Stev. 225
TR8T, v ponedeljek 14. avgusta 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
tad! ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakamah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v čirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st mm. Za oglase v tekstu li.-ta do 5 vrst 20 K, vsaka a&daijiiJi vrsta K 2. Mali oglasi po 4- stot. beseda, nnj-maaj pa iO -tot. Oglase sprejt-nia Inseratni oddelek uprave .Ed.nosti". — Plačuje se i-kijučno ie upravi „Edinosti". PlačiJK-o in iorijivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varoontna, na nedeljsko lzdanj« „EDINOSTI" stane:
oelo l^Bto Kron 5*20, za pol leta Kron 2-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne »prejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, og'ase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgic Galatti 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila. Tiskarna „Ed-nost". vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 2<>. PoJtno-*ranilni?nl ra?un Stev. 841-652. TELFFOM It 11-57
BRZOJflUNE VESTI.
Vsesokolski zlet v Zagrebu.
ZAGREB 13. Ob krasnem vremenu se je danes predpoludne vršil obhod so-kolsk h društev skozi mesto. Posamezna društva so korakala s zastavami na čelu razporedjena po narodnostih in alfabetič-nem redu in sicer najprvo Bolgari, potem Čehi, Poljaki, Rusini, Slovenci, Srbi in Hrvati. Skupno se je udeležilo obhoda 7000 sokolov, katere je iz vseh krajev Hrvatske in drugih slovanskih dežela v Zagreb prihitelo, na tisoče broječe ljudstvo na vsej poti navdušeno pozdravljalo. Pred deželnim gledališčem je sokolstvo pozdravil župan Holjac imenom kraljevskega glavnega mesta Zagreb, na kar mu je imenom sokolstva zahvalil predsednik „Hrvatske sokolske zveze".
Popoludne se je vršila prva javna telovadba in zvečer slavnostna predstva ter potem zabava v „zagrebškem semnju".
Celo slavlje prvega dne se je izteklo gladko, mirno, brez najmanjšega nesoglasja.
Proslava 50-letnice češko-slovan-skega kluba v Berolinu.
BEROLIN 13. Tukajšnji češko-slovanski klub je slavil danes 50-letnic0 svojega obstanka. O tej priliki se je vršil tudi kongres Čeških inozemskih društev. Preti temu so vseriemci bili včeraj priredili protestni ihod in ko je danes z utraj prišlo 5G0 čeških udeležencev slavlja in kongresa v ^erolin, jih je na glavnem kolodvoru čakalo nekaj udeležencev om njenega protestnega shoda, ki so jih i prijeli s prvanjtm : „D e Wacht am Rhein".
Sicer se je slavlje izvršilo mirno in brez m~tenj3.
Dvoboj med grofom Karoly-jem in grofom Sternbergom.
POŽUN 13. Danes se je tu med ogrskim državnim poslancem grofom Ka-roly jem in bivšim avstrijskim državnim poslancem grofom Sternbergom vršil dvoboj, pri katerem je Sternberg grofu Ka-roly-ju presekal uho.
Češki katoliški shod
OLOMUC 13. O priliki češkega ka-tcliškega shoda, ki se vrši tu, se je vršil slavnosten obhod, katerega se je vdele-žila ogromna množica ljudstva. Pri obhodu ni prišlo do nikakega incidenta.
Kolera v Turčiji.
SOLUN 13. Maloazijski redifi so tudi sem zanesli kolero. En redif je mrtev, dva sta težko obolela.
CARIGRAD 13. V mestnem delu Hasko je bilo včeraj 83 slučajev kolere, od teh 24 s smrtnim izidom.
Papeževo zdravje.
RIM 13. Stanje papeža se stalno boljša. Mrzlica ponehuje.
Stavka prometnih delavcev v Angliji.
LONDON I3. Osobje na postaji centralne železnice je stopilo v stavko. Položaj sc je zbog tega znatno poojstril ter postal zelo resen.
LIVEPOOL 13. Položaj, ki je nastal zbog stavke, je izvanredno resen.
GLOSGOW 13. Promet cestne železnice je popolnoma ustavljen. Zato je stavka popolna. Vse delo počiva.
Požar v ruski tovarni železniških voz.
PETROGRAD 13. V tovarni železniških voz v Mitičiki, (postaja železnice Ja-roslav-Moskva) je danes nastal požar, ki je vpepelil tovarno in vsa poslopja, ki so v bližini iste
Ban Tomašić natepen.
BUDIMPEŠTA 13. Zagrebški lekarnar Matovšek, ki je opozicijonalec, je danes napadel bana Tomašića, ko se je sprehajal ob donavskem obrežju ter ga nabil s pestmi in palico. Ban je prišel ponoči iz Zagreba v Budimpešto. Matov šek je bil aretiran.
Vojatti begunec morilec in samomorilec.
LVOV 13. Vojaški begunec Schaffer je včeraj umoril učiteljevo vdovo Kurla-viez ter potem poskusil samomor. Pri tem si je prizadjal nevarne rane, za katerimi je danes umrl.
Čemu nepotreben strah pred kolero?
Kolera je gotovo nevarna bolezen in huda morilka. Zato tudi varnostno-zdravstvene odredbe proti tej morilki niso nikdar preostre. Vendar razsaja med nami še neka druga morilka, ki je mnogo nevarnejša nego kolera, nevarnejša že zato, ker pride povsem zavratno in se je iste še težje ubraniti, nego kolere. Mislimo namre Ć na tuberkulozo (jetiko). Za kolero umirata v Tr»tu v zadnjem času po dve osebi na teden, za jetiko pa umrjejo v Trstu povprečno po tri osebe na dan.
Toliko eno, kakor drugo bolezen povzročajo posebni bacili, ki se vgnezdijo v Človeškem organizmu, prehajajoč iz človeka na človeka. Razlika med enimi in drugimi bacili je samo ta, da delujejo tuberkulozni bacili polagoma, zavratno tako da Človek, ki je obolel za jetiko, hira leta in leta, predno umrje, dočim podlega ko-
PODLISTEK.
Jug,
Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V.
MILEVA.
Sinje nebo se je razvnelo vsled žgoče vročine poludanskega solnca; soparno je bilo, mrtvo; da zdelo se je ti, da vidiš valčke zraku, kako veslajo s svinčenimi peruti po žgočih žarkih solnca, hiteč vedno nižje in nižje, dokler se ne zavesijo na vrhove borovcev, mecesnov in hrastov, ki pokrivajo višine in obronke Balkana. Ah! kako lepoto dajejo sedaj ti hlapovi temu okornemu drevju, na katerem se ohlajeni zibljejo v prozornih oblačkih, stanih z barv opalov, rubinov in smaragdov, nič drugače, nego da bi se devojke Šalile s svojimi paj-čolanl v ljubavni igri. Toda tamkaj na daljni planjavi je pusto in mrtvo, kakor bi se Sa-mum razlival nad njo, pred čegar ognjenim dihom se celo žuželka skriva v travo; in celo rožnati vrtovi in jasminovi gaji, ki menjajoč se z bujnim žitnim poljem pokrivajo planjavo, so osameli; težko je metulju
leri že v nekaj urah ali največ nekaj dneh.
S tem pa, da deluje jetika bolj počasi, ista ni nič manj nevarna, nego kolera, temveč Še bolj, to velja še posebno z ozirom na varnostne odredbe, ki so ukrenjene proti koleri, dočim takih odredb proti jetiki ni. Človek, ki je obolel za kolero, je takoj osamljen, osamljeni so tudi vsi oni, ki so prišli ž njim v kakoršnobodi neposredno dotiko. S tem je dano vsako možno jamstvo, da se kolera ne bo dalje širilo.
Kaj vidimo nasproti temu pri jetiki. Član neke družine je obolel za jetiko. Tu je navsezadnje vseeno, jeli ta član oče, mati, sin, hči, brat ali sestra. Oboleli je iz iste sklede, z istega krožnika, dostikrat celo tudi z isto žlico, spi morda v isti postelji ter se umiva z isto brisalko kakor drugi člani družine. Ali ie potem kaj čudnega, da izumirajo kar cele družine za jetiko ? A ne le to. Vsak na jetiki oboleli razširja bolezen povsodi, kamor prihaja, v drugih družinah, v gostilnah itd. Razlika s kolero je samo ta, da nastopajo tu posledice kasneje, kakor Jse pri koleri pojavljajo že po nekaj urah, ali največ nekaj dneh. Radi tega pa jetika ni čisto nič manje strašna, nego kolera, statistika nam dokazuje, da je §e večja in grozneja morilka, to tembolj, ^ker se proti njej — vsaj z ozirom na sedaj veljavne predpise — ni tako lahko ubraniti, kakor proti koleri. Ako bi torej stvar vzeli strogo, bi se moral vsakdo, ki prihaja v Trst veliko bolj bati pred jetiko, nego pa pred kolero, ker je jetika v Trstu veliko bolj ra zširjena, nego kolera, a kar se tiče nalezljivosti nič manj nevarna, le da deluje bolj počasi.
Cemu torej tak strak pred kolero? Čuvajmo se sicer pred njo, kolikor možno, držimo se zdravs:venih predpisov, a če ne umiramo iz strahu pred jetiko, ni treba niti, da bi umirali iz strahu pred kolero, to tembolj, ker so zdravstvene varnostne odredbe proti tej bolezni tako skrbne, da je pač izključena skoro vsaka nevarnost za človeka, ki se hoče paziti in ravnati fpo predpisih, ki so jih izdale oblastnije.
Proces „Bonea Popolare Gorlzlana"
pred goriško poroto, v soboto, dne 12. avgusta.
PRAVOREK POROTNIKOV. V včerajšnji številki smo omenili razsodbe. Z ozirom na veliko zanimanje, ki vlada za ta proces, pa prinašamo danes pravorek porotnikov, ki glasi:
in čebeli letati v tej "vročini. In vendar, kaka lepota, kako razkošen je ta pogled na vso pokrajino, na Drinopolj z njegovimi plamtečimi polumeseci na munarih in kioskih, nad vežami in na serailu Bajazeta padišaha! Solnce je že prekoračilo popoludansko črto; že plava na zahodnem oboku neba, in živo začenja biti v prirodi, s čutili ne opažaš še ničesar, in vendar čutiš obče probujenje. Tu valove in zašumevajo gozdovi na višinah in obronkih gora, — tamkaj se oblaki hlapov, ki so se dosedaj zibali na vrhovih dreves, raztopljajo kakor vodni mehurčki pred dihom vetra ; vstrepeče rožnato grmovje, trese se jasminov cvet, in kakor čarobno prebujeno se v trenotku oglaša tisočero življenje.
Da, tudi tamkaj iz Drinopoljskih vrat se naenkrat pojavlja številna družba na planjavo ; da radi kratkočasja in iger, je razvidno. Na krasnih konjih, bodi črnih kot gavranih, bodi sivih, kakor srebro bleščečih, jaha krasna družina junakov. Turbani, bogato pretkani z dragimi kameni, dobro pristajajo tem rujavim, podolgastim obrazom, ti oklepi iz zlatih ali srebrnih luskin, se tesno prilegajo bokom, kažoč svežost udov. Bolj iz navade in zgolj iz ponosa se ziblje vsakemu ob boku bogat jatagan, ta s slono-
koščenim ročajem, bogato opremljenim z rubini, oni se ponaša s krasno nožnico iz rudečega baržuna, na kateri so umetno uvezeni izreki iz korana. Kaftaniči s širokimi rokavi, z dragoceno obrobo, samo z eno spono spredaj speti, plapolaje v zraku, kakor pestrobarvne peroti; lok in tul s puščicami iz pavjih peres zazvenevajo na hrbtih pri vsakem skoku konja. Tolika je ta krasota in izobilje, da človek ne ve, kaj bi prej občudoval, ali dragocenost oblek, ali ročnost jezdecev, ki so, čim so prijezdili na planjavo, začeli dirjati v smelih, drznih kretnjah, skušajoč eden druzega nadkrilje-vati v junaški igri; in to vse samo radi tega, da dobe eden edini pogled pohvale od vzvišene gospe, ki na konju, belem kakor pena, pokritem z dragocenimi šabrakami, s skromno družino, obdajajočo jo kakor telesna straža, v lahnem diru jaha po planjavi. In ta družina, najbližja gospej, ki je brezdvomno zapovednica vsega tega junaštva, kako se razlikuje od ostalih, ki se na planjavi skušajo v vedno predrznejših igrah 1 Očevidno je, da v njih zibelj ni svetilo žgoče solnce, niti Balbeka, niti Arabije; radi tega se njihovi udje niso posušili v njegovih žarkih, marveč so mogočni, razložni, pleča silna, prsa široka; in vendar je videti
Za Izidorja Colle.
Na prvo vprašanje, da-li je Colle sporazumno z Lenassijem in Luzzatom od srede 1. 1905 do konca 1. 1908 igral načinom, da je provzročil banki vsaj 589.802:42 K škode, odgovore z 9 d a in 3 ne, toda za višji znesek kot 200 K in izločivši sporazumnost.
Na drugo vprašanje, da li je Colle sporazumno z Lenassijem in Luzzatom fal-sificiral bilance za 1. 1905, 1906 in 1907 in s tem povzročil delničarjem škode nad 2000 K odgovore z 10 n e in 2 da.
Na tretje vprašanje, da-li je Colle kriv, da je skupno z Lenassijem in Luzzatom, vedoč da je banka prišla iz ravnotežja, zvišal delniško glavnico z nevo emisijo, in s tem prizadjal delničarjem nad 2000 K škode, odgovore z 4 da in 8 ne.
Na četrto vprašanje, da li je Colle kriv, da je sporazumno z Lenassijem in Luz-zattom izdal tretjo emisijo delnic in da je z vpisi v knjigah fingiral, češ, da so vse delnice bile prodane, dočim v resnici je ostalo mnogo neprodanih, in da je s tem prizadjal delničarjem nad 2000 K škode, odgovore z 4 da in 8 ne.
Na peto vprašanje, da-li je Colle kriv, da je igral od srede 1. 1905 do konca 1908 in s tem provzročil za 320.803:68 K škode oziroma na vsak način nad 2000 K škode, odgovore z 9 d a in 3 ne, toda za znesek nad 200 K.
Na šesto vprašanje, da-li je Colle kriv, da je sporazumoo z Rajmundom Luzzatto izdal pismo, s katerim je Luzzatto dal izbrisati dolg, ki ga je imel pri banki, in da je s tem provzročil škode za 10.356:45 kron odgovore z 4 da in 8 ne.
Na sedmo vprašanje, da-li je Colle kriv, da je sporazumno z Lenassijem in Luzzattom napeljeval Viljema Conforti, naj predloži menice brez vsake vrednosti ter tako povzročil delničarjem nad 2000 K škode, odgovore z 3 da in 9 ne.
(Konec pride).
Domače vesti.
Klicanje telefonskih številk. Dan na dan
čujemo pritožbe, kako naši ljudje v mestu dosledno kličejo telefonske Številke v laškem oziroma nemškem jeziku namesto v slovenskem. In to so naši trgovci in obrtniki, zasebniki, odvetniške pisarne, naše „zavedno" ž e n s t v o, vse
pri vsaki kretnji, da jim ne manjka prožnosti in ročnosti; in da bi se jednačili onim v vsaki borbi, kjer ne odločuje moč, marveč telesno gibčnost. Šlemi pokrivajo njih glave na mestu trubanov, njihovi oklepi iz posrebrenih plošč služijo ravno tako dobro v olepšavo, kakor bi tudi služili v obrambo v najtršem boju. Da pa niso na ukaz svoje poveljnice jahali v boj, zato so najbolji dokaz lahki buzdovani, umetno okovani s srebrom, ki se jim zibljejo ob desnem boku. To pa je že tako iz navade, da njih desnice od časa do časa nehote stiskajo ročaje buzdovanov, ali pa jih božajo zaljubljeno. Za Širokim pasom, najbogatejšim In najdragocenejšim delom njih oprave, sta zataknjena handžar in križal, in črez vse so vrženi vzlic vročini temnobarvni kožuščki, krajši, ali daljši, po ukusu vsacega posameznega. Tudi konji so bolj koščeni in ne zde se tako hitri v skoku, kakor oni ostale družine. Radi tega se morda ti jezdeci ne spuščajo v tekmovalno borbo z ostalo družino, ali pa morda zaničujejo te junaške igre, ker tako brezbrižno zro na njn, kakor bi jim bilo vse eno, morda pa jih tudi dolžnost veže samo ob stran zapovednice, ker verno slede njenim korakom.
(Pride še).
Stran II.
»EDINOST« št 22h.
V Trstu, dne 14. avgusta 1911
vprek. Vsakdo se izgovarja, ako kliče slovensko, mora dolgo Čakati na zvezo, ali pa napačno zvežejv itd. Sami prazni izgovori. Poglejmo Italijane ali Nemce, ali kličejo oni kedaj slovensko ? Nikdar ne ! Preponosni so, da bi mazali svoj telefonski aparat s slovenskim klicanjem številk. Jedino mi Slovenci smo še tako galantni napram uradništvu na telefonski postaji in kličemo Številke v nam ptujem jeziku. Večkrat smo že priporočali, naj vsakdo v Mučaju da ga na slovensko klicanje ne zvežejo, kliče štev. i, t. j, telefonskega kontrolorja pri katerem naj se pritoži in zahteva da dotične uradnice ali uradnike pouči, da slovenskim klicateljecn brez ni-kakih šikan in čakanja vstrežejo. Odločno naj se tudi zahteva, da ravnateljstvo nastavi slovenščine vešče uradnike. Ako bomo vsi dosledno tako ravnali, '.se telefonski urad kmalu naveliča vednih pritožb od slovenskih klicateljev ter prav gotovo vstreže ter namesti edino take uradnike ki so zmožni tudi slovenščine. Več dobre \ulje in več narodnega ponosa je vsekakor potrebno, in stvar pojde ! — Naše „ narodno" ženstvo posebno rado prednjači v i tal. ali nemškem klicanju telef. številk. Seveda ital. ali nemško klicati je bolj nnobel", slovensko klicati je priprosto, je res šklavarsko. In to se Žalibog opaža pri takem zavednem ženstvu, katero vedno rado brenka na narodno struno. Ne zadostuje, da kažemo svoje rodoljubje le na veselicah, na shodih in da včasih vržemo mogoče kak groŠ celo Ciril-Met. družbi, neobhodno je tudi potrebno, da pokažemo svojo narodno zavest ne-le pri svojcih, ampak tudi drugorodcem v javnih lokalih, uradih itd. ter govorimo in zahtevamo le slovensko postrežbo ter ta ko priborimo svojemu materinemu jeziku, mesto katero mu pritiče po vseh zakonih narave.
Včerajšnja veselica šentjakobske „Čitalnice je vspela prav lepo. Vdeležba je bila ogromna. Prostrani veselični prostor je bil zaseden do zadnjega kotička, življenje in vrvenje je bilo prav živahno in razpoloženje najboljše. Poročilo smo morali odložiti na jutri.
Koncert ki sta ga pevsko društvo dunajskih tiskarjev „Freie Typographia" in delavsko pevsko društvo „Eintracht" iz Inomosta priredili sinoči v „Politeama Rossetti" je bil prav dobro obiskan. Pevske točke so bile izvajane dobro, posebno sta vzbujala pozornost bariton solo in sopran solo.
Društvi sta prišli sinoči ob pol petih popoldne z južno železnico. Na kolodvoru jih je čakalo nekaj stotin ljudij (tiskarjev in njih družin) ki so spremili tovariše z godbo na čelu skozi mesto do „Politeama Rossettiu.
Tržaška mala kronika.
S stolico ranil je 22.letni, v ulici Bergamasco Št. 2 stanujoč težak Marij Bregonetz lastnika gostilne „AUe tre porte" Matiju Buhačiča, s katerim sta se sprla. Buhačič ima težko rano na čelu.
Tatvina V kopelji. Dijaku Tizianu Wen-gersinu in njegovemu prijatelju Rihardu Melonu je bila včeraj v kopališču „Excel-sior" v Barkovljah vkradena znamka blagajne, pri kateri sta spravila svoje vrednosti in denar. Pomočjo te marke je tat dvignil denar, eno zlato verižico, dve srebrni uri in denar v skupni vrednosti 117 kron. O tatu seveda ni ne duha ne sluha.
Samomor. 60-letni Franc Sardi, stanujoč v ulici Istituto 46 je včeraj izpil precejšno množino octove kisline. Zdravniška postaja ga je spravila v bolnišnico, kjer je malo potem umrl.
Vzrok samomora : neozdravljiva bolezen.
Poskušan samomor. Lahkoživka Bar« bara Ferencich, stanujoča v ulici Punta del Forno št. 1 se je včeraj iz obrežja Man-drachio s samomorilnim namenom vrgla v morje.
Bila pa je rešena in odvedena v bolnišnico, kjer jo je dr. Nigris rešil z umetnim dihanjem.
, Velika tatvina. Mirodilničar Ivan Ta-maro v ulici Giulia št. 7, je ovadil nekega svojega uslužbenca, da ga je o raznih prilikah okradel za 2100 kron. Osumljen uslužbenec je bil aretiran.
Varnostne mere proti koieri. Iz Kopr-
ščine nam poročajo;
Tukajšnje ljudstvo je ze:o razburjeno ; radi mer, ki jih nalagajo zdravstvene obla>ti. Posebno radi razkuževanja tržaškega perila ; ker lastnice perila same n e dajo razkužiti, kar bi morale, imajo naše perice velikih sitnosti, ter se je bati tudi da pride do spopada med varnostnimi organi in ljudstvom, — Se več "pa je razburilo ljudstvo to, da ne sme nihče po tovati v Trst, in če pride kateri iz Trsta nazaj, da pride v kvaranteno. Dasiravno železniški postajenačelniki niso nikaka zdravstvena oblast, vendar je bil eden tako goreč, da je šel zvečer dne 12. t. m. od krčme do krčme z asistencijo orož nika, ter oznanjal gorenjo določbo, katera mu je baje prišla od ravnateljstva železnic v Trstu.
Ne vemo ali je dotičnemu postajena-čelniku res prišla ta določba ravno od železniškega ravnateljstva, ali jo je točno interpretiral.
Železniško ravnateljstvo moralo bi pa cake razglase poslati na c. k. okrajna glavarstva, katera bi potem razposlala te razglase na vse občine, ter bi se jih moralo vsaj nekaj dni poprej poslati, ne pa 2 uri predno stopijo v krepost. — Ljudstvo se s tem samo razburja. Za sedaj toliko.
#
* *
Tako naš dopisnik. Samo par opazk! Će tržaški lastniki perila istega nočejo razkužiti, je pericam na voljo dano, da istega ne vsprejmo v perilo. Oblasti so dolžne, da poskrbe za to, da se bolezen ne razširja, če pri tem kdo trpi, treba pač pomisliti, da velja zdravje in življenje tisoče v več, kakor pa korist posameznikov. Zato bi bila dolžnost razumnikov, da ljudstvo v tem smislu pouče, a ne da ga Še hujskajo proti naredbam oblastnij. Ali hočete več slučajev, da bodo skrivali bolnike, kakor se je to zgodilo v Bertokih ? Mi smo zadnji, ki bi zagovarjali šikaniranje ljudstva od strani oblastnij. A tu se treba uklanjati, ker gre za interes splošnosti. Vest, da ne sme nihče v Trst in da pride oni, ki se vrne iz Trsta v kvaranteno, n i resnična. Vse, kar je na tem resničnega, je to, da se mora vsakdo javiti pri zato postavljenih organih na železniških postajah. O kaki drugačni omejitvi oseb
OdllKou. tovorna sodouke In šampnnjsKo šumečih poRallt
z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi t Rimu 1. 1910.
i Hribar
Vili©
na Opčinah
191
naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono ctvi (cilindrov) ogljenčeve kisline za pivo. Priporoča ae tuđi » odjem pokalie in lodovke.
Za točno postrežbo se jamči.
Kron 6200!!
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna sve+a. Izdelovanje letno 40 000 voz yEDNO y ZALOGI: moderne in gosposke
edinega tipa CHASSIS 20 HP sest mznlh tipov kočij	v / . . ... .	____ .J*,. o
Roćija „fobd' 1 je n.jpopoi.ejsa, oajhitrejiain o.jekono^itoej«., spalne sobe in jedilnice iz amer orehovine,
: lištta
kar jih obstoji. GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldoni 10-11, Te! 1734
Velika centralna garage, ulica del Baohl 16, vogal ulloa Boschetto TELEFON 2247. STOCK PNEUM GOODRICH (amerikanske).
Automobili na posodo po smerni oeni.
Varitvo in vzdrževanje avtomobilov.--Solidna postrežba
Sebastiano Zamagni
Trst, Via deli' Istria št. £8
— nasproti šolam —
covarna cementnih plošč
po K 170 v velikosti 52 cm2 delanih na roko iz najboljšega materijala Zaloga ima na razr olago vtdno dovolj Dlaga
Skladišče pohištva
—— na novo odprto =
Trst, al. Commerciale 2.
Samo pohištvo iz tova/ie
Solkan :: po najnižjih cejab.
Kompletne sobe ter posamezni
hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6
REZBARSKA DELAVNICA. m Edina slovenska ™
knjigoveznica
ANTON REPENŠEKjrst, Ul. Cedila 9
Izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta in fina dela	PO KONKURENČNIH CENAH.
ZALOGA PiVA
STEINFELD
iz tovarne
Bratov Eeinmg^lians
in iz meščanske tovarne
„Pilsner TTrqu©l" v PlZEU
.'. v sodčekih kakor tudi v buteljkah. .*. ZALOGA
ST^Il^-ir iMottonijene GiesshObier
vedno sveže kisle vode pri
ZfiLOGfl PMJITINSKESfl VINA RNTOMIO DEJAK, junior
(lastni pridelek iz Jesenic pri Omišu) 355 j	. . ... .. ,. « .
--n.. «	■ TRST, via degli Artisti 9 in IG,
Filip Ivanisevic - Trst j	telef >n 505.
ulica Valdirivo št. 17. — Telefon št 14-05. .
nega prometa pa ni niti govora. Kdor j = Prodaia na drobno in na debe,°-	,
hoče v Trst, lahko gre svobbdno in rav- GOSTILNE:: .All'Adria«, ulica Nuova št 11 in tTflfli- ^ V^tfi flflllftrftf * '	S	j ,Ai fratelli dalmati, ulica Zudecche St. vkatenh tUJilV dt falll |Jl IJJvl UfeKj)

t. e -ž?
notako iz Trsta. Vsako drugačno tolmačenje tozadevne naredbe je krivo. Sicer se \ pa pridružujemo mnenju našega dopisnika, ] |-|OOQtS da bi bile morale oblastnije natančno obvestile ljudstvo o izdanih zdravstvenih naredbah na železnicah. V prvi vrsti bi se bilo moralo poskrbeti za točno razglasitev predpisov potom časopisov. Da se je to zgodilo, bi ne moglo priti do krivega tolmačenja, kakor gori omenjeno.
*
* *
V	Trstu včeraj ni bil noben nov slučaj kolere. Samo dveletni otrok Nikola Stoličič, stanujoč v ulici Istituto 38 je bil poslan v bolnišnico k Sv. M. Magdaleni, ker je obolel na sumljivih znakih.
V	Bertokih je v noči od sobote na nedeljo umrla Marija Kocjančič, katere obolelost smo že naznanili. Cela družina tu omenjene je izolirana v šoli, razun tašče in moža, ki sta jej stregla. Sedaj so spravili tudi ta dva v šolo v Lazaretu.
Brtok Josip, ki je skrival za kolero obolelega otroka je včeraj tudi sam obolel. Družino so izolirali.
Včeraj so začeli postavljati začasni telefon iz Kopra do barak za na kolere obolele v Lazaretu.
toči svoja vina L vrste.
i
___;
da kupite ©V
se prepričati?, cigari?^ SVCCt
Obiščite velika skladišča	«P»1M1»	a* »
^ ! Nove tržaške tovarne (Nuova Fahbrica Trie-C I j stina „Marca Angelo), katere so najboljše vrste in po nizki ceni.
Guido Bienenfeld
Trst - ulica Coroneo 39 - Trat
ud.

Ponte della Fabra 2 — ulica Poste Nuove
(vogal Torrente)	nAUa Citia di Londrau
Velik izbor izgotovljenih oblek za moške in dečke koBtumi ra otroke Površniki, močne jope, kakor tudi raznih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske i obleka Tirolski loden. Ne premoč ljivi plašči (pristni angleški). - Specialiteta : blago tu- in ino-emskih tovarn. Izgotovljajo se o :leke po meri po najnovejši modi. točno, solidno in elegantno po nizkih cenah. j
Eupajte ,Nar. kolek'!
^c^u avg«. .J
»glase trebs nastavljati nt
Inearatai eadtisk „Edtnaatl"
jC
tU
iTlj
H'
S
ul
Vesti iz Istre.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda V Kopru vabi vse člane in prijatelje na občni zbor, ki bo dne 19. t. m. v družbini
1	'
šoli (Posojilnica in hranilnica v Kcpru) ob 7. uri zvečer. Ker so na dnevnem redu važne točke in ker nam je skrbeti za čim j večje Število novih članov, prosimo za številno udeležbo.
i	Odbor.
Iz Podgorja dne 13. avgusta 1911 : Tu smo imeli že drugič točo in strašen vihar. Dne 12. t. m. je med nalivom, bliskom, bobnenjem in viharjem uro in pol, * I to je od ene in pol do treh popoludne,; padala kakor orehi debela toča. tako, da so bila tla popolnoma pokrita z debelimi
Velike nove prodajalnice fptf" pohištva in lapetarij
:: Paplo Gastwirtb ::
TRST, ul Stadion št 6 - Telefon 22-85 CiKa gledalca Fenfce)
Dva odde'ka? Fine pohištvo — Navadno pohištvo. Cgnt> zmerne.
Bogata izb era izbera popolnih sob od 300 do 4:000	Jedilne sobo. Sprejemne
in itadilne dvorane v najnovejšem slogu, — SPECIJALITETA : Železno irj medeno pohištvo
Jogita izbera vsakovrstnih stoli:, — popolne spreme in posamezni deli. =1»---: 1 fE
i
mitJiiBnrjairfiTKT^n miiMiiBifi-finimi
R. Gasperini, Trst
Telefon štev. 1974. . ŠPEDITER Via Economo št 10
Prevozno podjetje
o. kr. avstrijskih dri. ielesmlo
2051
Sprejme razcarinjaiije tatorSnejrasiM Dlaga iz mitnic, (oslanjanje na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEjŠE CENE,
V Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa PRODAJA NA DROBNO.
„PORTLAND* v Spljetu.
CENE BREZ KONKURENCE.
wi!wynr ni! OI
V Trstu dne 14. avguata 1911.
►EDINOST« št 225
Ptran HI
zrni. S tem je uničena popolnoma druga setev ; kar je ostalo po suši in prvi toči, je šlo sedaj . Ako ne bo kake pomoč, od države, ne vemo kaj bo.
Toča je posegla tudi na južno stran, proti Čičariji.
Iz Kopra smo prejeli : Cenjeni gospod Nazarij Brtok !
V napadu na nekega dopisnika, ki bo gotovo zmožen Vam dati točen račun „o hiševanju", združujete napad na posojilnico, katere urad vodim slučajno jaz. Silite me torej, da Vam odgovarjam, da-si nerad 1 Občno spoštovanje, ki smo je imeli do Vas, mora giniti, ako začnete tudi Vi slepo biti okrog sebe. Torej odgovor!
Od posojilniških oseb sta se volitev udeležila jeden odbornik in vodja urada ; jeden odbornik je bil službeno odsoten; več jih pa v Kopru n i.
Koliko se je kdo trudil za volitve, ne sodim ne jaz, ne posojilnica, ki ni politično društvo, pa tudi ne agitator ali zaupnik poslednjega. Koliko je prejel kdo za svoj trud, tudi ni moj račun. To je ra čun zaupnikov in agitatorjev. In Vi Ste tudi tak. Glede skrbi za volitve pa vprašajte naravnost g. kandidata, kako je bilo v mestu Kopru. Ali Ste Vi agitirali tudi po mestu ? Ste provzročili volilni shod v Čitalnici V i ? Vam je li sploh znano, da je bil shod, prilično dobro obiskan ?
Velika vročina Vam je izvabila misel, da naj bi kdo vedel o vsakem volilcu, koga voli. Jaz pa vem samo toliko, da vse tiste karavane kmetov, ki so jih na-vozili konji Bennatijevega svaka, niso volile Mandića. To vem pač precej natančno in mi dajte le protidokazov ; sprejemam jih hvaležno. Evo računa :
Koper ima krog 8200 duš, vasi pa krog 2806, skupno občina krog 11.000 duš. Volilo je krog 1500 volilcev in s a m o — 146 za Mandića! Sramota! Vseh Slovanov v občini bi torej bilo le — 1000 1 Toliko pa nas je že v mestu samem.
In Vi si prisvajate lepa čast, da poveličuje vspeh, ki so ga dosegle vasi ? '
Vzemimo, da nas je bilo iz mesta le 46 volilcev; jaz ne jamčim niti za teh, ker iz prepričanja vem samo za tistih 15 do 17, ki so prišli v urad prositi, da jim napišem pravilno ime prof. Mandića ; za tiste, ki so sami napisali že več ne jamčim, pač pa zaupam, da nas je bilo nad 50 iz mesta. Kje so vasi? In vendar sem videl tudi jaz mrgoleti na volišču trume kmetov !
Zakaj torej napadate ljudi, ki niso imeli ničesar opraviti z agitacijo in so vendar storili še več, nego dolžnost ?
Ne čudite se torej, da je vedno manje izletnikov iz mesta v vasi, ko pa celo Vi, ki Ste bili še dosedaj na glasu premišljenega moža, otepate okrog sebe po krivici. Zacelite prej rane, ki hočejo gnjiti, potem okreva bolnik in delo pojde v veselem tiru dalje. Mejtem pa trkajte (sedaj tudi Vi) na prsa : nostra culpa ! in Vi : m e a culpa !
AHTIK, vodja urada.
Gospodarstvo.
Štetje sadnega d evja. Po naročilu vlade in deželnega odbora bodo letos šteli sadno drevje. Šteli bodo tudi vrste sadja. Izvršili bodo to štetje deželni vinorejski funkcijo-narji.
Slaba žetev v Rusiji. V nekaterih gu-bernijah v Hueiji so imeli letos slabo žetev, izlasti v guberniji vremburški, permski, sa-marskij earatovski, simbaraki, tobolaki in v nekaterih krajih pod Uralom. Ministerski svet v Petrogradu se je že bavil s tem ia je sklenil, da se ima prebivalstvu prodajati žito za seme in hrano po lastni ceni, da se ima izvesti več javnih gradenj in tako nuditi prebivalstvu pr like, da si kaj zasluži da se ima takoj pričeti z odpošiljanjem žita v omenjene kraje in da se za prevoz upotrebijo izredni vojni tarifi.
Razne vesti.
Preosnova koledarja. Na Angleškem se
bavijo z mislijo preosnovati koledar. Po naj-novejem načrtu bi bil prvi dan, v letu, to je novo leto, praznik. Temu bi sledili tedenski dnevi od pondeljka naprej po vrsti. Prvi dan v tednu bi ne bil ne tedenski dan ne nedelja, zato bi imelo leto potem 364 dni, ktr da ravno 52 tednov. Na ta način bi se
n. pr. napravilo, da bi bil dne 2. januvarja v vsakem letu ponedeljek, 3. torek itd. Drugi učenjaki ao se pa izjavili proti taki preosnovi.
Gozdni požar v Franzensfeste ni napravil toliko škode, kakor so prvotno poročali. Pogorelo je 250 hehtarjev gozda, ki pa je bil zaraščen le z malo vredni m le3om ; mnogo dreves je bilo tudi samo posmojenih.
Dvojno telefoniranje na eni žici. Iz Be-rolina poročajo, da so z vspehom izvedeni poskusi s telefonom, da se zamore istočasno telefonirati na dve strani, a na isti žici, ne da bi bil pri tem moten ni eden ni drugi naročnik. Na isti žici je možno istočasno tudi brzojaviti. Tako žico uvedejo med Be-rolinom in Weisbadenom.
Zaroka in poroka srbske prhcezi Je Helene. Veliki knez Konstantin, oče zaroč-nika princezinje Helene velikega kneza Ivana Konstantinoviča je daroval princesinji dragoceno mramorno palačo v Petrogradu v vrednosti nekoliko milijonov rubljev. Darovi ruskega carja in carice so vredni tudi več milijonov rubljev. Oficijelna zaroka princesi-nje Helene in velikega kneza Ivana bo sredi meseca septembra v Belemgradu, poroka pa v Petrogradu meseca oktobra.
Kedaj so nastali jedilni listi ? Jedilni list omenjajo prvikrat leta 1541 ob priliki nemškega državnega zbora. Na neki gostiji zborničnih členov je imel vojvoda brunšviški pred seboj dolg list, na katerega je pregledoval vsak čas. Njegov sosed grof Ango Monifortski je bil radoveden, kakšen list je to in je vprašal vojvodo. A ta mu je odgovoril, da je kuharski list imena vseh jedij, da se vojvoda more ravnati in čakati najboljših jedi.
Serum proti kačjemu strupu. Pred nekoliko leti je grof Calmette v Parizu izumil serum proti kačjemu strupu. To je krvni serum od konj, ki so imunizirani proti kačjemu strupu; serum pa prirejajo v Paster-jevem zavodu. Ako kača upiči človeka, se mora ta serum čim prej, najdaljem pa štiri ure po piku, ubrizgati pod kožo. V slučaju ako se kažejo zelo težki znaki zastrupljenja, je treba ubrizgati serum v kako glavnih žil. Ker nima ta serum nikakih strupenih snovij, je povsem neškodljiv tudi v večih dozah, kakor so to pokazale izkušnje. Vojno mini-iterstvo na Dunaju je nabavilo veče količine Calmettovega seruma kakor tudi potrebne priprave ter jih razdelilo vojaškim zdravnikom in bolnišnicam 16. vojnega zbora (Dalmacija, južna Bjsna in Hercegovina), ker so področja tege zbora najbolj izpostavljene nevarnosti kačjega strupa.
Grozen samomor mlade žene. Pri Oto-čah blizu Celovca se je te dni vrgla na železniški tir pred brzo vlak št. 411, 23 letna kondukterjeva žena Leopoldina Urbanec. Ne-srečnica je bila omožena še le od oktobra 1909. Pred samomorom se je baje doma prepirala. Sicer da je pa bila tudi bolna na živcih.
Italijanski kralj Viktor Emanuei je daroval za carigrajsKe pogorelce 20.000 lir.
Roparski morilec obešen. V petek je bil, kakor smo že na kratko poročali, v Se-gedinu obešen razbojnik Štefan Szalma. Ta žalostni čin je izvršil ogrski rabelj Balli z dvema svojima pomočnikoma. Szalma je bil dne 18. marca t. 1. po porotnikih obsojen na smrt, ali je proti obsodbi apeliral in je konečno prosil za pomiloščenje. Oboje mu je bilo odbito. Szalma je prejel to vest popolnoma mirno, ter je tudi mirno in hladnokrvno gledal smrti v oci, ki je po 7 minutah pretrgala nit njegovega življenja. Truplo je ostalo na vešalih eno uro. na kar so je sneli in raztelesili.
Boinik, ki spi tri meseca. V Veliki
Kaniži je v tamošnji bolnišnici bolnik, ki spi že tri mesece, hranijo ga umetno. Drugi bolniki ga častijo kakor svetnika. Taki slučaji dolgega spanja se večkrat pripetijo in je to posebna bolezen krvi in živcev.
Sablje v italijanski vojski odpravljene.
Italijansko vojno minsterstvo je odredilo, da naj v bodeče Častniki ne nosijo več sabelj pri vajah in v službi, razun pri asistencah za vzdrževanje javnega reda. častniki nosijo sedaj eamo repetirne pištole. Tudi pri nas se vojna uprava peča z vprašanjem ali naj se odpravi pri infanterijskih častnikih sablje, ki vsled svojega bleska izdajajo sovražniku stališče čet ter ovirajo tudi hojo pri prodiranju v težavnem terenu, Kakor znano, je pri domobranskih, planinskih četah uvedena ; že tri leta kratka, oksidirana sablja, ki se je v splošno izkazala kakor zelo pripravna.
Trgovina pohištva Peter Jeraj
v Trstu, ulica Vincenzo Bellini št. 13
se je preselila 24. julija t. 1.
v uL Sau €wiovitimi 5
vogal ulice Nuova.
(Hiša Morourgo).
Bogomil Fino
= = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13
nasproti certve sv. Aniona novega
Bogat izbo*- nr
v»ake vrste, kakor tod! uhanov, prstanov z dija-uiaiiti in b? diamantov« že» ske verižice. z! »te | in srebrne zh m i ške, j vse po konkurenčnih cenah.
TELEFON 1743
£>&)bnlj&i vir »*	y -
«&-.* kftV«.'
Krojacnica m civiliste in uolnkB
Franjo Polanec
v Trstu, via S. Gi&ccmo (Corso) 6, II. n.
Priporoča ee slavnem občinstvu in vojaštvu za vsake-vratna dele. Blago prvs vrste, delo solidno, cene zmerne.
r
s
n TEODOR KORN n
I Trst, ul. Miramar štv. 65
™—
t
Pokrivač streh vsake vrste.
PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRATE == v PO NIZKIH CESTAH. :: Delo dobro in zajamčeno. : TBllL 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
IG
DE
m
Me Goldonr 1
Trs*, Piazza Cario ioldanl št. 2.
Pijače naravne it rjrvo vrste. Časopisi i:t ilustra ijc. POSTItSŽBA TOČNA. Z:i obilen obisk se najtoplejc priporoča
FRANJO MARINŠEK.
J L

3C
80.000 UR
U MET Ni ZL
Plombirtaje tobov
liraitie m
i r
bo darovanih!
Dr«J. Čerm&k
: *oboz<}fa?9& :
¥. Tusoher
š&acžsl]. sate »fe&ife
u ilelf
i l
l%t bl.
! Prevzetje izključne razprodaje mi omogočuje ! ponujati za samo 3 krone krasno pozlačeno ! fino remont, uro na sidro s pozlačenim ali | posrebrnjenim kazalnikom. Ta ura je 36 ur i idoča, za kar se jamči na tri leta. Nihče naj ! ne zamudi to ugodno priliko, dokler traja zaloga ter naj si naroči tako uro za 3 K. ; 2 kosa 5 K 50., 3 kosi 8 K 40. — Pošilja po povzetju
j sksporln:; tfguJlna H. SPIHGARH
Krakov štev. 240.
• Za to, kar ne ugaja, se vrne denar. — -Izključen vsak riziKo.-
-i MiiSai lrBt> Piaz^a Ponterosso IVal- Vile IfllHcJ fit. 5. Trgovina je^svin i.i kolonijal. Zaloga &več, mila in Čistila v prid družbi sv. Oirva in Metodfi. Priporoča se
Ivan Ridnvc
BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica Saa francesco S^ssisi 2.!
Specijalist za popravljanje roulet na oknih.
Na željo s© menjajo pasovi in zmeti, I Jamči za popolno delo in se ne boji konkurence- !

TRATTORIA
„Ali' MM Pompei"
Trst, PrizzA Cario Goldoni 4
Priporoča se slavnemu oltčinatvu. - Toči se izvrstno vino: tera-i, istrsko, furlansko in belo. Š.einfeldsko pivo. Domača kuhinja z razno vratu inji mrzlimi in gorkimi jedili. — Za obilen obi9k se toplo priporoči
FRjlNJO marinšbk.

Zdravljenje: krvi
Čaj rTiS3Čerl cvet" (Miilefiorl)
Cisti kri ter je izvrstno sredrtvo proti onim sluč jim, če peče v želodcu, kakor proti slabemu pribavijauju in hemoroidam. - Jeden omot xa zdi^ ljenje Btaue 1 E ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER - (,AI DUE &0RI'
Trst (mestna hiša) — Telefon 377
PoStne poSiljatve Be izvriaiejo takoj in franko, ako se dop< Sije Kron 1-10.
A
Prodajaln, ur in dragocenosti
O. BVCHBR
(ex drug Dragotina Vekjeta )
TrSt p"odaj?D.PVe!tjet^ CflfSO ŠtCB.36
Bogati izbor zlataoine, srebrni ne, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tedi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebroine, ziat&nine, kakor tudi žepne are
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.

Jako zanimiv, zabaven In poučen LIST S .■	SLIKAMI je ---------
Jlusirov. iedrtik
ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le ===== l krono 80 stot. ======
Zahtevajte ga povsod1 — Naročite ga In inserirajte v njeml Naslov: ILUSTROVANI ::—::—:: TEDNIK\ LJUBLJANA. ::—:: 366
133?
V novi trgovini
ul. Cario §hep 2 (bi?sa miroSilnka)
je dospela :: partija porcelanaste
^ Posode ^
po priložnostnih cenah. — Samo za malo dni!
= No ?o pogi
Trst, Corso št. 47 (vogal Piazza Csrio Goldoni). — Telefon št. !402. Zaloga oprave ulic;« deila Tcsa št. 3i.
Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z elektrfčno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. ■	po najnovejšem praktičnem sistemu. —■
Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zar čenča, birmanco in druge slučaje.
SUiidišCe ioSCenili sveč pm odlUcva s Tifiarne J Eo.ać-a ? Gorici.
Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov:
J. MBZGK, A. JAM ŠE K m P. BEK.VETIČ,	T. VITEZ,
Opčina št. 170 tik sežanske pri glavni cesti pri Orehu	Nabrežina, glavni trg pri
ceste. (Noghere).	cerkvi.
Btran IV.
„EDINObT" at. 225
V Trstu, 14. avgusta 1911.
B9I1N | S ™ ■ I KHIBI ■	1AL1 OGLAS!	* SE* g
jfel. i	HALI OGLASI se računajo po 4 tot. besedo. Mastno tiskale be-ede te računajo enkrat već. Nsj-nanja pristojbina znais 40 itot >lača se takoj laser, oddelku.	^r j
Poskusite FI- Coluiiri" ki Je nal" GOVOKAVO tfOdlUllII finejši in
najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah.
Gostilničar
Eulot, gostilna „Ai tre amiei'' v Gorici, ^ia Castrma 11. se priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim vicom. 1217
Kffnr hnPft kopiti gostilne, kavarne, pro-IVIIUI IIUUO dajalnice likerjev in draga podjetja, najemščine hiš, dvorcev, v mestn in znnaj, naj se obrne s polnim zanpanjem na Hermana Kolaršič, Caffe Corso 9—U, 3—6. Telefon
M fotograf je Anton Jerklč, Trst,
Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razntavah. - Le zautno k ni emu.	815
Pijte samo £g
OafltasJ, Koroiko.
Tolstovriko slatino". Na-■e v Tolstem vrhu,
36r
Albanija in Albanci.
Spisal s: Niko Niaič. Cena 20 vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revolnciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717 825.	765
16-letna
gospodična, vežča 8io\enakega, neir-ske^a in lsšbfga jezika išče službe v trgovini kot prodajalka ali blaga;ničarka Prijazne ponudbe pod „R. Ž. 1227-.	"	1227
Trgovina
jestvin se odda v najem, in Monte št. 295.
Coonia 1313
rime kat. mesečnih K 80, želi upoznati Oll L Id mladeniča ali udovca 30—60 let, bjdisi kakega rokodeiBtva ali Blužbe Fonudbe pod „Sirota" na ineeratni cddelek E JinoBti.	1390
epo^obua za	trgovino z 2000
K. gotov ne	i=Č . Ponudbe
samo s polnim imenom in naslovom	se s -rejme pod
C. B. poeta reatante Pola.	1324
Gospodična
Proda se
dobro upeljan fotog afični atelje S stanovanjem zraven, v zelo obljudenem kraju mesta. Pogodba do 23. avgusta 1917. Atelje in stanovanje 8 prostorov iOO K letro. Dotični k se definitivno odpove delu radi i olezni — Naslov pove Ins. oddelek Edinosti.	1353
HaročUe za
treba naslovljati na Inseraini oddelek »Edinosti« poštni predal
Odhajanje In prihajanje vlakov od 1. maja naprej.
f-ul ta prihod, oziroma odhod bo naznanjeni po irednam erropejskem času.
C. kr. državna železnica.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5 55 0 do Poreča In medpostaje. 5.00 0 do Gorice (in Ajdovščine).
*	30 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak—
Celovec—Ldnec—Praga —Draždane — Be^ rolin.
J 34 0 Herpelje—Divača—Dunaj. -20 B Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. 8*54 0 Gorica—Jesenice, Trbiž — Ljubljana—Beljak—Dunaj. 9 00 0 Herpelje—Pnla. Sf.12 M Le do Buj (in medpostaje). 12-55 0 Gorica—(Ajdcvščina)—Jesenice—Ljubljana _ Celovec.
2	45 M Koper—Buj e—Poreč.
3	40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec,
*	42 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula
B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj.
7	24 0 Le do Buj (in medpostaje). 7.k6 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina).
8	20 9 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula.
9	00 0 Gorica—Jesenice—Beljak:—Celovec-Linec
Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolin.
f0.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost — Mo-nakovo.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.14 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2 20 0 Gorica (in medpostaje). 5-04 M Koper—Portorose.
Prihod v Trst.
5 47 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljube Ijane, Jesenic, Gorica. 7 !8 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj).
7	24 ti Iz Gorice (Ajdovščine).
8	29 0 Iz Buj fin medpostaj).
8	50 8 Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-
naja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Goric-(in Ajdovščine).
9	53 0 Iz Pula (iz Rovinja).
0 15 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj.
ti.10 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medposta
'2 38 0 Iz Poreča in medpostaj. ^.('6 0 Iz Celo-eca. Trbiža, Ljubljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage Dunaja.
•».35 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj.
0 Iz Buj in medpostaj. 6.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice 7 05 0 Iz Dunaja—Ljubljane—Divače—Pule
7 14 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-~naj a, Celovca, nomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine).
8.12 B Iz Berolina—Prage—Jesenic—Gorice. 9 53 h Iz Poreča in medpostaj.
10.23 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo)
11.10 0 lz Dunaja, ueiovca, Beljaka, Gorice.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8.46 0 Iz Gorice in medpostaj. 9,20 0 Iz Portorose, Kopra in medpostaj. 9.40 0 Iz Divače, Herpelj in medpostaj.
OPAZKE: Podčrtane številke značijo popolndne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak)
Furlainske proge.
Tržič—Červinjan—Gradež. Odhod iz Tržiča
(z zvezo s Trstom, Gorico in Dunajem): 5.48 (v Červinjan: 7.12, v Gradež: 8.05, v Be
netke : 9.45). 0 45 (v Červinjan : 11.30, v Gradež : 12.23). 11.42 (v Červinjan: 2.14, v Gradež: 3 08). 7.47 (v Červinjan: &12, v Gradež: 8.58, v Benetke : 10.55. [Spalni voz Trst—Milan}). 10.33 (v Červinjan : 1110).
Gradež—Červinjan—Trst. Odhod iz Gradeža In Červinjana. 5.25 iz Červinjana (v Tržič: 6.20) z zvezo v Trst in Gorico;
8.36 iz Gradeža (v Čer injan : 9.26, v Tržič: 9.49),; 12.39 iz Čeninjana (v Tržič : 1.14); 4.09 iz Gradeža (v Červinjan: 5.06, v Tržič 5.40); 9 03 iz Gradeža (v Červinjan : 9.45, v Tržič : 10.i0.
Opomba: Na progi červinjan — Gradež vozijo le mešanci Pri direktnih, vlakih vozijo vezovi I., H. in HI. razreda med Trstom in Benetkami.
Proga Gorica—Ajdovščina.	*
Odhod iz Gorice in Prva čine:
7.54 2.13
8.40
30 27
5.10 11.42 604
8.30
Prvačino : 8.45, 3.01 ;
9.27;
iz Gorice (v ščino: 9.34); iz Gorice (v Prvačino:
ščino: 3.49);
iz Gorice (v Prvačino: ščino : 10 16).
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: iz Gorice (v Prvačino : 10 57, v ščino: 11.40).
Odhod iz Ajdovščine : iz Ajdovščine (v Prvačino: 5.55,
nco : 6 42); iz Ajdovščine rico: ^u20) ;• iz Ajdovščine rico: 7.39).
(v Prvačino: 12.29, (v Prvačino : 6.57,
OB NEDELJAH IN PR AZNIKIH: iz Ajdovščine (v Prvačino: 9.15, rico: 9 55).
Proga Kanfanar—Rovinj.
Odhod iz Kanfanara:
—	12.50 — 3.50 — 8.43.
Odhod iz Rovinja:
—	11.07 — 2.22 — 6 25.
Ajdov-Ajdov-
Ajdov-
j
Ajdov
i
v Go-v Go-
v Go-
I I
Go-
Južna železniea.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione)
5 45 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milac Videm, Pontebo, Čedad in B do Korminc (Cormons) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine.
8.05 B v Ljubljano,Dnnaj, Reko, Zagreb, Budimpešto.
8.20 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milar Rim.
9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in C
preko Tržiča v Červinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSot 12.10 O v Kormin in Videm. 12.48 0 preko Červinjana v Benetke—Milan.
I.45	O v Ljubljano, Celje, (Zagreb).
4.10 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videe
Milan itd. 6.00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.S5 B v Ljubljano, Dunaj, Oatende, Reko. 6.50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rib preko Kormina v Videm.
7 55 B v Kormin in Italijo.
8.42 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeBtc 9.25 O v Kormin (se zvezo v Červinjan).
II.40	O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Badimpedtr
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.45 O do Kormila in mejpostaj.
3.65 0 do Nabrežine in mejpostaj.
Prihod v Trst.
6,15 O z Dunaja, Budimpešte.
6.30 B z Dunaja, Ljubljane, OBtendo in Londo n 7.40 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.50 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9 15 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpešto in Reke.
10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 10 40 B iz Kormina preko Bivia in B is Italije-preko Červ tnjana.
11.30	0 iz Italije preko Kormina in Nabrežine.
2.06	O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 2.20	O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke 4.30	O iz Vidma, preko Kormina in Bivia.
5.35	O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba.
7.07	O iz Italije preko Červinjana in Nabreiin*) 7.45 O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. $.35	B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.15	B z Dunaja in Budimpešte.
11.10 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in is Italije preko Červinjana. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 10.35 O iz Nabrežine in mejpostaj. 11.40 O iz Kormina in mejpostaj.
OPAZKE. Mastne številke značijo p o p o 1 u d r O * osebni vlak; B — brzovlak.
Širite „Edinost"
u	LI	a	U ;
DNEVNIK „E0IN0ST
V TRSTU

je izdal in založil naslednje knjige :
1.	„VOHUN". Spisal I. F. Cooper. Rom^n iz amerikanskega življenja. Cena K 160.
2.	„TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA'4. (Iz ruskega). — Cena 80 vinar.
3.	„KAZAKI". Spisfal L. N. Tolstoj. Kavkaska povest. Posl. Jos. Knailič. Cena K 1-60.
4.	„PRVA LJUBEZEN". Spisal Ivan Sjergjejevic Turgjenjev. Poslovenil Dr. Gustav Gregorin. — Cena K 1.
5.	„POLJUB". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Ka-rolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vinar.
6.	„BESEDA O SLOVANSKEM O-BREDNEM JEZIKU PRI KATOLIŠKIH JUGOSLOVANIH". (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu). — Cena 30 vin. — Uisti doMček te knjižice je namenjen zgradbi novega poslopja slovenske šole pri sv. Jakobu v Trstu.
7.	„IGRALEC". Roman iz spominov mlaeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]". Podov. R. K. — Cena K 1-60.
8.	„JURKLCA AGIĆEVA". Povest. Hrvatski spisal Ks. ©andor-Gjalski. Prevel Fr. Orel. — Cena K 2.
Vse te knjige se dobivajo v Tiskarni „Edinost", v „Slovanski knjigarni" Jos. Gorenjca v Trstu in v vseh knjigarnah pO Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. Poštnina posamezne knjige 20 vinarjev vec.