■■pr*
leto 1875.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XV. — Izdan in razposlan dne 9. aprila 1875.
39«
®feaz ministra za bogočastje in uk in pa ministra za finance
od 25. man ija 1875,
v mšbo postave od 7. maja 1874 (Drž. lak. št. 51) o prispevkih za verski zalog.
Podloge odmerjanju.
oh)	^r-ispevdc v verski zalog (fond) odmerja pristojno politično deželno
astvo na podlogi odmernih del ob pripisovanji pristojbinskega namestka fir|uivalenta) za tretje desetletje, katera mu priobči finančna uprava, v . .A-ko se pred iztekom tega desetletja na utečaj stranke ali o drugem povodu pis pristojbinskega namestka kakč predrugači, mora finančno oblastvo dotični sodek takoj priobčiti političnemu deželnemu oblastvu, katero po le-tem versko-°zni prispevek v čisto dene.
Cenitev, katero je finančna uprava dokončno kot podlogo odmeri pristojbin-^ ?&a narQcsfka na gotovo postavila, ne more se ni kot podloga odmeri versko-°anega prispevka več izpodbijati.
Novopridobljena imovina.
£	§• 2. Od take imovine, od katere se pristojbinski namestek še ne opravlja
8. t0> ker doba desetletne posesti še ni dovršena, odmerja se verskozaložni pri-Uj v°k na podlogi posebnih priznanic ali fasij, katere morajo, — kolikor jih še ^ Primerni obliki, — prispevek dolžne prebende in redovne družbe do 1. maja Y '.. vP°b)žiti deželnemu oblastvu pristojnemu za odmerjanje tega prispevka. 1^{‘' naj se vrednost tega imotka povč po stanu, kakor je bil 1. dne januvarja
*e l,riznanice jo zmisloma uporabljati zaukazila v razpisu finančnega ®terstva od 18. maja 1870 (Drž. zak. št. 76).
Politično deželno oblastvo naj prejete priznanice najpred primerja s svoji©1 zapiski, a če je treba, naj jih da na okrajno glavarstvo, da jih ono v čisto dene in da nasvetuje morebiti, kakd bi bilo ceniti kateri imetek.
Dokončno in za trdno ustanavlja priznanice (fasije) politično deželno oblastvo po domembi s finančnim deželnim ravnateljstvom (finančnim ravnateljstvom).
Rako se dela pri odmerjanji.
§. 3. Zaradi odpiere verskozaložnega prispevka je najpred vrednost posebej vpovedanega premičnega in nepremičnega imetka zediniti in prišteti jej imovinsko vrednost ustanov, uživanih pri tisti prebendi ali redovni družbi.
Ako se more dokazati, da neki del dohodkov iz take ustanove uživajo tretje osebe, to je v račun devati samo tist del njene imovinske vrednosti, kateri se razmeroma vjemlje z delom dohodkov prebendi ali redovni družbi na kori®* hodečim.
Od vsote takö (po odstavku 1 in 2) dobljene treba je odbiti:
a) Zneske, ki so v njej obseženi kakor vrednost imovine, kolikor je je v knjižnicah, znanstvenih in umetninskih zbirkah;
• b) tiste glavno ali založno imovino težeče dolgove, kateri so se morebiti p11 odmeri pristojbinskega namestka bili pustili iz računa, ker jih preniič110 imenje ne zagrinja.
Od vsote, kar je ostane, naj se izračunijo in kakor prispevek v verski zal°£ pripišejo odstotki, kateri prihajajo po §. 9 postave od 7. maja 1874 na posaniezlie stopinje.
(Vsota teh odstotkov je verskozaložni prispevek na eno desetletje; pri prVl odmeri, ker se po §. 26 postave od 7. maja 1874 opravi samo za ostanek deset letja, katero doteče z 31. dnem decembra 1880, naj se torej pripiše kot versko založni prispevek le delež od treh petin, ki prihaja na šestero let od 1. januvarj 1875 do 31. decembra 1880.
Po le-tem pride n. pr. pri 35.000 gl. imetka:
od prvih .... od drugih	. . .
od tretjih	. . .
naposled od ostalili
10.000	gl. po V2°/o .
10.000	gl. po l‘/20/o
10.000	gl. po 3°/o .
5.000	gl. po 4% .
50 gl. 150 gl. 300 gl. 200 gl.
torej pri celih
. 35.000 gl.................. 700 gl.
Čas
od
rsk»
na deset let, torej tri petine od tega, t. j. 420 gl. na šest let ter bi bilo na 1. januvarja 1875 do 31. decembra 1880 pripisati 420 gl. prispevka v ve ^ zalog, od katerega bi zopet prišla šestina na vsako leto tega razdobja, t. j- P 70 gl. letnega dolgovanja).
Kako se izraninja pristojnina (kempetencija).
§. 4. Ako pri odmerjanji verskozaložnega prispevka nastane dvomba, ct prispevek ne krati duhovskim osebam vzdržavanja stanu primernega (»P11 e nine“); ali kadar stranka ta prispevek dolžna trdi, da mu ga krati, mof*a v prvem slučaji uradoma, v drugem pa na dotično prošnjo čisti dohodek 1,9 prispevek dolžne izračuniti.
Izračunja se ua podlogi priznanice (fasije), katero predloži prispevek dolžna prebenda ali redovna družba in v kateri je povedati, kak<5 so bili dohodki in froški 1. dne januvarja meseca 1875.
Pri cerkvenih korporacijah (konventih) morajo te priznanice podpisavati načelnik in po dva uda korporacije (konventa).
Izračun dohodkov.
§. 5. V priznanice omenjene v §. 4 zapisavati je ne samo dohodek iz glavni1 ali založnih imovin, temuč kar koli prispevek dolžni prebendarji (nadarbe-niki) in redovne družbe ali — vsled cerkvene lastnosti — posamezni redovnici dobivajo v denarjih ali v blagu, in vsako korist, katera se dâ v denarjih zaceniti.
Zlasti je treba vpovedati: Čisti dohodek od zemljišč, poslopij, kapitalov, rent in korist dajččih pravic, kar neso cerkveni dohodki, obrti in pa ustanove.
Ne vpovedavajo se: Korist iz prostorov, v katerih prebendarji sami ali redovne družbe same stanujejo, prejemki za ne založene (ustanovljene) maše.
§• 6. Spremenljive dohodke je v priznanice postavljati po srednjem računu lz poslednjih šestih letih. Dohodki v blagu naj se postavljajo v račun po tržnih Cenah domovališča, ali če ondukaj ni tržnih cen, po cenah naj bližjega kraja tržnega.
Pri dohodkih, ki se opirajo le na djanjsko navado ali rabo, sme se nekaj 0<ibitiJ vendar ne čez 25 odstotkov srednjega prejemka.
i..v §• 7. Cisti dohodek z zemljišč je postavljati v račun s 5 odstotki tiste zem-Pske vrednosti, katera se je pri odmeri pristojbinskega namestka vzela za Podlogo.
, ,v §• 8. Čisti dohodek od poslopij je postavljati, če so podvržena davku od l8rie najemščine, v vsoti, katera odmeri tega davka v podlogo služi, a če so podmena
hišno - razrednemu davku , omeri pristojbinskega namestka.
s 5 odstotki kapitalne vrednosti, vzete pri
Izračun troskov.
§• 9. Med troške (razhodite) smejo se postavljati:
.	1. Neposrednji cesarski davki in davščine, ki se držč vpovedanega dohodka,
Pristojbinski namestck, deželni, okrajni in občinski nameti (davki).
1	2. Dajatve v denarjih in denarni vrednosti zaradi dolžnosti držeči se dohod-
,a> na katero šeni gledalo že pri odmerjanji verskozaložnega prispevka (§. 3) ' P1“- direktivno vzdržavanje duhovnih pomočnikov i. t.)
v _ Ako jo doslej bilo dopuščeno odštevati neko povprečnino za redno vzdrže-i.a*Ve farnih poslopij (sarta tecta, kakor se pravi), sme se tudi poslej postav-naed troškove.
tak
Kazen tega dopuščeno je pod imenom stavljenja ali zidanja zaračunjati samo a plačila ali opravila v blagu, katera so za večje stavbe v resnici potrebna.
§. 10. Imetniki tacih cerkvenih prebend, pri katerih je čez 265 založenih maš na leto, imajo pravico, za ostalo število zaračunjati med potroški navadni dar za mašo ali štipendij, ali pa ustanovski dohodek, kadar bi ta dohodek imenovanega štipendija ne zagrinjal.
§. 11. Pri prejemkih v blagu sme se do 10 odstotkov kosmatega ali sirovega dohodka zaračunjati v imenu troškov za znašanje.
Subsidijarni propisi.
§. 12. V vseh rečeh, o katerih zgornji paragrafi ne dajö posebnih določil) ostanejo za izračunjanje dohodkov in potroškov duhovskih oseb merodavni tisti propisi, po katerih se je doslej pozvedovalo, ima li kateri beneficijat pravico, biti osebno oproščen pristojbinskega namestka.
Surname priznanice.
§. 13. Minister za bogočastje in uk sme po nasvetu deželnega oblastva dopustiti cerkvenim korporacijam in redovnim družbam, da predložč sumarno priznanico dohodkov in troškov, pod uvetom, da po njej izračunjeni čisti dohodek — brez ozira na razhodke v §. 16 omenjene — poda najmanj po 4 odstotk0 od vrednosti nepremične in 5 odstotkov od vrednosti premične imovine, ki Je podvržena prispevku v verski zalog.
Ugotovitev priznanje ali devanje v cisto.
§. 14. Politično deželno oblastvo ugotavlja ali uravnuje prejete pi-iznanice po svojih zapiskih. Pritožbe proti ugotovilu je dognati po stopinjah v §. 17 P°' stave od 7. maja 1874 določenih.
Ako je kak pomislek proti pravičnosti priznanice pa se ne dà pri tej p1"^1 v čisto d jati, treba je napraviti nadaljšnje pozvedbe v pretres tega, kar polagav0C priznanice v njej trdi. Ako se izkaže kaka nepravičnost priznanice, to zaden0]0 polagavca troški, katere bi ta postopek prizadjal.
Ako se najde, da jo kdo zamolčal kak imetek ali dohodek, ki utegne in16*1 vpliv na odmero versko-založnega prispevka, obsoditi ga jo v kazen, določ0ll° v drugem odstavku §.f‘ 16 v postavi od 7. maja 1874.
Ustanovitev pri st oj ni ne.
§. 15. V posebnih ukazih so določi vsota, potrebna duhovskim osebam /,a vzdržavanjo njihovemu stanu primerno.
Odmerjanje verskozaložnega prispevka z ozirom na pristojnim».
§. 16. Ako se iz računa o čistem dohodku (§§. 4—14) pokaže, da primerno vzdržavanjo ostane zagrnjeno (založeno), tudi če se od njega odbij0 ^ na eno leto prihajajoči verskozaložni prispevek* tedaj naj so odmeri ta prispeV od vse imovine, brez daljŠnjega ozira na vzdrževanje.
Ako se vidi, da čisti dohodek po številki (cifri) sicer presega vsoto potrebno * vzdrževanju po stanu, da se pa vendar oboji Števili samo za neki del letnega verskozaložnega prispevka med sabo razločujeta, tedaj gre tudi le to delno vsoto pripisati za letno pristojbino.
Ako se naposled najde, da se ves izračunjeni čisti dohodek potrebuje v za-*°zbo stanu primernega vzdrževanja duhovskib oseb, tedaj naj se ne pripisuje nič
Prispevka.
Pristojnim enakšen potrošek.
§. 17. Pri računu zapovedanem v §. 16 je doštevati vsoti, potrebni za vzdr-Zevanje duhovskib oseb po njih stanu:
aj Pri redovnih družbah, ki po svojih pravilih (statutih) imajo namen, streči ubožnim bolnikom, tiste dohodke, za katere je moči izkazati, da se v ta namen obračajo;
b) dohodke, ki jih redovna družba uporablja za cerkvene ali bogočastne namembe, kadar bi se za-nje moralo plačevati iz verskega zaloga, ako bi takšne družbe ne bilo, — ali pa za take namembe javnega uka, katerih potrebnost vlada spoznâ (§. 4 postave od 7. maja 1874).
Izračun takega potroška.
§• 18. Vsote, ki se z imen, omenjenih v §. 17, zahtevajo čez pristojnino, eba je izkazati v posebnih priznanicah.
v Pri tem je v slučaji pod čr. a) dopuščeno zaračunjati potrebne gotove po-, ,°ske za zdravniško osebje, zdravila in strežbo, po tem pogrebne troške, kateri b> odevali družbo.
V slučaji pod čr. b) se dopušča zaračunjati tisti potrošek, ki bi ga najmanj ^°ral nositi verski zalog ali državni zaklad, ako bi ga družba ne plačevala.
zalogo dušno-pastirskih mest (stacij) sme se v račun devati samo ono-Jc°> kolikor mora verski zalog sicer za to postajo dajati v dopolnitev kongrue. potroŠku za namembe javnega uka sme se zaračunjati onoliko, kolikor najmanj izdaje za učitelje, učila, prostorije in gospodarstvene troške.
Ali potrošek za prostore sme se tukaj in v vsakem drugem slučaji, kakor se ^ a Čr- a) in b) v misel jemljč, samo tedaj v račun postavljati, kadar gre za ^ Ostore v najem vzete ali pa takšne, od katerih bi redovna družba, dajčč jih 1 Moten, lahko vlekla kak dohodek, ako bi jih ne bila dolžna uporabljati takč, k°r je tu govorjenje.
ak ^ dušno-pastirskih postajah sme se potrošek za prostorije tedaj zaračunjati, b> hi sicer v imenu patronata zadeval verski zalog ali kadar bi ga prebendar 1 računjenji čistega dohodka smel med troške (razhodke) postavljati.
Ud’ ^ad,ar koli se v račun postavlja kaka plača za opravila (funkcije), ki jih .J® redovniki oskrbujejo, sme se v račun postavljati samo toliko, za kolikor uin*a’ ^ ^ j° moral. državni zaklad ali pa verski zalog dajati, preseguje pristojna v .001 rodovne družbo kakor udom gredočo (torej n. pr. pri učiteljih toliko, Ma ° I^or .1° najmanja plača dotičnega učiteljskega mesta večja od pristojnine tj,, učiteljsko mesto opi^avljajočoga, pri dušno-pastirskih mestih pa razloček
to pristojnino in dopolnitvijo kongrue i.t.d.).
§. 19. Ako je s katerim v §. 17, lit. a) in b) omenjenih opravil združen kak dohodek (n. pr. stolne pristojbine, učnina ali šolarina), mora se odbiti od vsote, po §§. 17 in 18 zaračunljive, ter sme družba le zahtevati, da se ostanek oprosti.
Tedaj je treba tudi takšne dohodke razkazovati v priznanicah, vpolaganih po §. 18.
§. 20. Kazen tega, kar se v §§. 18 in 19 določuje, velja tudi za priznanice ondukaj omenjene vse ono, kar je zapovedano gledé priznanic v odmero vzdrža-vanja po stanu.
§. 21. V slučaji §.f* 17 lit. b) zahtevano izrecilo, da vlada spoznava potrebo javnega uka, ki za-nj gre, pridržuje se ministru za bogočastje in uk. Redovna družba, katera bi z tega imena bila rada od versko-založnega prispevka oproščena, ima po deželnem oblastvu podati prošnjo zo omenjeno izrecilo.
Dokler tega izreeila v spisih ni, ne sme se oprostitev od versko-založnega prispevka dodeliti.
Ob enem z izrecilom tem se ustanavlja vsota, ki naj družbi ostane prosta.
Razsojanje prepirov.
§. 22. Razen slučaja, o katerem se govori v prejšnjih paragrafih, razsojaj0 se vsi prepiri o tem, je-li katere cerkvene dohodke oproščati od versko-založnega prispevka, po stopinjah, kakor določuje §.17 postave od 7. maja 1874 (§. 14)-
Poslovanje.
§. 23. Pri vsakem političnem deželnem oblastvu jo treba osnovati knjige p° vzoru A, v katere se sumarno vpisujejo vrednosti v odmernem okoliši ležečega imenja cerkvenih prebend in redovnih družeb.
Vsaki prebendi ali družbi je odmeniti poseben folij. Vrednosti se predevaj0 sem iz ugotovljenih fasij za pristojbinski namestek in pri tem se je v prcdelku „Vzldieni podatki“ — vselej sklicavati na tiste spise finančnih oblastov, katere se naznamba opira. V predelku — „Umanjšana ali povečana vredn°s imovine“ — treba je zapisavati z ene strani, kolikor se imenje umanjša po te10' kar ga leži v knjižnicah, znanstvenih ali umetninskih zbirkah, in dolgove s p1^ mično imovino no zagrnjene, z drugo strani, kolikor gaje prirastlo po vrednosti > katere še niso bilo vzete v odmero pristojbinskega namostka.
§. 24. V knjigo, omenjeno v §. 23, naj se vpisavajo imovinske vredno8^ brez ozira na to, če se res odmerja ali ne odmerja vorsko-založni prispevek. KJ j. se ne odmerja, ker morajo v dopolnitev pristojnine javni zalogi pritegovati < podporo dajati (§. 7 postave od 7. maja 1874), naj se to povč v predel „Opomnja“. Ako se pa odmerja prispevek, tedaj jo število v predelku „Skup1 vrednost“ postavljeno prenesti v knjigo pisano po vzoru B ter v predzadnj6 predelku prve knjige poočititi, da sc je preneslo.	.
Alije versko-založni prispevek odmerjati, in če je torej skupno vre<jjj prenašati v drugo knjigo, to so sodi samo in odino po podatkih o vredno8 ^ katere se morajo v odmero vzeti, z ozirom na to, ali se v dopolnitev pristop1 . podpora iz javnih sredstev dajo. Kjer so ta podpora no daje, tam so na ti stop1 . poslovanja ni spuščati v vprašanje, je li pristojnimi založena in hodo li ros pla prispevek v vorski zalog.
§• 25. Po predelkih razvidnih v vzoru B naj se odmerja versko-založni prispevek. Ako se pristojnina uradoma ali na zahtev stranke poizveduje, tedaj je izhod poočititi v predelkih 10 do 12. Pri tem naj se potrosek, kateri po §. 17 V(djâ za enaksnega pristojnim, prišteva pristojnim v predelku 11 zapisani. Ako Primerjanje predelkov 10 in 11 ne pokaže presežka ali prebitka distih dohodkov, to naj se za ta das odmera prispevka opusti ter to opomni v poslednjem predelku. Najde li se kak prebitek, to je treba primerjati ga s številom na leto dolžnega Prispevka, ki je postavljeno v predelku 9 in po le tem v predelku 13 kot dolžno Podilo pripisati bodi si ves prispevek, ali pa tist del, ki se vjemlje z razlodkom °heh Števil (§. 16).
V vseh sludajih, v katerih pride do pripisila versko-založnega prispevka in l°rej (g. 26) do izdajanja pladilnega naloga, nanašati se je na ta nalog v kondnem Predelku knjige B.
§. 26. Na podlogi storjenega pripisila izdaje deželno oblastvo :
«J Nakazno povelje blagajnici (kaši), katera ima pravico, sprejeti pladilo; pladilni nalog dolžni stranki, sestavljen po vzoru C.
Ob enem naj se odmerni spis napoti na likvidaturo radunskega oddelka pri deželnem oblastvu, da ga, kakor je v redu, vknjiži in likvidacijski pristavek na ukazno povelje pripise.
§. 27. Vpoložniku fasije, kateri vsled ugotovljene fasije ostane prost od Versko-založnega prispevka, naznaniti je to v rešilu njegove predloge.
§. 28. Pladilne naloge vroduje nadškofom in škofom dijecezanskim deželno Oblastvo na ravnost, stolnim kapiteljnom pa po ordinarijatih, a vsem drugim strân-kam se vrodujejo po politidnem okrajnem oldastvu.
Pristojni ordinarijat dobi sumaren zaznamek vseh po poslednjem potu vročih pladilnih nalogov.
Kar se tide pladilnih nalogov stolnim kapiteljnom, veljâ prejemno potrdilo °rdinarijata ža potrdilo vrodbe kapiteljnu.
Vrodbo prvega pladilnega naloga je treba s prejemnim listom po vzoru D
Strditi (§. 32).
§• 29. Vpladuje se prispevek deželni glavni blagajnici tiste dežele, v kateri sp' je odmerjal (§. i.8 postave od 7. maja 1874).
,	§• 30. O prvem vpladevanji prejme stranka pladilno polo po vzoru E, na
ateri so po tem prejeta pladila potrjujejo.
1	§• 31. V likvidacijskih knjigah naj so poleg dolžne davsdine zapisuje vsako-
. atno pladilo. Ako se pri tem vidi, da je kaj na dolg ostalo, to je na podlogi , aza zastale davšdine, ki ga sestavi radunski oddelek deželnega oblastva, opra-J1 11' zvršilo (eksekucijo) in za tega delj po okolnostih zaprositi finandno pro-araturo.
. Pri takem zvršilu so je v vsem ravnati po tistem, kar je zapovedano za °tirjcvanje cesarskih davkov in davšdin (§. 21 postave od 7. maja 1874).
§. 32. Prvo vplačilo obseguje rate, kar jih je od 1. januvarja 1875 do tistih dob doteklo ter se mora opraviti zadnji čas v 30 dnevih po vročitvi plačilne#8, naloga, v katerem je to treba izrekoma omeniti. Nadaljšnja plačila se opravljaj0 v četrtletnih (trimesečnih) anticipativnih ratah (1. januvarja, 1. aprila, 1. julij®-» 1. oktobra vsacega leta) ter dotekajo precej (§. 18 postave od 7. maja 1874).
Premene.
§. 33. Vse take premembe v imetku ali dohodku cerkvenih prebend h) redovnih družeb, ki po §. 12 postave od 7. maja 1874 rodé dolžnost, plačah versko-založni prispevek ali neki doslej ne pripisani del tega prispevka, morajo stranke prispevek dolžne v šestih tednih naznanjati prispevek odmerjajočem11 deželnemu oblastvu.
Temu naznanilu je treba pridjati v redu narejeno priznanico novega p1'1' rastka v imenji ali dohodku, po kateri se prispevek donamerja.
§. 34. Dotičnikom je na voljo naznanjati take premene v imetku ali dohod' ku, vsled katerih se po §. 12 postave od 7. maja 1874 prispevek v verski zal°£ odpisuje ali znižuje.
To isto veljâ o slučaji, ko bi kdo po poslednjem odstavku v misel vzete#a §. 12 zahteval, da mu se kaj prispevka odpusti.
Stremayr s. r.
Rretis s. r.
Ohrnxec A.
Opomnja											
■}s -5(0) pod oS|fini ouaauipo a Buasbua-ij											
	® -Z 1	à									
	z « •* z CG	•à									
Umanjsana ali povečana vrednost imovine	•p •} -j epja^od B[iq m as jsasod Bujauasap jaq ‘unae.t a 0[azA o[iq ;u ež as jeq ‘ejuaun luaija^sud s Buazouuioj	JS									
		"5d									
	|]SOUpOJA aaafjAO^oân i[« o um m.ul oubjsq	i -a									
				j							
	•p ‘i •; uiafuaui; uiiu.mua.id s qi]uqod au A0j8[0p ul BŠaaaza[ qeq.nqz qiqsinu -taum ui q;u3A)suBuz ‘qBaiuzjfuq a ejuaun nqigqpo od bubsIubuiq										
		à									
	iqiapod ni3i|i|S,\										
Priznana aii ugotovljena vrednost pristojbin-skemu namestku podvržene imovine	skupaj	i									
		bc									
	premične										
		"5d									
	nepremične	Ji									
		â									
	% !V»pod itiaippA										
flUHO HIAOqAB(|											
Kraj	duhovne prebende ali korporacije, eventuvalno odmernih predmetov										
1											
	•Ants ejoqax										

	Preneseno sem z glavne knjige vrednosti Fol.					-
	Tekoče štev.					to
	duhovne prebende ali korporacije			Ime		to
				I Kraj		4»-
	Davkovni okraj					C* Oi O
	jr	Skupna vrednost imovine				
	r					
	v raznih odstotkih				Od te prihaja po postavi versko-založnega prispevka	
	% fr	vsota	za odmerno razdobje od 1. dne janu-varja 1875 do 31. dne deeembra 1880			00 co
						
			za 1 leto			
	fr					
	* ?r	Letni cisti dohodek			Primerjanje čistega dohodka duhovske osebe ali korporacije s cerkveno pristojnino	*1	1	H	1	01	1
						
	?•	Letna vsota pristojnine in pa po-troški, ki ostajajo prosti				
	fr					
	r-	Prebitek				
	?r					
	—	Po izhodu primerjanja predelkov 9 in 12 prihaja res dolžnega prispevka na 1 leto				to
	!T					
	Opomuja					
(
9
»


Obrazec C.
Plačilni nalog
na..______________________________________J;........ _	_____
Z ozirom na vrednost imovine od.............................................. gj
#jJe bila podloga odmeri pristojbinskega namestka za tretje desetletje, in na vrednost
ita.	v..................................................... gl-
or se je ustanovila po vpoloženi posebni fasiji o takšnih delih imenja, kateri se pri
jOerjanji pristojbinskega namestka zgolj za to niso vzeli v račun, ker desetletna °ba posesti še ni bila dooršena,
2.	skupaj tedaj od .	gl.
sedami:	katera vrednost se po odbiti vrednosti
“Junic, znanstvenih in umetninskih zbirk od	, potem po odbitih dolgovih od
, ki jih premično imenje ne zagrinja, umanjšuje na sedami :	dalje s pogledom na dohodke cerkveno pristojnino
esegajoče odmerja se po §. 9 postave od 7. maja 1874 (Drž. zak. št. 51) opravljati se imajoči ./s^°'zal°žni prispevek za desetletje od 1. januvarja 1871 do poslednjega dne decembra meseca v s	gl-> z besedami:	. Od tega prihaja po §. 26 v misel
ete postave za ostanek desetletja z 31. dnem decembra 1880 dotekajočega desetletja, t. j. na čas januvarja 1875 do 31. decembra 1880,	, z besedami:
0^er° 'šoto bode z delom na čas od 1. januvarja 1875 do vštevno	1875 prihajajočim
zadnji čas v 30 dneh po prejetji tega plačilnega naloga, a dalje v trimesečnih j 'c‘Pativnih ratah dne 1.	in 1.	leta 1875 in potlej 1. dne januvarja
v ne api'ila, 1. dne julija in 1. dne oktobra naslednjih let vplačevati za račun doljnje-avstrijskega skega zaloga c. kr. doljnje-avstrijski deželni glavni blagajnici.
Ako bi se kateri rok ne dostal, bode od prvega dneva po tistem plačevati zamudne obresti po a sto, ter se na dolg ostala davščina s temi obrestmi vred po zvršflu (eksekuciji) potirja.
%	^ Prvem vplačevanji se izroči plačilna pola, katero bode pri poznejših vplačilih s seboj prina-
’ do se na-njo pristavi prejemno potrdilo.
L *0Per *a Plodni nalog je odprt ulečaj (rekurs) na gospoda ministra za bogočastje in uk, (jû|.er.1 utečaj naj se eventuvalno v štirih tednih, od dne vročenega plačilnega naloga, vpoložl pri c. kr. •Inje~avslrijskem mestodržtvu, ki pa nima odložile moči.
Od
Na Dunaji, dne
vzorec velji ne zh blanketo, katero jo treba napolniti, ampak to za zgled, ker bode pri sestavljanji u,tau„1.1 n*|ogov vsegdar gledati na različnosti posameznih slučajev (n. pr. če je bilo imovinskib delov od kake ffiei,, Privzemati v odmero, čo je bilo po §. 1C ukaza samo nekaj postavnega prispevka pripisati), v tem ko bi ob ,# iti, P ^°*,ro bilo, da bi sc odmerne podloge v plačilnem nalogu dosla razločno naznanile, da bode stranki mogoče * 1 86 je pravično odmerjalo.
Obrazec D.
Prejèmni list,
s katerim se potrjuje, da se je podpisanemu plačilni nalog c. kr.
v	od	1875 število
o versko-založnem prispevku	(tu se imenuje prebenda ali redovna
družba), ki ga bode od 1. dne januvarja 1875 do 31. dne decembra 1880 pla^e' vati, današnjega dne resnično vročil.
dne
1875.
Obrazec E.
Oglavje VIII, naslov :	Odmerna knjiga Tek. st.
Kronovina: Doljnja Avstrija.	Knjiga racunkov Fol.
®'agajnica:
likvidacijska knjiga Fol.
Plačilna pola
o
^rsko-založnem prispevku dolžnem za čas od 1. dne januvarja 1875 do 31. dne
decembra 1880.
					
Pripisilo. Od skupne vrednosti imovine	gl. dolžni prispevek  	gl.					
Število in cas povelja ali ukaza . 0 pripisilu in odpisilu	Dolžni prispevek				O p o m n j a
	za 1 leto		za y4 leta		
	gl.	kr.		g*.	kr.	
					%
(81o’,Hi.ch.)

Plačilo									
čas,		Znesek plačila v avstrijski veljavi						Podpis blagajniškega uradnika	Opomnja
kdaj	za kateri	dolžnega prispevka		zamudnih obresti		S k u p a j			
je bilo plačalio									
		gl-	j kr.	gl-	kr.	gl-	kr.		
	;								
Opomine k.
Deli versko-založnega prispevka od I. januvarja...... 1873 morajo se plačati zadnji cas 30 *0	_
prejetji plačilnega naloga, na dalje pa naj se tu prispevek placiyc v četertlctnih anticipativnik ratali dne 1- •
1....... 1873 in v sledečih letih dne 1. januvarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra vsuccga leta.
Od zastalili vorsko-založnih prispevkov je od času, ko dotok», plačevati zamudne obresti po pet od sto. fS>rSld
kakor
3.	Versko-zuložni prispevki, zamudne obresti in globe, katere bi kdo zapal, iztirjavajo se prav tako;
davki in davščine.	,
4.	Vorsko-založnim prispevkom, kateri niso čez tri leta na dolg ostali, gre po postavi zastavna pravica an
friH"
icinnu-tHivluull |,l 19|,u I KUHI, KUlui I mau VI', Ul icn im iiuiK „altu,, gTC pO pOStUVI zas ta V na pravna 'V',,
nepremičnega imetka prispevek dolžne prebende ali redovne družbe, katera pravica, idoč za javnimi davst
njih postranskimi pristojbinami, ima vendar prednost pred vsemi privalnopravnimi terjatvami.
V slučaji konkursa je versko-založne prispevke, kateri niso čez tri leta na dolg ostali, in postranske neposredstveno za javnimi davščinami in njih postranskimi pristojbinami opraviti.
l>rist°J
ibi"1’