja. Ko jc vaš dopisnik omenil nesoglasja, ki so se pojavila v našem tisku o priliki poseta češkoslovaških industrijalcev, je dr. Be« neš rekel: Kadar gre za trgovske posle, more priti do ugodnega rezultata samo v slučaju, ako imuta obe stranki iz teh poslov koristi. Prizadevanje, da bi ena stran poizkušala eksploatirati drugo v svojo korist nc vodi do nobenega re« zultata. Gospodarstvo je predpogoj za politiko, in kadar na gospodarskem po« lju nastal ejo nesoglasja, jih jc treba reševati kakor politična do konečnega sporazuma. V ostalem pa ne smemo dati onim, ki delajo proti nam, v roko mate« rijala in orožja v borbi proti našim inte« resom. Sklicanje parlamenta Beograd, 9. januarja, p. Poslancem so raipnslana vabila/da pridejo 15. januarja v Beograd, lo ta dan se namerava sklicati narodna skupščina. Ne eni od prvih sej ho položaja. Prvotno je bilo nameravano sklicati parlament šele 20. januarja Zakon o srednjih šolah umaknjen Na zahtevo Turkov! Beograd, 9. januarja, p. Kakor do-zuavamo, je minister prosvete Trituno-vič umaknil svoj predlog zakona o srednjih šolah, ki Je bil pred zakonodajnim odborom, radi tega ker se imajo po sporazumu z džemijetskim klubom v ta zakonski načrt sprejeti gotove zahteve, katere le stavil džemijet naši vladi glede srednješolskega pouka v Južni Srbili. Plebiscit na Grškem Grožnje oficirsko lige. Atene, 9. jauuarja, g. Politične stranke so se zedinile, da naj se vrši plebiscit o monarhiji in republiki koncem marca. Definitivna odločitev pado prihodnje dni- Republikanski oficirji pa izjavljajo že sedaj, da nikdar ne bodo sprejeli odločitve v prid monarhiji in bodo v slučaju potrebo upostavili republiko s silo. K italijanski krizi Razpust zbornico pred 12. t. m. Rhn, 9. januarja, e. Dne 13. t. m. se snide veliki fašistovski svet. S poučene strani se zatrjuje, da bo Mussolini šc pred tem dnevom predložil kralju odlok za razpust zbornice. Ce bi pa dotlej stvar nc dozorela, se vsekakor seja velikega fašistovskega sveta od god i za nekoliko dni, da sc bo vršila šele po razpustu zbornice. Mussolini predloži velikemu fa-šistovskemu svetu edino le vprašanje volilne taktike ki je izraženo v alternativi: ali zveze z drugimi strankami ali pa in-transigenca. Veliki lašistovskl svet določi torej taktiko fašistovske stranke za bodoče volitve In ostale stranko bodo zavzele svoje stališče po sklepih velikega iašistovskega sveta. RAZKRITA ZAROTA PROTI JAPONSKEMU PRINCU REGENTU. Tokio, 9. januarja, c. Oblastem sc je posrečilo razkriti zaroto, kateri je bil namen umoriti princa regenta Hiro Hito ua dan njegove poroke. Oblasti so storile zelo stroge ukrepe, da se preprečijo nadaljni atentati, kakor je bil oni, ki jo bil izvršen pred kratkim pred cesai sko palačo. IZENAČENJE PRISTOJBIN NA ŽELEZNICAH. Beograd, 9. januarja, n. V prometnem ministrstvu jc bila danes konferenca, ua katori se je sklenilo, da se prevozne pristojbine na južni železnici, ker so njene proge prešle v državno ustavo, popolnoma izenačijo s pristojbinami na državnih železnicah. Tristo oseb utonilo Potop velikega parnika pri Trapecuntu. Carigrad, 9. jauuarja. s- V Črnem morju se je zgodila težka nesreča. Novi veliki ainrriški parnih «Conejos». ki je bil na potu iz Carigrada v Odeso, se Jc hotel vsled silnega sm:žnega viharja zateči v pristanišče Trapeeunt. V viharja in megli pa jc izgubil smer tn zadel z vso silo v svetilnik ob vhodu v pristanišče. Parnlk je bil pri tem tako močno poškodovan, da se jc potopil v nekaI minutah. Vsaka pomoč je bila radi strahovitega viharja izključena. Tristo oseb, potnikov in moštva, le pri nesreči utonilo. PONESREČENCI Z ZRAKOPLOVA! «DIXMUDE» ŠE ŽIVE. Tunls, 9. januarja, e. Iz Sfaxa se br-zojavlja: Jadrnica, ki je prispela včeraj popoldne v naše pristanišče po več diicv netil hudem boju z nevihto, ie naznanila, da je na visokem morju v višini Chebbe ua kraju, ki ga ni mogla doseči, videla splav, na katerem so sc nahajale tri osebe, ki bi mogle biti ponesrečenci s francoskega zrakoplova «Dixmudei. Iz pristanišča jc nemudoma odplul vlačilcc na lice mesta. Ravno tako so pomorski policiji v Chcbbi prijavili ribiči, da, so nc daleč od obale videli rdeče luči, katerim sta sledila dva močna poka. Kakor sc domneva, bi sc ponesrečene! mogli nahajati na severni strani otoka Kerkc-. mah. KAJ JE Z ATENTATOM NA KEMAL PAŠO? Pariz, 9. januarja, j. «Havas» poroča iz Carigrada, da je vest o atentatu na predsednika turške republike Kcmal pašo oflcijelno demantirana. _ Inozemske borze 9. januarja: CURIH: Beograd 6.425, New-York 5.75, Londou 24.72, Pariz 28.25, Milan 24.90, Praga 1G.71, Budimpešta 00275, Bukarešta 2.92, Sofija 4.12, Dunaj 0 0080875. TRST. Beograd 25.95 do 26.15, Dunaj 0.0325 do 0.0330, Praga 67.35 do 67.70, Bukarešta 11-50 do 12, Pariz 113.25 do 113.75, London 99.45 do 99.65, Now-York 23.10 do 23.20, dinar 26.05 do 26.25, avstrijske krono 0.0320 do 0.0330, dolar 23-05 do 23.16, carinski franki 89.50 do 90. DUNAJ: Beograd 793 do 797, Berlin 14.90 do 15.50, Budimpešta 2.43 do 2.5fl, Bukarešla 354 do 356, Londou 305.00(1 do 306.000, Milan 3074 do 30813, New-York 70-935 do 71.185, Pariz 3452 do 3468, Praga 2067 do 2077, Sofija 506 do 510, Curih 12.335 do 12.385, dolarji 70.860 do 71.260, lire 30-10 do 8060, dinarji 792 do 798. BERLIN: (V milijonih): Beograd 47-880 Milan 186.533, Praga 125.685, Pariz 209.475, London 18,254.250, Ncw-York •1,189.500, Curili 755.607. NEW-Y0RK: Beograd 112.50, Paril 489.75, Berlin 0.000.000.0025, Rim 432. Curih 17.40. Praga 281, Dunaj 0.14125, BudimDešta 0 49. Bukarešta 50.4L Druga etapa Ravmiharjeve misije RADIKALSKI AKCIJSKI ODBOR PRIPRAVLJA PREDLOG ZA FOR-AULNO FUZIJO Z NNS IN NSS. — «KIVYETIJACI» PRIDEJO POZNE- JE NA VRSTO. dr. Lukan. Novo vodstvo bi imelo takoj stopiti v dogovore z NSS, od katere so Ljubljana, 0. januarja. V pondeljek se je v Ljubljani vršila prva seja Akcijskega odbora od njegove obnovitve po g. Janjiču. Seje so sc ude ležili yg. dr. Ažman, dr. Sajovic (Ko« Ccvjc), dr. Zupanlč in dr. Lukan ter taja nik Jurkovič. Razpravljalo sc je o nadaljnera pošto« panju pri Izvedbi načrta, ki jc bil odo« hren od radikalskc stranke, da se pola« goma prevede vsaj en del NNS, NSS in SKS v novo radikalsko organizacijo. — Projekt je bil, kakor znano, izdelan v sporazumu z drjem Ravnikarjem. — Z ustanovitvijo novega dnevnika je prva etapa projekta dovršena.. Dr. Ravnihar ic prevzel obvezo, da vstopi, ako dobi mandat, v radikalski parlamentarni klub. Vodstvo radikalske stranke želi, da se započeta akcija pospeši. O načinu jc imel odločevati Akcijski odbor. Kakor nam poročajo, je na seji vladalo precej clcprimirano razpoloženje. Od doseda« njih radikalskih voditeljev jc določen le dr. Lukan, da igra v novi kombinaciji vidno politično vlogo in bi sc moral predvsem dr. Županič iz politične javno« sti umakniti. Radikalska stranka, ki do« sedaj drži voditelje NNS predvsem z osebnimi obljubami, hoče ustvariti situ« acijo, iz katere bi nc bilo več poti na« •zaj. Zato vztraja na tem, da so prod« vsem izvrši tudi formclna fuzija Akcij« tkega odbora odnosno NKS z NNS.. O oportuniteti tega predloga sc jc na seji razvila daljša razprava. Povdarjalo sc je. da bi morda ta korak ne bil pri« poročljiv, ker bi demokrati, ki žc itak trdijo, da N. N. S. kot samostojna po« litična organizacija ne obstoja, dobili tudi formalno potrditev svojega stališča. Navzlic temu pomisleku jc bil konečno i-prejet predlog, da sc od dr. Trillcrja in drja Ravniharja zahteva izvedba druge etape radikalskcga projekta, t. j. for« inalni vstop NNS v radikalsko stranko. To bi se naj zgodilo v obliki fuzijc. Na čelo tako »reorganizirane® radikalskc stranke naj bi stopil dr. Triller ali p c. dr. Ravnihar, kateremu bi bil kot zaupnik glavnega odbora NRS pridcljen nekateri voditelji žc pridobljeni za fu» zijo. Razmerje do SKS naj bi sc zacn« krat uredilo v obliki politične antante, ki bi omogočila solidarno delovanje, ne da bi se SKS napram zcmljoradniški stranki in zlasti napram ogromni večini svojih pristašev, ki so postali pozorni ter o zvezi z radikali nočejo nič slišati, preveč kompromitirala. V smislu storjenih sklepov je zaklju« čil Akcijski odbor, da stavi vodstvu NNS pismeni predlog za fuzijo. • LJUBLJANA 2RTEV RADIKALSKIH MANEVROV. Od izvrstno podučene strani nam pi« šejo iz Beograda: Vaša informacija, da se je dr. Ravni« har že dogovoril z radikali, da stopi v njihov klub, jc pravilna. (Op. uredn.: Medtem jc g. dr. Triller imenom NNS to potrdil službeno.) Radikalom jc bila stvarjajoča sc napredna koncentracija v Sloveniji vrlo neprijetna. Iz vseh poro« čil so videli, da niti tkzv. gospodarski krogi v Sloveniji, ki so svoj čas z demo« krati prišli do malih prask radi socialnih zakonov, nc marajo biti radikali in da so zlasti na finančnem, davčnem in tr> govskem polju silno razočarani nad nji« mi. Radikalom je partija vse in raje raz« bijejo napredni blok, ako ni njihov. Kako so Ravniharja dobili, o tem sc tu mnogo govori. Gospodje iz radikal« skega kluba pripovedujejo, da so mu med drugim tudi malo pobingljall z mi« nisterskim portfcljcm če odbije roko, ki so mu jo ponudili demokrati. Resno scj veda nc mislijo na to, da bi mu kaj dali, a govorili so in to jc dovolj. Drugi naj pridejo na račun pri novem listu, kjer bo nekaj korit. Pri tem mislijo na NSS. Tu so ciniki in sc kar odkrito hvalijo, da sc jim jc posrečilo kupiti NNS. (Op. uredn.: Morda se pa v Beogradu motijo in si šc zobe polomijo na takih kupčijah! Dr. Ravnihar in NNS. — Ali je to vse eno?) duhu to mnenjo sprejela za svoje. Dunajsko sodbe so do danes takšne, iu dunajske sodbe so po stari tradiciji žalibog tnerodajne tudi za nas, šc vedno! Dostaviti moram, da se glede popravkarstva ludi v Nemčiji In Franciji drže iste teorije, vendar se tam v praksi nikdo ali skoraj nikdo nc poslužuje takšnih obupnih obrambnih sredstev. Zel bi namreč lc obče zaničevanje in po pravici bi vzbudil prepričanje: «To jc zadnje sredstvo, ki ti je še ostalo, boljšega več nimaš!« Znano je, da so svoječasno Lampcto-vl klerikalci sestavili pravcato poprav-karsko društvo, ki je molestiralo napredno novinstvo r. zlaganiini popravki. Temu slavnemu zgledu slede sedaj novi popravkarji. Kakor rečeno, zakon sam izrecno nc izključuje dokaza resnice, doslej veljavna sodna praksa in literatura pa mislita, da je dokaz resnice izključen in da smejo morcl in lopovi» 'popravljati*, kar hočejo. Po tej praksi sme ln more na smrt obsojeni morilec izpod vislic izsiliti objavo popravka, da ni umoril ln da nI bil obsojen. Paskijevlč bi nas lahko prisilil, da objavimo uvodoma navedenemu sličen popravek. .Glavna posojilnica« bi sredi svojega konkurza in goljuiive krivde lahko v popravku trdila, da nI v konkurzu, iu list bi ta popravek moral objaviti, čim je formalno pravilen. Tako mora tudi »Jutro« danes prinesti popravke »Jadranske banke«. Proti takšnemu prlsiljevanju novinstva sc mora najti remedura. Cc so »norci in lopovi« smeli uganjati svoje norčije In lopovščine doslej, mora ta praksa prestati. Pripravlja se nov tiskovni zakon. Pa tudi de lege lata mora nastopiti revizija nesmiselne, absurdne prakse. V obeh smereh se mora brez odloga uvesti energična obrambna akcija celokupnega novinstva. Dr. Vladimir Knafllč. No torej! jvakor izvemo iz listov, jo nacclstvo NNS sklenilo plačati polovico strokov za zadnje skupščinske volitve v Ljubljani. Se veki »no priznavajoč svojo obveznost*. Jo kakor tisti kmet, ki ob eksekuciji prisega, da ni dolžan, plača pa le. Zakaj so so pg. Ravnihar i'i Trillor šelo zdaj spomnili ua ta odgovor? Če bi bili prej pravilno informirali druge, ali pa pustili, da se pristaši NNS pri nas informirajo, koliko prepira bi sc prihranilo! A g. Ravnihar brez pravde ne moro živeti. On je izpodbijal narodno oporoko sokolske-ga staroste dr. Ivana Oražua s sodnij-sko tožbo, zdaj jc mir, ko jo pravdo hvala Bogu izgubil! (i mesecov jo vpil, da no plača, in so pridu šal, da ni dolžan, zdaj pa plača. Kar poročajo, da bo denar »položen pri nekem denarnem zavodu«, jo menda slab dovtip. Op. pač smatrajo, da se mandate kupuje z denarjem ».Jadranske banke« kakor živino. Ne vejo, da so bili dolžni izpolniti svojo obvezo tudi če bi bila pri volitvah prodrla druga lista-, (losp. Ravnihar ljubi cik-cak. JDS pa prav stori, če se drži jasne in ravne poti. Pogodba se mota v celoti in pravilno izpolniti. Zato bo treba tudi najnovejši cik-eak g. Ravniharja popraviti. Na mešetarske trike se JDS pač no bo hotela vsest.i. Denar <--la-i Iranske banke« bo prav dobro prišel za plemenite namene. Zanimivo je, da se dr. Ravnihar žc v naprej brani skupne seje načelstev JDS tn NNS, kjer bi skregani na-prednjaki pri skupni mizi sc najbrž v najkrajšem č;'.su sporazumeli. Pogodba skupno sejo izrecno predpisuje. Ali se bojite nam pogledati iskreno oči v . oči? Ali sc bojite naših argumentov? Ali Vas jo sram pred jugoslovenskim urarlništvom, ld mu hočete vzeti zastopnika? Ali so res pristaši NNS v Ljubljani, kar jih je kedaj bilo, zavidni temu uredništvu, da ima v najkritič-nejši dobi zastopnika? Ne, ne, gg. • Triller in Ravnihar, nc bosta izigrala niti one točke sporazuma: z Železno roko Vas bomo silili, ila ga izpolnite brez umikanja in 'zavijanja. In todaj bo vsa javnost videla, zakaj kričita vidva o »besedolomstvu«. J? Res jc dalje, da me nikdo nc obtožuje iu da sem popolnoma svoboden. — Paski-jevič, m. p..» Ce bi n. pr. »Jutro« prineslo ta popravek, bi si vsak pameten človek moral misliti, da smo zblazneli. Pravniki pa bo do izjavili: 'Puskijevič ima prav h Ce bi uam Paskijevič namreč poslal zgorajšnji popravek, iu čc bi ta popravek bil formalno pravilno sestavljen, bi na njegov predlog ljubljansko sodišče našega odgovornega urednika obsodilo po § 21. tiskovnega zakona, da moramo zgorajšnji popravek, čc je stvarno še tako prismojen in očividno neresničen, vendar lc objaviti! Tudi nad temi vrstami bo marsikdo strmel. Iu vendar je zgorajšnja trditev absolutno točna. Pri nas velja stari avstr. tiskovni zakon. Popravkarska paragrafa 19. In 21. tiskovnega zakona pravita (po veljavnem tekstu čl. II. novele tz !. 1868): S 19. »Periodična tiskovina mora na zahtevo oblasti ali udeležene privatne osebe objaviti vsak popravek objavljenih dejstev,» in sicer na predpisanem me slu, v predpisanem roku, itd. § 21. pa: Neutemeljeno urednikovo odklanjanje povpravka... se kaznuje. Na tozadevno zahtevo ima sodnik brez odloga razsoditi. Vzklic proti omcnmu delu izreka, s katerim sc nalaga objava popravka, nima odločilne moči. Sodišče more tudi izreči, da se list ustavi, dokler nc izpolni svoje dolžnosti.« Tako zakon, ki je, kakor se vidi, zelo redkobeseden in ki sc da različno razlagati. Naša sodišča sc tudi tam, kjer besedilo zakona ni jasno, in kjer bi lahko postopala samostojno in času primerno, vendar lc še vedno in v skoraj vseh slučajih drže stare avstrijske prakse. Nek danje c. kr. dunajsko najvišje kot kasa-cijsko sodišče je namreč dosledno razsojalo tako, kakor jc zakon razlagal znani kriminalist Kr. v. Liszt v svojem »Lchrbuch d. osterr. Pressrechts«, namreč: »Zakon je novinstvu naložil, da mora vsak formalno ustrezajoči popravek objaviti in tako napadalcu dati priliko, da sc brez odloga na Istem mestu in pred istim občinstvom brani. Zakonodaja skrbi za jednakost orožja. Istina naj obvelja. Toda da se razumemo: Istina iil ab-straclo. Ali sc resnica uveljavlja v kon-krelnem slučaju, ali pa morda ravno na-jspiotno, — za to sc država ne briga, i Prisilno popravkarstvo utegne postati ne i znosno breme za novinstvo, »norci in lopovi> lahko po besedah dr. Bambergcr- Popravkarstvo io vrednost popravkov Kaj bi reklo zagrebško ali ljubljansko | ia. izrečenih v nemškem parlamentu, no- Potapljajoča se ladja Z ozirom na članek, objavljen v 295. številki Vašega lista z dne 18. t. m. pod naslovom »Potapljajoča se ladja Va.s pozivamo, da v smislu § 19. tiskovnega zakona priobčite ta-le popravek: Ni res, da Jadranska banka potrebuje denar za svojo baje zavoženo politiko ter da so ju obrnila za nov kredit v znesku 28 milijonov dinarjev pa Narodno banko, češ, da jo vzdržavanje radikalije stane mnogo denarja, — res pa jc, da se Jadranska banka obrača do Narodno banke, kakor to delajo drugi bančni zavodi v naši državi, v svrho podelitve kreditov, ki so ji potrebni za njeno poslovanje s svojo klijeutclo ter da se jc tudi v zadnjem zaČu obrnila do Narodne banke z zahtevo, da so ji rees-kontni kredit, ki ga jc dosedaj uživala pri isti, zviša primerno njeni glavnici in njenim Izkazanim rezervam. Ni res, da je (Narodna banka?) odklonila izdati izjavo, da jo uspeh revizije pri tem zavodu tak. da more Narodna banka prevzeti nekako garancijo za Jadransko banko s potrdilom, da )e zavod v redu — res pa je, da Jadranska banka tako izjave nikdar ni zahtevala in da je komisija Narodne bauko po temeljiti od Jadranske banko zaprošeni dvajsetdnevni reviziji vseli zahtevanih ter na razpolago danih knjig in dokumentov izjavila, da io našla poslovanje Jadranske banke v vzornem redu ter da jo njeno premoženje v dotičnih izkazih cenjeno s lako previdnostjo, da čista aktiva banke zuatno presegajo delniško glavnico in izkazano rezerve. Ni res, da je pod težkimi pretnjami g. Kamcnaroviča celokupni odbor Jadranske banke do-potova.1 v Beograd, da znova zaprosi za denar, opozarjajoč na posledico — res pa je, da je upravni odbor Jadranske banke dopotoval 14. decembra 1.1. v Beograd vsled svojega soglasnega sklepa brez vsake kakršnesibodi od strani g. Kamcnaroviča storjeno pret-nje, sledeč lc opravičenim poslovnim zahtevam banke. Ni res, da Jadranska banka zapravlja narodno premoženje, da more s tem denarjem streljati kozle kak Ažman ali Kamenaro-vič, da intrigira in namešča državne uradnike in preganja neljube osebe. Tudi ni ros, da jo Jadranska banka potapljajoča sc ladja, da v tem oziru ni dvoina, da bo vse, kar se drži baje potapljajoče sc ladje, šlo 7. njo vred žalostno na (lno Icr lii ros, da ni več daleč trenotek, ko bodo najširši krogi zopet enkrat videli, da ste svarili pravočasno in da sto s tem mnogo rešili — res pa je, da je Narodna banka na podlagi konstatacij, izvršene z gori omenjenim uspehom, priznala solid-nost Jadransko banke ter ji zdatno povišala kredit, ki ga je Jadranska banka uživala pri njej rloserlaj. — Jadranska banka A. D. Beograd. občinstvo, čc hi morilec Paskijevič iz zagrebškega zapora poslal «Jutru» ta-le popravek: «V smislu § 19. tiskovnega zakona zahtevam z ozirom lta ta ln ta članek, da objavite v zakonitem roku na istem mestu in z Istimi črkami: Ni res, da sem na Prekrlžju z brov-tiingom ustrelil Kanajeta in Jcličiia, ni ves, da sem mu vzel denar; ni res, da sem obtožen in sedim v zaporu. Res pa ic, da na Prekrlžju še nikdar bil nisem, res jc, da brown!nga nisem nikdar Imel, res ie, da sploh nc znam streljali, res je, ila Kanajeta In Jellčiča nisem poznal iu tla jima nisem nič Zalega stori! :n res jc, da sem mu šc celo jaz denar ooaudil. vinstvo davijo, rcsnico potvarjajo ln občinstvo zapeljujejo.» Toda institucija sama mora vcndar-lc ostati. (Liszt, sir. 175). In dalje: »Urednikovo prepričanje, da jc prvotna trditev resnična, ga uc more oprostiti objave (lažnjivega) popravka. Tudi sc sodnik ve sme spustili v presojo, alt so v popravku navedene trditve resnične alt niso, kajti popravek ima samo namen pripustiti 'tudi nasprotnika k besedi, (»oba zvoni«), zato je dokaz resnice brezpogojno Izključena (Liszt, str. 184/ 85). To kuriozno pravno nazlranjc jc obveljalo do danes. Novinstvu sovražna av-itriLka todlšCa so čisto v dmiaJskrJU Seja ljubljanskega načelstva JDS za januar se vrši v četrtek, dne 17. t. m. ob 3. popoldne v prostorih tajništva. KRIZA V NEMŠKI SOCIJAL.-DEM. STRANKI. Berlin, 8. januarja, s. Kriza v nemški socialdemokratski stranki so jo sedaj poostrila tudi v strokovnih organizacijah. Sestavil se jc delavski odbor vseh opozi-cijonalnlh strokovnih organizacij. Komisija strokovnih organizacij pa je na taJso-rok odgovorila s tem, da io izključila vse ojjozicijoMilno Clauc. Politične beležke + Izjava ministra Trilkovlča. Dopisniku zagrebških blokaških listov jc minister Trlfkovič glede notranje politike Izjavil, da vlada v vseh notranjih vprašanjih stoji na dosedanjem terenu In ne misli, da bi Jo trenutna situacija silila k popuščanju. Glede Izvedbe ustave je povdaril, da radikalska vlada mora vldovdansko ustavo ožlvotvorltl, ker Je to v interesu njenega prestiža, saj je pod to devizo prevzela vodstvo države. Minister Trlfkovič smatra, da se bodo volitve v oblastne skupščine izvedle vseka-ko tekom prvih treh mesecev t. 1. ln da sc bodo oblastne skupščine nato člmpre-je sestale. -i- Madžaronstvo. Dokument, da priskutno madžaronstvo med zagrebškimi defetistl še nikakor ni izumrlo, temveč da še vedno poganja globoko v ' srcih starih obllznikov, podaje frankovskl »Pravaš« s svojim uvodnikom, v katerem polemizira proti Radiču. »Pravaš« obsoja Radičevo nedavno izjavo, da se hrvatska republika z dandanašnjimi oblastniki in belimi teroristi na Madžarskem nc bi mogla sporazumeti. »Pravaš« nc dopusti zle besede čez gosp6do Ap-ponyiJa, Bcthlcna, v Izpuhtevajoči ma-džaronski ekstazi slavi celo zloglasnega bivšega bana Ojulaja. »Pravaš« je in ostane za zbllžanjc in prijateljstvo z dragim! sosedi Madžari. Take neprlkri-vane simpatije za naše najtemnejše nasprotnike, na drugI strani pa podla mr-žnja proti vsemu, kar se kaže srbsko al! jugoslovensko, razkriva vso ordlnarnost zagrebške frankovske kaste. + Prva pohvala NSS. »Slovenec radostno pozdravlja znan! članek g. I. Tavčarja (NSS), ki Je g. Turka po krivem napadel, da se je pritožil zoper prejemke mestnih uslužbencev ter izraža upanje, da poide opozicija narazen. + Slovenska žurnalistika. O tem predmetu predava Kamenarovič-Ravnl-liarjev radikalski Ust ter se moralično napihuje na druge. Tako se povsem upravičeno zgraža nad »Slovencem«, ki Je po lepi stari praksi in »Domoljubovem« vzgledu dobil poslanca za odgovornega urednika. Toda korzortlst »Narodnega dnevnika« poslanec Pucclj je istočasno odgovorni urednik »Kmetijskega lista katerega urednik je zopet glavni urednik Ravniharjevcga glasila. Potem govori članek o mlstifikacijl z nekim dokumentom. Pa nc, da bi mislil sebe? Saj je le on sam mistificiral s svojim faksimllom in hotel potvorlti resnico, katero smo mi razkrili. Točko za točko se da tako popraviti lepi uvodnik, najbolj pa v trdit vi, da je bolna slovenska žurnalistika. Bolna jc slovenska politika dokler bodo pri nas mogli strašiti radikale!, dokler bodo frfotale pilpogače, dokler se bodo generali brez vojske združevali pod egi do bank, dokler bodo klerikalci iz takšnih zmot in prevar koritarske lažl-intellgen-ce mogli črpati svoj dobiček, — tako dolgo se tudi slov. žurnalistika ne bo mogla popraviti, pa če pride »Narodni dnevnik« tudi vsak dan do spoznanja samega sebe. + Politična morala. Zadnji «Kmctij ski list« pripoveduje, kako so »zemljo-radnlki« (t. j. Pucljevi »kmetijacl«) naj-odločnejšl nasprotniki radikalov. »Ali ui vsaka številka »Kmetijskega lista« pla-meneč protest proti delu radikalov?« To piše «Kmetijski list« v isti sapi, ko je njegov urednik obenem glavul urednik radlkalskega glasila ln so člani vodstva SKS v konzorciju tega lista. + Razdvojiti nas hočejo. Pišejo nam iz krogov NNS: «Ko ie nesrečni Katncnarovič z znanim napadom razdvojil naprednjake, smo mi upali, da pride kmalu do izmirjenja. A g. Ravnihar nI hotel. Rinil je v razpor, češ da jc on za Davidoviča, Pribičevič pa da jc hlapec radikalov. Reke! je, da treba samo ubiti radikalno demokratsko koalicijo pa bo vse dobro. Letos smo vsi videli, da to ne drži. Iu po malem so se začele rane celiti. Navdušeni smo šli v boj za napredni blok. Tudi z dežele so prihajale dobre vesti. Občinski svetniki naprednih strank so že nastopali skupaj. Vsi smo bili gotovi, da je napredni blok tu. In bili smo zadovoljni. To pa ni bilo prav zdražbarjem. Nekaj jih je, ki žive satno od prepira. Njihov glavni stan je v SKS iu NSS. Najbolj pa jc za prepir g. Kamenaroviču, ki z zdražbarji izpeljava svoj bančni boj. SKS, NSS in NRS kakor tudi gotovi možaki v NNS, to so vse figure na šahovski deski, ki jih on rine naprej, da bi z njimi bil nasprotnika. Najbolj Imenitno jc, da se tc figure nc zavedajo, da so lc figure. Ko jc «grozil« napredni blok, so vsi ti figuranti skočili na noge, da zaprečijo slogo. Ponudila jc »Jadranska banka«, da izdaja list. Ona plača vse, drugI naj pa pišejo in sc kregajo. Intriga se je posrečila. Vsaj za nekaj časa je Kamenarovič lahko zadovoljen z Ljubljančani. A stvar ne pojde tako lahko. Z denarjem se tc reči ne dajo reševati. Ali vodstvo NNS ne vidi, da stranko drugI gonijo v boj? Ali mislita gg. Triller in Ravnihar da Je NNS lc za to tu, da bo poslužila kot slepo sredstvo bankarskih in radikalskih Intrig? Devet gospodov se shaja in sklepa naj-dalckoscžncjše stvari ter prevzema odgovornosti, ki so za vse pristaše NNS zlasti državne nameščence pa tudi za pridobitne kroge naravnost usodepolnc-ga pomena. To so metode Iz davne preteklosti, ki si jih prepovedujemo. Gospodje sc gotovo ne zavedate, da z Vami skorai nihče ne soglašal Cc ne verjamete, sdičite zbor zaupnikov, pa boste slišal! rcsnico, " Po svetu — Švicarski državni proračun izkazu, za loto 192-1. znižanje v znesku 37,800.000 frankov napram lanskemu znižanju v znesku 8-1 milijonov frankov. Znižanje so je doseglo s pomočjo rasnih orgauizatoričnih sredstev, zlasti t redukcijo uradništva. — Zima in prometne ovire v severnem morju. Iz Kodanja poročajo, da jo silen mraz v zadnjem času velika ovira za promet v severnem morju. Morje jo po-krito z debelo plastjo ledu in zveza s Švodsko so more vzdrževati samo s pomočjo posebnih parnikov, ki led lomijo. Voč parnikov je obtičalo v ledu. — Zakaj Francija ni dovolila krediti Rumunljl. Agencija Havas javlja 8. jaa.: Pooblaščoni smo, da ovržemo načrte, ki jih je pripisoval angleški tisk francoski vladi, trdeč, da jo Francija zahtevala od Rumunijo gospodarsko privilegij« zlasti na polju petrolejske dobavo v za-meno za finančno pomoč, ki naj bi jo dobila od Francije. Francija naj bi bila po trditvi angleških listov v svrho re-presalij odgodila dovolitev kredita 100 milijonov frankov Rumuniji, češ kor jc bukareška vlada odklonila francosko za htevo. V resnici je odobritev kredita, ki naj bi so bil dovolil Rumuniji, finančna komisija senata suspendirala zaradi pri tožb, da Rumunija ni izpolnila nekih finančnih obvez. Ker pa jo sedaj Rumunija sama ob sebi začela izpolnjevati Bvojo obveze v tem pogledu, bo franco ska vlada zahtevala od senatne komisije, da odobri določeni kredit. — SuežnI zameti v Gornji Itallfl. V torek dopoldne jo začelo močno snežili po vsej Gornji Italiji. Vslcd obilice snega je železniški promet zelo oviran. Vlaki prihajajo z vočurniml zamudami tako tudi mednarodni vlaku Ekspresni vlai Carigrad-London jina vsak dan 18, 20 do 24 ur zamude. Sodišče § šel oddelka in . Na kazenski štev. 28 ljubljanskega okrajnega sodišča je bilo včeraj še živahneje, kakor sicer. Kot prvi ie bil namreč v dveh slučajih obtožen šef oddelka socijalno politike dr. Goršič, ker je v svoji uradni sobi na Bleiwelsovi cesti v razgovoru uradnikom o drugem uradniku rekel, da je . Rekel pa jo to s Bvojini običajnim nenavadno močnim glasom, nc da bi pomislil, da so vsaka normalno izgovorjena beseda sliši v teh proslorili čisto razločno tudi v sosednje uradno sobe skozi zaprta vrata- Obtoženi dr. Goršič so Je zagovarjal z uradno tajnostjo- Sodnik jo dopustil dokaz po pričah in ogledu nn licu mesta, jo 11 so govorjenje res sliši iz šefove v sosednjo sobe in je v svrho provedbe dokaza razpravo preložil. § Tudi cZveza slov. zadrugi popravlja. Zveza slov. zadrug je poslala poprave!. cSlov. Narodu*. Ta ga ni priobčil ln Zveza je tožila. Ker pa pri cZvezi* še nc znajo delati popravkov in so v predmetnem celo postavljali trditev, za katero jc legitimirana le SKS., ne pa Zveza, Je sod nik objavo popravita zavrnil, g cJadranska banka* in njena pravica. Jadranska banka je odgovornemu uredniku . Rojon Je v Ljubljani leta 1898.; že v mladosti je prišel v Zagreb, kjer je obiskal ljudsko šolo ter so izučil za trgovskega pomočniku. Zašel je v slabo tovarišijo ter bil leta 1917. prvič zaradi tatvine obsojen ua dva meseca zapora. Ko je prišel iz zapora, se je preselil v Split, kjer je izvršil več tatvin, so vrnil potem v Ljubljano, kjer je bil zopet obsojen zaradi tatvine dolarjev. V Zagrebu si je prlgoljufal fiOOO kron, nakar je prepotoval Francijo, Holandsko in Nemčijo, vršeč povsod »svoj obrt>. V Berlinu si je izposloval na našem konzulatu polni list na ime Božidar Hergula, ua katerega jo prilepil svojo fotografijo. Svoj je nadaljeval tudi na Grškem; v Ateni si je od znanih pustolovcev izposodil večji znesek, šel potem v Neapelj in Milan ter končno prišel v Beograd, kjer ga je doletela usoda. Pojasnjevanje njegove »zgodovine* bo trajalo brez dvoma več mesecev. cevid in dr. Ninfic dokončala v Pragi dogovore in pripravila pogodbo. Ta prva pogodba jo bila podpisana dne 14. avgusta 1920. Druga pogodba, s katero se zvoza podaljšuje na tri lota, jo bila sklenjena me.d dr. Be.nešom in Pašidojn v Marijanskih Lažnih 31. avgusta 1922. V tej pogodbi določa 4. člon, da se obe strani obvezujeta podpirati se medsebojno politično in di-plomatično v vseh mednarodnih odno-šajih. V slučaju, da smatrata svoje interese ogrožene, se obvezujeta, da so bosta sporazumeli o korakih za njihovo varovanje. Člon 5. določa, da sc bodo kompetentne oblasti obeh držav dogovorilo o ukrepih za izvršitev po- Dopisi KAMNIK. Na novega leta dan popoldne smo pokopali Josipa Poljanš-ka, bivšega načelnika kamniškega in žirskoga Sokola, šo no trideset let starega, močnega, telesno razvitega moža jc promagala zavretim bolezon in ga po kratkem boju prlvela do rane mogile. Bil jo navdušen Sokol ves čas svojega življenja. Kot osemletni fantič jo vstopil v vrsto žirskoga Sokola in sokolski ideji jo ostal zvest do groba. Kako jo bil pokojnik priljubljen tudi v Kamniku, kamor se je preselil po vojni, jo pokazal pogreb na novoletni popoldno. Dolg sprevod njegovih častilcev in prijateljev s kamniško godbo in pevskim društvom »Liro* in ognjegasci na čelu ga jo sprem ljal do večnega počitka. Prod hišo v Novem trgu, v cerkvi na Zaljali in na uiogili mu je zapela »Lira> krasno ža-lostinke. V imenu kamniškega Sokola so jo poslovil od pokojnika starosta, župan dr. Ribaid Karba. Pri njegovih odkritosrčnih besedah so ohlilo pogrobce solzo žalosti iu prevzelo jih jo gorjo in težka žalost nad nepričakovano izgubo splošno priljubljenega moža iu vzor-So-kola. Mnogoštevilni venci, ki so bili položeni na njegovo prorano mogilo pričA-jo o goreči ljubezni do pofiivšega. borca napredne misli. Rojenega na sedanji laško-jugoslovanski meji je položila neo-da v zemljo na najlepše pokopališče slovenske zemlje, kjer so dvigajo nad mo-gilaiui snežne glave Savinjskih planin. Iz daljnjih Zirov so prihiteli v burji in snegu bratjo Sokoli, da spremijo na po-slednji poti svojega brata načelnika- Zsr stava žirskega Sokola se je nagnila t poslednji »Zdravo!* nad mogilo svojega vj zvestega sina. Lahka mu bodi zemlja! RADOVLJICA. Sokolsko gledališče r Radovljici uprizori v nedeljo dne 13. t. m. ob pol 4. uri popoldne znano J. Spt-earjovo komedijo »Patrijoti*, ki nam kaže bivše avstrijske in zopet današnje patrijote v vojni luči. Marsikdo, kdor j« »s svojim kapitalom* preje komaj upal pobirati cunje, je donos bogataš in to mu jo dala vojska. Pridite in osvežite zopet spomin na one čase, ko je prestajal naš narod trdo izkušnjo; mogoče boste videli v igri kaj znanih figur, Id jih vsak čas srečavate! ŠMARJE PRI LJUBLJANL V nedo-ljo dne 18. jan. se vrši pri nas v prostorih tkzv. »turnčka* ustanovni občni zbor telovadnegi društva »Orel*. Po dolgom trudu in prizadevanju se je gospodu dekanu vendaj-le izpolnila njogo-va vroča želja. Za nas pa ustanovitev id ldč novega, saj je bilo to društvo žo večkrat ustanovljeno in jo vsakokrat takoj zopet v Gospodu zaspalo, čim jo zmanjkalo božjo kapljice, s katoro so si navdušeni Orli in Orlico brezplačno gasili ob večerih svojo žejo. Telovadilo ss jo boro malo, temvoč pa popivalo, saj jo bil takratni g. kaplan blaga duša in mu je bilo pač vseeno, ali se telovadi ali pa popiva. Vino jo bilo unmreS last Mlekarno in nič čudnega, da je imela končno velikanski deficit. Tudi to pot se žo naši Orli in Orlice vesele ustanovitve, češ. zopet -ga bomo. Vprašanje je le, bo 11 naš gosjiod dekan, ki je mimogrede povedano, bolj skope narave, dal na razpolago zadostno množino božj« kapljice. — Več Smarčanov. Lya Mara priljubljena filmska dira i veseloigri Trmoglava hčerka miljarderja ali Deklica iz pekla Prvorazredna elegantna veseloigra v 5 dejanjih z izredno krasnimi velikomestnirai toaletami hčerke miljarderja. Krasne zanimive slike, ki predstavljajo dno strašnega ; 165 Četrtek 10. jan. Petek 11. jan. Sobota 12. jan. Kino „Ljubljan$ki(iw" Kulturni pregled »Ljubljanski Zvon" v letu 1923 tMortuos plango, vivos vocob Nekako Pod tem geslom je izšla zadnja številka 'Ljubljanskega Zvonar za leto 1928. Na uvodnem mestu beremo posmrtno besedo ustanovitelju revije, Josipu Stritarju; v lekstu pa stopajo pred nas esejisti, pisatelji in pesniki ter nam razodevajo v domači besedi kar jim je narekovalo srce ta kar je spoznal njih razum. Dr. Kelemina končuje sestavek o pesnikovi osebnosti; Alojzij Gradnik daje na svetlo ciklus pesmi cDe profundis*. Ma-[ija Kmetova, ki je skozi celo leto priob-cevala roman olur končuje povest »Beli konjs- Dok-lor Glonar piše o Pegiusu iz Polhovega padca, Slavko Grum publicira kratko Prozo »Maj v vazi», Ivan Albreht «Do-ilv'jaj»", Stanko Majcen, ki prvič gosluje 'reviji, pa objavlja pesem »Jutro*. •Književna poročila* so bogata, »Kroni-sa> je zanimiva. Revija f r -i letos v 44. leto svojega obsoja. Ce pogleda nazaj v svojo pretek-josl. so laliko pohvali z bogato žetvijo: *ar je bilo mož slovenskega duha, so "li vsj njena hrbtenica. Ždlf.ti ie. da osta- ne »Ljubljanski Zvonj takšen tudi v bodočnosti. Letošnji »Ljubljanski Zvon* bo vsebinsko mnogo bogatejši od lanskega. — Splošno pozornost bo zbujal z romanom Juša Kozaka »šentpeters. Pisatolj je zajel snov za svoje delo v ljubljanskem šentpeterskem predmestju in jo je oblikoval po svojih najboljših zmožnostih. Poleg <šentpetra» bodo letos v »Zvonu* izhajali odlomki »Veronike Deseniškes, tragedije iz zgodovine celjskih grofov. Napisal jo je Oton Zupančič. S tem delom smo dobili Slovenci tragedijo v velikem slogu. Morda nam bo sreča toliko mila, da nas bo pred svetom mesto Prešernove tragedije zastopalo Zupančičevo delo. — Koj v prvem zvezku letošnjega »Zvona* izide prolog k tragediji pod naslovom «Plašč». Zupančič se nam bo tu predstavil v novi fazi svojega pesniškega ustvar-j janja. Tako stopa naša najstarejša revija za j leposlovje v novi letnik z najlepšimi obe-t ti, da bo po najboljših silah slovenskega duha skušala zadostiti duševnosti domače zemlje. Priporočamo »Ljubljanski Zvon:, v naročbo in čitanje- Revija stane letos 120 Din in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Opera v Ljubljani. Sinoči, na rojstni dan kraljice Marijo, so jo vršila sve-čanostna operna predstava, ki so jc začela z državno himno. Po nerodnosti razsvetljevale« je publika poslušala himno v zatemnelem gledališču. Nato so Jo no 12 letih nonovila »Suzaniua tainost*. Segavi, dramatično prav spretno sestavljeni, a vsebinsko vendarle žo zelo naivni intevmezzo v onem dejanju. Enodejan-ki je napisal Wolf. Ferrari dražostno, duhovito ln zelo izrazito glasbo, muzlkal no graciozno igračko, ki zahteva dveh dobrih pevcev-igralcev ter mjiuično finega predstavljalca lio-nega sluge. Šala so je izvajala po zaslugi gdč, Thaler je-ye in gg. dr. Riga tor g. Zupana prav dobro in je žela živahno priznanje. Gdč. Thalorjeva, zunanjo elegantna in v igri živa, jo imela zopet izredno srečen večer ter jo zlasti pod svotiljko svoj part odpela z učinkovito poetičnostjo. Ljubosumnega grofa je igral in pel g. dr. Ri-go zelo efektno ter zaslužuje za jasno izgovarjanje besedila spocialuo pohvalo. Kakor vedno, jo bil g. Zupan kot komik tudi to pot povsem ua mestu. — Rira-skega-Korsakova dramat. sconi »Mozart in Salieri«, muzikalna komorna igra malone brez zunanjega dejanja, spisana ba-jo za ruskega basista Šaljapina, je na naše,n odru možna le z g. Betet.tom. Tričetrtino petja in vso igro nosi le g. Bo t. etto, ki jo svojo nad vso težko nalogo izvršil odlično, pevsko in igralsko cuako sijajno. Njegov Salieri jo do skrajnosti preštudirana kreacija. Gosp. Burja kot Mozart jc pevsko zadoščal. Skladba jo genijalno delce; skladatelj jc znal uporabiti Mozartovo motive, uo da bi kršil enotnost glasbe; njegov orkester zveni prekrasno, višek pa doseza z rekvijem. Dolo jo namenjeno le muzi-kalniin gurmandom. Uvodne bosede g. Debevca so bilo zato širši publiki dobrodošlo. — Končno to je izvajal Puc-einijev »Gianni Sc.hicchi«, tretji, komični del triptiha. Rajši bi bili poslušali vso nneio, ki se je izvajala izvrstno v vseh treh dolih. Enodojauka pa je znova močno učinkovala. Novi sla bili gdii. Koroejakova kot simpatična Lnu-ret.ta in ga. Gajeva, kot Nella. G. Leva r v naslovni vlogi, ga. R o w i c, z e -w a kot Žita, g. Kovač kot Rinuccio in g. Zupan kot Simon zaslužil,jejo vse priznanje. Predstavo so dirigirali trije kapelniki, kar je vsekakor rekord. Sprememba dramskega repertoarja v Ljubljani. Ker v soboto dno 13. jan. ni ua razpolago vojaško godbe, ki naj bi sodelovala pri predstavi »Hamleta*, se dramski repertoar deloma spremeni. Pri predstavi »Hamleta* v nedeljo zvočor igra Ofelijo ga. Nablocka, kraljico pa ga, Marija Vera. Koncert pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani. Pevski zbor Glasbeno Matico priredi svoj prvi koncert v letošnji sezoni v četrtek dno 17. januarja v Unionski dvorani ter po daljšeui presledku izvaja zopet veliko orkestralno delo dr. Dvofak, Stabat Mater, za soli, zbor in orkostor. To delo se jo izvajalo v Ljubljani po Matičnem zboru pred 30. loti. Solistično partijo so v rokah opornih pevcev: gdč. Zikove, ge. Borovo ter gg. Šimenca iji Bdtotta. Spremlja pa dolo muzlka Drav. div. oblasti. Našo glas-beljubeče občinstvo opozarjamo na ta koncert, o delu samemu pa izpregovori-rao prihodnjič liolj podrobno. Vstopnico v Matični knjigami. IV. muzikalno predavanje zn ljubljansko mladino so vrši v nodoljo dne' 18. jan. ob 11. uri dopoldne v dvorani Ftlbarmonično družbo, pwl naslovom »Vijolinska sonata*. Spored izvajata prof. Jan Slais (vijollna) in prof. ga. Ru-ža Šlais (klavir) in obsega; Dvofakn, Beo tliovna in Jaoačka Uvodni bosedo go- vori dr. Pavel Kozina. Starše gojencev ljubljanskih srednjih in strokovnih šol prosimo, da opozoro svojo mladino na to muzikalno predavanje. Sporedi se dobo v Matični knjigami. J, Slovenske glasbena prireditev v Go-rlcl. Pevsko iu glasbeno društvo v Gorici priredi prihodnjo soboto in nedeljo v Trgovskem domu dva koncerta s eo-dclovanjom društvenega pevskega zbora, gdč. Eme Mozetičeve, g. Josipa Bra-tuža in prof. Lipizerja. Nodoljski koncert, ki so vrši ob treh popoldno, jo namenjen občinstvu z dežele. Ljubljanska drama. Četrtek, 10.: »Osma žena*. C. Potek, 11.; Zaprto. Sobota, 12.; »Golobeck-.. B. Nedelja, 13. ob 15.: »Mogočni prstan«. Izv. Ob 20.; »Hamlet*. Izv. Pondeljek, 14.; »Golobček*. P. Torek, 15.: Zaprto. Ljubljanska opera. Četrtek, 10.: «Tosca». 1!. Petek, 11.: Suzanina tajnost, Mozart i.l Salieri, Olannl Schicci. D. Sobota, 12.: »Mignon«. A. Gostovanj' ge. Wcscl-PolIa. Nedelja, 13.: »Sevlljskl brivec«. Ljudska predstava. Gostovanje ge. Wcsel-Po-la. Izv. Pondeljek, 14.: Zaprto. Torek, 15.: «Mignon». D. Gostovanje se, Wescl-Polla. Mariborsko nlcdilišče. Četrtek, 10.: »Lumpacij-vagabune!•■. B. t Sobota, 12.; cJanko in Metka«. Premi- ' Jera. Izv. «JUTRO» št. 9 De.........ače vesti ' Imenovanje pomiiiuosu »Uoftt v Dubrovnika. Ker je sedunji škof dubrov-uiški dr- Josip Marčelič že 77 iot star iu boleheu, mu jo bil dodeljen kanonik don Vlabo Barbič za pomožnega škola- Novi škof je star 43 let. * Grilci kralj in kraljica v Ljubljani. Včeraj rano zjutraj sta so na polu v Na-polj poljala skozi Ljubljano z orijentslciin okspresom grSki kralj Jurij in kraljica Kiizabeta in grški princeztaji Irena in Katarina. V Zagrebu jo visoke gosto, ki sn tamkaj večerjali v restavracijskem salonu, pozdravil v mestu se mudeči minister vere, dr. Janjič. V Napolju se bo vršila maša zadusnica za pokojnim grškim kraljem Konstantinom. * Lep dobitek razredno loterije. Trža-i*ld rojak Kuret, ki je bil zaposlen kot skladišča r v kavarni Č liček iu Co- v Slmi-šču pri Ptuju, je nedavno zapustil svojo službo in so vrnil v Julijsko Krajino- Tovarn« jo sedaj iz Beograda prejela sporočilo, da je Kuret zadel v državni razredni loteriji 120.000 dinarjev. ' * Himen. Pred kratkim se jo znani Slov. pesnik dr. Alojzij Gradnik, dožel-nosodni svetnik v Ljubljani, oženil z. gospodično Miro Potokarjevo iz znano narodno rodbine l jubljanske. Bilo srečno I * Za trgovce ljubljanske okolice. Gre-fnij trgovcev za Ljubljano ia okolico naznanja, da priredi v nedeljo dne 13. t. m. ob 2. in pol uri popoldne na Vrhniki v gostilniških prostorih g. Jurce informati-\en sestanek. Razpravljalo so bodo o davkih in o pomenu predstoječih dohod, cepil. komisij. Vabijo se vsi trgovci, obrtniki in posestniki, da se tega važnega nastanka gotovo udeleže. Načelnik: Fran Zebal 1. r. * Denarno pošiljko, ki jih dobiva naša uprava, so večkrat nejasne. Naročniki pošljejo 6em in tam naročnino obenem z * plačilom inserata, ali pa pošljejo naročil ino zase in še za koga drugega, no da bi ia položnici ali nakaznici povedali, kako je poslani denar namenjen. Iz tega izvirajo potem neprijetno reklamacije in nered. ki ni nikomur ljub. Pošiljatelje denarja zaradi toga prosimo, da so poslužijo mila z vsem modernim komfortom. Hotel bo imel po novem načrtu 120 sob ter veliko moderno kavarno. * "Olotniea mariborskega pedagoga. — Včeraj je praznoval v Mariboru Sirom Slovenije znani šolski svetnik gospod Franc Jerovšek, ki že 38 let poučuje na mariborski gimnaziji, svojo 701etnico. Jubilant je markantna osebnost, ki se odlikuje zlasti po svoji izredno visoki inteligenci in kremenitem značaju. l'o pro-vratu jo stopil v pokoj. Ker pa z borno pokojnino ni mogel živeti, je moral zopet nastopiti službo in je šo vedno čil ljubljenec svoje mladiuc. Na mnoga lota! * Konto «Foud» — !)0000 Din. V tej zadevi smo prejeli od (Trgovske banko in radi priobčujemo pojasnilo, oziroma izjavo, da nikakor no odgovarja resnici, da bi bila Trgovska banka iz svojih sredstev nakazala dr. Ažmanu ua konto se,-pnrulo pri Jadranski banki 00.000 Din, pač pa jc ta znesek nakazala po nalogu in za nekega klijenla, ki jo ta znesek Trgovski banki v gotovini vplačal za la namen. * Si tacuisses. G. dr. Trillor v posebni izjavi taji, da bi morala NNS. plačati pol volilnih troškov in pravi, da noče polemizirati. G. Triller bi bolje storil, da je molčal. Igral jo v celi ateri vseskoz prav težno figuro. Najprej Jo ponosno izjavil 19. lebruarja 1923.- da bo že skrbel za ureditev računov. Potem se je začel izmikati ln bežali pred odločitvijo. Letal je okrog, a brez uspeha. Ko pa ie bilo trebo plačali, je zavil oči, čez, da ne ve, kaj je denar- Jeseni jo odkazal JDS. na sodnijsko pot, o božiču je rjovel, da ni dolžan, 8- januarja pa Je sklenil — plačati Ali nI mogel prej tega sklenili? Koliko slabe lcrvi bi bil prihranil, sebi pa in R-ivniharju novo blamažo. Do 7. januarja niste bili dolžni in sopihali ste ogorčenja. Ta dnn pa se je nekaj zgodilo in ste se spomnili, da sle obljubili plačilo. Odkar kandidira dr. Triller na Zupaničevo mesto, je sploh zelo agresiven. Tudi prav. Vzamemo na znanje. A ko bomo udarili, da bo bolelo, tedaj naj g. Triller ve, da so nam mnogo ljubši odkriti radikali ne- * Spominska plošča dvom žrtvam »Tstrij-skoga tiranstva {Jadranska Stražu» je prevzela inicljativo, da se kapitanoma Iiadžiji in Srjentiču, ki sla padla meseca avgusta 1014- kot žrtev avstrijskega tirau- u— V društvu «Soča» predava v so» boto, 12. t. m. v salonu pri Levu, špc> cijalist za pljučno in notranje bolezni g. dr. Jos. Volaušck: o temi «Vpliv pod« nebja na tuberkulozo«. Na to zelo važ« ttva iu katorih kosti šo danes počivajo! no in zanimivo predavanje opozarja od« brez vidljivega znaku v Ercegnovem, po-" vodom desetletnice njune tragične smrti na svečan način postavi skromen znak narodno pijeteto. Ob isli priliki preneso tudi kosti ene poznojšili avstrijskih žrtev — mornarja Mateju Brničeviča. • Požar v subotiški gimnaziji. V po« slopju subotiške gimnazije jc v četrtek dopoldne izbruhnil v podstrešju požar ki se je naglo širil. Med dijaki jc nastala prava panika. Več dijakov jc bilo lahko ranjenih. Gasilna akcija Je bila vsled pomanjkanja vode zelo otežkočena. — Poslopje sicer ni popolnoma pogorelo, vendar pa je za dclj časa neuporabno. 4 Za dunajskega voloscjma ni treba potnega vizum«- Inozemski obiskovalci dunajskega velesejina, ki se vrši prihodnjo pomlad, bodo prvič po vojni lahko potovali v Avstrijo brez polnega vizuma, bor svojo člane in vso prijatelje. Začc« tek ob 20.30. Vstop vsem prost. u— Zdravstveno stanje v Ljubljani — V Ljubljani se je prošli teden rodilo 36 otrok, med njimi dva inrtvorojenčka, umrlo pa je 6 moških in 3 ženske, sku» paj torej 9 oseb in siccr: 2 osebi za pljučnico, 2 za srčno hibo, 1 za rakom, 3 osebe vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 pa vsled slučajne smrtne pa« škodbe. Na infekcijoznih boleznih je pa obolelo 5 oseb: 4 na dušljivem kašlju, 1 pa na davici. u— Popis živine. Pri popisu in štetju živine, perutnine in čebelnih panjev sc jc opazilo, da več posestnikov ni storilo svojo dolžnosti in popisalo živine, kljub pozivu v časopisih. Ker so mora popis živine že v nekaj dneh predložiti višji oblasti, su dotični zamudniki vnovič po , . , .. , , . . , ,„ ,,„ zivajo, da popišojo svojo živino pri ljub* tL^^tj^Z^r.^ Danskem mestnem magistratu (gospo. pripomore k čim večjemu uspehu velesejina. • Žensko prenočišče v Beogradu. Beograjski ženski klub je otvorll ta dni v svojih prostorih, Knegiuje Ljubice ulica št. 14, prenočišče za ženske, ki prihajajo iz naše kraljevine za nekoliko dni v Beograd, a nimajo tamkaj sorodnikov uli znancev, pri katerih bi mogla prenočiti. Razen prenočišča dobe lahko tudi zaju-trek vse skupaj za 25 Din dnevno. • Premeten pustolovec. Orožništvo je prijelo v Novi Gradiški nevarnega pu« stolovca Friderika Blažcka, doma brž« kone iz Slovenije ali Hrvatske. Na vesti ima poleg drugih prevar tudi tale greh: Ema Vrbanšek, vzgojitejica iz Beograda je spoznala pred kratkim v Karabuko« varu v Bački elegantnega mladega mo« Skega, s katerim je stopila kmalu v lju« bezenske odnošajo. Ta sc ji je predsta« vil za glasbenika Friderika Blažeka, po« leg prvega poklica tudi hišnega posest« nika v Mariboru. Odpeljala sta se skup« no v Dol pri Osjeku, kjer je on izvabil pod pretvezo, da je kupil nov harmonij, od nje 24.000 kron denarja. Takoj nato jo je obvestil, da so mora odpejati v Djakovo popravit neke orgije. Ona naj ali za vsak namen pošiljatve denarja po- °ni »Mm1tizerji, ki že pol leta pod ga počaka v Dolu, dokler jc brzojavno sibne položnice ali pa da na hrbtu po- i.,!!en.?.1?, P™Nal<> Ljubljančane ra- no pozove, kam naj pride za njim. - loinico oziroma nakaznice zapišejo, za kakšen namen so odločili denar in za koga. Tudi bi se delo v upravi zelo olajšalo, ako bi vsak naročnik, ki se poslužuje položnice aH nakaznice, na njej zapisal . druga, ki se bo buvila v glavnem s stav- iskala njegovo hišo, ki naj bi bila na ! benim in galanterijskim kletarstvom, z | Glavnem trgu št. 2. Pa tudi tu so ji • Iz vojne mornarice. Poročnik bojnega! J", 7~ , ■ broda Vekoslav Breiič Je imenovan za av-1 ^flT !'0tlov razm."n Pr,edmot,i w ! povedali, da se revica moti, nakar sc jc • o ^^ obupana odpeljala v Beograd na» zaj. Prcfrlganec jo je pošteno prcvaril. svečenik Malo Hajlo je imenovan za vo- i '.l°,av8k.e m°Či h xrudnika ,to ' Jim zajamčiia tudi delež na čistem do- ditorja pri komandi podolicirske šole vol- j fff110 razsvetljavo. Specijalne stroje no mornarice v Mandalinl Mornariški ''°bavlja zadruBa B NemtlJ°< kvalificirane ješkega svečenika prvega razreda- — Zadnjo dni je prispelo v šibenik 28 dijakov- j liavtikov, ld so nastopili službo v kadru-S prejet i so v strokovne vojne lečaje pri podolicirski in brzojavni šoli vojne mornarico v Mandalini. * Dar trboveljske obi-ine naši univerzi-Umetnostno zgodovinski seminar ljubljansko miiverze nam sporoča: Trboveljska občina jo po svojem gerentu g- Au-louu Fortiču podarila Umetnoslno-zgo-dovlnskemu seminarju univerzo v Ljubljani za novo leto 25.000 Din, s katero f vsoto si je zavod nabavil dve temeljni deti za svojo doslej majhno in od države skrajno nezadostno dolirauo knjižnico. Trboveljska občina je prva med slovenskimi občinami z dejanjem pokazala, da ji je prospeh našega najvišjega učnega zavoda pri srcu in je s svojim darom dala Sloveniji vzgled, kako naj sama podpre trud svojih prosvetnih delavcev in pospeši izobrazbo svojih sinov. Kriza v Jadranski banki. Z ozirom na članek, objavljen v 304. številki Vašega lista z dne 30. doccm-lira 1923 pod naslovom »Kriza v Jadranski banki«, Vas pozivamo, da v smislu § 19. tiskovnega zakona priobčite ta-le popravek: Ni res, da je Až-manovi pisarni izplačala banka brez ozira na ogromne potno stroške 1 'A milijona dinarjev na račun okspenzar-jnv — res pa jo, da Jadranska banka ni izplačala pisarni dr. Ažma.na nika-kih potnih stroškov in da ji je izplačala žo od 1. 191S. dalje na račun < l-cspenzarjev lo par stotisoč dinarjev. Ni ros, da jo g. Kamenarovič »iz'Ri ma prinesel milijona lir manj a nikomur ni računa položil o njih* — ros pa jo, da. jo glavni ravnatelj Jadranske banke g. Kamenarovič pologi! račun vladi kraljevino SHS in prizadetim zavodom o vse.h 10 milijonih lir, ki jili jo dobil izplačane od "italijanske vlade za Jadransko banko Trst in goriško podružnico Ljubljanske kreditne banko. Ni res. da jo glavni ravnatelj Kamenarovič za svoje stanovanje »naročil mobilijo in opremo za milijonsko znesko na bančni ra-čiin in samo srebrni servisi so banko stali čez t milijon kron« — ros pa je, <];(, glavni ravnatelj Kamenarovič ni naročil na bančni račun za. svoje stanovanje sploh nikakih mobilij, opreme pli srebrnih servisov. Jadranska banka d. d. Beograd. * Nov velik hold t Zagreliu. Razen bolela , ki pomeni reprezentativno podjetje za Zagreb, dobi hrvatska prestolnica leltom letošnjega šo drug vo,-lemeslnl hotel. Delniška družba, ki Je 1-stnica cGrand Hololn--, bo razširila in oovečala svoj hotel v Ilfei ter ga opre- bičku. * Sneg in led. Iz raznih strani naše državo prihajajo vesti o velikih snežnih zametih in nesrečah, ki so sc pri tem dogajale. Tako javljajo iz Sarajeva, da so vladali veliki snežni zamoti in da jc radi tega bil ustavljen tramvajski promet-Tudi v celi Črni gori so vladali sneženi zameti in v celi deželi je ustavljen vsak promet. Zanimivo je, da jo sneg padal tudi v črnogorskem primorju, kjer je dosedaj prav redko padal. V Skoplju Je bil te dni tak mraz, kakor menda še nikdar do sedaj. Več obmejnih stražnikov je zmrznilo v službi. Neki ruski begunec je zmrznil kar v mestu- O žarnalistiki se je razpisal Ravni-harjev list. To je razumljivo, saj jo znano, da listi najbolj tarnajo po onem, česar jim največ — manjka. * V posnemanje. Pri sodiščih ali drugih oblastvih so večkrat zaslišani izvedenci aH svedoki, ki z ozirom na svoje premoženjske razmere ali pa slranke ne zahtevajo pristojbin. Koliko bi se pa pridobilo za CMD., za Sokola, za Jugoslovansko Matico itd., čo bi se zahtevala zmerna pristojbina, katero bi nagrajenci odstopili v zgorajšnjo namene. Tako nam je n. pr- danes deželno sodišče v Ljubljani izročilo znesek 400 Din s sledečim dopisom: «Sodna izvedenca gg. Josip Soidl in Janko Popovič, posestnika in trgovca, prvi iz Sp. Šiške, drugi iz Ljubljane, sla v pravdni zadevi Leben-Marcan odstopila odmerjeno pristojbino vsak po 200 Din v korist CMD.» * Sokolski oder v Stražiščn gostuje *v nedeljo 13. t- m- ob 20. url v Sokolskem domu v Škofji Loki z veseloigro cGospod senator*. * Ameriški dar Ohridu. Milan Pupin, univerzitetni profesor v New-Yorku, je poklonil za ohridsko cerkev v Macedoniji velik zvon, težak 2800 kilogramov. Zvon, ki je bil vlit v Ljubljani, bo danes, na pravoslavni božič, prvikrat klical verniku v hišo božjo. * Tomožna akcija za Nemčijo. V Beogradu se jo pod predsedstvom g. Vajfer-la osnoval pomožni odbor za stradajoče na Nemškem. Kakor javlja, iz Beograda jc ministrski svet sklenil, da se dovoli dvojna množina moke fn krompirja od ono množine, ki Je že bila dovoljena, torej ne 30, temveč 00 vagonov moke In krompirja. Daljo je sklenil ministrski svet, da se dovoli po-šiljatvi nemškega pomožnega odbora v Novem Sadu transportni popust 50 odst. Kar so tiče popolnega ali delnega čarin- Končno pa ga je vendar prijela v Novi Gradiški roka pravice in je bil oddan v zapore tamošnjoga sodišča. * Odbor krajevne organizacijo JDS. na Jesenicah je daroval znesek 100 Din za menzo Gospodarske zadruge cjadranav v Ljubijnni. Durovatoljem iskrena hvala 1 * Tovarna pogorela. Tovarna pletene žico v Cakovcu je te dni do tal pogorela. Ostalo je golo zidovje. Vsi napori gasilcev so ostali brez uspeha, ker je voda sproti zmrzovala. Kako je nastal požar, še ni dognano. Skoda se ceni na pet miUjonov dinarjev. * Pogreša bo 241etni Franc Kotnik iz Mojstrane št. 38, ki je trpel zadnjo čase na čestih epilepličnih napadih. Od doma Jo odšel dne 25- decembra in so odtlej ni povrnil. * Smrtna nesreča v Vevčah. V nedeljo dne 6. t. m., jo bil v vevški papirnici pri napeljavanju žice ubit od električnega toka delavec Pavle Subic- Bil jo takoj mrtev in pomoč izključena. * Radikalno sredstvo izpodriniti inozemsko konkurenco je fina kakovost domačega izdelka. — To se vidi pri «Mi-rimc-čokoladi. 1958 Iz Ljubljane u— Rojstni dan kraljice Marije je pro« slavila Ljubljana tiho, a dostojno. Mesto je bilo bogato v zastavah. — Zahvalne službe božje so sc vršile v stolnici, v pravoslavni kapeli vojašnice vojvode Mi« šiča in v protestantski ccrkvi in so jim prisostvovali zastopniki vojaških in civil« nih dostojanstvenikov. «Te deum« v ccrkvi sv. Nikolaja je daroval ob veliki asistenci duhovščine sam škof dr. Jeglič, udeležili pa so se ga med drugimi veliki župan dr. Sporn, konzularni zbor, ko« mandant dravske divizijsko oblasti ge« neral Stojanovič, več občinskih svetni« kov, častniški zbor in mnogo občinstva. Zvečer sc je vršila v okusno okrašeni veliki dvorani Kazine slavnostna zabava oficirskega, zbora. u— Mestna aprovizacija v Ljubljani razprodaja od današnjega dneva dalje goveje meso boljše kvalitete po enotni ccni 74 K za kilogram in siccr na stoj« niči v Šolskem drevoredu nasproti tr« govini Maycr in na mestni stojnici v Šiški. Invalidski dom v Ljubljani. Pišejo nam: Invalidom«učcnccm v invalidskem zavodu v Ljubljani pripadajo po začas« nem Invalidskem zakonu učne dokladc in siccr dnevno po cn dinar. Vendar pa niti tega bornega prispevka no dobivajo redno. Invalldbučcnci se obračajo radi tega na šefa oddelka za socijalno skrb« slcga popusta pošiljatve, je ministrski i stvo s prošnjo, da uredi to zadevo in po; svet odkazal nemški pomožni odbor na skrbi, da se jim bo Izplačevala siromašna gospodarsko-flnančni komite, ki jo za to i doklada redno vsakega prvega v me« reč edini meroduleu. isc.-u. darskem uradu), glavni vhod, pritličje, u— Zimski šport in mestna občluu. 1'isojo nam: Mestni magistrat ljubljanski je včeraj publielral forinan, da jo smučanje in sankanje po javnih potih in mestnih travnikih v Tivoliju prepovedano. Glede potov jo prepoved seveda potrebna in se jo tudi vedno izvajala; toda glede travnikov? Mislim predvsem travnik za brezovim gajem, kjer si mladina sama priredi vsako leto sankališčo, kjer mrgoli od jutra do večera najmlajših športnikov razgretih lio in blaženih pogledov. Gospoda, ali se zavedate, kaj sto vzeli s to prepovedjo našim malčkom? Naj Vas na srcu peče solza, ki bo orosila oko otroku, katerega bo stražnik od tam spodil. Prizadeli so tudi oni, ki sede eel dan v pisarni in imajo samo popoldne kako urico prostega časa, ako se hočejo vaditi recimo v smučanju. Ljubljana itak ne stori prav ničesar za gojitev prelopoga in prekoristnega zimskega športa; magistrat letos no smatra niti za potrebno, vzdrževati drsališče. No seveda, šport je enemu delu maglatratne koalicije buržujski luksus, drugemu delu pa potreben le v toliko, kolikor služi strankarski propagandi. Dr. L. G. u— Občni zbor Pevskega društva v Mostah se vrši dno 13. jan. ob 14.30 v gostilni g. Marončiča na Selu. Vabijo se vsi redni in podporni člani. u— V Beograd gredo! Kakor znano klerikalci in njihovi zavezniki nepresta« no obtožujejo «Beograd» kot največjega sovražnika avtonomije. Sedaj ko Je po« krajinska uprava ugodila pritožbi obč. svetnika Turka proti lahkomiselnemu razsipanju s službami in zapravljanju javnega denarja za razne branddirektor« je, požarne nadzornike itd. so veliki av« tonomisti naenkrat pozabili, da je proti njihovim načelom, če iščejo pomoč pri »sovražniku«. — Pokrajinska uprava je rešila pritožbe g. Turka kot naslednica bivšega deželnega odbora, katerega od« ločitve niso bile podvržene reviziji s strani državne administracije. Ponosni avtonomisti bi morali torej kot pravi mučeniki svojo Ideje pravzaprav stoično prenašati udarec »usode«. Toda, siva, prijatelj je tudi avtonomistična teorija. Včeraj popoldne so se zbrali klerikalci in korunovci na sestanek, na katerem so skovali papricirano pritožbo na ministr« stvo notranjih poslov ter izvolili posebno deputacijo, ki bo skušala v Beogradu doseči dovoljenje, da se smejo porezati vsi knofl na žepih ljubljanskih davko« plačevalccv. u— G. Ivan Sitar, zobotehnik v Ljub« ljani nam na naše tozadevne vesti spo« roča, da jc pač bila proti njemu uvede« na preiskava, češ da je udeležen na trgo« vini s kokainom, da pa je bila ta pre» islcava ustavljena, ker sc jc izkazala nje« gova nedolžnost. Kar se tiče saharina, mu jc policija zaplenila okrog pol kg saharina, ki ga jc imel za lastno porabo. Tudi v tem oziru se proti njemu ne vrši nikakšna sodna preiskava, ampak samo finančno kazensko postopanje. u— Istranil Za petek 11. t. m. napove« dani sestanek odpade. «Soča». 70 u— Mestna zastavljalnica ima tome« sečno dražbo maja 1923 zastavlj« pred« metov 17. t, m, ob 3. uri pop. 62 u— Opozarjamo na današnji razpis tesarskih dc! za ostrešje Sokoiskega do: ma na Taboru. u— K aferi o razpečevalcih ponarejen nih 10 dinarskih bankovcev, ki je vzbu dila koncem preteklega leta v Ljubljani veliko senzacijo in končala 7. aretacijo več oseb, 6e nam naknadno poroča: Are« tacija gospodičen Jožice in Juste Lena« ssi jc bila samo preventivnega značaja. Preiskava pa jc takoj dognala, da niste bili niti v najmanjši zvezi z aretiranim Gabrenjo, ki ste ga poznali samo po imenu in niste ž njim nikdar niti govo« rili. Bili sta zato tudi takoj izpuščeni in ustavljeno je proti njima vsako pošto panje. Gdč Julči Lenasai, uradnica ljub« ljnnske kreditne banke,*se tudi nikdar ni vmešavala v politično življenje, še manj pa, da bi bila klerikalna agitalorica, Klavir, o kalerem jc bilo'govora, jc ku» pila pri tvrdki Breznik za 96.000 kron na obroke, ki jih šc sedaj odplačuje. Gospa Ivana Lcnassi je bila preteklo nedeljo Izpuščena iz preiskovalnega zapora. To> liko v pojasnilo javnosti, da ne bi kdo dvomil o poštenosti imenovanih po ne« dolžnem' aretiranih gospodičen. ,j— Neznano razpečevalka 10 dinarskih falzlfikatov. Okrog 40 let stara ženska srednjo velikosti, govori primorsko na« rečje je plačevala zadnje dui y .trnovi; nah po LJubljani blago i ponarejenimi 10 dinarskimi bankovci. Ker so postali tla kmalu prevroča, je zopet zginila \t našega mesta. Iz Maribora a— Proslava rojstnega dne kraljica Marije. Po mestu »o visele zastave, dopoldne so se vršile katoliška, pravoslavna in protestantska služba božja, zvečer jo bila v gledališču evečana predstava opero »Cavalleria Rusticaina*. a— Zopet nesreča na mariborskem mostu. Mariborski železniški most jc stalno zastražen po vojakih. Tekom krat kega. časa pa so se vojaki že drugič težko ponesrečili na tem mostu. V toruk popoldne sta prišla dva vojaka, ki sta stražila, med vlak in premikajoče se \> gone. Eden vojak je k sreči odletol brci večjih poškodb, drugemu pa so šla kolesa preko obeh nog in so ga težko poškodovanega odpeljali v bolnico. Bilo bi umestno, da nadzorna oblast posveča tem vojaškim stražam večjo pozornost. a— Aretacija elegantnega tatu. Policijska kronika v Mariboru zadnji čas zopet neprestano beleži eame tatvine. Včeraj so končno ujeli verziranega uz-moviča Huberta Potočnika, doina z Jesenic, sicer pa etabllranega v Zagrebu. Hitel i« jc ravno odpeljati s štirimi na-hasanimi kovčegi nakradonoga prvovrstnega blaga v Zagreb, ko so ga ujeli. Oblečen je bil elegantno: shimmy-čovlje. lop evršnik, seveda vso samo ukraden« stvari, n. pr. od dr. Rapotea, knpetaiu Abačiča, trgovca Legata ln drugih. Za lažjo kretanje jo imel s seboj potni list nekega zagrebškega tehnika, ki študira v Berlinu in celo zalogo Werthelmer-ključev. a— Denarne kazni mariborskega ekr, sodišča. Preteklo leto je mariborsko okr, sodišče izročilo ubožnemu fondu mariborske občine iz denarnih kazni nekaj nad 51.000 Din. Ta znesek pa bi bil vsaj za polovico višji, če ne bi bila prišla amnestija, ki je toroj znatno oškodovala mariborske reveže. Iz Celja e— Sestanki pristašev demokratska slranke so vrše vsak ponedeljek in četrtek ob 8- zvečer v rdeči Bobi Narodnega doma. Ker so v razpravi važne politične in nacijonalne zadeve, opozarja predsedstvo člane, da se naj udeležujejo sestankov v kar največjem številu. e— Tudi celjski vodovod je v nevar, nosti, da odreče. Ze dclj časa se nabere ponoči v rezervoarju tako malo vode, da komaj zadostuje za dnev. konzum. Vsled hudega mraza puščajo nekatere stranke pipe kar odprto, da cevi ne zmrznejo in popokajo. Radi izrednega tratenja vode pa nastaja opasnost, da bo lepega doc vode sploh zmanjkalo. Zato je v splo.^ nem interesu potrebno največje btedenje z vodo. e— Pomanjkanje tobaka t Celju vzbuja med prebivalstvom splošno nevoljo, ne glede na to, da trpijo vsled tega manjši trafikanti, ki so navezani edinole na ta svoj zaslužek, velikansko škodo. Naj služijo te vrste v dobrohoten nasvet, da so nedostatku čimprej opomore- e— Celjsko mestno gledališče. Vsled splošnega pomanjkanja električnega loka po celem mestu, jo morala tudi gledališka uprava za torek, dne 8. t. m. napovedano satirično igro *2 krat 2 je 5:< i gostovanjem g. Vere Danilove ta g- Ro-goza v zadnjem trenutku odpovedati. -Dokler nedostatki pri električni napeljavi ne bodo odpravljeni, se tudi nadaljnje gledališke predstave ne morejo vršili. — Pač pa se vršijo med tem časom prav marljivo gledališke vajo za premiero iger tSveU, . e— Občinske doklado na hišno najemnino v Celju. Z ozirom na nejasnost dejanskega položaja so nam iz Celja poroča: Z novim letom so nekateri hišni posestni-,1(1 povišali naklade na hišno najemnino v tako visoki meri, da ni v nikakem razmerju z onimi procenti, ki Jih morajo plačali mestni občini kot najemninski vinar, vo-darino in kanalsko pristojbino- Pri tem se neupravičeno sklicujejo na mestni zastoji, češ, da je ta za proračunsko leto 192-1. izredno visoko povišal to obč. davščino. Stanovanjskim najemnikom naj služijo v ovi-jenlacijo sledeči podatki: Najemninski vinar 10 odst. iz leta 1923. je tudi v lel« 1924. isti. Vodarina se je povišala od 12 odst- na 15. odst., kanalizacijsko pristojbine pa z ozirom na nujna popravil' in novo naprave od 1 odst. na 4 odst. Ako je stanovanjski najemnik plačal leta 1928. pri 100 Din najemnine z naklado 123 Din, plačil leta 1024. pH povišam občinski nakladi 129 Din- Hišnim posestnikom se jo na drugi strani znižala doklada na hišno posest od 160 odst. M 120 odst.. Kakor sUšimo, jo tudi okrajni zastop to svojo doklado znatuo znižal-Efekt visokega zvišanja tega obč. davk' jo iskati edino le v povišanju hišno najemnine kot take, po kateri se prernču-nljo doklade, nikakor pa no v proračunskih postavkah obč- zastopa, ki Je, dasi zastopan po raznih strankah, soglasn" upošteval Interese hišnih posestnikov i» najemnikov. e— Tečaj ta prikrojevanje in prakt"' no izdelovanje damslcih oblek otvori dm' 14. t. m. strokovni učitelj in krojač Iv-Bizjak v Celju. Prijave Bprejema dnevne v svojem ateljeju v Prešernovi ulici- KNJIGE, leposlovne ln znanslvcne, literarne vrednosti, v vseh lezikllu knpule po najvišjih cenah vedno t Ljudska knjižnica» v Maribora Narodni dom. L Navidezna smrt Univerzitetni profesor dr. Jellluek poroča v nekem dunajskem strokovnem listu o dveh zanimivih slučajih dozdevne smrti vsled močnega električnega udarca. V obeli slučajih se jc posrečilo, ponesrečenca poklicati zopet v življenje z uporabo umetnega dihanja, treba pa Je bilo dolgotrajnega napora, da se je dosegel povoljen uspeli. V prvem slučaju se je moralo umetno dihanje nadaljevati skoraj eno uro, v drugem slučaju pa celo neprestano trt ure. Ponesrečenca sta ležala vsled električnega udarca kakor mrtva, nista več dihala in tudi srce je nehalo biti, bila sta torej v stanju, ki ga lajik smatra kot ?nak resnične smrti. Kako nezanesljivo pa Je sklepati, da je že nastopila smrt, ako je prenehalo dihanje in delovanje sr-ra, dokazuje cela vrsta zanimivih slučajev, ki jih navaja Baltazar Brandt v svoji nedavno izlšil brošuri »Scheintot be-uraben«, seveda le v svrho očitkov proti medicinski znanosti in v svrho očitkov nemarnosti proti zdravnikom pri ugotovitvi smrti. Vsega uvaževanja vredni so eksperl-menti navidezno smrti polkovnika Town-senda, ki Jih je objavil Braid sredi pro-tlega stoletja. O Townsendu sc ie Siril glas, da se poljubno lahko pripravi v smrti podoben položaj. Nekoč so njegovemu eksperimentu prisostvovali trije zdravniki, med njimi slavnoznani dr. Clie-yue iz Dublina. Predno se ie pričel eks-serlment, so Townsenda skrbno preiskali: žila jc bila slabo, pa vendar Se občutljivo, srce pa ie utripalo normalno. Polkovnik se je vlegel potem na hrbet in ostal nekoliko časa popolnoma mirno v tem položaju. Dr. Cheyne je prijel njegovo desno roko ter opazoval utripanje žile med eksperimentom, drugi zdravnik ic opazoval srce, tretji zdravnik pa mu jc držal zrcalo pred usta. Kmalu je žila znatno oslabela, srce je bilo počasneje, dokler nista končno oba pojava popolnoma prenehala. Na zrcalu jo izginila motnost, bilo je popolnoma jasno in čisto — dokaz, da je tudi dihanje prenehalo. Vsi trije zdravniki, vsak posebej, so To\vnsendovo stanje še enkrat skrbno preiskali, a niso mogli ugotoviti niti najmanjšega znaka življenja. Čakali so, raz pravljali o zagonetnem dogodku ter skušali razjasniti zagonetko. Ko je minulo že precej časa In je telo ostalo vedno Še neizpremenjeno, so začeli zdravniki domnevati, da ie polkovnik šel predaleč s svojim poizkusom tu da ga je zadela smrt pri njegovem drznem početju. Ostali so še dolgo pri njem, a brezuspešnost njihovih prizadevanj, da ga obude, je le potrdila njihovo domnevo. Ze so ga hoteli prepustiti njegovi usodi, kar sc je polagoma pojavil ua truplu nekak krč. Sc enkrat so preiskali dihanje in srce ter so v veliko svojo začudenje ugotovili, da se jc življenje vrnilo v telo. Kmalu nato se Je polkovnik prebudil. Ta znameniti eksperiment je zaslovel Pu celi Evropi, ker se kaj podobnega še ni pripetilo. Gotovo pa bi ta siučaj nc bil vzbudil toliko pozornosti v Indiji, v deželi mistike in čudežev, kjer gre še danes po deželi glas o mnogo drznejših eksperimentih. Tam še nc velja kot heroičen čin, ako kdo nekoliko ur markira kataleptično spanje, tam računajo Ic na tedne, mesece in leta in dočim pri nas angleški polkovnik udobno v postelji ab-solvira navidezno smrt, stori indijski fa-kir, yogln, predrzno še zadnji korak, ki Ka more storiti: da sc zapreti v krsto in v zemljo zakopati. Kar pa se nam sporoča o nekem Ha-ridašu, je kljub avtentičnosti sporočila lako čudovito, da se mora njegovo poletje smatrati za fizlologlčen unikum. Haridas je bil Indijec, rodom iz Karnala, ter je kot yogin najstrožjega kova z metodičnimi vajami In s tiranskim straho-vanjem samega sebe, kakor je lastno le Joža Keršmanc: Zamorec Luka V teh rosnih časih, ko na« je strup svetovno vojno čez noč prelevil iz nekdanjih smehljajočih sh otrok v mrko starce, se ni zgodilo malokdaj, da je gospa, Fortuna bridko zavzdihnila: Da hi vsaj eD solnčen žarek posipi v to žalost, v to mrtvaško pu-i-čobol* Njen mož, trgovec, je hil žo dalj "asa, z doma po kupčij ski h potih v južni Afriki, in zato je bilo hrepenenje gospe Fortune "tem večje. Pa pride nenadoma brzojavka iz Captowna: »Ljuba žena! Danes nastopam pot nazaj v domovino. Svojo kupčijsko opravke sem srečno opravil. Zato z veselim srcem stopam na barko to se ir.ro8a.ffl valovom. S seboj sem vzel tudi nekega zamorca, ki mi je vdan rlo skrajnosti. Tudi Ti so ga boš neizmerno razveselila., golobica moja! NadomeSčal mi bo doma zaradi svoje pridnosti deset evropejskih služabni kov. Na skorajšnjo svidenje, srce moje! Tvoj mož Robert.* Š solzami vesolja je gospa Fortuna nblila brzojavko. Njen mož se ji vTa-wi v naročje, njen sladkoljubljeni Robert! in ž njim zamorec, ki bo nadomeščal doma deset ovroDciskih slu- fakirjem stare šole, dobil nad svojim telesom oblast, ki je skoraj neverjetna. Temu atletu močne volje ni bito težko, več tednov in celo meseccv odreveuelo in brez znaka življenja ležati pod zemljo brez hrane in zraka. O njem poroča Braid na podlagi sporočila visokih uradnikov in oficirjev v Indiji. Tudi Nemec Hiinlgberger, ki je bil dolgo vrsto let telesni zdravnik Mahnradže v Lahorl, ve o njem mnogo povedati. Braid poroča o tridnevnem eksperimentu, ki se je leta 1828. vršil na vojaški postaji Concon. Na priprošnje nekega bramauca je angleški major dovolil eksperiment. V navzočnosti kakih tisoč Indijcev so ua odprtem polju izkopali jamo, položili vanjo Haridasovo telo ter jamo z zemljo zagrnili. Vojaški oddelek je straži! grob. Tretji dan je majorja začelo skrbeti, da bi stvar lahko nesrečno končala in hi ga lahko pozvali na odgovor kot sokrivca pri usmrtitvi clove- Včeraj se je sestal angleški parlament, v katerem sedi tudi več ženskih poslancev, na katere pa so se Angleži že navadili, ker jo imel že tudi razpu-ščeni parlament nekaj dam v svojih vrstah. Naša slika predstavlja tri najodlič-nejše poslanko. Prva (na levi) jo voj-vodkinja A t h o 11 s k a, žena najbogatejšega veleposestnika na Angleškem. Izvoljena je bila na programu konservativne stranke. — Srednja je gdč. Margaret B o n f i o 1 d, predsednica Kako so Japonci slavili novo leto Cndne molitve in darovi. — Pesniški talenti. Japonci slavijo od vseh praznikov naj-svečanejše novo leto, ki je najpopularnejši praznik. Predpriprave so dolge, ker so za proslavo predpisane posebne ceremonije. Z vročimi molitvami se zatekajo žo dolgo prej k božanstvom, proseč jih, naj jint s slabim vremenom no pokvarijo praznika. Japonsko molitve so originalne: Japonec napise na količek papirja svoje želje, napravi iz tega kroglico in jo zmoči s slino v ustih. Na ta način zmočeno kroglico vrže v lice enega izmed božanskih kipov, ki se nahajajo v vrtovih, na polju in po vseh ulicah. Ako se kroglica prilepi na kip, tedaj je prosilčova želja uresničena. Ob koncu leta se trudijo vsi, da bi so kroglice prilepile, ker imajo vsi isto željo: da bi prvi dan novega leta bil jasen in lep. Za novo leto si pripravijo Japonci najboljša jedila in slaščice. Ta dan je določen za posete. šolati po ulicah se more ta dan le oni, ki ima svečano, lepo obleko. Kdor je nima, si jo zato izposodi Na novega leta dan si vojaki in prijatelji poklanjajo različna darila- Toda v tem pogledu vlada velika razlika med socijal-nimi nazori zapada in daljnjeg« vzhoda. Pri Japoncih je poklanjanje daril nravcati circulus viliosus. Če dobi Japonec darilo, ga da lahko naprej tretji osebi v dar. Tako se prav često dogodi, da pride da- ka. Odredil Je, naj vogija zopet Izkopljejo. Truplo brez življenja so položili na rušo in dva učenca tega znamenitega Indijca sta skušala privesti zopet v življenje svojega mojstra. 2e po preteku ene ure je dozdevni mrlič, smehljajoč se, stal sredi svojih vernikov. Honlgbcrger je sposobnost yogijcv, pripraviti se v dolgotrajno, smrti podobno spanle, tolmačil kot posledico energičnega treniranja tehnike dihanja in odgovarjajočega položaja jezika. Iz-podrežejo si vezek jezika ter stegnejo jezik polagoma tako daleč, da njegov skrajni konec zatakne goltanec In na ta način prepreči dihanje. Haridas je pred vsakim svojim eksperimentom z raznimi procedurami osna-žll svoja čreva ter je končno skozi cev le čisto vodo srkal v črevo. Vse odprtine telesa je zataknil z voščenimi zama-škl. Na ta način je po štirideset dni prebil v staniu navidezne smrti. I. N. ženskega odseka angleške delavsko zveze, ki bo postala prvi angleški ženski minister, ako bo prišla na krmilo delavska vlada pod Macdonaldom. — Na dosni je gdč. Doroteja J e w s o n, ki tudi pripada delavski stranki, čeprav je zelo premožna. Ima akademsko izobrazbo, a da hi spoznala življenje takozvanih nižjih slojev, jo delala po cele meseco kot navadna delavka v tovarnah in služila tudi kot sobarica v nekem londonskem hotelu. rilo po dolgih ovinkih končno zopet v roke prvemu lastniku. Gotovo največjo vlogo pa igra pri novoletnih proslavah — pesništvo. Po starem običaju se prirejajo zadnje dni decembra pesni?,Id natečaji, pri katerih lahko sodelujejo vsi brez razliko spola, let in položaja. DoSle pesmi prouči posebna komisija in izbere najboljšo med njimi. Temo določi sam car, a pesmi jo Irebu poslati pesniškemu odseku tokijskega dvora do 15. decembra. Komisija določi, katero pesmi se morajo objaviti io javno prečituti. Nekaj dni pred novim letom skliče komisija svečano skupščino, katar« so udeležijo tudi člani cesarsko rodbine in visoki dostojanstveniki. Tema za letošnjo novoletne pesmi se jo glasila: «Vzhodno solnce, Id obseva valove*. Poslanih jo bilo 26.000 pesem. Prav lahko si predstavljamo, da je komisijo čakala težka naloga. Prva komisija je ogromno število 26.000 pesem , da so jo neredko-kdaj ustavil pod oknom na cesti ostet, poslušal nekaj časa, z velikim samoza-tajevan.jem rajsko potjo angleško ptice, potom pa odšel z bridkim vzdihom: »Kako to vendar žali uho!« Uho gospo Jelene pa je bilo najbrž moč vse svetuike in hudičo — zamo-', drugače" ustvarjeno, "kakor jo običaj rec Luka pa jo mirno vstal, si popihal prj tankočutnih estetih, in vsak dan prah z obleke in dostojno obvestil i je prf,d svojim ueutrudljivim inštruk-osobje v trgovini:. «Quoquoquo!» kar torjem trdiia. da jo angleščina naj-se pravi po našo vr.it. Dečko si je bil lopgi in najblagoglasnejši jezik na namreč ranil med neprostovoljnim trkljanjem vrat in rdeči curki krvi so polzeli po beli srajci navzdol ... V trgovini pa krohot do nebes samih; belim gospodičnam so od smeha tekle solze po licih in gospodom so poskakovali rejoni trebuščki. Od tistega časa dalje je spremljalo zamorca Luko pri vsakem njegovem koraku, pri vsaki njegovi kretnji novo ime — quo-quoquo . . . Poleg tisočerih težkih poslov jo opravljal zamorec Luka vsak dan še učeni posel inštruktorja, kajti gospa Fortuna se je v angleščini na vsak način hotela izvežbati popolnoma. V svetli sobi, opremljeni z vsem modernim komfortom in luksusom, kolikor si ga moro zaželeti nikdar sito srce razvajeno dame. sta presedela krotki dečko izpod afrikanskega solnca in lepa gospa Jelena po cele ure in se v živahni konverzaciji obmetavala s «how», »who». »\vhjen«. »whom». svetu. Tli iiitro je napredovala. Seveda — inštruktor Luka ni bil besneč profesor. Kakor dva otroka sta si sedela nasproti črni. učitelj in bela učenka iu se smehljala drug drugemu. Ni bilo med njima ue šibe, tio ostre besede, ne strahu božjega, ne senco trepeta pred zloveščo trojko. Sama blaga harmonija in vzajemnost. In dolgo sta se včasih gledaia. Ona ujega, on pa njo. Dva različna svetova. On je zamamljen strmel v belino njenih rok, njenega obraza, v razkošno lepoto njenega te, losa, ona so ni mogla nikoli dovolj načuditi njegovim bujnim kodrastim lasem, snežuobelim zobem, bliskajoči ho črnini njegove polti, iu mnogokrat je vstala v sladkem vzdrget.ljaju: »Kako mikaven'dečko!« Nekoč pa so se ji oči nenadoma svetlo zaiskrile, sklonila sc je k njemu, pobrodila z dlanjo po njegovih kodrastih laseh in smehljaje zašepe-tala: «My darling . . .!» Potem ga jo potisnila skozi vrata, da se je presenečeni dečko opotekel pred pragom. Ko je ostala v sobi sama, se jo rezko zasmejala, omahnila ua divan in se zagrebla s prsti v mehko blazino . . . V nekaj dneh je Krni učitelj opazil, da mu je gospa Fortuna izredno naklonjena, kljub temu, da ga je bila takrat tako negalantuo potisnila čez prag. Po vsaki lekciji mu jo poslej postregla s čajem ali čokolado, nabasala mu v žepe piškotov in bonbončkov, in njeua vroča dlan ie še mnogokrat pobrodila po njegovih laseh, da jo dostojni dečko ves vztrepetal pri pogledu lia njene kipočo bole prsi . . . Gospod Robert Fortuna ni imel navade. da bi preklinjal. Ko pa jo tisto popoldne neprijavljeu tiho stopil v sobo svoje žene, jo zaklel in zahnimel, da se je potresla soba in so zažvon-ketaia stekla v oknih. Kakor gromov-nik izpod zvezd s svetlim mečem v roki. Z lahnim vzkrikom sta bežala Adam in Eva iz svojega paradiža . . Črnega grešnika jo temeljito našeš kal s palico in ga prodal svojemu prijatelju v oddaljeno ine-sto, da bi ga nc videl nikoli več, za belo grešnico pa so ovenela za vselej sladka imena: golobica moja,, srce moje. jeienče-k moi zlati vzorna ženica. grad; Mondry Vaclav, ravnatelj, Bled; Mazzucato Ivan, trgovcc, Padova; Ma« tignago Karol, direktor, Trst; Nassor Filip, trgovec, Split; dr. Popadič Zivko, odvetnik, Šabac; Prinzhorn Ernst, indu« strijalec, Dunaj; Pariš Iv, trgovec, Ko« vin, Banat; Reissmann Hans, potnik, Banat; RohshUndlcr Josip, gen. dir. ing, Gradec; Reich Geza, potnik, Dunaj; Sabljak Jelka, uradnica, Brod na Savi; Sachs Milena, uradnica, Zagreb; Sporu Ivan, župnik, Reberce; dr. Šter Franc, ravn. zdrav. Rog. Slatina; Stiglič Maks, trgovec, Rečica; Schischka Maks, trgo« vec, Dunaj; Trebeč Iv, trgovka, Trst; Vabič Scrgej, trgovcc, Maribor; \Vcin« berger Robert, trgovec, Zagreb; VVinklcr Julij, tovarnar, Sevnica. SLON: Ažman Pavla, knjigovodkiuja, Bled; Nonivicini Romeo, trgovec, Tre« viso; Bizjak Franc, trgovec, Žiri; Braune Ludvig, trgovcc, Koč. Reka; Berger Ro« bert, uradnik, Zagreb; Dakič Bogdan, zas. uradnik, Sarajevo; Grubner Josip potnik, Dunaj; Juckor Vaclav, trgovcc, Osijek; Jancžič Karol, dipl. cks. akad, Brežice; Knez Franc, trgovcc, Tržišče; Klobučar Drago, bančni ravn, Maribor; Prcšern Anica, hči pos. Bled; Rigo Josip trgovce, Treviso; Ricsch Josip, potnik, Maribor; Reichor Artur, inž. ravn. Za« greb; Saccomani E, posestnik, Odcrzo; Schmidt Makso, trgovec, Gradcc; Uršič Josip, trgovcc, Brcžicc; Verbič Ivo, dijak Vrhnika; VVagncr Karo!, trgovcc, Za« greb. JUŽNI KOLODVOR: Ambrožič A« igralec, Jcsenice; Flis Vladimir, geomc« ter, Šibcnik; Grandc Ivan. trgovcc, Pi« narolopi, Italija; Grande Aleks, trgovec, Pinarolopi, Italija; Jan Peter, monter, Budjevicc; Klun Kovačič Frane, kovač, Livold; dr. Milič Karol, sodni svetnik, Gorica; Oblak Marica, zascbnica, Tržič; Poje Helena, zasebnlca, Livold; Rožen« kopf Jelena, vdova, Kamnik; Sušnik M, zascbnica, Mekinje; Taučer Anton, trgo« vec, Kočevje; \Vittine Franc, godbenik, Livold. LLOYD: Curl Davorin, trg. potnik, Zagreb; Cosič Osman, trgovec, Bosan« ski Petrovac; Hegcr Hans, potnik, Zlin, Morava; Hujič Džafcr, trgovcc, Bosam ski Petrovac; Kerin Franc, trgovcc, Sv. Križ; Kovšča Marija, služkinja, Borov« niča; Vukovac Blaž, opančar, Vinkovci. SOČA: Kovačič Vinko, uradnik, Mari« bor; Kovačič Anton, profesor, Maribor; Makovec Franc, mizar, Gor. Trebuše: Tokič Rižo, mesar, Maribor. TRATNIK: Buffon Benjamin, urad« nik, Treviso; Sambolcc Jelka, šivilja, Varaždin. ŠTRUKELJ: Fohn Rudolf, trgovec, Trbiž; Hafner Kristina, učiteljica, Žužemberk; Herman Andrej, trgovcc, Jc« scnicc; Jalen Ivan, trgovec, Rateče; Kor« ber Viktor, poslovodja, Grobelno; Pre« mrou Julij, trgovec, Karlovec; Pečck A, kaplan, Stopiče; Plcterski Ivan, trgovski potnik, Maribor; Štajncr Avgust, trgo« vcc, Zagreb; Stopar Josip, invalid, Rib' niča; dr. Škapin Karol, odvetnik, Mari' bor; Zura Mar, trgovski potnik, Novo mesto. Poleg tega je prenočilo 27 tujccv po gostilnah in sicer: Dc Schiava 5, Čcšno< var 3, Ravnik 7, Amerikanec 2, Kajfcž, Ložar in Majccn po 1 in Možina 2. Ljubljana 9. ianuarja 1924. poročilo Ljubljana 306 nad morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine j mm I Ljubljana . 7. 763 9 -0-4 jug dež 4-6 ; Ljubljana . 14. 7539 -1-3 brezvetra oblačno _ ! Ljubljana . 21. 753 9 — 1-3 _ Zagreb . . 7. 7637 -1-0 vzhod — ; Beograd . 7. 7531 -10 « — j Dunaj . . 7. 750-7 -2-0 jugzp — Praga . . 7. 748-7 -80 vzhod pol obl. — InomoBt . 7. 7608 -70 zapad več obl. — V Ljubljani barometer nestan., tomDor, uizia, Solnce vzhaja ob 7-43, zahaja ob 16-31 Borba za premoč v Sredozemskem moiju Španski obisk v Rimu nai ima torej za posledico tudi trajno špansko-italijansko jiolltično zvezo, iti naj se energično udej-stvuje v političnem položaju Sredozemskega morja in si morda naposled v njem pribori nadvlado. Takoj po ujedinjenju se je Italija z največjo vnemo lotila načrta, pridobiti si kolonije v območju Sredozemskega morja. Komaj naeijonalno ujediniena, že se ie podala nova Italija na pota imperljalistič-iie politike. Z naravnost komično domišljavostjo se je rinila med velesile In si skušala nemudoma ustvariti tudi kolonl-jalno posest. Vendar je treba tudi priznati, da Je boj za prikladno kolonije za Italijo naravnost življemvkega pomena. Zakaj nobena država v Evropi ne trpi toliko vsled preobljudenosti Iu Izseljevanja kakor Italija; ona Jc in mora biti lačna zemlje, lačna zaslužka za svoje ljudi. Kot nalašč se jc nudil imperljallstično podjetni Italiji dobrodošel plen v neposredni bližini. Oči je vrgla na Tunis, ki tvori takorekoč nekak podaljšek Sicilije; saj si Je tudi stari Rim preko Sicilije najprej podvrgel tuniški del'Afrike. Toda ko se ie videla Italija skoro že na svojem cilju, jI le nenadoma Francija prekrižala račune ter 1. 1881. okupirala Tunis. Ta nenadni poraz je povzročil konsternacljo y Rimu in postal vzrok veliki napetosti med obema latinskima državama, trajajoč nad dva decenija. Francija, ki je iincla y neposredni bližini italijanske meje vojno luko Toulon in Korsiko, si Je pridobila sedaj še Tunis. Ni čuda, da sc le čutila Italija ogroženo; iskala je opore v naslonitvi ua Blsmarckovo Nemčiio in na Av-sirijo, svoio dotedanjo smrtno sovražnico. Tako se je 1. 1882. osnovala trozveza. Sedaj je začel rasti nemški gospodarski vpliv v Italiji, ki se le udala nemškemu kapitalu, da Jo ekonomsko »dvigne In osamosvoji.; — naperjeno je bilo vse to zopor Francijo in njeno gospodarsko premoč, kar le Imelo za posledioo celo ca- rinsko vojno med latinskima sestrama. Nova smer v italijanski politiki pričenja z znamenito maroško krizo 1. 1904. Takrat le predstavljal Maroko najkočljivejši problem evropske politike, problem, ki bi bil skoro povročll evropsko vojno. Za maroški sultanat sta se borili Francija in Nemčija z vsemi sredstvi diplomacijo. Prva se ie izkazala spretnejšo; popolnoma je pridobila Anglijo s tem, da Je) je prepustila Egipt, kjer Je dotlej konkurirala z njo, zato pa se Angliia odrekla Maroku in ga prepustila popolnoma francoskim interesom. To angleško-francosko pogodba iz 1.1904. je bilo treba realizirati proti energičnemu odporu Nemčije, ki je na vsak način hotela svoj delež v Maroku. Todaj je znala Francija izvabiti Italijo na svojo stran s tein, da Ji je v tajni pogodbi prepustila v interesno sfero Tripolitanljo, za kar le Italija podpirala francosko stališče v Maroku. Istočasno je sklenila Francija tajno pogodbo s Špahi-jo, kateri io prepustila severni obrežni kos Maroka; pri tem pa je imela svoje roke vmes tudi Anglija, ki jI nI bilo ljubo, da bi dobila Franciia afriško stran gibral-tarske ožine. Maroški problem se io definltivuo rešil 1. 1911., ko je Nemčija kapitulirala in v zameno za neznaten kos Konga Franciji prepustila ves Maroko. Sedai sc ie realiziral tudi dogovor glede Tripolltanije in Cirenajke, ki ju ie, dasi z velikimi žrtvami, zasedla in anektirala Italija 1. 1911. in 1912. Istotako se Je 1. 1911. in 1912. definltivno določila meja med trancoskim ln španskim Marokom, na kar je sledilo vojaško okupiranje dežele. Tako Jc tedaj Italija dobila Trlpolita-nijo le, ker )e iskaJa prijateljskih stikov s Francijo, kar so ji v Berlinu precej zamerili. Tudi nadaljnja sredozemska politika Italije se le vodila v znamenju odvračanja od Nemčije in Avstrije; v Rimu Jc prevladalo spoznanje, da se dado doseči uspehi v Mediteraneii samo v čim prijaznejših odnošajih z Anglijo in Francijo, ki imata tamkaj obsolutno premoč. Danes sc nahaja rimski imperllalizem v novem razmahu. Na Balkanu Je izginila konkurenca Avstrije, kar hoče Izrabiti Italija v Imperialistične namene. Kai pa skuša ln upa doseči Mussollnl v zapad-neni Sredozemskem morju, Iz dosedanjega še nI konkretno razvidno. Dežele okrog Sredozemskega morja so že razdeljene in vsakršna spremenitev posestnega stanja bi so mogla izvršiti le na stroške Francije ter Anglije. Ali naj ima Italija v načrtu, začeti borbo s Francijo? Ali misli Mussolinl na koncu konccv na Korsiko, Nlzzo, Tunis ln drugo? Vlsokodoneče besede o vojaškem ln mornariškem Italljansko-španskem programu, ki naj prinese premoč Italije in Španije v Sredozemskem moriu, se ne dado tako enostavno uresničiti. Francija ima svojo glavno kolonijalno posest ravno v severozapadnl Afriki, do katere vodi iz Marselllea In Toulona najbližja pot. Te glavne prometne žile si ne bodo dali v Parizu tako zlepa ogrožati In vsakršno reallziranje špansko-italijansklh oboroževalnih načrtov bi Imelo za posledico energično protlakcljo s francoske strani. Mogla bi začeti med Parizom in Rimom -Madridom ona usodna tekma, kakor le bila do 1. 1914. med Berlinom in Londo-nom-Parizom. Fatalno za Italijo Je, da bi se čutila v tem slučaju ogroženo tudi Anglija v svoji maritimni politiki. Zakaj pot v Egipt, pot v Indijo, najdragocenejšo britansko posest, vodi skozi Sredozemsko morje; Angležem tedaj gotovo ne bi bila simpatična premaknitev pomorskega ravnotežja v bližini Gibraltarja. Zato Je razumljivo, da nad rimsko-madrldskimi dogovori niso navdušeni ne v Parizu, ne v Londonu. Ako |e morda Italija — na skrivnem seveda — kljub temu odločena, nekoč začeti veliko borbo s Francilo, in namerava v ta namen izrabiti tudi Španijo, bi ustva-rila s takimi stremljenji novo ogrožanje svetovnega miru, v katerem bi igrali ve- liko vlogo ludl Nemčija in Rusija in nc v zadnji meri ludl — naša kraljevina. Toda jako veTietno Je, da Imajo v Rimu skromnejšo načrte; morda hoče Mussolinl le izvršiti pretnjo in pritisk na Anglijo ln Francijo, da dovolita Italiji koncesije v drugih zadevah. Morda se baš zato zadnje čase toliko čuje iz Rima o novih političnih zvezah, ki naj so oživijo z Italijo na čelu. Kljub vsemu ie Italija danes taktično lako izolirana in v svetovni politiki daleko nc tehta toliko kot bi v Rimu želeli. Pritegnitev malih zaveznikov pod visoko liotečc pcrotl novega rimskega orla naj poveča italijanski ugled in naj širi strah ... Tretji Rim hoče za vsako ceno posnemati prvega... Poslano. Na obvestilo okrajne bolniške blagajne v Ljubljani objavljeno v tukajSnlh dnevnikih pred nekaj dnevi v zadevi honorarja za bablško pomoč članom bolniške blagajne, ugotavlja društvo organiziranih babic za Slovenijo v LJubljani sledeče: Predvsem ugotavlja, da ic bolniška blagajna preko organizacije diktiralo honorarje za bablško pomoč člauom bolniških blagajn, in da nI smatrala potrebno stopiti tozadevno v stik s predsedstvom te organizacije, da sc honorar sporazum-uo določi. 2c to samo dejstvo, ki jasno označa socijalno pojmovanie bolniške blagajna preko organizacijo diktirala ho-odpor med organiziranimi članicami društva babic za Slovenijo proti dlktabi bolniške blagajne. Nc glede na to pa je, pri upoštevanju dejstva, da je babica poleg zdravnika prvi faktor, kojcinu je izročena obrana iu težka odgovornost za prvi razvoj mladih življenj, od strani bolniške blagajne diktiran honorar za bablško pomoč, naravnost nepriznanje te odgovornosti In obenem težek materijelnl udarec člani- cam podpisanega društva, kar v prvi vrsti izziva odločen odpor vseh organiziranih babic. Zato opozarja podpisano društvo vse bubiške pomoči iskaiočc občinstvo, da si .še prej, kot so obrne na eno ali drugo organizirano članico društva za babiško pomoč, preskrbi pri zavodu za zavarovanje delavcev imena dotlčnlh — neorganiziranih babic — katere so pripravljeno prevzeti to pomoč pri članih zavoda za tako sramotno i. s. diktirano plačilo, kakršno jc ta zavod objavil v časopisih. To pa vsled tega, da bablško pomoCI Iskajoči nc bodo imeli nepotrebnih potov in stroškov, ker je odbor za društvo babic enoglasno sklenil, da se nobena organizirana članica ne odzove pozivu za babiško pomoč članom bolniških blagajn, dokler se honorar, kakor Jc bil predlagan od podpisanega društva, nc prizna in nc sprejme kot minimalen zahtevek za babiško pomoč članom bolniških blagajn od strani zavoda za zavarovanje delavcev. Tudi sc ne bode v nobenem slučaju dala kaka organizirana babica prisiliti, da bi za tako sramotno plačilo opravljala svoj odgovoren ln težaven posel. Organizirane članice podpisanega društva imajo svoj ustanovljen honorar, ko-jega višino jc možno vsakemu interesen-hi doznati pri podpisanem društvu ali pa pri vsaki poljubni članici. Tudi jc od strani odbora društva predvideno, dn članice vpoštevajoč materijelni položaj vsakega poedinca, ki išče babISke pomoči, primerno popuste od določenega honorarja, ali pa ga po svoji uvidevnosti tudi popolnoma opusle. Diktirati si honorar za svoje delo — ki jc za sedanje razmere itak skromen — si pa ne pusto od nikogar. V Ljubljani, dne 9. januarja 1924. Odbor društva organiziranih babic za Slovenijo v Ljubljani. Zl „0l)ll«»l)l" li „2»tt«i" tiiki belila 1 Din Stane Tanka be.eda 00 par. Za ..Dopisovanja ln ..Z.nltva« aa raCuna vaaka be.eda 1 Din. - Priobtujejo .e Io mali ogla.l ki K, Platoni T naprej. Plato aa lahko tudi v »trnkih. Na TpraSanJa odgovarja uprava Io, če Jo vprašanju prllotena znamka ta odgovor ter manlpulacljaka prlatojblna (2 Din). Instrokcije ta nltjefiolca (gimnazijca) prevzame Jurlst. — Cenjene ponudbe pod Sllro ,.Inštruktor 8S" na upravo ..Jutra". 000 f--- Učitelja klavirja «11 učiteljico, a o ličo. — Tonudba na upravo „ Jutra" pod ,.Glasba". 1036 (dobe) Gatorist I. Trste VI so upa prevzoti odgovornost, nadzorstvo, dveh polno-.iarmenlkov, za £agaujo vsakovrstnega lesa (deske, ko-raloijone), so takoj sprejme. Ljubljana, Prule 8. 1026 Dokle ti bj Slo k otrokom, se spre j - rac takoj. * 4smcno ponudbe Pa upravo ..Jutra" pod šifro „Labko delo". 1015 Pletilje spretne za vse, se takoj »Prejmejo proti dobri plači. — Naslov pove uprava »Jutra". 1040 2 krojaška vajenca sprejmeta. Voč se polzvo v trgovini Anton Presker, fcr. Petra cesta 14. 1033 Strojnika Samostojnega, rabi takoj ali Pozneje Kulovec i drug, Strada na Dolenjskem. 370 Kontoristinja peSCa stenografijo in strojepisja — tudi začetnica — so *rejme. Služba stalna.— Ponudbo pod „Vestna 1024" na "Pravo ..Jutra". 075 Zobotehničarja dvovrstnega v zlatu ln kav-"•'ku, so išče. Ponudbo na "Pravo ,,Jutra* pod šifro Zanesljiv". 052 (iščejo) Primerne 6lužbe >*ev. M v Polju št. 38. dno 14. Jan. ob 0. dopoldan. Kupni poteji se zvedo pred dražbo lBtolam. 227 Majhno posestvo krasno, v največjem Industrijskem kraju Slovenije, se proda. Posestvo leži ob cesti; porabi se tudi lahko vodna moč. — Naslov povo uprava ..Jutra". 036 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, elektr. lučjo v sredini mesta, lščo akademik. Polog najemnino Jo pripravljen brezplačno lu-strulratl. Conj. ponudbe na ••pravo ..Jutra" pod ..Brezplačna Instrukelja". 1042 Opremljeno sobo išče mlad uradnik; uajrajo pri vodi. Ponudbo pod šifro „Zima" na upravo ,,Jutra". 081 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta, pri boljai družini, ako mogoče h hrano, Ifičo za februar soliden samski trgovec. Takojšnje ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Soliden". 003 Soba ee odda gospodu. Naslov pove uprava ..Jutra". 084 Tri dijake srednjeSolco, sprejmem na stanovanje z zajtrkom. Naslov povo uprava „Jutra". 1041 Nova vila z vsem konifortom ln vrtom, se odda takoj v uajem. — Naslov povo uprava „Jutra" 070 Trgovec Ifičo 2—3 meblovano ali ne-meblovane sobe z kuhinjo ali a brano, ki bi gospodinji tudi oddajal živež po lastni ceni. Ponudbe pod „2lveŽ na upravo „Jutra". 058 Pekarijo iščem v najem v Sloveniji. Najraje v okolici Ptuja, Maribora ali Celja. Pismene ponudbo na upravo ..Jutra" pod „Peka-rija". 1003 Inteligentna gospodična 10 let stara, želi znanja z Izobraženim ln inteligentnim gospodom. — Cenjeno dopise pod „Tlha sreča" na upravo ..Jutra". 1021 Veleposestnika so mo imenujo in naziva, pa nisem. Sem pa velotrpln poloti ln pozimi. — Ivan Bule, Mirna peč, Dolenjsko. 1030 Energična gospa v dobrih odnošajih, vsestransko naobražena, 33 let stara, želi dopisovanja s finim in-toligentnim gospodom, krepkega ln jedrnatega mišljenja. — Dopise pod ..Energija" na upravo „Jutra". 080 Deklica 0 mesecov stara, čvrsta In zdrava, so odda za svojo. — Naslov povo uprava „Jutra" 062 ■ ■ ■ V ■ 80 Lisičje in drugo kože divjačine ne prodajajte špekulantom med vožnjo v Ljubljano in na ulicah. Gospoda k! jo odgovoril ua „A. P.", naj no dvomi in odlaša, prosim, naj pošlje odgovor pod „Zmošujavo" na upr. .Jutra'. 1028 Trgovski lokal na najprometnejšl točki v centru, pripraven tudi za gro-slsta, z večletno pogodbo, lastnimi portali in izložbami, sc odda proti primurnl odstop- j nlnl potom Uealltetne phiarnc ,,Posest" v Ljubljani, Poljanska cesta 12. 1042 Družabnika Išče dobro vpeljano Industrijsko podjetje. Event. so tudi proda. — Ponudbo ua upravo ,.Jutra" pod „Doblčkanouno" 408 Posodim 50.000 Din na prvo hipoteko In na dobro obrestovanje. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod oglnsno št. 1023. 1028 Kdo bi posodil gospodični poscstnlel 2500 dinarjev proti najvišjim ob-restlm, za dobo enega leta? Ponudbo pod „A. K. 1326" na upravo ,.Jutra". 082 100 odst. zagotovljeno Pismene ponudbo pod 750 tisoč dinarjev na podružnico „Jutra", Maribor. 303 cSreča 1924> Vašo pismo prejel. Lepa hvala ! Prosim določite sestanek Vi. Som vedno pripravljen.— Cenjona sporov,..a prosim pod zgornjo šifro do najkesneje nedelje, 13. t. m. na upravo „Jutra". 006 «Miron» dvignite pismo v upr. .Jutra'. Jelina. 083 Mlad trgovec na deželi, sc želi seznaniti s gospodično ali vdovo do 30 Ul z noknj premoženja, katera bi imela veželjo do trgovino. — Ramo resno ponudba pod ,.Tajnost." na podružnico ..Jutra" v Culiu- 1000 Mladenka ki bi znala zvesto ljubiti ln da zna Igrati klavir, lopo peti ln se razume vsaj nekaj v trgovini, naj se Javi. Stara no sme biti čez 20 let. Ljubezen bi so Ji povračala. Fl-nanclolno bi bila dobro preskrbljena. Zlvljenjo zaslgura-no. Ponudbo s sliko na upr. ..Jutra" pod ..Srečno življenje". 804 Znanja želita dve živahni gospodični v starosti 37—10 let. z dvema izobraženima gospodoma, radi zimsko zabave. Ponudbe pod ..Crnolaska ln hlondlnka" na upravo ..Jutra". 1025 Katere gospodično bi so hotele seznaniti z dvema zabavnima gospodoma, ki sta najboljša prijatelja in ki sta se naveličala samotarlti. — Prednost imajo dame, ki so čutijo osamljene ln ki ljubijo poštenje, pridnost, so-lldnost ln lopoto bolj kot pa bogastvo. Če mogoče, priložite sliko, ki se proti zahtevi takoj vrne. Ponudbe nai sc pošljejo na upravo ,,Jutra" pod ,,Janko la Zvonko". 1630 Dama samostojna vdova. 34 let stara, v najboljši situaciji, želi korespondence s samo finim inteligentnim gospodom čvrstega karakterja. Dopise nod ,.Karakter" na upr. ..Jutru". 086 Surovo kožo večjo množino, vzamem v strojenje. Karel Planlnfiok. Mirna, Dolenjsko. 040 Damska galoša se je v soboto 5. t. m. Izgubila. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi na policiji J 020 Poročni prstan je bil najeden v nedeljo 6. t. m. pred glavno pošto. Kdor ga Je izgubil naj se Javi pri Rebolju, Komenda. 1011 Itodbiv* broz otrok sprejme pridno in zdravo de-klo-Hlroto, staro uad 10 lot. Naslov povo uprava ,,Jutra" 1022 Kupim vsako množino lepega, zdravega kro m p i p j a« Najnižje ponudbo samo za vagonsko naklade prosim na naslov Fran j o Golič, Ceije, in to dne 10., 13. in 17. januarja 11. Vse kože divjačine kupujo skozi vso leto in v vsaki množini ter plaSujo po najvišjih dnevnih conah za ek-šport v inozemstvo D. SSdravič trgovina z nun em Ljubljana, florljanslia ullcaO Zahvala. Zahvaljujem se za vse izraze sočutja, ki sem jih prejel ob nenadni izgubi svojega dragega sina S-šasalKa Petriča, stud. phil. Obenem se zahvaljujem vsem, ki so spremili predragega pokojnika na njegovi zadnji uoti. Posebno hvalo sem dolžan g. ravnatelju ..Akademskega kolegija" prof. Fr. Jeranu, gg. akademikom- Kolegijašem, članom „Akademskega krožka" v Kranju, profesorskemu zboru kranjske gimnazije, g. županu Pircu, „So-kolu" v Kranju in pevskemu zboru ..Narodne čitalnice", ki je zapel pretresljivi žalostinki. V najlepšega spominu pa bom ohranil gg. stud iur. Miheliča in stud. pliil. Žmuca zaradi njunih poslovilnih in tolažilnih besed ob odprtem grobu. V Kranju, dno 9. januarja 1924. Žalujoči oče z družino. Dalmatinsko vino črno, sladko, se dol.t pri I. Buzaollni, delikatesna trgrvl-na, Lingarjeva ulica. Toči so tudi čez ulico. 007 Pošlji 15 Din na naslov: Viljem Požga«, knjigoveznica ln kartonnža v Kranju, debift /.asloni na dom postovlj'» VI'.. . rn'-nt Bni-sovnlk, splsiin od prignano najboljšega Blov. pisatelja in pesnika, primeren za vsako stroko. 18130 ponatis znamen!-V tega jJuUovega1 zgodovinskega romana izide v kratkem •Mislim, da jo v tem trenutku pripravljen na pot?» »Je, gospodar!* »Kje jo njegova posadka?* , »Častniki in moštvo spo v morskem .Oddelku Votle Skale. Na krovu O b e r-a 11 e s a se nahaja le straža štirih mornarjev, ki strašijo izmenoma po tri iu tri ure.» »Izborno! In Lam p as?* »Se nahaja v basenu, kakor Ober-a 11 e s.» »Brez poSkodb?« »Popolnoma nepoškodovan, gospo-8ar!» »Vedno bolje. Poslušajte zdaj, Gri-Jyl, kaj nameravamo storiti, dokler ne pride gospod Ciserat in vojaštvo ... Se nekaj, Grisyl! Jaz in Pilou sva na SchwalzTOcku ujela nekega rdečelasca, Iki mu ne znam imena. Ta človek je Čudovito podoben Gloju XI vašemu najvišjemu gospodu. Ker me zelo zanima, sem ga privedel s seboj na Ber-mude, meneč, da ga lahko porabim za to ali ono. In v resnici mi je mnogo koristil. Tega človeka bi ne spustil rad izpred oči, kljub temu, da so nahaja v nekem Čudnem, brezbrižnem, 6koraj bi rekel, živalsko-otopelem Bta-uju, ki mu ga utegne edino hipnoza izpremeniti... Tega človeka izročam .vam, Grisyl, v skrb.» ln ne da bi se dalje brigal za izraz Grisyiinega obraza, ki je poln občudovanja in naivne udanosti, povzame Sainclair: • vzklikne Mattol vzhičen, »kak žcnij! . . .* »Molčite!* se nasmehne Nyetalope. »Ne kričite preglasno in prezgodaj zmage v svet, da se no zbudi ona zdaj speča Usoda, ki je nam nenaklonjena! .. . Nismo šo na koncu pota, in vedno se nam šo lahko zgodi, da zdrsnemo na oranžni lupini . . .» Vsem so se žo odprle oči, vsem: Mat-tolu, Girardu, Saincoru, Pilouju in celo Grisyli. Vsi slutijo zdaj, vsaj v glav- nih obrisih, ženijalni načrt Nyctalopov. Kako enostaven jo bil vendar ta načrt! Ros, če bi no bilo Grisylo . . . Toda Nyetalope najde povsod kako Grisylo, kakor najde Bonaparte povsod kako madame Barras! Usoda je pač zagonetna in večno resničen jo izrek: auda-ces Fortuna iuvatl Da! Drznim jo naklonjena usoda ... A včasih je tudi muhasta, kokotna in perverzna, iu se dd ukrotiti io po trdem boju, zato pa jo ukročena tembolj pokorna svojemu zmagovalcu! IX. Slovo od Votle Skale Pogrczujoua v globoko umetno spanje, ugrabljena s postelj so položili ugrabitelji Ireno Ciseratovo in Henrija Prillanta na postelji v krasno opremi,jeni spalnici, ki je vzbujala občutek, da se nahajaš v veliki kabini prvega razreda na prekmorskem parniku. Ta spalnica je bila tik poleg nad vse udobnega toaletnega kabineta, poleg nje pa dve veliki sobani, kojih stene so bile obloženo s finimi hrastovimi deščicami: sprejemnica in jedilnica. Stanovanje, kakor si ga človek ni mogel udobnoj-šega želeti. Edina kurioznost pri vsej tej udobnosti je bila, da ni bilo nika-kih oken kakor so na zemlji, niti lin, kakor so na ladjah. Ko so Irena zbudi, se več kakor četrt ure ne zave, kjo da je. Ko pa pro-mišljuje in gleda okoli sebe, opazi na p06telji poleg sebe malega Henrija, ki še vedno spi. In kakor blisk so ji pojavi spoznanje: ugrabljena jo bila, v spanju, ona in nedolžni malček poleg nje. Kdo ju je ugrabil? Zakaj? Kjo je? . . . Ta vpraiianja ji kljujejo po možganih, da se ji zdi, da mora zblazneli. Tedaj nekdo vstopi. Moški? Ne. Ženska, precej starikasta, ki s svojo pižamo, 7. nazaj zavihanim srajčnim ovratnikom in kratko ostriženimi lasmi ne napravi na Ireno ugodnega vtisa. Ta ženska ji začne sladko govoriti, a njena francoščina jo tako čudna, da jo Irena jedva razume. Irena ve zdaj vso resnico. Strašna jc ta resnica, iu mlada žena 110 more zadržati obupnega joka; ločili so jo od Rajrocuida., ločili za vedno, brez pomoči so bo morala pokoriti Luciforju. Najraje bi umrla ua mestu. Ženska jo brezbrižno gleda in jo no skuša tolažiti, a ko išče nesročnica v blaznem obupu, s čimer bi si končala svojo nesrečno življenje, jo surovo zgrabi za roko in potisne na posteljo nazaj. — K sreči zanj mali Henri ni bil priča tega prizora. Uspavalni plin je namreč na njegov mladi organizem vplival močneje in deček je bil šo veduo pogreznjen v globoko spanje. Končno se Irena vsa izmučena zgrudi na posteljo, tako da se njeni čuvar-ki — ki so je očividno spoznala na medicino — zdi umestno, dati ji injekcijo, da si ujetnica malo opomore. Ure in ure ždi Irena na postelji globoko zatopljena v misli. Hrane, ki ji strežnica prinese, m ne dotakne. Potem se zbudi Honri. Z vzvišono nesebičnostjo, polna uavideznega poguma, so Irena posveti skrbi za malčka. Začne mu pripovedovati čudovito zgod. bo: da jo dečka preganjala zlobna vešča in ga hotela zadaviti, in da ga je komaj rešila pred njo v to podzemsko zatočišče . . . »In miss Ellen?* »Baš,» odgovarja Irena in junaško zadržuje ihtenje in solze, ki ji silijo iz oči, »baš preganja zlobno veščo, ki jo jo po dolgem brezuspešnem iskanju vendarle zasledila v žarkih luninega svita — po dnevi so namreč vešče nevidne. Ko jo dobi, jo bo ubila!* »In potem se vrne k meni?» vpraša Henri. »Seveda se vrno, bodi brez skrbi!* Uro minejo. Da bi ne prestrašila dečka, prenaša Irena navidez mirnn svojo bol in govori Honriju o vseh mogočih stvareh, ki ga polagoma za-zibljejo v brezskrbnost. Končno deček utrujen zaspi. Glej, čudeža! Miss Ellen vstopi! Kako? Zakaj? Irena ne vprašuje. Deček se ob njenem prihodu zbudi in ko zagleda svojo ljubljeno vzgojiteljico, ji plane okrog vratu. »Miss, sto jo ubili veščo, kajne? .. .> Irena označi brž v par besedah, kako zgodbo mu je povedala. In Angle« ženja mu s solzami v očeh in z glasom, dušečim se od ihtenja, zatrjuje, da jo jo ubila, zlobno veščo! . . . Deček zopet zaspi. Irdna pa hiti iz-praševati vzgojiteljico, kaj ee je zgodilo, kako jo z Raymondom. Miss Ellen pripoveduje vso avanturo: da je Nyctalope prispel v lotalu 1 nekim rdečelascem, ki pa, žal, ni hil Lueiler, ampak le njegov dvojnik, da so mu je posrečilo odkriti vohuna v guvernerjevi palači, ki jo potem izda! skrivališče Luciferjevo in njegovih ljudi, in da se jo Nyctalope podal v podzemlje, da osvobodi njo in Henrija. Vsa to ji razlaga, v velikih obrisih, kajti podrobnosti no vo niti sama. Jedva je končala s pripovedovanjem, ko vstopi v sobo močna mladenka v sivih volnenih hlačah in prav takem jopiču, in se jima čudno smeji pravi: »Nyctalope je svoboden. Zmaga mu je gotova. Upajte! Predno bo minila ura. dospe on sam k vam in vas osvobodi. Jaz sem Grisyl, poslal me jo k vam, da vas potolažim in pripravim. No ležite spat in zbudite tudi dečka! Bodite pripravljeni!* Irena in miss Ellen zbudita dečka in mu povesta, da naj bo pripravljen w odhod. Razpis tesarskih del. Društvo za zgradbo Doma Sokolu I v LJubljani razpisuje tesarska dela za ostrešje Doma Sokol I na Taboru. Načrti, proračun enotnih mor, splošni in posebni pogoji so na vpogled v pisarni gradbenega vodstva (baraka na gradbenem prostoru na Taboru) dnevno ob delavnikih od 9. do 12. nre in od 14. do 18. ure, ob nedeljah od 9. do 12. ure; ravno tam so dobe tudi vsa potrebna pojasnila; ako bi ta pojasnila ne zadostovala, Be je obrniti na gradbenega vodjo, katerega naslov se izve v imenovani pisarni. Društvo za zgradbo reflektira na ponudbe podjetij, ki sc bodo v okviru možnosti mogla zavezati za izvršitev del v najkrajšem terminu, glede katerega se bo povodom oddaje sklenil poseben dogovor. Sprejemale se bodo samo ponudbe, ki se dobesedno naslanjajo na proračun enotnih mor, ki ga bo skupaj s splošnimi in posebnimi pogoji dalo na razpolago gradbeno vodstvo proti odškodnini 25 Din. Kopije načrtov se bodo na željo in po možnosti preskrbele proti povračilu dejanskih stroškov. Zapečatene obvezno ponudbe je poslati najtesneje dne 19. januarja 1924 do 18. ure na naslov: Društvo za zgradbo Doma Sokolu I v Ljubljani, Tabor št. 13. Na ovitku naj bo napisano: Ponudba za tesarska dela za ostrešje. V Ljubljani, dne 8. januarja 1924. r- Sodar in kletar 118 samec, z dobrimi izpričevali, se išče za takojšnji nastop. Ponudbe na veletrgovino vina A. Kajfež, Kočevje. Mi posestva. Dne 15. januarja 1924, dopoldne ob D. uri, bo v sobi šl 15 okrajnega sodišča v Ljubljani dražba posestva v Srednjih Gameljnih, obstoječega iz vložkov št. 84, 416 in 423 k. o. Gameljne. Na dražbo pride pritlična hiša št. 22 v Srednjih Gameljnih ter hiša št. 7 (prejšnja tovarna čevljev) z gospodarskim poslopjem in 9 zemljiškimi parcelami. — K nepremičnini spada tudi vodna sila 10 HP, z jezom, mlinskim kolesom, dinamo strojem s pripadajočimi t.ransmisijami itd. Cenilna vrednost znaša 1,225.448 kron vadij 10 o/0, najmanjši ponudek 816.970 kron. Interesentje se vabijo. Informacije na okrajnem sodišču, soba št. 16. izžrebanih srečk pri efektni loteriji Sokolskega društva v Medvodah, ki se je vrSila dne 29. decembra 1923. pod državnim nadzorstvom. Izžrebane so bile sledeče srečke: 1.) Glavni dobitek Din 7500 •— Ste v. 38781, 2.) Dobitek Din 3750 •— štev. 08223, 3.) Dobitek Din 2500 •— Stev. 30997, 4.) Dobitek Din I250- — Stev. 36147, 2 dobitka po Din 250 — štev. 8202, 29252, -t dobitki po Din 125-— štev. 63784, 30474, 46188, 69216, 3 dobitki po Din 100-— štev. 15966, 51228, 12110, 1 dobitek po Din 35-— štev. 18051, 10 dobitkov po Din 25-— štev. 68618, 18054, 68615, 01194, 43938, 32496, 36157, 00909, 38419 In 18534. 100 dobitkov po Din 12-50 štev. 32493, 74832, 60047, 02843, 28640, 25324, -17432, 71248, 7-1852, 2U216, 50382, 37986, 34984, 55567, 26604, 47659, 66926, 19168, 38478, 24352, 15972, 44674, 70955, 52204, 68908, 67753, 30307, 43888, 59983, 66732, 36153, 02724, 51768, 01730, 59988, 28631, 62803, 15970, 52245, 15105, 51201, 19878, 43514, 42894, 58590, 58437, 67364, 34491, 37709, 72495, 16783, 02418, 67408, 55428, 66734, 19314, 25972, 17374, 00512, 04127, 30319, 69586, 18528, 24510, 48714, 61020, 02820, 05630, 60356, 47401, 73672, 38476, 53064, 59996, 27266, 43941, 71665, 56078, 28458, 46405, 21485, 06977, 66721, 43524, 19403, 68913, 47441, 16117, 63838, 40250, 15982, 24357, 11958, 74128, 43944, 36145, 65524 In 35213. 183 dobitkov po Din 5-— štev. 71682, 44003, 07135, 22277, 30313, 62817, 48289, 47651, 26639, 50451, 21604, 61540, 19163, 48082, 02855, - ----- 18009, 24353, 32919, 62804, 44679, 08193, 71480, 47424, 69639, 45297, 36554, 72517, 60867, 37372, 16190, 47658, 74856, 20295, 13380, 15988, 35594, 32492, 15454, 43520, 34978, 47660, 21118, 01831, 22212, 67561 10527, 27-161, 05185, 60889, 53974, 14051, 68905, 73034, 61205, 47422, 34975, 04842, 13275, 23281, 47412, 61524, 43949, ----- 55192, 1355, 29856, 10641, 17344, 50268, 22255, 56846, 10893, 32994, 36141, 09101, 20561, 47430, 25322, 48166, 58596, 04304, 14420, 290-14, 59998, 17837, 07090, 63123, 42340, 18536, 54719, 15188, 72584, 37942, 60443, 40310, 66061, 60352, 07212, 04401, 37700, 30691, 30731, 67201, 19649, 45092, 63463, 39395, 24961, 52407, 00056, 27009, 39346, 23754, 10 efektov v vrednosti po Din 375- 61386, 00631, 16788, 27872, 52552, 43641, 01884, 27756, 04021, 09183, 16790, 21898, 27241, 36189, 47402, 54187, 00326, 16793, 40477, 48765, 02841, 37466, 14916, 61431, 47744, 37090, 67862, 36615, 37762, 15195, 36156, 45309, 27154, 51530, 59993, 53187, 27056, 59981, 01961, 05631, 55459, 40528, 29835, 64225, 65493, 16563, 62801, 37364, 65522, 58587, 26804, 29970, 02807, 36123, 48316, 36513, 24968, 32849, 17117, 71737, 59997, 42333, 15985, 67201, 25780, 59986, 43922, 44073, 47420, 24973, 19164, 22176 in 39002. štev. 36136, 36146, 38465, 29220, Toplo priporočamo knjigi A. Novaian Samosilnih V«. M Din, brol. <0 Din, poit. 150 Din I. Lah Angelin Hidar Vaz. 32 Din, poil.l-fiODin Naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani 41720, 63991, 04-194, 59628, 51523 In 71900. 10 efektov v vrednosti po Din 250-— štev. 36140, 02845, 47410, 71699, 36149, 36141, 17367, 16797, 62806 in 32150. Dobitki sc bodo izplačevali od 15. januarja 1924 do 15. februarja 1924. Po tem roku nedvlgnjenl dobitki zapadejo Sokolskemu društvu v Medvodah. Upravni svet eiektne loterije za zgradbo sokolskega doma V Medvodah. Kontoristinja, prvovrstna moč, perfektua v slovenski in nem&ki stenografiji in strojepisju, so sprejme za ta-kojinjl naatop. Prakti-kautime so izključene, ker se reflektira le na prvovrstno moč. Plača po dogovoril. Tozadevne ponudbe je poslati pod šifro „Kon-torlatlnja" na upravo _ »Jutra 142 Oposarjamo na j Zakon e oblastni io sreski samoupravi ki ee naroča pri Tiskovni zadrugi v LJubljani ter velja a poštnino vred Sin 6 S0. Trgovski pomočnik za galanterijsko trgovino en gros, popolnoma zmožen in samostojen delavec z večletno prakso v tej stroki se Išče za Maribor. Vstop dne 1. februarja 1924. Ponudbo s prepisi spričeval naj se vpošljejo pod »Galanterija* na poštni predal št. 53 v Mariboru. us Najboljša prešana kolena ter dimne covi v 10 dimenzijah izdeluje cenejše kot drugod K. Booak, Tržič. "« Potrtega srca naznanjamo vsem prijateljem, da je naša preljnbljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospodična Alojzija Clmerman naluibenka Trbovaljaka družba danes ob 2. uri zjutraj preminula. Pogreb be vrSi t četrtek ob 7,4. uri popoldne iz državno splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana —St. Rupert, dne 9. ja. noarja 1924. 163 Žalujoči oataU. Buffet v kinu »Ljubljanski dvor" odda takoj v nm®m Reflektanti dobe pojasnila pri ravnateljstvu kina ..Ljubljanski dvor" dopoldne od 9. do 12. ure. »« ^MMMMMNMMMM^ ————I" ■UgllllJI ilj III I B««inWllM>.WIIWII» IMIII1I.M II ^ + + » » » » »--»nr»> * > Novejše knjige Tiskovne zadruge v Ljubljani Novačan A., Samosilnik. Povesti. Vez. 48 Din, broš. 40 Din, s poštnino 1'50 Din več. Hurban Vajansky, Leteče sence. Povest. Vez. 28 Din. broš. 22 Din, s poštnino 1"50 Din več. Sienkiewicz, Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman, ilustrovan. Vez. 120 Din, broš. 106 Din, s poštn. 5'50 Din več. Veber Fr., Znanost in vera. „Pota in cilji", XV.in XVI.zv., mehko vez. 65 Din, po pošti VSO Din več. Čermelj L., Materija in energija v sodobni fiziki. „Pota in cilji". XVII. in XVIII. zv., mehko vez. 60 Din, po pošti 1"50 Din več. Knjigo se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ulica št. 54 (nasproti glavne pošte). MODNI ATELJE M. ŠARC angleške in francoske toilete ljub l jana, kongresni trg št. 4 (V NADSTROPJU OBRTNE BANKE) HITRA IN OKUSNA IZVRŠITEV NAJFINEJŠE DELO