Št. 64. V Goriei, v torek dne 11. avgusta 1908. Letnik X. Izhaja Tsak torek insobotoob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dnova pr»xnik ixide dan prej ob ß. iveöer. Stane po poflti prejeman ali v Goriei na dorn poiiljan celolfitno 10 K, polletno 6 K in fietrtletno 250 K. ProdajaseTGorici v to- bakarnan Schwarz t Šolskih ulicah, Jellpriitz T Nunskih ulicah in Le- bin na VnrdijHTem tekalildu po 8 Tin. Uredniitvo in upravuiwtvo te nahajata t «Narodni tiikarni>, ulica Vetturini h. it. 9. Dopi«e je naiioviti na uredniätTo, op)Me in naroönino pa na upravniitvo >0orice<. Oelasi le radunijo po petit- rratah in licer ako ie tiikajo 1-Scrat po 14 rin., 2-krat po 12 Tin,, 3-krat po 10 Tin. Ako «e Teäkrat tiikajo, ra<5u- nijo IB po pogodbi. lidajatelj in odgOTorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Bo] proti katoliški veri in cerkvi. Naäim liberalcem v resnij rcmo pridevati pred vsem. lastnoBti: odkritoarčnf_- f~T naäega liberalizer a ja vrBta t^Jfti^" prikritih bitavsöiD. Toda zgodi se vca- 3th, da tudi največji hinavec zblekne kako beBfdo, ki Li jo takoj rad vzel aazHJ. Tako se jo zgodilo te dni tudi z na- tion liberalci. V aoboto dne 8. avgusta je namreö izšel v „Socl" članek pod na- siovom „KatoliSki študenti v Gorici". Teh člankov obeta biti veö in ae be do nadaljevali. Že to nam jedo- kaz, kako silno je speklo naäe liberalce tc, da se v Goriei zbere naša akadt- nriška mladin», ki ni izgnbila, kakor žal del naših slovenskih viaokošolcev, verev Boga in v njegovo cerkev. Pišejo se in piaali se bodo v liberalnem öasopisju čtanki proti našim katoliäkim dijakom. Cestitamo naäim mladim bojevnikom na tern vspehu ; kajti skrb in zelena jeza goriškega hberalizma vre iz dolgs klo- baae v aobotni „Soči". Toda na nekaj drugega smo hoteli opozoriti. V dotičnem članku pile nam- reč „Soča" : „Rustja obsodi 8 bvo- jimi pajdasi modernizem ter bo poveličeva! sedanji katc- lieiaem. Pa naj ga lopoveli- 5 u j e , gotovo je, da prej ali slej od- klenka sedanjemu katolicismu ter da zmaga modernizem"... Liberalnemu hinaven jevšel njegov dolgi jezik in izpovedal je odkrito, kaj nameravajo, kaj hočejo in žele naši liberale!. Da čimprej „odklenka" katoli- cizmit — katolüki veri, to je cilj nji- hovega dtla, to je zmoter vsega divjanja po casopisih; v ta namen nstanavljajo po deželi draätva, ki jib. zovejo „izobra- ževain*"; anujejo po deželi posojilaice, da bi tako na gOBpodarskemu polja lažje Tplivali na ljudi, da bi lo cim prej od- klenkalo katolicanatvu. Zanimivo je tudi, kar se here v drcgem clanku i&te številke. Ta neki člankbr razmotri?a delovanJB „Slo- \enske, eccialne zveze" na Gjriäkem ter napada tndi sainega prevzvišenega knezo- nadškcfa. Zakaj ? Zato, fcer te po naših izobraževalnih droitvih združoje ^ošiona mladina in se ta iiobražuj»; i i ker pre- vzvišeni nadpaetir »\ari pred liberalnim deloTanjem. Ne bomo se peöali a pc- drobnoatmi tega ciauka. Pribijetno le dejaho. Vtako 8t«ar, ki yzbuja v Ijodatva a rabti in množi s'aba njegova nagajenja, Uberalci po svojih draitvih podpirajo v doaego svojega edne^a cilja, da bi dim Prej odklenkalo katoličanstvu. — All nienite da a ore n&i višji pastir na to itolčati ? Ali mar ne vrtk le svoje nad- pattireke dolžnosti, če svoje ljudatvo svari pred Ijadmi, ki hočejr, da öi m prej da odklenkakatoličanstvn? — Dobro pa ae zavedajo liberalci, da naia izobiaževalna organizacijs, kijo 8QQJejo po deželi prijatelji Ijadstva a po- močjo goriike „Slov. kršč. aocialne zveze", da je ta organizacija poglavitna ovira, ki bo zavrla inpreprečila liberalne namere. Liberalci se tega zaTedajo. Naj bi 8e zavedli tega tadi vsi tisti, ki š^ Čatijo krSčansko, ki Čntijo katoliäko, pa nai se pridrožijo naži organizaciji, da z izobraževalnim delom reiimo našo mla- diuo ter zasejemo med naše ijadaUo Beme prava kräättnake izobrHzbp. Ta ni nobenih pomi&lekov 1 Ta je treba dflati oiločno, brfz Bentimertalnosti; knjti li- beralno gealo pIo?« : „Da iim prej od- Uenka katolilanstvu /' y Da se to ne zgodi lo, ˇ prvi ^riti ÖiJra dobra izobr&ževalna organizscja rpotom S. K. S. Z. Čim bolj ae liberalci zaganjajo t S. K S. Z., tiro bolj mora ˇBak k&toličan podpirati njeno delo 1 Z Bogotsi za slovenako ljudatvo! Slov. katol. narodno dijaštvo. Sastanek slov. kat. narodcejja di- jaštva v Gorici se bo vriil dne 21. in 22. velikega srpana 1908 v prostorih restafracije „Cdntral" b bledečino vspo- redom: V petek, dne 21. vel. arpaaa: 01) 9. ari dcp. zborovanje odseko? :. ») organizacijskega, nato b) literarncg». Ob 4. nri pop. občni ztor ,Slo- Tenske dijsške zveze". Ob 8. uri pozdravni ?ečer. V Boboto, dne 22. vel. srpana: Ob i/2S. ari dop, sv. maša, nato zborovanje: 1. Katolicizem in modernizera. (Ref. bogosl. Rustja, Gorics.) 2. Znanatvena organizBcija med Slo- venes. (Refer, cand. iur. Martin M&Iaerič, r.Zarja".) 3. Ali je mogoöa med S'ovenci ka- j toliJka um€;tao8t. (Rs f. phü. Jakob Silo, „Danica".) Ob 3. uri popoldne: 4. Dijaške in politične straje s pc- tebnim ozirom na katoliäke stranke. (Ref. iur. Anton Ügrizek, „Zarja".) 5. Narodoostai problem. (Ri. f. iur. Lsvoölav Kemperlr, „Danica".) Ob 8. uri zvečfir komerz. Za ketoliško narodno dijaštvo: iur. I v o Č e a n i k, t. ö. predßednik „Zarje". phi). JosipPuntar, t. f. pedpredeednik „Slov. dij. zveze". phü. Mirko Božif, t. d. pred8ednik „Danicb". Vftbila se prično v kratkem raz- pošiljati. Dopisi. Iz St. Andrežn. S poln im imenom se je v „Soči" št. 91. podpisal, dosedaj ne gotovo zcani dopisnik, Andrpj Za- vadiav. V prvem stavkn pravi do pisnik, da je „vob generalni slab itan- drežkih klerikalcev cela' dva tedna ae- stavljal proti dopis". Nato odgovarjam dopisnikn, da se zdo ^ara. Eliui vzrok da je nhš protidopis tsko zakasnol, je ta, ker se v Št. Andrežu dobi le par Ste- '«ilk „Soče". Predno ae izve za dopte, poteče precej časa, ravno tako pa traja dolgo, predno dobi ölovek „Soöo" v roko. Nekdo se sicer pred C9rk?ijo na trgu javno postavlja a „Soöoa s tem, da kaža iz žepa njeno glavo in napis. Toda temu ; moža se je težko bližat'. Če ga praiaš I za časopis, stisce brke in zamahne b ! svojo beraäko palico. Torej „Soöa" se težko dobi pri nap. i Dalje prati dopisnik, da je mialil, da je štandrežka inteligenca bolj spo- sobna za sestavljanje dopiaov. Mi pa pravimo, da bi ne bilo prav nič čadno, če bi se T liberaluem taborn našle gla- rice, ki bi bile zmožae pieati boljše do- pise; saj mnogotere izmed teb večkrat kliče Fodnti oblast v Gcrici Sladirat na v*euoil:8če v q! co Doganp. A vkljnb tema imajo oaii liber&lci prpcej prazno g'avo. Tadi podpissni liber&ini načelnik g. Andrej Z«vadlav je slebo opravil s Bvojim dopisom. Kar se Jtiče p. kurLtP, priznava dopisnik, da je naš go^pod karat miroljaber, ker potrpi na takšne laŽDJive napade in odpašča greäoikom; njegov nanoen je greinike sv&rili in ne- vedne učiti. la be ae je radi tega komu z meril, ni se mo treba zugotgpja»', Do- pisnika tudi vedno peče prihod g. karat». Naj se veadar enkrst pctrudi do dotif- nega gospoda, pa bode izvedel nataočao, kakor že marsikcfo drags. Ns dalje pravi dopienik, da kar on meni o p. kareta, je njigova stiar. Prav! Naj p» odgovorirao na to s teir, da pc- vpii o, kakšoe namene ima depisnik glede vere in dohovnikov. Vero in du- hovnike agencbiti, je tvoj n8men. To dokažemo ! 0 deželnozborskih volitvah se je ta biumna duša izrszilp, da bodo ut- predni mcžje vse spravili iz cerkve in OTce nctri nagnali. Pri dragi priliki, pa se je nekenou izrazil, da z goapedom kn- ratom naprsvi tisto, kar je naredil PaDgerc z g. dekanom v Vipavi, — če ne bo pustil pri miru Djpgo*ega cčets. AIi je to re8 n»predno? V dofta^fcu pa *e je depißnik vrgel na onojo oisebo ia naznanjp, da sem pottal botegsr brent in ribniäkih reset. Prav hvaležen sem rau za to, ker mi je preskrbel brezplačen eglas v svojem listu. Pczabil pa je povedati, da prc- dajam tudi žgano in surovo oglje. Ksr bem rabil forroS in ker menira, da bi bil ti dober za fa kin a v trgovini z egljem, ker si že po koži ustvarjen za kaj takega, bi te z veseljem vzel v Blužbo. PiaČ8m ti 5 krajcarjev vfč ko Malic, da si za to kupiš „šolne" in ne hodiš bos, ksr se ne epodobi za sina dvoj- nega veleposestnika, S prav posebnim veseljem te pa vzamem v slnžbo še radi tega, da boä pri meni obiral tiate kosti, s katerimi sem so jaz že odebelil. Sedaj se na teh koeteh odebeli še t;, da se ti ae bodo se nadalje cedile sline po teh ko- steb. Na koncu dopisa pravi, da se je pcdpisal R polnim imenom. A v rasnici ni v podpiiu navede! svojega opravila. Ali je pczabil, ker ima toliko opravil, ali pa ee jih eramujf. Tcliko za danee. Resno ne bom po- Iemiziral s teboj. Najbolj primeren list za tvojo polemike bi bil „Skrat", skoda, da ga ni vef. Viljem Nan at, cerkovntk. Iz Bo\c». — Kdor je bral dopis iz Bovca v „Soči" z dne 28. julija, se je moral nchote prijeti za glavo ter vpra- šati se: Ali res ne zamore kaj boljšega iztuhtali „inteligentna" glavica ? Brez dvoma mora biti oče te klobasarije tisti ki je svojo nčenost že vao prodal in v tej gorečnoBti pozabil kaj prihraniti zase. Opravičeno toži, da se kali mir. Če 86 kaj poroča iz našega okraja, treba je nam/eč odgovarjati in to je jako mučno, predno se seBtavi tasšen dopis, ki je brez nog in glave. Če ravno bo posa- mezni odttavki, brez vsake medsebojne zveze zneieni skupaj ko sraeje gnezdo, bi se dalo sklepati vendar, da je pisca potisnila v roke pero „pravična jeza" nad našo novo natanovljeno posojilnico, koja je liberalcem trn v pett. Mi jim v brk pa to-le povemo: Dokler smo delali z n.irai skapaj veaj na tem|poljo, ki ;e čisto jzo^podar- Bkega zoačaja, nisojenjali zavrutno splet- kariti, samo da bi prišel zarcd v njih nnepriatranskeu roke. Ko so to dosegli, mislili so . si : sedaj bos miäka ple^ala kakor bo medved grčal. Lepo bodo mc- rali klerikaici nositi trdo zaslaženi denar k nam, dobiček bo rastel leto za 1&Üfef» 8 kojem se bo razpolagalo kakor bo pač „nepristranBko" vodstvo hötelo. Gorje, kdor bi nas hotel motiti pri tern nese- bičaem delu, s polenom po njem. Lep račaD, toda napravljen brez kr^micja. N&Ši ljudje bo si mislili, "6s'^^4rte- ralci tako želni goppodarstva naj gospo- dajejo čez svoj denar čez naiega ne bodo. Tako se je ustaoovila prava kmet- ska poBojilnicj», kjer )e vgaki ud enak goapodar, ker ne more več deležev no- ben imeti kct enega, kajti tako ae naj- ložje nesebično dela za blagor Ijadstra ne kikor tarn kjer se lahko kapi veliko deležer, da odločaje tolja nekatenb. To je že tadi pokazaia naša poBojilnica, da ima v mislih le blagor ljadstva a tem, da je povišala dosedanjo obre^tno mero ter tako pripomogla našemu del&vstva vsaj nekoliko pomnožiti vsako leto prihranek, kojega so v potu svojega obraza gieda- joö večkrat smrti v obraz prislažil». Se- veda, da bi zavod, kojega ljudatvo vzdr- žuje kaj ten;a priboijial proetovoljno, to našim liberalcem ne pride na misel. Ko jih pa dragi k temu prisili, začnejo jadikovati in zdihovati, kot bi ae jim gc- dila najTečja krivica. Lepoje vedno imeti polna asta naprednjaštva, toda to naäemu ljadstva nič ne hasne. Z% pravi napre- dek morajo skrbeti le ti preklicani „kle- rikaici" potem se še le spomnijo na- prednjak', da morajo capljati za njimi pyisiljeni, toda še branjo se z vsemi šti- rimi. To dokazuje dejstvo, ko blatijo našo posojilnico, ki je že koj od začetka eeloooa Bovškemo okraja veliko dobroto storil?. Kaj njim za to. Držijo se reka obrekuj in obrekaj bo že moria kaj ostalo. Ni morda to obrekovanje, ko doi- žijo našo posojilnico, danizadosti varna. Kaj ne jamči vsaki ad » coliin svojim premoženjem za varnost nlog ? la teh je pri nas mncgo mcrda boljiih po398tni- kov kot pri va?. Kaj ni tadi naia poso- jilnica fOtrjena cd države, koja ima na- logo pregledovati po svojem nferenta vsakoletno stanje posojilnice? Kaj res mislite v svoji nadatosti, da se dobi ljadj, koji bodo verjeli če je lo v „Soöi" nadrakano ?" Niti vaši pristaši ne bodo več verovali v nezmotljirost glasila, 6e bodete še takšne klatili. Bodi vam tadi povedano, da f^rji, koji, kakor pravite, imajo toliko tisočakov, so tadi adje po- scjilnice, kateri jamčijo s csiim svojim bcga8hom za obstcj. Bodite brez skrbi, poBojilnica stoji na trdih tleb. Ko je mcžakar tako pokazal veliko neznanje Re feizenovih posojilnic se ja široko razkoračil in povedal največjo nöenost trdeč: Tudi naša posojilnica je Reifeizenovka. Ko "bi bil vaaj toliko pi- meten in zamolčal svojo uöenost! Morda je zato, ker ste bili prisi- ljeni povečati obrestno mero ? Kaj I Če želite še kaj podučila prihodojič, za dares Se to. Zahvalajenoo se vam, da 8te 8 8vojimi plakati opozorili na nado posojilnico še tiste, koji niao do aedaj vedeli. ProBimo nabite jih ie enkrat, öe jih imate kakor pravite ie v zalogi, kar pa ni dvoma, ker važema iefa ˇ Gorici 86 ne splača delati za vsako malenkost H konca §e eno narodilo : Č«* bi res prišlo do tegi, da bi moral izgabiti nafi tajnik slažbo, kar Ieži dopianika naj- bolj pri area, opozarjamo Vas kaj treba narediti s tistimi gorori. Da neporečete: pri klerikaleih oi osmiljenja sretnjemo Vam tole: Naložite jih pri kakšai poso- jilnici, tadi naia ni izkljaöena, da bode ˇlekel ?8akoletne obresti, in tako ne pri- iel za BTOJ ronogoletea trad na golo. Mi bo mo šli na roko, Saj rendar imamo tadi nekoliko praried gororiti, ko smo pripomogli do te rsote. Vidite torej, da no želimo nobenemu slabo. Polifični pregled. Cesarskl manevri. Določeno je, da se bodo cesaraki manerri četrtega in petega zbora vršili na Ogrskem od 14. do 18. septembr«. : Vajam bo prisostoral sam ceaar. Glarni stan cesarja bo v Vesprima. Konec skupuega nemškega pove- Ijeranja. „Badapesti Hirlap" poroča, da bodo pri pribodnjih cesarakih vo.aških rajah sestarljeni kombiairani zbori iz skapnih, mažarskih in hrvaških domobranskih čet ter da se bodo v rseh treh jezikih izrr- ševala poveljeranja. Tako hoöejo poizka- siti, ali je mogoce odprariti skupno nemško poreljevanje. j Napad iia portugalskega ministra. j Ko je dne 7. t. m. zjatraj notraoji \ minister stopil iz svoje hiie, da se poda ' T ministerstro, vrgel je neki odpošieni nradnik na ministra kos opeke. Minister < je le neznatno ranjen. Napadalec je aretiran. | Cesar Viljera iu Ruvja. Raski poslanik na nemikem drora gref Oiter-Sacken je bil od coaarja Vi- Ijema naproien, naj dela na to, da se ˇ Rasiji n?ta?i časnikarska agitacija proti nemškema naroda in proti Nemöiji. Ako ' bi se ta agitacija nadaljerala, bi seuteg- nili odnošaji med Rasijo in Nemöijo ohladiti. Djlavski neiniri na Francoskem. : 0 štrajku r Villenenre se poroča, ! da je pna na dragonce streljaia neka i mlada Rasinjs. (UUrelila je 20-krat, do- j kler ji neki dragonec ni presekal glare. ¦! — Dne 8. t. m. so podjetniki podce3tnih . železnic rsem delavcem 5000 odporedali ; ddo. — letega dne je zbororal sindikat ! pekor, da se posvetnje o štrajko. Vlada j je T Nancyju zaprla tobačno tovarno. V Amiensu in Leunn je naporedan 24 nrni generalni štrajk. Sicilijski kralj. Prismojeni prebirarci mestaTrapani so znanega goljufa, bivšega ministra Na- sija, razglaiili za „siciljskega kralja". — Njegoro aoprogo so pozdravljali s „kra- ljico", höerke pa b „princesami". Nasije trapastim Trapancem srojo dražinopred- stavil z balkona tako-le: „To so tiste preganjane žene, ki jih je rlada, ko sem bil prognan, mačila !" Izroliter Nasijera ˇ Trapanija bo razreljarljena, ker so se godile velikanske goljnü'p, ki sicer r S - ciliji niso uič nenavadnega. Francoska vlada proti cesarju Tüjemu. „Daily Express" poroöa iz Kodanja : „Ta trdijo, da je želel nemiki C38ir Vi- Ijem, da bi 86 sestal ob porratka pota- vanja s predsednikom Falliere3om. Fran- coska rlada ja pa odklonila sestanek. Nofak T Porirja 5 K ; hranilnici in pc- sojiln es Biljana-Medana 20 K. Preplačali so rstopnino na dijaäki reselici r Devinu gg.: Srii. Dagar 9 K; kaplan Šrara 6 K; dr. Darcnaatia naoae- sto rstopnlne 2 K. Na dijaäki reselici na Dobrarem so preplačali vstopnioo gg.: karat Karinöiö 4 K; žapnik Kamar 1 K; relepoaestnik Sfi'igoj 1 K; N. Sfi igoj 1 K ; iupoik U'üc 1 K; žapnik Galja me- sto Tstopnine 1 K ; dr. Ant. Gregoröiö ˇ Gorici 10 K; prelat dr. J)». Gibrijeröiö 3 K ; S. Premroa 10 K; rikar C'g)n 8 K. Bog povrni ! Novice. Darovi. Z a „Š o 1 s k i Dom" Preplačila za IV. zrezek S. Gregor- čičevih poezij so nadalje došla : fr. Ga- bersöak v Gorici K l'8O ; A. Krziö, prof. T Ljnbljani K —80 ; Ir. Benko nadaöi- telj v p. T Dekaath K 160; dr. Peter Liharnar, namestništreni svetoralec t Černoricah K 680; Jos. Milanič, kam:' Msriji&em Celja K 180; Peter Natlačen, kaplan v Mall ki 680;' dr. H. Stepančič T Gorici K 180, Za „Slot. d i j. uezo": B1. gg. nčitelj Vilhar 5 K ; žapuik Okrožnico vs«j dnhotäöini je priobčil papež Pij X. porodom svojega jabileja (Exhortatio ad cleram catholi- cam), T kateri opominja dahovščiao na ?jeno Tzvišeno nalogo, med drngim pa jo tndi opozarja, da mladiao zbira, po- nčaje in jo varaje pred zapeljirci. To je res č&su primeren oporaiD, ki bo gotoro našel odmera porsod, zlasti pa r naii slofen3ki domovini, kjer stojimo zdaj ? znamenja žirahnega mladiaskega gibanja in zdrožiUe našega naraščaja nakrš5an- sko-socilnem temelja. Jubilejski križci. C)sar izda ar- madno porolje, ki astaaavja jabilejni križec. Die 18. avgasta dobi odlikorania približno 1000 dastaikor in rojaških aradnikor c. in kr. armada in mDrnarica ter 250 častnikor avstrijske deželne brambe in orožaiitra. Jabilejaki križci se razdele 2. decambra. Somišljeniki ! — Di razprodaja ož;galic S. K. S. Z., ki jih je le-ta zalo- žila v korist obmejnim Slovencem, na- predaje, je gotoro. Prar tako je pa tadi gctjro, da bi bile te ažigalice lahko že r zpdnji rasi danes rpeljaoe, da je storil rsak somišljenik srojo dolžnost. S3mii- ljeniki ! Vxdramite se torej že konečno ter delajte na to, da je ne bo trgjrine, ne trafile, niti goatilne, pa tadi nobene priratae hiše ne, r katerih bi se ne pro- dajale, ozirooia izkljačao rabilele te naše ožigalice. Na kopi tobaka, niti smodke, niti cigarete r trafiki, ki nima teh naših uži- galic naprodaj! Na kapi niti kare, niti soli, niti riža r oni trgorini, kjer nimajo teh našik ožigalic naprodaj! Ne rohajaj r goatilno, r kateri se ne rabijo naše ažigalice! Srednje sole na Primorskem. — Ta so tri gimnazije z nemškim ačnim jezikom, katere posečajo Slorenci. Letno poročilo goriške gimnazije ima na prrem meata razprare sloren- skega prcfasorja r nemškem jezika. Gospod pr' ^'sor, pisetelj te razprare, ali je potrebno, da bogatite nemSko slorstro 8 slorenBkim delora ? Ali bi se to ne dalo poredati slorenski ? Na gimnaziji r Gorici je bilo med 541 jarnimi ačenci 272 (nad polorico !) Slorencer, 224 Lshor in — 43 NNem- cer. Med 16 stalnimi ačnimi močtni je le 5 Slorencar ; po razmerja dijaštra bi jih mcralo biti raaj 8 ! Eao dejstro ie moramo pribiti: na goriški gimnaziji so pisali slorenski abi- tarijenti tadi slorensko maluritetao na- logo in sicer so dobili tri teme na iz- biro. L^tno poroöilo poroöa (str. 29), da je minister za bogočastje in naak pro- rizorno odredil, da delajo abitarijenti Blorenske in laške narodaosti pismeno mataro tadi iz materiaäöine. Ustno dela samo oni, ki je pisal na nezadostao. Da piiejo dijaki r materinSčini tadi mataritetao nalogo, zdi se nam popol- noma amestno, ker le r materinščini pokaž) kaodidat srojo zrelost. S tem tadi materiničina kot predmet pridobi na agleda. Vendar na Kranjskem na nobeni gimnaziji slorenski dijaki, katerih je o- gromna večina, niso pisali mataritetne naloge iz sloreničiae, niti niso bili pri astni matari iz tega srojega jezika izpra- iani. Zakaj ta razlika glede slorenäöine? Kateri fiktorji so ua Kranjskem zane- marili srojo dolžaost, ali c. kr. dežslni šolski sret, oziroma gospod deželni sol- ski nadzornik ali gospedje rarnatelji in ačiteljski zbori ali vai skapaj? Ali je to nezmožaost ali malormraoat sli pa ie kaj hnjšega ? Na dr ž a r n i gimnaziji r Tr^ta je bilo 138 Slorencer, 142 Lihor, 141 Nemcer in 35 dragorodnih jarnih učencer. Torej jo dobrih 30 od sto Slo- rencer, med defnitirninai profasorji pa je edini prossaor sbrenJöine Siorenes ! Takaj se sloreničina poačaje r 8 oddelkih po 2 ari na teden. Toda samo 120 ačencer je obiskoralo relatirno obli- gatoo slorenščino, torej se niti vaem Slorencem ni zdelo rredno obiskorati slorenščino ! Gimnazija v Paljuje imela 187 jarnih nöencer, med temi 15 Slo- rencer in 24 Hrrator. Slorenščioa se ne poačaje, hrvaščino poaöaje radaiški nöi- telj r 5 oddelkih po 2 ari na teden. Učne moči so razua reroačitelja iaome- njenega radniškega ačitelja rse nemške. Gimnazija obstoja samo /ia tamošoje rojsštvo. N& realki r G o r i c i je med 423 dijaki 143 Slovencer. Za poak slo- renšoiae je deloma pröskrbljeao. Držarna realkarTrstn ima 499 dijakor, med temi 76 Sloren- cer, med stalnim: profasorji ni nobenega Slovenes, Siorenšoina se poačaje kot re- latirno obligaten predmet za Slorence, a samo r nižjih razredih, ne da bi bil zato namesäen poseben profesor. Poak oskr- baje prcfjsor slovensöine iz držarne gimnazije. Držarna realka r Paljn, ki je stopila na raesto mornarike nižje re- alke, menda ne izdaje letnega poročila; rsaj mi ga nismo rideli, zato tadi ne moremo poročati o njej. Kat. uar. dijaki na Do bra rein pri Biljani so nam v nedeljo večer naprarili res lepo reselicc ki je dala moogošte- rilnim adeležencem plemenitega poakain zabaye. Vspored je bil tako srečno se- stavljen, da so se resni, pončni in spod- budni kasi menjarali s šaljivimi in smeš- nimi, in tako ams konöno porzdigneni in razve^elj8ni zapustili veaeliöni proator. Ne morem ni kaj, da ne bi iz gorora g. osmošolca Badala posnel ene misli. Mladi dijak je natn razril program sroj in sro- jih tovarUer, ki je obsežen r besedah: kfttoliäki in narodni. A poadarjal je: Ouikansc, ki hoče za narod aspeino delati, mora Ijadatva zaapati ter se mu približat1. Le tako more potem zahterati, da tadi Ijadstro njema z&apa in ga ra- zume. To je res! OJ dij&kor pa, ki imajo idealni program, kakor ga je g. gorornik pokazal, apamj najboljšega za bodoč- noat. — Ne remo sicer, koliko je ta ali oni pripomogel k lepo O3peli prireditri, a ču- jemo, da je petje in glasbo z reliko po- zrtvoyalnostjo radil osraoäolec g. Reja, naš takajinji domačin. Kakor dijakom, gre priznanje in zahrala tadi našim do- mačim percem iz Biijane in Msdane, ki so s svojimi perskimi toökami porzdig- nili nspeh reselice. Na deželi rea da ni dobiti mnogo tako izrežbanih zboror. Vrlim dijakom pa kliöemo: po začeti poti resoega dela naprej za Bogn in domo- rino I Prihodaje počitnica na srideoje r Brdih ! Na Vrhu nad Rnbijami je bilo r nede'jo jako živahno. Viiila se je nam- reč veselica tamošnjega ieobrazaralnega drnätya „Straža", ki je ta dan prvič na- stopilo pred jarnost. G^li program se je izrriil r splomo zadoroljnost narzočega obüastva, katerega je bilo mnogo zbra- nega. Vrhovci so pokazali, da hočejo tadi oni korakati r rrstah napredajoöega Breta in s tem, da so bi ostanoriü izo- žeralno drailro, širiti r sroji občini iz- obrazbo, posebno med mladino. Vrhavce so počastili R srojo adeležbo gorornik iz Gorice, perski zbor „Kat. del. dfnitra" iz Mirna in zbor „Zrezde" iz Sorodenj Rabij. Z nočjo smo se rračali od lepe reselice z Vrha z nado, da bo draätro rspevalo, se razrijalo in cretelo! Izlet A Prago narazstaro«e rrši v öetrtek 13. t. m. ob llh dopo- ladne z držarnega kolodrora. Priglaše- nim izletnikom se morejo pridrnž ti ie nori do odhoda. S38tanek pred odh)dom rprostorih Trgovsko-obrtnegft draštra r ulici bt. Ifana 7. — Škoda ob povodoji. Is Zgonika. 7. aTgasta. Pri todni sesalki c. kr. drž. želfznica pri Štanjelu (Podlasom) je roda narastla do polorice parnih kotlor. Stroji niso mogli delorftti. — Brzorlak, ki je odäel iz ŠUnjela ob 1033 se je moral iz Repentabra rrniti; porodenj je zasala del železnice. — V Kobdilju je strela nbila par rolor g. Jjs. riteza Fabjani-ja. — V Branici je roda yec rinogradov a trtarai rred izpodnesla. Pri Opöini je ne- rihta pokrarila brzojarne naprave — V Malern repna (R)pniča) posestnika Mi- lič a je porodenj zasali relik rinograd. — Silna povodenj na Kraen. — Take porodnji, kakor dne 7. t. m. ne pomnimo pri nas. Ža po noči je treskalo in bobnelo zaporedom*. Pri Proseka je strela poikodorala reč brzojarnih dr gor, ter ubila r Vel. R »pnu neko ženo. Pri näs so rrele skozi vas po rseh cettih cele reke. Voda je napolniia hrame in hieve ter odnesla iz nekterih njir rso zemljo in pridelke. Vinogradi r dolinah so se spremenili r jezera. L? nekaj kol- car je gledalo iz rode. V bližnjem Ga- broTca je dobila voda dre žrtri. Dra deäka, enajst in štiraajst let stara sta se ogrnjena cokijala (bredla) r rodi. Kar naenkrat izgine eden in za njim dragi r rodi. ZirBnila sta r jamq, iz katere so zajemali zemljo za rinograd. Mrtra so si odnesli žalostni stariši domor. Šsoda je relika. Vendar kaže pri nas letos ie dobro. Š? za seno ni tako slabo, kot dragod. Grozdje je lep). Veliko reč ikode pa je naprarila porodenj, kakor se čuje, na Proseka; Kontorela, Sr. Križa, kjer je opastoiila rse rinograde. Treska in had eg a rremena reäi naa, o GoBpod 1 — Silni nalivi — ogromna Skoda na polju. — S Krasa pišejo še sledeče: Ž^ nekaj dni sem je rladala neznosna rročina in po poija se je za pažalo sledi sale ako ni prišel dež v kratkem bi Se one poljako_pridelke, ki so ostali po toči, saši ia kobilic&h, sedanja suša popolnom» uaičila. Dne 7. t, m. okola 9. are zjatraj se je vlila ploha s tako moöjo, da ni bii ölorek raren niti pod svojo streho. Bli- skalo in gromelo je s tako silo, da seje rse treBlo. — Voda je poplarila r krat- kem rse dole. Poti so razrašeni. Na no- ronasajeni vinograii l»ža uničeni in naj- lepše njire in trarniki so pod rodo. Poljski pridelki, kakor tnršica, sižol in ajda so strti, krompir, bo zasuti z gra- ščem, ki ga je roda nanosila. Močno zi~ dane zide je roda razraiila in jih od- nesla, tako da leži kamenje in stene. tadi do 200 kg težko, po njirah. V Vogljah je kmeta Tdvöarja fdrla roda na drorisöe, od to v hler in ške- denj. Žirino so komaj rešili; bila je že do trebaha r rodi. Ž>to pa plara po rodi. V dre dragi hiši, ki ležita ob po- toka, je roda pridrla skozi okno r čam- nato, od tu r kahinjo. Pobrala je ga~ spodinji kosilo z ognjiäöa in to 8 tako hitroatjo, da je mati imela komaj dovolj časa spraviti svoje otroke na rarno. V kahinji je stala roda nad 1 in pol m vi- roko. Kadar je roda odtekla, nndil se je žalosten pogled — po kahinji blato in grušč, rmea razbiti lonci in draga hišna oprara, moka, krompir. Zanaj rasi pa je nosila roda s seboj mrtre kokoši, kotle in drngo. V rasi Voglje sami je örez 2500 K škode. Kaj ie le ras Vrhorlje, v kateri je njire kar razneslo, potem pa Col in Vel. Rapea, kjer bo neki Ijadi komaj re- šili gotore smrti ? ! — Strela v Lipici. — Silna ne- rihta, ki je ranaajala po Kraau po noöi od öetrika na petek, ja tadi prozrročila Telik požar r Lipici. Oj 1 I in pol nri po noči je treščilo v n)k hlev lipiške kobila^ne. Oetrt nre [ozneje je vse poslopje bilo v plamenih; velika za- loga sen» je povspeäevala hitri razvoj požara. hti večer so osicirji 97. pefyolka, ki 86 nihaja sedaj v Sežani, priredili iz- let v L'pico ob enem z vojaško godbo. Godba in osicirji bo so odpeljaii iz Li- pic« o polnoöi in, ker so se kočijaži ravno ob 1. in pol povrnili v Lipico, je bilo tim, ko je izbrabnil požar, še pre- cej ljudi na nogah. Radi tega se je po- srečilo rešiti vse konje, ki so bili v ne- rarnoBti. Vsi oslazbenci in oradaiki z ravnateljem kobilarne, gosp. Hraša, vred so pomugaii pri gašenja. — Dva pi stir jit iitonila na Prc- sekn. — V petek predpoladne je divjal oa Pro86ščini feilen vihar in grozna ploha kakor da se je oblak ntrgal. Vihar je po mnog h vinograiih porašil zidovje in od- našal zemljo v morje. Najveöo škodo je ˇöd* napravila gospoda Moseta na postaji miraraarski, goapej Feder v Grljano, g. Basiiia pod pottajo Grljan in g. Moni-a nad po^tajo Miramariko. Saino tem je voda napravila 15.000 K škode. Seveda je tndi Btrela ävigala na rse strani in je ndarila na Projeka na več krajih. Po- sebao v hišo g. Marine LakŠe, kjer seje nahajal tadi tara stannjodi g. äolski nad- zornik Neckrman, ki je 03UI kakor omamljen. Tako tadi t veö dragih hiiah. Strela je razklala tadi mnogo brzojavnih drogov od Proseka do sir. Eriža. Brz)- vlafc je imsl pri sir. Križa zamado, ker ma je grasč Raprl pot. Po naliva so Oätale doline polne ˇode- V vasi Gabrovec bliza Proaeka, sta dva paatirja, ki sta biia šla gledat naliv, zabredla v vodo, a ker sta mislila, da je globočina povsodi enaka, zabrela v nižo jamo in sta ulonila. Splošna škod-, ki jo trpe kmetje je velik». — Razplsano je mesto pisarniškega pomočnika pri c. kr. okr. sodišua v Tolminn. — Za elektrotthuike je priredil zavod z» povzdigo indastrije t Gorici, nadaljevalni tečaj, ki se ja završil te dni. Tajnik trgovsko-obrtue zbornice je imel tndi v Sežanl in v Tolmina konferenca v s?rho, da . bi se vstanorili tadi t teh krajih nadaljevalni tečaji za obrtoike. — Naj bi 8e mtanovilo tadi v Gorici take tečaje s slo?en8kim nčnim jezikom, ker laških predavaaj naši ljndje ne omejo zadostno, se torej ne more jo takih po- ačavanj vdeleževati. In v Goriei je mnogo slorenskih obrtnikov, ki so potrebai in žeijoi spspolnjevalnega poaka v svojih strokab. — Iz Medane. Kakor običajno, se bode vršila pri nas na praznik Mariji- nega vnebovzetja ob 4. in pol velika prc- ceBija s krasnim kipom (Marije) malere božje. Med procesijo svira sokolska godba iz Prvačine. Ljndje, prihitite na ta naš veliki shod ! — Kobariško olepševalno — po- sjozdovalm društvo priredi 15. t. m. ob 3. pop. na trga javno tombolo s sle- deöimi dobithi: amba ženaka obleka, terna gajat, kraterna oralo, činkvina pražiček in tombola mlada jnnica. E obini ndeležbi vabi od bor. — Velik požar je 6. t. m. npepelil Hiaogo hi$ in go»podarskih poalopij v Cervinjann. Zgorelo je veliko živine. — Skode je 80.000 K, ki pa je precej po- krita po raznih zavarovalnicab. — Druätvom po Slovenskem poslje prihodnje dn;, kot čnjenao, založ- ništvo v Ljnbljani Da ogled po en izvod leloänje, krasno opremljene jnbilejne »Družinske P r a t i k e", s prošnjo, da seznanijo z njo svoje dlane in jim jo priporoöe v nakap. Slavae odbore posa- meznih drnitev prosimo, da v smisla priloženega poziva store po svoji moöi *>r najveö za vsestransko razširjenje «dine naše „Pratike". En izvod relja 24 ˇin., po pošti 10 via. veö. Pri naročilih na en ali dva izvoda naj se poHje zne- aek naprej, najbolje v pismeaih znamkah. — Saniounnor nöitelja Viranta. — Uatrelil se je v Dolenjem Logatca bivši nčitelj Vilko Viraal v noöi dne 9. avga- sts. Krog ene ar* je priSel domov, nakar se je odpravil spat, ktnaln na to pa si je zadal smrten strel v levo sence. Bil je takoj mrtev. — Kraajtika vina v jnbilejni raz- stavi y Pragi se jako dopadejo, zlasti vi- pavski „zelea" iz državne kleti v Radol- fjvem. To atcgne imeti zelo dober uii- nek na razvoj kapßije s kranjskimi vini na Čeikero. Opozarjamo na^e vinograde, da mora biti pripravljeno po novem na- činn, to je brez najmanjšsga kipenja na tropinah ! G)ričani posnemajte 1 — Pap rno delavstvo na Kranj- skem stoji aedaj v splošnem štrajku. V ponedeljek opoldno se je začel štrajk de- lavstva tadi v Vevöab, vkljab tema, da bi bili socialisti ätrajk radi preprečili in izdali delavce tovarni. Da liberalci niso nič poskašali škodovat', je edini vzrok, ker tam liberalcer nihöe več ne poalaša in apoSteva. — Letina v gor. oko ici. — Pe- ronoBpora. — Po zadnjem dežja ne je oživela narsva in ž njo se je oživelo tadi apanje kmeta. Trava in poljööine so se pričele bnjno razvijati. Poaebno dobro »e razvija detelja meteljka, ki ee kosi sedaj že v tretje in ponekod v če- trto. TarSica je tak», da ne moremo poprsštvati po lepši. Tali ajda in repa lepo lezeta iz zemlja. Sadja je precej, ' še več, kot se je mislilo. Jabiane, hrnške ! in öeipljo jetreba podpirati, da se ne po- lomij), Samo v nekstarih iegah je vzela sadje neka pomladanska megla. Grozdje ' se še vedno lepo razvija; peronoäpora ga je pa ponekod žs tako močno napala, da se ne bo v nekaterib Iegah niti po- lovica od onega pridelalo, kar se je prej mislilo. Gili grozdi so že posaäeni. Naj- bolj je napadeno grozdje v nizkih in za- padnih Iegah, potem tam, kjer se je pre- malo škropilo. Take peronospore na grozdja ni bilo Se nikdar. Tadi po iistja in mladja se je začela razvijsti ta bole- zen v obili noeri. Okoli Gorice so naj bolj prizadeti kraji Ozeljan, Kronberg, Š3m- pas, Staragora, Šampeter. Č^ se bo bo- lezen razvijala naprej, ne bo dobre trgaUe. — — Letina na Vipavdkem Splošao se iahko trdi, da ni bilo do Bedaj tod slabo in upanja je tadi mnogo. Poljsöina in nizki travniki so dali dobro letino, gorski travniki pa so trpeli nekoliko radi saše. Lepo kaže tnričica. Stari Ijudje ne pomniio da bi kazalo kedaj toliko groz- dja. Trte so take obložene, da komaj držijo, Jigode so debele in zdrave. Samo v nekaterih vinogradib se pozna grozdna plesnoba. — Peronospore ni do- sti po Vipavskem, vsaj ne toliko, kakor okoli üorice. Upanje je torej na dobro trgatev. Starega vina je še precaj in cena mu je nizka. Prodaja se po 26 do 36 K hektoliter. — Proti kiipčiji z dekleti je av- strijsko ministeratvo za notranje zadere izdalo dva odloka. V eneai nalaga vaem politiikim npravnim obUstem, d« smi- trajo danajiko policijsko rivßütoljstvo za osrednji arad proti kapöiji z dekleti in ma poiljejo ssznaaiek fseb v tem ozira samljirih oseb in laataikov javnih his ter tadi vsako leto poročajo o even- taalnih izpramembah. V dragem odlokn ukazuje, d& se mora o vsakam najema- nja, oziroma angažiranja mladih deklet za ostistinje (šansDuetke, konc rtistinje itd. v inozemstvo obvestiti soJaijska va- rulka oblast, ki se ima v tem ozira in- formirati in tozadevno nkreniti. — E^perant^ki koagres. 01 16- 22. avg. t. 1. se vrši v Dražiaa.h öetrti mednarodni esperantski kongres, ki bo daleko presegal svoj) produike in ki bo pomenjal znaten korak uaprej v vprašanja svetovnega jezika. Pokravitelj kongraaov, na käterem 89 bj igrala tali Gjethejera „Higenija na Taaridi" v esperantskem jezika, je saksoaski kralj FndarikAvga^t. 0 koQgresa simera poroöamo po izida natanöaeje. Ob tej priliki opozarjamo na „bIo- venaki esperantski krožek", ki daje rade- vo je pojainila glede nöil, ki razpoiilja T8em, ki be zanimajo za svetovm jezik, tozadevne brošarice in letake ter na slo- vensko esperantsko slovnico, ki izide takoj, kakor hitro se oglasi dovolj na- ročnikov. Podprite to novo podjetje z mnogoitevilnimi naročili (knjiga bode stala približao 2 K ter se razpoiiljala po poitnem povzetjo) da Be rtzširi svetovni jezik tadi med Slovenci; to bo vcl kega poroena za naš majhen narod, ker le tako zaBlori med dragim naia procvita- joča knjižarnost čez ozke domače meje. Da omngočite izdajo te prepotrebne knjigp, poäljite nemadoma svoj natanöen naglov kot naroönik na imenorani kro- žek (J lršinci pri Ptnju, Štajersko), če tadi ne nameravate postati esperantist. Neinsko katol ško u?iteljstvo. Na shodn nemšrega nöiteljskega draštva v DortOiundo je znani modroslovec in agi- tator za svobodno solo profasor dr. Natorp v Bvojem govorn dejal, da apa, da so bo katoličanstvo v N?m5iji otresh rimskega jarma in se razrilo do novega protestantovst^a. Pozval je vse navz)če ačitelje, naj pomagijo, da se odpad ka- toliöanov od katolišce C3rkv3 öimpreje izvrši. Nato je cdgovorilo 20.000 kato- liških ačiteljev sledeö'3 : „20.000 katoliäkih aöiteljev N^mčijp, zbranih na shodn „Katoliške učiteljske zvezeu, g oboko ob- žalnje, da Natorpovim basedam na aöi- teijskem ahodn v Djrttnaadn ne samo nihče ni nasprotoval, temvec so bile celo z viharnim odobravanjem sprejete. Kot katoliäki možje in očltelji nasproti izvajanjem dr. N&torpovim vnoviö iz- javljamo, da se n)omajno držimo naše svete kotoliške vere ter smo in ojtaneaao zvesti otroci naäe dahovna matere, svete cerkve ter svetega oöeta, naroestnika Jjznsa Kristasa. Tadi v bodoče bomo smatrali z\ naio najsvetejšo do'znost naše katoliške nčence tako vzgojevati, da bodo vedno zresto oklepali se svoje cerkre in osramotiü nade in prizade- vanja tiatib, ki se hoöejo od cerkve lo- citi." — Tj je izjava 20.000 mož! Kakor se vidi, liberalna aciteljäka pšanic* n\ Nsmškem kaj nizko raste. B agDP daželi, ki ima tako zavedao katoliško nMteljstvo! — Kako delajo Hbiralae uöiteljice na Češkem, — Naši libaralni ačitelji in aäiteljicB so posebni prijatelji svojih čeških kolegov in koleginj. Kako paceäki svobodomisleni uöitelji in ačiteljice „de- lajejo", o tem priöa sledeči dogodek, o katerem poroöa zdaj nS9rerna Mjriva". V Kostelec pri Prosnicah je prišia na letovišče ažiteljic* S. Ko je priila na obisk k neki rodbini, ji je mati p >kazala malega otrociöka. „Pokaži gDspodiöni, kje je B )gec", je dejala, in pokazala na križ. Te priložnostipa „naprednomisleöa" učiteljica ni smela zamuiiti in zato je msteri dejala: „Ta košček Ie3a kažete otroka ? Sij sami ne vests, kjer je B3g, pa ga otroka kažete !u „Saverna Marava" pripomni: „In takim vzgojevavkam naj svoje otroke izroöamo ?4 — Novi zrakoplovi. — V drngi polorici meseca septembra se grot Zep- pelin — kakor javljajo iz Kostn>c9 — zopet drigae v zrak z novim zrakoplo- vom „Model št. 5", ki se ga že gradi. Poleteti namerava iz Minakovega preko L'pskega v Draždane, od tamkaj preko Danaja v Salzkammeignt. Angleži so dobili nadomestilo za zrakoplov „Nalli secaadasu, ki ga je tadi vihar uaičil, kakor Zeppelinovega. Novi motoraki zrakoplov sta zgradila, ka- kor „Nalli Becandas", polkovnik Gappa iu amerikanaki inženir Cody. Ogrodje je lažje kakor pri prvem zrakopiova, Stroj ima deset motorjev „Antoinette*4, vsak na dvanajst cilindrov. Oairežje je tako arejeno, da piin ob vlažaem zraka ne ahaja. V čolua je prostora za veö Ijndi, nego v Zsppelinovem. Splob bi naj novi angleiki zra&oplov prekaial glede vodlji- vosti, bitroBti in v vseh ost»lihozirih vse dosedanje modele. Zanimivo je, da se je morala Aiglija poilažiti fcaacoakih m> torjev. Novi motor fancoskegi zrakopiova „Vilie de Paris" pa je nemiki izdelek. Italijanski vodljiri zkrakoplor je go- tov ter se dvi^ne v pozni jeseni z Brtc- cioa jezera. Zrakoplov je večji kot Z^p- pelinov in bo vozil 70 kilometrov na Qro. — — Pivovarstvo v Av«tro-O^rski leta l!)07. Trgovska in obrtna zbornica na Danaja je preJ kratkim predložila trgovskema ministerstra izkaz o pro- dakciji in konzama piva v naii drživi. Proizvajanje se zaradi sploine draginje draži od dne do doe. Vsa prodak- c i j a piva leta 1907 znaia v Avt>triji z Basno vred 20,711.621 h! in na Opakem 1,882 385 hl, skapaj za 923 588 hl veö ko leta 1906. Na prvem mesta je seveda Češko z 9,583.929 hl, potem sledi Nižje AT8triJ9kos3 543 853, Mjravsko 1,937.219 Gsiicija 1369.834, Štajersko 1147.872, Goroje Arstrijsko 1 067.063, Tu-ohko in Predarelsko 509 236, S)laograško 415.289, Šiezko 429.011, Koroško 258.699, Bako- vina 133.879, Kranj^ko 106.759, Bjzna in Hjrcegovina 92.518, Primorsko 86.460 hl, 43 pivovarea je proizvajalo v leta črez 100.000 hl. Uvoz iz Aratro- O^rske je znašal 1. 1907 1.091.067 me- terakih stotov v vredaoati 15 528.162 K, UY01 pa 68.742 meterskih stotov ˇ vred- nosti 1,104.283 krön. Kakor vse kaže, se bodo te števiike ie vedno bolj viiale. — Princ frančiškan. — I2 Ko- lina poročajo : Priac Karol Löwjnstein je v četrtek v frančiškanskem samostana podal 3fjjo raijrai pria ^ >. P^iac frančiškaa stanaje v celici, katere edini kraa je mal ä taröek z Mirijino paiabo. — Cesar na lovu. — V ponede- ljek pretekli teden je šel naš ceaar na lov n& srnjake. Ldvü je do srede. — V aredo je pričelo silao deževati, a cesar je v največjem nalivn vatrajal na stališča in je astrelil lepega srnjaka. Ko se je vračal z gora, je tako lilo, da je s svo- jim spremstvom komaj priiel preko ne- katerih hadoarnikov. — Poljedehtvo na Ang'eskem nazadaje. V zadnjih dreh deaetietjih je poljedeljstvo na Angležtetn tako naglo nazadovalo, da zaaša doaedanja äkoda že nad 24 miiijonov krön in da je okoli dra milijona arov rodovitne, prej z žitom posejane zemlje sedaj povaecn z%- paščene. Zitorej pa narašča na Aagleä- kera avoz žita in moke; danes preaega ta avoz že 80 miiijonov haktolitrov letao. Pred približao 40 leti je štela Aaglija še 1 2 miljona poljedelcev, pred 18 leti že samo 800.000, danea pa še mnogo m&nj. Kapital, delavne moči in inteligenci zapašČAJo vidno poljedelstvo in si iščejo dragje boljšega zaslažka. Zgio dobro pa je razvito na Aigleikeou vrtnarstro, stroka, katerfne posvečajemo Slovenci veliko pozoraost", dist bi imeli od nje veiiko lepih dohodkov; pDsebno pa bi se naši kmetje na Vipavskem, v okolici in v Brdih m^rili ia bolj peSati a to stroko. Zito bi nam bilo potreba tadi posebne vrtnarska sole. — Smrt vsled strähn. — Isstraha je amrla slažkinja Terezija Baamer. — Oitala je sama doma, ker sta ila g)apo- dar in gospodinja v poaete. Ko sta se vrniia domov in trkala, je slažkinja mi- slila, da prihajajo tatje in je kričala na pomoö, a nakrat je vtihnila. Vdreti so morali v stanovanje s silo, kjer so naili Iežečo mrtvo na tleh. —- Peazijski zavod češko-slo- vanskegi denariiištva. Čim dalje tem bolj pomnožajejo se izjave strokovnih listov zlasti nemikih, kakor Hypotheken- markt od dne 1. avgasta t, 1. in Spar- kaBsenzeitang od istega dne, v zmisla, da bi denarniško aradništvo zadoitovalo penzijski dolf.noati potom posebnih oskr- bovanj in se tako pravočasno izognilo priailnema zavarovaaja pri sploinem državnem penzijskem zavoda. Rojaki, spominjajte se našega šolstva vGorici! „Narodna Tiskarna" v Gorici išče korektorja, ki je ob enem sposoben sodelo- vati pri političnem listu. Ponudbe sprejema I>r. A. Gregorčič načelnik. Naznanilo. Podpisani naznanjam slav. ob- činstvu. da sem otvoril pekarsko in liquorsko podružnico na Mirodvorski cesti (via Camposanto). Priporocam se posebno novoporo- čenceni. birmancem za vsakovrstne kolače, torte in drugo pecivo. Raz- pošiljam na željo na dorn po mestu in deželi po jako nizki ceni. Obe- j nem priporocam svojo staro in zn<-no pekarno v ltastelu. Josip Valenfinčič, pekovski mojster. Ivan Bednarik priporof-a svojo knjigoveznico v Gorici ulica della Crcce stev. 6. Loterijske številke. 8. avjjusta. Dansj......2 52 76 70 47 Gradec......14 9 50 42 45 IzTrstno pceivo priporoča spoštovanim meäcanom in okoličanom pekovski mojstor 3BR0B BRPTUS v ^oii< i fcolwka ulioa st. G. V zalosi ima in prodaja moko prve vrste Majdičevega nilina. ToTana lisa oAlitaa na ototoi s« razstati t Gorici 1.1900 K franc: krau - Gorica, Kapucinska ulica St. 9 - priporoča cenj. gg. trgovcem razno- P vrstnega kisa. Cene zmerne, po- f strežba točna in požtena. Prva goriška tovariia umetuik warn swww ognjev s strojnim obratom izdclujc: raketc bengalične luči, rimske sveče, ko- Icsa i. t. d. i. 1 d. Kot posebnost izdeluje paprnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120 cm \ 200cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, C. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske \-----------palace.)------------ i M Koran st 11. B0R1CB na Kornn it. 11. Sedlarska clelavnlca Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denar- nice, lis'.nice itd. itd. — Izvrsuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočije. Popravila st izvšujejo točno. — %0T C€He ZTTieRHe. "^Wf Ctrtaa mizarshQ dels 9 rimshemin gotišhem slogu izdeluje fl. Cemigoj-Gorica. Fani Drasček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske aii me&e^ne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav.ob činstvu Štiri posestva jedno v obsegu tuid 250 oralov in Iri v obsogu po nekaj nad 100 oralov vsako s poslopji in obdclaua lor lcžoča v rodovitnem kniju lstre ob istrski. želez- mci Trsl-Buje so pod ugodnimi pogoji = na prodaj ——- Xa vsakcm posestvu se nahaja vcliko nasadov anierikanskih trt; jedno posestvo je posel)no ugodno za kakega trgovca z vini. Natančneje poizvedbo pri g. Edvardu DoltMiec veleposcstnikn v Örehku pri Prestranku ali pa pri g. l)r. Matoju Pretnor-ju odvetniku v Trstu. JOSIP BON ANN I« naslednik T. Slabanja ^ srebrsr in pozlotor u Gorici ulica telSi IZ J odlikovan z zlato svetinjo ' se priporoča vsem čč. cerkveiiiin oskrbništvoni za ^ vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje 4 se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. ^ Cenike gratis franko na dom. < ^ Gorisho zvEzn gosp. zadrug in drustew Gorici, &¦< registrovana zaf'ruga z omejeno zavezo. ^ posreduje ! pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaj; kmetijskih | pridelkov :------ . , . V zalogi ima: ' modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gu- I | mijeve vezi, belo in živinsko sol, otrobi debele j in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo. ' I Čliini piidruženih zadrug se pri prevzemanju blaga rnorajo I I izkazaii s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h kaleri pri- I padajo. I jP^ Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, ä. V bivši „Hotel Centra!". V< n\> ^Mb ^bbv ^m^ ^m^. *—^. .^^. ^mt^. «a^ Jtm*. ^a^ ^"^. «Mk a/n CENJ. DAME IN 60SP0DJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Originai-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih sliušniah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Originai-Uictcriu sfroji ^.., , , i0 letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so „-^,^ n,-.: , --.^ domačo rabo in obrtiic namene. QriyinOl-ViCtoNQ StPOJi so najpripravnejši za umetiio vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Victoria stroji so najbop izdeiek A vseh dosedaj obstoječih tovaren. fl Za vsak stroj jamčiva 10 let. W \l Nikdo naj ne zainudi priliko \» ogledat si pred nakupom „Original- ^ Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk — Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) št. 9.