Posamezni izvod 00 grošev, mesečna naročnina 1 iilinf Živela 7. obletnica Osvobodilne fronte Ustnik hi. GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE CELOVEC, V TOREK 27. IV. 1948 Ob sedmi obletnici Osvobodilne fronte 27. aprila 1941, v najbolj temnih dneh slovenske zgodovine, se je rodila Osvobodilna fronta slovenskega naroda ter Pozvala vse slovensko ljudstvo na brezkompromisno borbo za izgon okupatorjev, za osvoboditev in združitev vsega slovenskega naroda, za vzpostavitev nove države na temeljih enakopravnosti ln bratstva vseh jugoslovanskih narodov In njeno socialno napredno ureditev s Pomočjo ljudske oblasti. Slovenski narod kot celota si je brez pridržka osvojil cilje Osvobodilno fronte in šel neustrašeno v borbo za njihovo uresničenje. Tudi koroški Slovenci smo se v času najhujšega trpljenja in šovinističnega nasilja odzvali klicu Osvobodilne fronte in se vključili v skupno oboroženo borbo za svobodo in združitev vsega slovenskega naroda. Pri tem nas niso ovirale 8trme stene Karavank, ki so jih koroški Šovinisti pod imperialističnim geslom o nedeljivi Koroški nad 20 let proglaSall in jih danes ponovno proglašajo kot od boga postavljeno mejo, čeprav so jo sami podrli, ko so menili, da lahkoneka-Znovanq_ustvarjajo Veliko Koroško na račun zasužnjene Gorenjske. S svojo borbo in žrtvami za cilje Osvobodilno fronto cimo koroški Slovenci s plebiscitom krvi dejansko uresničili svoje stoletne težnje po združitvi vseh Slovencev. Pobesneli sovražniki so takrat z barbarskim nasiljem poizkušali ustrahovati slovensko ljudstvo na Koroškem in Ra odvrniti od narodno-osvobodilne borbe. Množično izseljevanje in zapiranje, krvave obsodbe po krvniku Frei3slerju, obglavljenje prvih 18 žrtev narodnoosvobodilne borbe na Dunaju, zverinsko ubijanje ujetih partizanov in celih slovenskih družin, vse to nas je samo še bolj prepričalo o usodni povezanosti s celotnim slovenskim narodom in nas Podžigalo v neizprosni borbi proti za-sužnjevalcem. Ko je bil nemški imperializem z našim doprinosom poražen, ko so na Slovenskem Koroškem zaplapolale naše zastave s simbolom svobode in ko je ob Vojvodskem prestolu na Gosposvetskem Polju stal na straži naš slovenski partizan, smo bili prepričani, da je naša težka borba končana. Toda računi mednarodnih imperialistov, ki so nastopili dediščino razbitega Pemškega fašizma, nas hočejo ponovno opehariti za pridobitve naše junaške na-r5>dno-oevobodilne borbe, ki smo jo prt-siljeni nadaljevati v spremenjenih pogojih. a zato z nič manjšo energijo in pripravljenostjo na žrtve. Da bi nas omajali, se tuji imperialisti m njihovi avstrijski lakaji pravtako kakor nemški fašizem poslužujejo preizkušenih ustrahovalnih metod, neutemeljenih aretacij, krivičnih obsodb in dru-R'b oblik terorja in nasilja. Zato dajejo Potuho in podporo oživljanju novega fašizma v obliki BHS in Wurfkomand, zalo grozijo s ponovnim izseljevanjem in Persekucijami, zato poizkušajo razbijati *m5o strnjenost v Osvobodilni fronti za Slovensko Koroško in nas oddvajatl od m*Se enotnosti z matičnim narodom, pri čemer se poslužujejo peščice uslužnih Agentov iz vrst domačih nazadnjakov, ki ®o v času oborožene borbe stali ob stra-*u> ki pa go se po zmagi nad fašizmom kosali vriniti v naše vrste, da bi s hlinjenjem narodnih čustev lažje vršili svo-i razdiraino protinarodno delo za inte-^ sovražnikov slovenskega ljudstva, dn t° tudi v času, ko stopa naša naro-v ^ osvobodilna borba v odločilno fazo, 'vojem strahu pred zmago pravice in Slovenska pesem v Celovcu V soboto, dne 24. aprila 1948, je obhajala Slovenska prosvetna zveza 40. obletnico svojega obstoja. Popoldne je priredila v celovškem gledališču pevski koncert, kjer so nastopili pevski zbori iz vse Slovenske Koroške. Jubilej Slovenske prosvetne zveze je postal praznik slovenske pesmi in vsega slovenskega ljudstva na Koroškem. Tretjič, odkar obstoja celovško gledališče, je zadonela slovenska pesem sredi Celovca, v kulturnem središču koroških Slovencev, Na proslavo se je zbralo ogromno število ljudi iz vso Slovenske Koroške, ki so napolnili gledališče do zadnjega kotička. Navzoči so bili tudi zastopniki političnega predstavništva FLR Jugoslavije iz Dunaja, zastopniki jugoslovanske repatricijske komisije in komisije za ugotovitev vojnih zločincev, zastopniki ruske repatricijske komisije, zastopniki deželnega vodstva KPOe ter zastopniki vseh množičnih organizacij koroških Slovencev. Pozdrave in čestitke k 40. letnici SP Z so poslali: Ljudska prosveta • Slovenije, Sloveu-sko-hrvatska prosvetna zveza v Trstu, Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in uredništvo »Primorskega dnevnika«. Pred koncertom je pozdravil podpredsednik SP Z, tov. Janko Ogris, vse navzoče, posebno zastopnike komisij in organizacij. Na kratko je poudaril pomen proslave in govoril o borbi Slovenske prosvetne zveze za kulturne pravice koroških Slovencev. Nato so nastopili združeni pevski zbori pod vodstvom tov. Folteja Hartmana. Zapeli so pesem »Slava Slovencem« in koroško narodno »Nmav čriez izaroc Mogočno je donela pesem 200 pevcev in pričala, da smo mi koroški Slovenci del vsega slovenskega naroda, prikazala je lepoto slovenske melodije in slovenske besede in manifestirala skupnost vseh Slovencev. Tajnik SPZ tov. Tonče Schlapper je nato recitiral Župančičevo pesem »Kovaška«. V svojem govoru je dejal predsednik SPZ tov. dr. Zwitter, da danes, ko pro- slavljamo 40. letnico Slovenske prosvetne zveze, slava in naša hvala ne velja formalnemu društvu, temveč številnim možem in ženam, ki so na čelu ljudstva in -a ljudstvom z žilavo odpornostjo skoraj pol stoletja kljubovali nasilju nestrpnega sovražnika, ki se je ž vso silo zajedal v našo zemljo. Nasilje in teptanje, ki so ga izvajali desetletja, ni moglo uničiti slovenske kulture, kajti odnos našega človeka do kulture ni bil nekaj slučajnega, temveč je naše ljudstvo sprejemalo in gojilo slovensko kulturo z največjo ljubeznijo in jo stalno v sebi čuvalo. Najlepši dokaz in izraz te velike ljubezni je današnja proslava 40. letnice Slovenske prosvetne zveze. V svojem govoru se je spomnil prvih odločnih borcev, ki so nastopili že pred desetletji proti istim nemškim šovinistom, ki tudi danes hujskajo proti našemu ljudstvu in netijo ogenj narodne nestrpnosti in sovraštva. Proti tem temnim naklepom narodnega sovraštva je Slovenska prosvetna zveza vztrajno bodrila in vzgajala naše ljudstvo v ljubezni do slovenske, a hkrati tudi v spoštovanju do vsake tuje kulturo. Govornik je dejal, da je treba danes poudariti, da je za nas koroške Slovence vedno bil Celovec kulturno središče, kot je za ostale Slovenc© Ljubljana, Maribor ali Trst. To je potrebno poudariti, da ni je svojevrstne ljubljanske, tržaške, goriško ali celovške, še prav pa ne posebne koroško-slo-venske kulture, temveč je ena sama slovenska kultura! In mi koroški Slovenci se ne nioremo, se ne smemo in se tudi nikoli več nočemo odtrgati od te ene in edine slovenske kulture. Nadalje je poudaril tov. dr. Zwitter, da je ravno to spoznanje vodilo Slovensko prosvetno zvezo pred 40. leti, isto spoznanje jo je vodilo tudi pred 25. leti, ko je po hudih udarcih prvo svetovne vojne občni zbor pokazal, da koroški Slovenci niso več Slovenci rajne Avstrije, ampak Slovenci polni ponosa in poguma, ki ne klonejo tudi ob najhujšem pritisku in da so Slovenci pripravljeni, boriti se za svoje pravice. V nacistični dobi, je dejal govornik, je doseglo nasilje svoj višek, nacizem ni poznal obzira. Razpustili so vsa društva, njihovo uresničitvijo naših teženj zopet pošiljajo v ospredje renegata in narodnega izdajalca Šumija, da bi pomagal reševati po zaslugi naše dosledne in vztrajne borbe omajane pozicije avstrijske imperialistične reakcije na Slovenskem Koroškem. Tistega Šumija, ki je že enkrat pod krinko avstrijskega in koroškega patriota skupno s Steinacherjem, Fritzem in Maier-Kaibitschem reševal »prirodne« meje na Koroškem za »nemštvo in rajh«. Tistega Šumija, ki je po poizkušenem umoru dekana Limpla na javnih zborovanjih propagiral nasilje nad koroškimi Slovenci; ki je dolga leta predsedoval politični organizaciji z velenemšklm programom in ki je svetoval zločincu Maier-Kaibitschu, naj ostane na položaju SS-ovskega rablja, da pomaga reševati koroško vprašanje. Tistega Šumija, ki je po zmagi nad fašizmom javno obžaloval, da roparske švabske vojske ni mogel proslaviti kot zmagovalke in ki je v isti sapi dajal duška svojemu »Drangu nach Osten«, ko si je lastil slovensko dravsko dolino in mariborsko kotlino z vso južno Štajersko. Tega Šumija pošiljajo ponovno v napad, da bi oblatil naše partizane in ozmerjal naše najdoslednej- še borce za svobodo z roparji, kakor so to delali pod vodstvom Gohbelsa in Himmlerja vojni zločinci Rainer in Mai-er-Kaibit8cli v proslulih propagandističnih izrodkih »Die Heimat raft« in »Schiinder der Heimat«. Pošiljajo ga, da bi oklevetal demokratično in antifašistično gibanje koroških Slovencev v Osvobodilni fronti za Slovensko Koroško in njeno borbo za nacionalno in socialno svobodo malega zatiranega naroda. Pri tem pa v cilju zastraševanja predčasno razgalja namene avstrijskih imperialistov, ki bi se z izgonom slovenskega prebivalstva radi polastili slovenske zemlje in iraovine. V borbi in trpljenju prekaljeno ljudstvo Slovenske Koroške se še dobro spominja, da so koroški in avstrijski šovinisti vso to že zaman počenjali takrat, ko so še zvesto služili nemškemu fašizmu in bo zato tudi sedaj, ko so se prelevili v poslušne hlapce zapadnega imperializma, neustrašeno in neomajno nadaljevalo svojo pravično in demokratično borbo tako dolgo, dokler ne bo doseglo onih ciljev, ki si jih je ves slovenski narod pod vodstvom Osvobodilne fronte zastavil pred sedmimi leti. premoženje pa zaplenili. Knjižnice so uničili, slovenščina pa naj bi izginila iz družin, kakor so jo odstranili iz šole in cerkve. Da bi pa slovensko kulturo na Koroškem uničil, je imel nacizem premalo časa. Nasprotno je prav v tej dobi nasilja naša kultura, ki je v narodnoosvobodilni borbi postala v resnici ljudska, dosegla mogoče svoj najvišji vzpon. Zato se tudi tej slovenski kulturi ne bomo nikdar odrekli. In če bi ne bilo nič drugega — to je, kar nas veže z vsemi Slovenci v eno enoto in kar usmerja naše delo in naše narodno stremljenje! To slovensko prosveto, je nadaljeval v svojem govoru, vzrastlo in očiščeno v narodnoosvobodilni borbi, hoče Slovenska prosvetna zveza posredovati ijaše-mu človeku danes in v bodoče. Omenil je današnje razmere na Koroškem, ko odrekajo slovenski prosveti ter vsemu slovenskemu ljudstvu na Koroškem najosnovnejše pravice, ko prepovejo na kulturnih prireditvah, v kolikor jih sploh dovolijo, vsako svobodno izražanje ljudske volje in kličejo govornike na odgovor. Višek nasilja pa je, da so poskušali razveljaviti celo demokratično izvolitev predstavnikov slovensko kulturne centrale, ker jim osebo niso bile po volji. Ob koncu je dejal tov. dr. Franci Zwitter, da bo Slovenska prosvetna zveza zato neustrašeno hodila z ljudstvom v boju za svobodo in enakopravnost, za lepšo in svetlejšo bodočnost! Po kratkem odmoru, med katerim je igral na harmoniko pionir Vladimir, se je pričelo tekmovanje posameznih pevskih zborov. Nastopili s6 pevski zbori iz Pliberka, Škocijana, Radia, Celovca, Borovelj, Sel, Št. Janža, Bilčovsa, Št. lija, Loge vesi, mešani zbori iz Št. Vida, Kot-maro vesi, Sveč, Št. lija, Škofič, Hodiš, ter zbor Smrtnikovih sester iz Kort. Pesem je sledila pesmi, borbena partizanska pesem in mila narodna pesem je zadonela, ki jo je z velikim navdušenjem sprejemalo ljudstvo. Nastopil je tudi tamliuraški zbor iz Škofič, ki je žel posebno odobravanje. Težko je bilo ugotoviti najboljši zbor, ker so vsi pevci vložili vse svojo sile, vse svoje sposobnosti. Po končanem tekmovanju je določil ocenjevalni odbor prvo nagrado zboru Smrtnikovih sester, drugo mešanemu zboru iz Št. lija in tretjo moškemu zboru iz Pliberka. Ob koncu so nastopili združeni pevski zbori, ki so zapeli tri pesmi. S posebnim navdušenjem je bila sprejeta »Pesem o svobodi«, morali so jo ponoviti. Ravno ta pesem je izražala voljo našega ljudstva do borbe za osvoboditev. Manifestirala je zahtevo po združitvi s slovenskim narodom v svobodni domovini, novi Titovi Jugoslaviji. Na proslavi 40. obletnice SPZ so sprejela vsa društva, vsi pevovodje in zaslužni funkcionarji SPZ priznanja in diplome. Slovenska prosvetna zveza je podelila vsem pevovodjem zborov, kateri so nastopili na prireditvi, srebrne spominske prstane. S himno »Hej Slovani« se je proslava zaključila. Proslava obletnice je bila najboljši odgovor na vse potvorbe in laži, češ da na Koroškem ni več Slovencev. Jasno je pokazala odločnost koroških Slovencev, ki se hočejo brezkompromisno boriti za svoje pravice, za osvoboditev izpod tujega jarma. Proslava je bila veličastna manifestacija našega ljudstva za priključitev Slovenske Koroške k FLR Jugoslaviji. Priključitev Slovenske Koroške -upravičena zahteva FLR Jugoslavije Pod teni naslovom piše »Ljudska pravica« med drugim: Pri vseli razpravljanjih o pogodili z Avstrijo se jo dosedaj še vedno izkazalo, da zastopniki zapadnih velesil z vsemi mogočimi sredstvi preprečujejo rešitev tega, perečega problema. Zastopniki Amerike, Anglije in Francije stavljajo zahtevo in predloge, kakor da ne bi obstojala Atlantska listina, Moskovska deklaracija itd., kakor da ne bi bilo žrtvovanih milijone življenj za to, da bi končno zavladal pravičen demokratičen red in da bi bil iztrebljen nacizem in žarišča nove agresije. Imperialistom ni do sporazuma zato, ker hočejo obdržati vojsko v tej najvzhodnejši postojanki dežel Marshallovega načrta«. Ameriški list »Daily He-lald Tribune je to tendenco potrdil, ko jo zapisal, da »ne pride v poštev, da bi končali z okupacijo Avstrije«. Zato prihaja ravno v Avstriji bolj kot marsikje drugje do izraza vojnohujskaška politi, ka Wall-Streeta. Tej politiki nudijo podporo domači priganjači, avstrijski zunanji minister Gruber pa tem načrtom vneto sekundira. V ameriški reviji »Fo-reign Affairs« je zapisal: »Avstrija ne rabi državne pogodbe za ureditev njene svobode in neodvisnosti«. Ta \vallstreet-ski agent propagira »status quo«, kot ga želijo imperialisti iu vojni hujskači. Tisti namreč, ki ustvarjajo »železno zave-so», favorizirajo nacistične bandite, obnavljajo nemško in avstrijsko monopolistično diktuturo. V Javnem gospodarskem življenju Avstrije zasedajo odločilna mesta -najbolj zakrknjeni sovražniki napredka in bivši nacistični kolaboracionisti, kot .Joham, Kienbdck itd. Pred kratkim je avstrijska oblast vrnila premoženje — 13 gradov — Starhember-gu, vodji »Heturoehra« — klcrofašistič-nib oboroženih tolp in Mussolinijevemu agentu ter tako priznalo predhodnika nacizma. V zapadnih conah Avstrije rovarijo formacije fašističnih emigrantov, ki so se zatekli pod okrilje Angloamerikan-cev. Ilegalne in legalne organizacije raznih kriminalnih elementov gojijo uto-pistične načrte o ponovnem, razbojniškem pohodu proti deželam ljudske demokracije. Na 'procesu v Gradcu proti nedavno odkriti organizaciji NSDAP je vodja te zarotniško tolpe, Souček izpovedal, da je bil povezan z. agenti ameriške obveščevalne službe Schallerjem in Voitelom, s katerimi je imel skupen sestanek. Obljubili so-mu denar in zahtevali, da jim da seznam bivših hitlerjevskih oficirjev, ki hi delali za ameriško špionažo. Vrsta pojavov, kot preseljevanje industrije iz sovjetske okupacijske cone v ariglo-amcriško, zaviranje domačo produkcije, naraščanje brezposelnosti, gospodarsko in politično povezovanje s tri-conijo — pa dokazuje ekonomsko podreditev Avstrije WalJ Streetu. To stanje skušajo domači denarni mogotci in vladna klika prikriti pred ljudstvom, s histerično propagando, da Avstrija ne more obstojati brez ameriške pomoči. Vse to dokazuje, da so zapadne cone Avstrije vključene v politične, vojaške in gospodarske kombinacije »zapadnega bloka«, da je ta »najvzhodnejša pred-straža« imperialistom prav posebno pri srcu in da ravno zaradi- tega ne želijo - rešitve avstrijskega problema. Odtod tudi vse zaviranje posameznih problemov in prvotno odklonilno stališče do zahtev sovjetskega zastopnika Koktomova, da mora biti zaslišana jugoslovanska delegacija glede njenih zahtev do Avstrije. Odločna zahteva zastopnika Sovjetske zveze in neizpodbitni argumenti, ki jih je iznesel, pa so končno o v igli odklonilno stališče Anglo-amerikancev. Politika, ki jo diktirajo v Avstriji, za-padni imperialisti, prihaja na Koroškem v vsej ostrini do izraza. Slovensko ljudstvo na Koroškem ima za seboj težko oboroženo borbo proti nacizmu, ki je vsemu svetu jasno izpričala odločno zahtevo po združitvi z matičnim narodom in enkrat za vselej odločno ovrgla vse lažnive in puhle argumentacije o neopravičenosti koroških Slovencev po združitvi z ostalim slovenskim narodom v FLR Jugoslaviji. Slovensko ljudstvo, ki skupno z naprednimi silami avstrijskega ljudstva bije žilav boj za nacionalno in socialne pravice in razkrinkuje imperialistično politiko, je izpostavljeno neznosnemu pritisku in krivicam. Zvezni predsednik Renner je na tiskovni konferenci 16. marca t. 1. o jugoslovanski zahtevi izjavil, da smatra za skrajno obžalovanja vredno, da še ponovno načenja vprašanje, ki je bilo že »res iudicata«. Ta lažisocialist je tudi sedaj pohitel, da se's svojimi izjavami pridruži predstavniku novega fašizma v Avstriji, kakor je ob : anšlusu: Avstrije k Hitlerjevemu rajhu patetično, obenem pa zavestno pozdravljal nacistične fi-rerje. Tedaj je proslavljal okupacijo Avstrije po nacističnih četah »z veselim srcem« in preroško izjavljal: »Razdobje 20 letnega tavanja avstrijskega naroda je sedaj zaključeno.« Sedaj pa na čelu izdajalskega, vodstva avstrijske socialistične stranico peha delovne množice v akcijsko in idejno povezanost z najbolj reakcionarno avstrijsko stranko in neofašističnimi grupacijami. Hkrati pa % agentom Gruberjem vneto pomaga izvajati politiko anglo-ameriškega imperializma v Avstriji. '4. H minerjeva »prva avstrijska republika je vzgajala ob zatiranju in preganja-nju koroških Slovencev poznejše nacistične krvoloke. Pred šestimi leti so ti pregnali na stotino slovenskih družin in tirali prvih trinajst žrtev na morišče. Leta 1941 pa so prvi planili čez mejo, da hi ponemčili Gorenjsko in Štajersko. Imperialistični govorniki, ki odrekajo koroškim Slovencem pravico do združitve z matičnim, narodom, se danes po« shržu je jo prav te taktike. »Ob podpori deželne vlade in, okupa- cijske sile je bila osnovana Zveza domovini zvestih južnih Korošcev«, pravi ta neonacistična organizacija v letaku, ki ga je razširila ob ustanovitvi. Isti imperialistični pokrovitelji so oživeli tudi Zvezo za Mežiško dolino« in »Zvezo za Spodnjo Štajersko« — žarišče ponovne agresije proti FLRJ in zbirališče bivših' petokolonašev. Povsem jasno je, da dajejo z oživljenjem teh vojnohujskaških skupin in zavračanjem upravičenih jugoslovanskih zahtev po priključitvi Slo'-venske Koroške vzpodbudo stoletnimi tlačiteljem slovenskega ljudstva na Koroškem. S svojim zadržanjem ponovno pomagajo na noge tistim silam v Avstriji, ki so bile razorožene in razbite v sedanji protifašistični vojni. Kljub vsemu nasilju in spletkam pa gre slovensko ljudstvo na Koroškem neomajno dalje po poti nacionalno osvoboditve in združitve z matičnim narodom. V taboru naprednih sil ob sodelovanju z avstrijskim naprednim gibanjem, se bori proti irape riaJistično-nacističnim nakanam. Od zahteve po priključitvi Slovenske Koroške in drugih utemeljenih ter upravičenih zahtev vlado FLRJ pa ne bodo odstopili tudi jugoslovanski narodi, ki so v zadnji vojni, doprinesli ogromen krvni davek im utrpeli težko materielno škodo. Celovška Mohorjeva družba - orodje gemanizatorjev in reakcije Mohorjeva družba v Celju ugotavlja v svojem opozorilu koroškim mohorjanom, ki je bilo objavljeno v našem listu 9. januarja 1948. med drugim: »Einspieler je ustanovil samo eno Mohorjevo družbo in to za ves slovenski narod. Kdor te ne mara In dela zoper njeno tradicijo, tega naj slovenski narod ne posluša in naj ga nima za svojega.« To opozorilo je veljalo koroškim mo horjanom, zaključeno je bilo s pozivom, naj ne sledijo samozvanemu vodstvu Mohorjeve družbe v Celovcu, ki je pod vplivom našemu narodu, nenaklonjenih ljudi. S tem .opozorilom, ki ga je soglasno sprejel odbor Mohorjeve družbo v Celju, Je bila jasno pokazana pot vsem, ki hočejo nadaljevati enotnost in kulturni napredek koroških Slovencev, vsem, ki hočejo nadaljevati tradicijo Einspielerja In ostalih ustanoviteljev Mohorjeve družbe. To tradicijo pa dosledno in uspešno nadaljuje Mohorjeva družba v Celju, ki si je vedno prizadevala in si prizadeva, da bi tudi na Slovenskem Koroškem opravljala to ddo brez motenj in zaprek, kakor je v interesu vseh koroških Slovencev. Koroški mohorjani so navdušeno pozdravili opozorilo celjske Mohorjeve družbe ter z veseljem in hvaležnostjo sprejeli knjižni dar celjske Mohorjeve družbe, ki je letos po daljšem presledku zopet prišel na Slovensko Koroško. Koroški Slovenci smo že pred opozorilom celjske Mohorjeve družbe spregledali pravi namen ustanavljanja laži-Mohorje-ve družbe v Celovcu in ob različnih prilikah protestirali proti zlorabljanju imena in tradicij Mohorjeve družbe v razbi-jaške namene.. Samozvano vodstvo celovške Mohorjeve družbe, ki uživa pri avstrijskih vladajočih krogih in pri agentih mednarodnega imperializma vso duševno in materialno podporo, je kljub jasnemu in odločnemu opozorilu celjske Mohorjeve družbe nadaljevalo svojo izdajalsko pot in poskušalo po ukazu svojih gospodarjev s trmoglavo vztrajnostjo na ta način razbijati našo narodno eiiotnost iu slabili našo borbo za svobodo in priključitev k matičnemu narodu. Udejstvovanje celovške Mohorjeve družbe brez sporazuma s celjsko Mohorjevo družbo je narekovala samo težnja po razbijanju narodni! enotnosti, samo sovraštvo do resnični! slovenske kulture. V teh nagibih je vodstvo laži-Mohorjeve družbe v Celovcu pripravilo ob koncu meseca marca takozvani občni zbor. Ta občni zbor je nedvomno novost v zvezi z dosedanjimi organizacijskimi oblikami delovanja Mohorjeve družbe. Njegovi režiserji so v strahu pred ljudsko voljo in pred mnenjem poverjenikov storili vse, du na. njem prava volja koroških mohorjanov ne bi mogla priti do izraza. Občni zbor se je vršil pismeno. Doslej še javno rezultati niso bili objavljeni. Razumljivo je, da bodo režiserji občnega zbora sposobni napraviti in objaviti takšne rezultate, kakršni so njim in njihovim nared- bodavcem potrebni; pismen občni zbor jo odvzel mohorjanom in poverjenikom, vsako možnost kontrole. Režiserji obč-nega zbora samozvano Mohorjeve družbe v Celovcu se prav tako niso pretegnili pil iskanju kandidatov: v začetku kandidatne liste so napisali imena nekaterih znanih imperialističnih agentov, Iti so po svojem delu in zadržanju dejansko pomočniki avstrijskih oblasti pri germanizaciji koroških Slovencev. Omenjamo le Podgorca, Blumla ln Vinka Zivittra. Ob koncu kandidatno liste pa so vnesli imena nekaterih zavednih slovenskih duhovnikov in starih mohorjanov. To so napravili seveda brez njihovega pristanka, zato so nekateri predloženi kandidati Izjavili, da se ne strinjajo s tem, da so bili brez svojega pristanka postavljeni na kandidatno listo in jasno povedali, da niso pripravljeni sprejeti nobene funkcije v odboru čelov, ške laži-Mohorjevo družbe. Razumljivo je, da razbijaško in protislovensko delovanje celovške Mohorjeve družbe uživa veliko milost pri avstrijskih oblasteh, ki sicer z vsemi sredstvi poskušajo onemogočiti in preprečiti še tako majhne oblike slovenske kulturne aktivnosti. Deželni glavar je v isti sapi. ko je izjavljal, da koroškim Slovencem niso potrebne slovensko srednje šole, poskrbel, da je dobila Mohorjeva dražba v Celovcu dovoljenje za Izdajanje knjig. Delovanje Mohorjeve dražbe v Celovcu na vse pretege hvalijo časopisi združene reakcije. Posebno pozornost ji posveča glasilo šovinističnega BHS-a! »Unsere Heimat« in. glasilo angleške obveščevalne službe »Koroška 'kronika*, ki jo pišejo v glavnem fašistični begunci iz Jugoslavije. Podgore je populariziral svojo Mohorjevo družbo v goriški »/Demokraciji«, ki je bila pred kratkim na sodnem procesu proti Bitenčevi špionski bandi v Ljubljani razkrinkana kot glasilo goriškega špionskega centra proti Jugoslaviji. Vsa ta dejstva povedo dovolj. Vsi sovražniki siovenske kulture In oufthftil« lrni*rvSlrili Slminm>pw on Mufl zainteresirani na razbijaškem delovanju samostojne celovške Mohorjeve dražbe, ki jim je potrebna pri izvrševanju njibo« vib protislovenskih naklepov. Koroški mohorjani, ki nam je Mohorjeva družba v preteklosti nudila mnogo dobrih knjig v slovenskem jeziku in nas kulturno in narodno vzgajala, odločno obsojamo, da se Mohorjeva družba v Celovcu zlorablja v protislovenske namene. Za nas obstoja samo ena Mohorjeva; družba v Celju, katere člani smo in smo bili, njej bomo ohranili tudi vse zaupanje v bodoče. Pogodba o prijateljstvu med Bolgarijo in CSH - nositeliica miru V Pragi so pred par dnevi podpisali pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju In vzajemni pomoči mod ČSR in Bolgarijo. V uvodu pogodbe ugotavlja, da ta odgovarja pravim čustvom obeh slovanskih narodov, ki jo smatrajo za potrebno za svojo neodvisnost. Ta pogodba mora predstavljati važen činitelj za sodelovanje z vsemi ostalimi slovanskimi demokratičnimi državami z namenom, da se za jamči mir. Obe državi se obvezujeta, da bosta napravili vse mogoče, da preprečita v bo-doče sleherni napad Nemčije ali katere drugo države, ki bi bila posredno ali neposredno zaveznica Nemčije. Obe državi se daljo obvezujeta, da bosta sodeloval« !i pri sleherni mednarodni akciji v smislu ustanovne listine OZN v programu miru in da ne bosta podvzeli nobene di-plomatične akcije, ne da bi sc prej o tem sporazumeli. Končno poudarjata svojo voljo, da, bosta utrdili svoje gospodarsko in kulturne odnose. Pogodba vohlja za 20 let in se bo lahko podaljšala. Po podpisu pogodbe jo bolgarski ministrski predsednik Dimitrov v svojem govora poudaril zgodovinsko važnost te pogodbe, nositeljice miru, ki so jo sklenili v trenutku, ko je. položaj na svetu izredno napet in ko razni avanturisti, ki bi hoteli zavladati nad svetom, vodijo namenoma propagando z vojno proti demokraciji in socializmu. Dimitrov jo nato nadaljeval: :>S tem prikrivajo pod povsem umetnim vojnim histerizmom reakcionarne načrte, ki jih želijo izvajati v svojih in dragih državah. Dimitrov je zaključil z besedami: »Živela Češkoslovaška! Živela Sovjetska, zveza, noša zaveznica in zaščitnica v borbi, ki jo vodimo za zgraditev našega gospodarstva, naše kulture in naše vojaške sile.« Češkoslovaški ministrski predsednik Gottivald je v svojem govora najprej poudaril, da bo ta pogodba enako ko- . listna obema državama in bo predstavljala temelj za njuno varnost ter kulturno in gospodarsko neodvisnost. Nato je izrazil hvaležnost Sovjetski zvezi, ki je dala možnost slovanskim narodom, da. si ustvarijo svoboden obstoj. Omenil je nato sedanjo napetost in negotovost, ki so ju ustvarili novi kandidati za, svetovno nadvlado in je nato dejal: »Nedvomno ta pogodba ne bo všeč vojnim hujskačem, toda z navdušenjem jo bodo razen nas sprejeli tudi napredni ljudje vseh držav, ki jo smatrajo kot nov korale na poti miru. Praško prebivalstvo je z navdušenjem pozdravljalo bolgarsko delegacijo in še posebno predsednika Dimitrova. Tako so delavci tovarne motorjev za letala in avtomobile priredili manifestacijo na čast Dimitrovu in delegaciji ter dali tovarni ime Dimitrov«. Žene češkoslovaškega industrijskega bazena v Moravski Ostravi so, Dimitrov« sporočile, da so poslale v dar bolgarskim otrokom 2500 kg sladkorja, da na ta način proslavljajo prihod bolgarske delegacije v Prago. Ton© Fajfar: aAa Obletnice Osvobodilne fronte v partizanih Ustanovitev OF 27. aprila 1941 je zarisala v zgodovino slovenskega naroda začetek novega velikega razdobja, ki 6e ije rodilo v nezaslišano junaški in težki borbi vsega našega ljudstva. Od prvega trenutka smo se zavedali, da pomeni (ustanovni sestanek prelomnico v naši zgodovini, od prvega trenutka smo vsi tudi verovali, da mora zamisel in odločitev, ki je padla ta teden, uspeti m doživeti zmagoslavje. Ta vera je spremljala vodstvo Fronto in partizanske borce <»kozi vsa razdobja borbe. Prihajali so ttrenutki, v katerih je bila vera v zmago postavljena na težko preskušnjo, ko so mas navalile strahotne težave, ko je zgle-dalo, da bo volja našega ljudstva zdrobljena ter osvobodilno gibanje zadušeno iv ognju in lnvi. Sovražnik je bil mnogokrat prepričan, da je osvobodilno gibanje zatrl, dostikrat je pisal o zadnjih ostankih partizanov, ki preplašeno begajo po gozdovih in rešujejo svoja bed-»a življenja. Toda neomajna vera v zmago ter skrajna odločnost je znova okrepila borbo, pripravila sovražniku čeda-ijo hujše udarec ter končno uspela v popolni zmagi, vredni, velike vere in nadčloveško odločnosti. Prva obletnica Pomlad 1942. V teku so siloviti nastopi Italijanov in pivih organiziranih sku- 4pm belo gardo proti osvobodilnemu gibanju V Ljubljani. Mobilizacija v partizane se razvija. Okrog prvega jedra partizanov, ki je preživelo trdo zimo, se ebirajo že tisoči novih borcev. Pred nami je prva partizanska ofenziva po vsem Dolenjskem in Notranjskem. Stane zbira svoj odred v hribih za Golovcem doli do Šmarja in Police. Bebler organizira bataljone v Suhi Krajini. Daki in Stjen-tfa na Notranjskem. Še nekaj dni, in pričeli bodo osvobajati prvo partizansko »zemlje, začenši od Kolpe. Pivega maja bo osvobojen Brod. Italijane bo prevzela panika ter bodo bliskoma izpraznjevali ivse izolirane postojanke po Dolenjskem in Notranjskem. V ograjeno Ljubljano prihajajo odmevi partizanskih pušk iz bližnje okolice. Uspehi Hitlerja so na višku. Njegova vojska stoji pred Moskvo in Leningradom, približuje se Stalingradu in Kavkazu. V Afriki stoji na meji Egipta. Vsa Evropa jo pokorjena — razen Jugoslavije. Preklinjamo govornike londonskega radia Kuharja, Gabrovška in Kreka — ki pošilja Slovencem razkrajalne nasvete o previdnosti, pameti In potrpljenju ter o dolgotrajnosti te vojne. Njihovo govorjenje povzroča omahljivost tu zaskrbljenost posebno med srednjimi fclojj, naperjeno jo naravnost proti akciji Fronte za stopnjevanje borbenosti. Izvršni odbor je še v Ljubljani. Živi-#no po tajnih stanovanjih in bunkerjih, pripravljamo se za odhod na Dolenjsko, hd koder bo lažje voditi osvobodilno gibanje. čez dobrih štirinajst dni smo od mi *- vrnili se bomo čez tri leta. j Druga obletnica Pomlad 1943. Nekaj dni je od lega, kar smo se vrnili na Rog, kjer smo v Poletju doživeli prvo veliko italijansko ofenzivo. Po Podlipoglavu in Dolomitih, .od koder so nas Italijani skupno z Nem-<‘i vrgli z veliko silovitostjo, nas je znova ^prejela prostranost roških gozdov. Rog ie tako postal središče naše borbe do osvobojenja. Prepisal bom nekaj odstavkov iz svo-loga dnevnika tej* tako skušal obuditi spomin na razpoloženje in doživetje 'Pjkp obletnice Fronte: 20. aprila: »Hrib in gozd sta dala za-ydje svobodi in življenju našega naro-Un> Vsepovsod po naši zemlji mrtvaško opustošenje, mesta in trgi obdani z žico, ljudstvo prepuščeno brez zaščite nasil-niškemu tujcu in domačemu Judežu. Grobovi drug poleg drugega, narod ječi. V hribu in gozdu pa vlada svoboda. Tod žive slovenski ljudje, ki si niso pustili vzeti, svobode, ki niso sklonili vratu pred nasilniki. S puško v roki udarjajo po krivičnih, neizprosno sejejo seme pravice tlačenemu ljudstvu, ne okupatorske vojske ne tolpe prodanih Judežev jim; ne morejo do živega. Tu so zbirajo, od tu napadajo zatiralce in od tu bodo nekega sončnega dneva udarili v mesta in vasi ter jim prinesli svobodo, prinesli maščevanje za prestane krivice, prinesli trdo in neizprosno sodbo vsem krivičnikom. Blagoslovljen slovenski gozd — zakaj brez tebe bi bil naš narod v teh strašnih dneh pokopan!« 28. aprila: »Včeraj, na obletnico ustanovitve OF, smo se zbrali na Pugledu, kamor je Izvršilni odbor sklical vse aktiviste z Dolenjski? in Notranjske, da uredi notranje razmere v Fronti v duhu »dolomitske izjave ustanovnih skupine. Tisto noč smo prespali v svislih poleg slavnostne dvorane, ki je bila prirejena iz edinega še celega skednja. Na Žibnu tik Pugleda. Zjutraj sc je razvilo na Pugledu pravo mravljišče: znani in neznani obrazi z vseli strani so se zbrali ter se pozdravljali. Zjutraj smo zvedeli razveseljivo novico, da sta priromala za nami Luka (Leskovšek) in Kocbek. Oba srno pustUi na poti z Dolomitov v krimski bolnici. Tako bo zdaj naša druščina popolna ...« 2. maja: »Nekaj dni že nisem napisal niti besede v svoj dnevnik. Vanj sera vrgel samo rrekaj obrazov z našega zborovanja. Dan in noč sem bil zaposlen. Zato boni skušal zdaj zaznamovati glavne vtise z našega zborovanja. Prepričan sem, da naše zborovanje za razvoj OF ni bilo dosti manj pomembno kakor sama .njena ustanovitev. Dve leti sta morali preteči, da smo dosegli zadnjo medsebojno jasnost in da se je naša skupnost tudi v naših srcih utrdila. Prihod in odhod z zborovanja razločno označujeta uspeh, ki smo ga doživeli. Prihajali in pozdravljali smo se nekako v zadregi, bolj kakor srečujoči se tujci kot pa ljudje istih stremljenj. Včeraj, ko smo se poslavljali, kar nismo mogli narazen. Znova in znova smo si podajali roke, malo, da se nismo objemali. In žal nam jo bilo vsem skupaj, da še moramo ločiti. Bogve kdaj se bomo spet sešli — in če se bomo sploh kdaj še vsi zbrali. Morda se marsikdo od tovarišev ne bo več povrnil med nas. Nenadoma, sredi življenjskega dela, mu bo nekje omahnil korak. Tisoče nevarnosti preži na te naše ljudi — in vendar gredo vanje mimo in brez bojazni, z veseljem in pesmijo v ustih. Po vsej Sloveniji leže neznani grobovi njihovih tovarišev, močnih in hrabrili ljudi, ki so ii(' umaknejo z bojišča niti takrat, ko naša vojaška sila ne more vzdržati v njihovih področjih. Skoraj mimo vsakega se je že plazila smrt, skoraj vsakemu je že za las manjkalo, pa bi se mu ustavilo življenje --- in glej jih, kako mirni hi samozavestni ljudje so tol Nikjer ne opaziš na njihovih licih znamenj nervoznosti in propadanja. To je mladi junaški, novi slovenski rod, ki bo zamenjal starega, propadajočega, hlapčevskega, strahopetnega in slabotnega.«. Začeli smo 28. aprila popoldne. Skedenj, ki je na Pugledu edini preživel lansko italijansko požiganje, se je spremenil v okrašeno zborovališče. Spredaj velika slovenska zastavo z zvezdo, ob straneh slike Prešerna, Cankarja, Tila in Stalina, vse stene v zelenju in napisih. Primož (Turnher) vodi. Zap »jemo himni naše borbe, Naprej zastave Slave in internacionalo. Predsednik Vidrnur nas pretrese s svojim govorom. Zgrabi nas in potegne za seboj. Z njim potujemo po zgodovini svojega naroda, pred nami razkrije velike duhove Prešerna, Levstika in Cankarja, usodo malega naroda vsaja v naša srca in razgrinja iz naše borbe vstajajočo prihodnost. Zadržujemo dih, solze silijo v oči. Da, vredno je trpeti, se boriti in umirati za novo življenje, ki ga kujemo. Pozdravi zastopnikov Srbov in Črnogorcev, naše vojske. Tesna povezanost in navezanost na bojne tovariše utrjuje v nas vero v zmago. Začnemo z glavnim delom zborovanja: spoznavanje bistvenih vprašanj naše borbe in skupnosti. Krištof (Kardelj) je prevzel to najvažnejše delo. Počasi odgrinja zastore, ki so doslej marsikomu branili pogled v globine družabnih zakonitosti. Od stopnice do stopnice nas vodi k spoznanju. Jasnost se z njegovimi besedami pretaka v naš razum... Naslednji dan spet nadaljuje. Ko konča, je nebo nad nami spet jasno in čisto. Dvomi, strah, nemir, negotovost so izginili. Dodatni referati Andreja (Rusa) in moj še z naših strani utrdijo in poudarijo vodilno snov. Nato razgovor, v katerem prvi nastopi Kocbek, za njim še mnogi tovariši. Pri katerih še zaslutiš sence nejasnosti. Znova vstane Krištof, z jasno, preprič-■ Ijivo besedo odstrani še poslednjo nejasnost Peter (Kidrič) je tretji dan razgrnil pred nami smernice praktičnega organizacijskega dela. Vprašanje taktike je doslej marsikomu delalo skrbi in preglavice. To je prav za prav skrivnost, umetnost pridobivanja ljudskih množic in njihovega vodenja. Četrti dan smo imeli podrobne razgovore in sestanke. Bil je prvi maj. Vsi skupaj smo priredili prisrčno prvomajsko proslavo. Močno so se razlegale revolucionarne pesmi. Po nekaj deževnih dneh je spet sijalo sonce. Vse je prazno valo. Nikjer strela, niti sovražnih letal. Tako smo praznovali drugo obletnico. Tretja obletnica V tretjem letu smo dosegli kapitulacijo Italije, nemško ofenzivo, bili smo v Jajcu na zasedanju AVNOJ-a. Preko zime sc je osvobojeno ozemlje spet utrdilo, nihalo je samo na robovih, kjer so se dan za dnem vršile silovite borbe z Nemci in Rupnikovimi domobranci. V dnevniku imam zapisano pod 26. aprilom: »Domobranci so te dni začeli z ofenzivnimi nastopi na Dolenjskem. Vdrli so v Žužemberk, Mirno peč in Trebnje, kjer so se začeli utrjevati. Izrabili so odsotnost naših brigad, ki so se prejšnji teden koncentrirale na progi Kočevje — Ljubljana. Nekatere vesti govore celo o večjih nemških premikih, kar bi pomenilo bližnjo ofenzivo proti našemu svobodnemu ozemlju; najbolj verjetno pa je, da skušajo domobranči vzpostaviti nove postojanke in s tem razsekati Dolenjsko. Naše brigade že začenjajo z napadi. Najbrž so to novoiz-vežbani domobranci, ki so pred kratkim v Ljubljani po škofovi maši in skupnem obhajilu prisegli zvestobo Rupniku in Hitlerju... V zvezi z povečano vojaško aktivnostjo opažamo tudi povečano politično delavnost belogardistov in njihovih zaupnikov. To vidimo nu Notranjskem, Dolenjskem in v Suhi Krajini. Posebno aktivni so postali duhovniki...« To dni so Rusi zavzeli Odeso, kmalu za tem tudi Sebastopol na Krimu. Prišli so na mejo Karpatske Ukrajine. V Italiji se je začela ena izmed zavezniških ofenziv, ki je obetala spet napredovanje za nekaj kilometrov. V taki situaciji smo praznovali tretji obletnico. Navajam spet dnevnik: 28. aprila: »Včeraj smo ves dan proslavljali triletnico OF. Ob 11. uri je bila kratka slavnostna seja 100F in navzočih članov plenuma. Zvečer ob sedmih se je začela skupna taboriščna proslava a daljšim govorom tov. Petra ter nekaj točkami gledališkega programa. Ob tej priliki je bil prebran ukaz Glavnega štabu o povišanju vseh članov naše straže v podčastnike. Zvečer veselica, ki se je za nekatere, ki so vzdržali, končala šele danes dopoldne... Danes popoldne nas je Luka končno še razveselil z vestjo, da se Nemci umikajo z Žuraberka, potem ko so jih naši pognali z meje pri Radatovičili. Zato jutri odpotujemo v Črnomelj, kjer bo Narodno gledališče priredilo slavnostno prireditev za triletnico. !; : 29. aprila zvečer je bila v Črnomlju slavnostna, akademija ob triletnici OF. SNG (Slov. narodno gledališče) jo skušalo podati zgodovino OF. Nekatere toč. ke so bile dobro izbrane, zlasti recitacije iz Cankarja. Celota pa ni napravila močnejšega vtisa... Pred začetkom proslave smo poslušali daljše govore J. Vidmarja, ki jc s kulturnega stališča obravnaval pomen OF, dr. A. Kržišnika, generala Avšiča ter zastopnikov zavezniških misij. Vsi govori so trajali skoraj dve uri. Naslednji večer je bilo na Črno meljskem trgu veliko zborovanje, katerega so se udeležili ljudje iz vse Bele Krajine. Razpoloženje ljudi je bilo dobro, enako tudi organizacija, govori pa so se spet toliko zavlekli, da so morali trije govorniki, ki so bili še na sporedu, odstopiti../ o v Četrta obletnica Trdno smo bili prepričani, da boind četrto obletnico praznovali že v svobodi, toda zgodovina se je vrtela počasneje od naših želja. Zadnja obletnica v partizanih je našla Izvršni odbor v Beli Krajini na Dobliški gori. Semkaj se je preselilo vodstvo Fronte z.? božič 1944. Vse je živelo v nestrpnem pričakovanju konca. Četrta armada je osvobodila Liko in že napadala Reko. Slovenske edinice so se ji pridružile in izpraznile osvobojeno ozemlje Dolenjske in Bele Krajine. Čez nekaj dni bo osvobojen Trst in nato Ljubljana. Zaradi greznice pričakovanja je bila proslava skromna. Kmalu bo treba na pot skozi Gorski ko-tar in Istro v Trst, v Ajdovščino, kjer bo ustanovljena Narodna vlada in 10. maja se bomo zbrali v osvobojeni Ljubljani. Sam sem četrto obletnico učakal —t prav tako v grožničavi nestrpnosti — v Londonu. Pripravil sem kratek govor za londonski radio, ki je moral poprej skozi strogo cenzuro. Ker sem bil tik pred odhodom v domovino, sem ga dal posneti na ploščo, ki so jo potem kljub takrat že neprijaznemu odnosu do nas vključili 27. aprila v slovensko oddajo. Obletnice postanejo lahko sčasoma tradicionalna navada brez globokega doživljanja njihove velike vsebine. Vsebina naše obletnice ne.sme nikdar zvode-. neti. 27. april je simbol svobode, he-roizma in nezadržnega razvoja slovenskega naroda. 27. april ni slučaj, tega praznika nam zgodovina ni poklonila na krožniku, ampak je rezultat velikih prizadevanj naših najboljših ljudi. Pred dnevi smo praznovali desetletnico Komunistične partije Slovenije. Brez komunistične partije, ki so jo vodili tai