Časopis slovenskih delavcev Ljubljana, 22. avgusta 1996 ☆ številka 39 ☆ letnik 55 ☆ odgovorni urednik: Ciril Brajer SPORNA BESEDICA »LAHKO« JESENI BODO KOVINARJI ZAOSTRILI SINDIKALNI BOJ Branko Amon, predsednik SKEI Gorenja: »Rešitve, ki bi povzročile množično odpuščanje delavcev, za naš sindikat niso sprejemljive!« O zapletih v Gorenju pišemo na 6. strani. Le še za spomin na prijetno počitniško vzdušje. Ne bo ga odpihnilo le vreme ampak tudi sindikalno burna jesen. Tako obeta Albert Vodovnik, predsednik SKEI, v pogovoru na 3. strani. OGOLJUFANI ZDENEXOVI UPNIKI SO SE ZNAŠLI ŠE V PRIMEŽU DACARJEV Naivni vlagatelji v pohlepu za lahkim zaslužkom olajšajo delo davkariji. Sreda, 1400 SE BO TAMOVA ZGODBA PONOVILA? Vsi, ki so spremljali propad mariborskega Tama, verjetno še pomnijo, kdaj seje dokončno začela njegova pot navzdol. Bilo je pred približno tremi leti, ko so v Tamu prvič po razpadu nekdanjega jugoslovanskega trga ponovno začeli povečevati proizvodnjo in izvoz. Opogumljeni s čedalje boljšimi poslovnimi rezultati so sklenili posle za izvoz 600 avtobusov. Za to, da bi lahko takrat Tam povečal fizični obseg proizvodnje za znane tuje kupce, je potreboval nekaj milijonov mark zagonskih in obratnih sredstev, a jih ni mogel dobiti ne od bank in ne od države. Dnevi, tedni in meseci so tekli,Tam je moledoval za posojila, bankirji in oblastniki pa se niso in niso mogli odločiti, ali bi ga v njegovih prizadevanjih podprli ali ne. Čas pa je v gospodarstvu in še zlasti v industriji denar. Iz meseca v mesec seje količina sredstev, ki jih je Tam potreboval za zagon proizvodnje, povečevala. Država in banke so se po številnih brezplodnih razpravah odločile za pomoč Tamu, potem ko je bilo zanj že prepozno... Kakor kaže, se zgodovina ponavlja! Novo podjetje republiškega razvojnega sklada MPPVozila, ki dela na območju Tama v stečaju, je s kupcem iz Saudske Arabije že skoraj pred dvema mesecema podpisalo pogodbo za izdelavo 500 avtobusov v vrednosti 52,5 milijonov mark. Za to, da bi v Vozilih proizvodnjo tako velikega števila avtobusov začrli, Pa potrebujejo do konca leta za 12 milijonov dolarjev posojil. Dobiti jih ne morejo od Republiškega razvojnega sklada, n„ „ ' '--•^nčnikov in ne od oblastnikov. Vsi so polni pa-ne ou uu,...- ... , , . . .. metnih nasvetov in idej, Ko je druge ucitl in J,m tovati, kako naj gospodarijo in poslujejo, ko pa se muiajC sami odločiti in prevzeti odgovornost za konkreten posel, jim stvari očitno ne gredo najbolje od rok, saj se ne (z)morejo odločiti. Če se sklad, bankirji in oblastniki ne bodo hitro odločili ali bi posel s kupcem iz Savdske Arabije podprli ali nanj pozabili, lahko podjetje MPP Vozila dočaka podobno usodo kot jo jeTam. Najslabša je namreč tista odločitev, kije ni. To so najbolje občutili na svoji koži Tamovci. Več o zagatah delavcev TAM v naslednji številki. ••••••••••••••••••••••••••••••a* VABILO Minilo je leto od srečanja funkcionarjev in zaposlenih v ZSSS na Radgonskem sejmu. ------------------------- Ker tradicija velja, vas Območna organizacija ZSSS Pomurja in jaz osebno vabimo na ponovno srečanje. Dobimose vpetek, 30. avgusta 1996 med 9. in 10. uro na Kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni. Po ogledu sejma bomo pripravili družabno srečanje za vse udeležence v lovski koči ob Negovskem jezeru. Srečanje bomo popestrili s športnim tekmovanjem v malem nogometu in pikadu. Prijave zbirata Alenka Čižman v Ljubljani na Dalmatinovi 4 in Območna organizacija ZSSS Pomurja do 29. avgusta. V prepričanju, da se srečamo, vas prisrčno pozdravljam in vabim Predsedstvo ZSSS, vse zaposlene delavce v ZSSS, republiške odbore dejavnosti, območne organizacije. Delavsko enotnost, Delavsko hranilnico, predsednike odborov dejavnosti v Pomurju... Sekretar Območne organizacije ZSSS Pomurja Janez Kovač • ••••••••••••••••••••••••••••••v r i i i i i i i i i i i i i i ■ i i i i i i i i L, sindikalni ‘'■fif' "ir" rr 1/ 1! lik USPEŠEN SINDIKALNI ZAUPNIK Objavljamo drugi in zadnji del brošure, ki je nastala v študijskem krožku podravskih svobodnih sindikatov pod vodstvom Marije Erakovič. PO ČEM S.M0 PREŽIVELI UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE Spet so stekli izobraževalni seminarji ZSSS v Radovljici I I I I I I I I I I I I I I I I I I I ■ I I I I I J c/> co< O id ^ / "O m o O m 2 ^ ■.. O! Stran 7 ' ■ V- 22. avgusta 1996 DRI IGA PLAT Odprto pismo g. Albertu Vodovniku, predsedniku sindikata kovinske in elektromdustriie (SKB) V Neodvisnih Sindikatih Slovenije smo z olajšanjem sprejeli vaše razlage in ugotovitve s tiskovne konference 12.08.1996, o položaju v slovenskem gospodarstvu in nakazanih možnih rešitvah le tega, ter. delno imenovanih krivcih za nastali položaj. Zakaj delno imenovanih!? Zato, ker ste zraven Sklada za razvoj in Vlade RS verjetno nehote pozabili omeniti kot delnega krivca za nastali položaj v Sloveniji tudi Združeno listo socialnih demokratov, ki so nedolgo tega sestavljali Vlado RS in ZSSS kot podaljšano roko omenjene politične stranke (bivše ZKS). Trditev, da Sklad opravlja likvidatorsko funkcijo v podjetjih in da Vlada ne reagira v zadostni meri v smislu ozdravitve gospodarstva, popolnoma drži, kot tudi drži to, da bi se težave, ki so nastale, moralo reševati že dosti prej, saj niso trenutnega značaja, temveč se vlečejo vse od osamosvojitve sem. V tem polpreteklem obdobju pa sta imela veliko vlogo na slovenskem prizorišču tako ZLSD kot ZSSS, ki sta bila v večini podjetjih tiha partnerja, prvi v vlogi direktorjev, drugi pa kot predstavniki delavcev. Rezultat partnerstva je položaj, v katerem se nahajamo danes. Na ptujskem območju so se sindikalni li-‘derji ZSSS (primer Markovič) predstavljali kot eksperti za stečaje in sedeli v skupščinah perspektivnih podjetij (Čevljarstvo Kidričevo) in jih pomagali spraviti v programirani stečaj s ciljem kasnejše privatizacije vodstvene garniture podjetja. Potem so še tu primeri Delta, Agis, Talum, Merinka, TAM, Hidro-montaža, itd...! V vseh primerih se je ali pa se še omenjeno partnerstvo ohranja pri življenju. Nekje bolj, drugje manj izraženo, v splošnem pa so dejanske žrtve takšnega početja samo delavci, zaposleni v takšnih podjetjih. In potem ni čudno, da se je pred časom, v dogovoru med predsednikom Skei v podjetju in direktorjem uprizorila tudi stavka proti Vladi s ciljem pridobitve podpore zaposlenih za svoje namene. Čista manipulacija z množicami, ki v Sloveniji fantastično uspeva in izhaja iz šole komunizma. Glede podpore SKEI-a političnim strankam na bližnjih volitvah pa sem prepričan, da jo lahko in da jo bo nedvomno dobila samo ZLSD (naslednica komunistične partije) in Zgodovina se bo ponovila. Saj pregovor, da volk dlako menja, narave pa ne. ni iz trte zvit in se vsakodnevno potrjuje tako v političnem, gospodarskem kot tudi na žalost sindikalnem polju in še več na račun malih ljudi z roba preživetja. Neodvisni Sindikati Slovenije Zdenko Kolar, član predsedstva Delavski enotnosti Moram reči, da vsa drhtim, kar je lepo razvidno iz zadnjega odstavka... Ostalo je zapisano... itd. ... Roka se mi je začela tresti od onemogle krivice. Sicer pa, hvala Bogu sem majlma ribica, še girica ne, ampak zgleda, da sem zašla medpiranhe... Ves partizanski boj smo doživljali s težko dopovedljivo ljubeznijo do domovine. Izgubljene domovine, ki nam jo je Hitler ukradel. Težko dopovedljivo...! Kdo še danes ve, kaj so domoljubna čustva ? Tu mislim predvsem na mladino. Ne pozabite, da sem leta 1941 bila stara 11 let. Ljuba nam draga domovina Jugoslavija. Starši so bili zavedni, zavedni, zavedni. Oče, šolski upravitelj, mama učiteljica. Oče, Maistrov borec, sokol, ki je verjel v veliko Rusijo, se pravi, bili smo panslavisti. Tudi internacionali-sti, a v prvi vrsti Jugoslovani, nakar Slovenci! Vzgojeni v strogem, blagem, iskrenem, ponosnem duhu! V velikem razumevanju do revolucionarnih prijemov po vojni. Oče je rekel, revolucijti pač žre svoje najboljše otroke, treba jo je razumeti in ji odpuščati. Tako še danes skušam razumeti vojne grozote. Povojnih, v miru, svobodi, ko bi naj bil čas za pomiritev... ? In mi Štajerci, mi partizanski sodelavci, še sanjalo se nam ni, kaj se je dogajalo. Osebno sem zvedela šele leta 1982. Mislila sem, da bom umrla od žalosti in nepojmljivega razočaranja. Upam, da ste brali intervju Slave Partlič z dr. Pučnikom, SP Dela 10. 8. 1996. Odkrito povem, da mislim tako kot dr. Pučnik. Če me bo zato doletel linč -pa me naj! Nobenega maščevanja, nobenih kazni! Le resnico! Prosim, ničesar, kar sem napisala, ni treba objavljati. V družbi gospoda (?) Kušlana... Ne hvala! S spoštovanjem in srečno! Herica Kumer Tugomer ju Kušlanu Morala ima svoje obcestne jarke in ljudje brez časti poskušajo obrizgati najbolj žlahtne osebe z blatom, v katerem se sami potapljajo. Delo, Honore de Balzac, iskrica 5. 8. 1996 Nekaj misli, zapisanih kar na list, odtrganem na koledarju. Z vsemi desetimi prsti ga držim, ob levem robu spodaj je pa levica in še palec, da Vam olajšam nadaljno raziskavo... Ostalo je zapisano s strojem na drugem listu. Jasno je, da sem sklenila se ponovno oglasiti na DE. Herica Kumer . / / / PREJELI Tomos -počitnice 96! Po trdem in napornem delu si delavci zaželimo počitnice, ki že od nekdaj pomembno vplivajo na sprostitev, boljše počutje in ugodnejše gospodarske učinke. Pričakovali smo jih z navdušenjem in nestrpnostjo, brez kakršnihkoli slabih pomislekov, Toda časi se spreminjajo in mnogi odhajamo na prepotreben oddih povsem drugače kot nekoč. Letošnjih počitnic smo se prav gotovo najmanj veselili Tomosovi delavci v tako imenovanih režijskih službah. Tako kot drugi smo odšli s polpraznimi denarnicami in še posebej z mešanimi občutki, zavitimi v.»negotovost«, kaj po dopustu? Za razliko od drugih zaposlenih smo mnogi postali tako imenovani »presežek«, za kar smo izvedeli sicer še pred odhodom na dopust. Toda vse to ne bi bilo »zanimivo« tragično usodno, če bi bili o vsej ..........................Tj filaisfca enotnost Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:.................. Naziv podjetja ali ustanove:.... Naslov:........................ Podpis naročnika: zadevi dokončno seznanjeni še ob rednem delu. Dogodki so torej šli v drugo smer, kot bi si marsikdo želel. Najprej se je »zgodilo« z regresom, ki je odločilnega pomena za počitnice. Nekaj dni pred dopustom smo sicer prejeli nekaj več kot tretjino od skupnega zneska, (30.000,00 tolarjev), kar je seveda odločno premalo. Mnogi smo ta denar uporabili za kritje »minusov« na bančnih računih, za odplačilo drugih obveznosti, ali za nakup konfekcije, česar sicer z redno plačo ne premoremo. Za dopust je torej ostalo bore malo ali nič, brez denarja pa si počitnic ne moremo privoščiti. In čeprav zakonsko določilo narekuje delodajalcu, naj regres izplača do 31. julija 1996, se kaj takega vTomosu ni zgodilo. Ponavljajo se zgodbe iz prejšnjih let, ko se je o tem pomembnem delu dohodka delavcev odločalo v zadnjem trenutku. Sindikati so sicervztrajali, naj regres izplačajo vsaj v dveh obrokih, če že ne v enkratnem znesku, vendar od tega ni bito nič. To seveda za delavce ni sprejemljivo, a kaj ko si ne moremo pomagati niti s sindikati. V Tomosu se zavedamo težkega gmotnega in ekonomskega položaja podjetja, ne moremo pa razumeti, zakaj vodstvo ni poskrbelo za zagotovitev denarja nekoliko prej. Takšno ravnanje seveda nima opravičila odgovornih, pa čeprav so izjavljali, da se trudijo za uresničitev tega, za kar jim gre zahvala. Dopust torej da, vendar z malo ali nič denarja, to pa so za delavce lahko le »lepe sanje«! Da pa vse ne bi končalo le pri denarju, je Tomosovo vodstvo poskrbelo še za eno »presenečenje«. Mnoge so obdarili z odposlanimi »sklepi« na domove. »Odvečnim«, ki sodijo v skupino »preseženih«, so le nekaj dni po odhodu na dopust »zagrenili« počitniško počutje in izničili še zadnje upanje v »boljši« jutri. Mnogi smo ob ničkaj prijetni vsebini sprejetih »sklepov« kar obstali, ko smo izvedeli, da po dopustu ne moremo več opravljati svojega dela in da smo prav mi »odpisani«! Zastavlja se tudi vprašanje, zakaj je vodstvo Tomosa za svoj nepopularen podvig izbralo prav čas počitnic? Najbrž zato, da bi vse to »obdelali« v miru in torej po odhodu delavcev na počitnice. Dejanje je vredno vsakega obsojanja, kaj takega pa si v demokratični in pravni državi odgovorni v Tomosu gotovo ne bi smeli privoščiti. Takšno ravnanje z delavci ni nič drugega kot navadno manipuliranje, sam postopek glede na čas izvajanja zelo čuden, vprašljiv in nečloveški. Zavoljo vsega, kar se dogaja v Tomosu in drugje, je Obalni sindikat kovinarjev zelo zaposlen. Številni prihajamo po pomoč in zaščito, kajti sindikat je še edini, ki mu ljudje verjamejo in zaupajo, čeprav je v mnogih primerih brez moči. Nekateri smo določeni na Zavod za zaposlovanje, od koder naj bi prejemali »čudovito« nadomestilo 32.000,00 ali mogoče kaj več tolarjev, kar ne zadošča za skromno mesečno preživetje, drugi ostanejo na čakanju, tretji pa so le nekoliko srečnejši, kajti bili so premeščeni na drugo delo. Vsak primer je zgodba zase, ljudje so sestradani in se slabo počutijo, v nenehnem strahu so za lastno socialno varnost. Nekateri od prizadetih smo se s pomočjo sindikata pritožili na odposlani »sklep«, drugi pa so sklep sprejeli kot »zadnje dejanje« in utonili v lastno depresijo. Tako po zaslugi vodstva Tomosa mnogi delavci počitnic pravza- P »fsp M SNI MIKA 1.1. prav niti nimamo. Po dopustu pa se številni ne moremo vrniti na svoje delo, vse to pa pomeni bedno in revno življenje od danes do jutri. In kam vse to pelje? Najbrž v še večjo negotovost in obup mnogih, ki smo si s poštenim delom služili vsakdanji kruh, ter tako zagotavljali socialno varnost sebi in družini. Toda po »modri« od-ločitviTomosovega vodstva, odslej za mnoge tudi tega ne bo več. Dejanja, ki jih vodstvo Tomosa dela dobronamerno, dejansko pa v škodo nas delavcev, jih ne bodo nikoli oproščena. Takšne odločitve so tdrej poletita počitniška voščilnica mnogim Tomosovim delavcem, namesto običajne, bolj človeške z resnično lepimi željami, kot pred leti, seveda. Šime Sučič, Koper Obvestilo za javnost Glede na aktualnost »prostorskih zapletov« v zvezi s sedeži treh institucij, ki so nastale kot posledica preoblikovanja nekdanje SDK oziromaAPPNl, in sicer:Agencija RS za plačilni promet (APP),Agencija RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in Davčne uprave RS in glede na v medijih prisotno politiziranje tega vprašanja s strani vodstvaAPP, daje vlada naslednja pojasnila: VodstvoAPP obtožuje vlado samovolje, neracionalnega obitašanja, ogrožanja plačilnega prometa in še zlasti tega, da vlada nima pravice razpolagati s poslovnimi prostori APP. Vse trditve so netočne, vsaka od njih posebej pa dejansko velja za ravnanje vodstva APP. Zakon oAPPNI (Uradni list RS, št. 48/94 in 18/95 - odločba US) je s 76. členom podržavil premoženje dotedanje SDK v Republiki Sloveniji. Drugi odstavek 7. člena zakona o Vladi (Uradni list RS, št. 4/ 93 in 23/96) določa, da z nepremičninami in drugim premoženjem RS upravlja Vlada Republike Slovenije. Sklicevanje vodstvaAPP, češ da upravlja in razpolaga s premoženjem nekdanje SDK na podlagi 65. člena zakona o zavodih, predstavlja zavestno zavajanje javnosti in državnih institucij. V svojih informacijah vodstvaAPP namreč ne pove, da gre za določbe zakona iz leta 1991, ki kot prehodne veljajo izključno za tiste zavode, v katere so se na podlagi samega zakona 1. aprila 1991 preoblikovale dotedanje obstoječe delovne organizacije, ki so opravljale dejavnost vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva in socialnega varstva ter RTV Slovenija. Poleg tega pa jeAPPšele 7.8.1996 (torejpred dvema dnevoma) postala javni zavod. Pravilnost zgornjih stališč potrjuje tudi Ustavno sodišče RS s svojo odločbo št. U-1-60/96 (Uradni list RS, št. 27/96), v kateri je med drugim tudi zapisalo, »da je premoženje nekdanje SDK državno premoženje, ki ga upravlja vlada. Vlada tudi razpolaga s tem premoženjem kot državnim premoženjem. « 16. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona oAPPNI je vladi naložil, da zagotovi materialne in tehnične pogoje za delovanje Agencije RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij v prostorih, ki jih je do sedaj zasedala APPNI. Tudi zakon o davčni službi nalaga vladi enake naloge, glede zagotavljanja materialnih in tehničnih pogojev za delovanje Davčne uprave RS. Ne glede na to, da obstoji resen dvom o trditvah vodstva APP, da ima prostore nekdanje SDK v posesti, saj gre za državno institucijo, ki je do 7. 8. 1996 praktično imela status državnega organa, od tedaj dalje pa je javni zavod v upravljanju vlade, je ta »posest« vsekakor zakonita m r.uU~}uverna. Prav v interesu davčnih zavezancev, izraženih z veljavnimi zakoni, je vlada dolžna uresničiti zakonske določbe in omogočiti vsem trem novo nastalim državnim institucijam normalno delovanje. To velja tudi za zagotavljanje pogojev dela za APP, ki od 7. 8. 1996 opravlja le še funkcije plačilnega prometa, ki so ga že do sedaj v celoti opravljali v stavbi na Glinški 3 (razen vodstva in splošnih služb) in kjer je dovolj prostora, da se tja preselijo, iz deloma izpraznjenih prostorov na Tržaški 16, tudi drugi delavci APP. Takšna rešitev, po kateri bi sedež vseh treh ustanov bil na Tržaški 16, ni najbolj racionalna rešitev zgolj v tem trenutku, temveč tudi perspektivno, upoštevajoč dejstvo, da bosta tako APP kot tudi Agencija RS za revidiranje sčasoma prenehali z delom. Nikakor pa ni mogoče, da bi tako Davčno upravo RS kot Agencijo RS za revidiranje lahko naselili v stavbi na Glinški 3, potem ko bi iz nje popolnoma nelogično in neracionalno izselili delavceAPP, ki opravljajo plačilni promet. S tem bi dosedanjo neracionalno razporeditev in uporabo prostorskih kapacitet APP na Tržaški 16 (kjer posamezni delavci zasedajo tudi po 60 m2 površine in več, ter v prostorih, kjer je še pred časom delalo 22 delavcev, danes pa le še 8 delavcev), še povečali. Spričo navedenega bo vlada pač uporabila vse instrumente pravne države, zato da bo zagotovila normalno delovanje vseh treh državnih institucij ter proti samovolji in nezakonitemu ravnanju vodstva APP, katerega cilj je očitno onemogočiti delo Agencije RS za revidiranje in Davčne uprave RS, na žalost morala uporabiti tudi elemente prisile kot skrajnega sredstva pravne države. Mirko Bandelj Zavrnitev predloga zakona o dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor EPA (1439) - Državnemu zboru RS - Odboru DZ za infrastrukturo in okolje - Ministrstvu za okolje in prostor - Poslanskim pisarnam Te dni je bil v Poročevalcu DZ objavljen predlog Zakona o dopolnitvah zakona o urejanju neselij in drugih posegov v prostor (EPA 1439), Odbor DZ za infrastrukturo in okolje pa mu je dal tudi zeleno luč. Po presoji Slovenskega ekološkega gibanja - SEG predlog nasprotuje dobremu gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči in razvojni strategiji, ki je uveljavljena usmeritev Državnega zbora RS. Predlaga namreč odpis obveznega plačila za spremembo namembnosti zemljišč in nadaljnje gradnje in rekonstrukcije cest. Prvi greh je bil storjen že za odkupe tal za avtoceste in dobro bi ga bilo popraviti. Dodatni amandmaji vlade RS, ki so bili sprejeti že 30. 4. 1996 in jih je podprla tudi služba vlade za zakonodajo, vsebujejo 2. amandma k 29. členu. Ta uvaja možnost znižanja ali oprostitve plačila odškodnine »za vse državne ceste«. S tem dopolnilom, če bi bilo sprejeto, bi dosegli isto kot s spornim predlogom zakona poslancev. Na pogled neznatna sprememba, vendar zadeva velik problem izgubljanja najboljše kmetijske zemlje. V Sloveniji smo v zadnjih 30 letih izgubili 154.456 hektarov zemlje, toda v zadnjih petih letih skoraj polovico tega (49%) in skupno toliko njih (55.871 ha), da bi na njih pridelovali hrano za 1,1 milijona naših prebivalcev. Težave s hrano in vodo se v svetu in pri nas izjemno poslabšujejo, kar je lahko usodno tudi za nas. Vsekakorje podcenjena kmetijska zemlja in z oprostitvami se zmanjšujejo tako interesi za optimalne izbire tras kot možnosti reševanja perečih okoljskih problemov, ki jih je dovolj tudi ob gradbišči!. Zz£vseh '/alegorij. Vsem je znano, kako na hitro se ekološko nestrokovno pripravljajo gradnje cest in kako uspešno se gradijo. Pri določanju tras so nam investitorji ponujali v presojo odseke s priljučki na obeh straneh, np. med Razdrtim in Selom in podobno drugod, pri čemerni bilo mogoče bistveno spreminjati začrtanih smeri. Roki za pripombe so bili kratki. Zdaj postaja očitno, da bi morali bolj pretehtati trase in odnos do narave in ljudi. 0 tem nas poučuje primer Brije oz. nasploh ravnanje v Savinjski dolini (SEU izgubil ustavni spor), kjer se uničujejo najlepša polja in tradicionalna hmeljišča. Gradnja je tam najcenejša in najlažja, v tleh je dragoceno gradivo, toda s tem se uničuje kamninska podlaga, na kateri traja tisočletja in stotisočletja. da nastane tanek sloj prsti. Uničujejo in izgubljajo dragoceno prst-Posegajo v talnico, ki jo že tako ogrožajo kemikalije. Potoke in reke spreminjajo v kanale. S hrupom in plini obdarjajo okolje, v katerem so viri hrane in vode. Veliko opozorilo je bil že melioracijski poseg v naravo Vipavske doline (zavrnjena Colska trasa), Domžal in najnovejša najdaljša trasa (namesto najkrajša) čez Pomurje in zdaj se pritiski še nadaljujejo. Slovensko ekološko gibanje -SEG pri teh zahtevah Je posebej podpira stališča Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije, predhodno naslovljena na ustrezna državna telesa. Ne nazadnje vas želimo opozoriti, da bo 14. oktobra 1996 po odločbi Ustavnega sodišča RS (na seji 14. 9. 1995, št. U-l-184/94-9, UL RS 58/95) potekla veljavnost zakona o kmetijskih zemljiščih, osnutka novega pa še ni. Razveljavljeno je tudi navodilo za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč. Graditelji, ki že kupujejo kmetijska zemljiška, komaj čakajo na praznino v zakonodaji, da bodo dosegli spreminjanje kmetijskih tal v zazidljiva. Bojimo se, da bo tržišče kljub zaščitnim prizadevanjem neusmiljeno pritiskalo na lastnike malih posesti, zaradi česar se bo^ spreminjanje obdelovalnih zemljišč v zazidalna kvečjemu še povečalo! Predlagamo, naj vlada in Državni zbor tem temam posvetita vso pozornost. V uvodu omenjeni predlog zakona pa je treba takoj umakniti. Ekološki pozdrav! Javna zahteva - Republiški rudarski inšpektorat, Ministrstvo za gospodarstvo - Ministrstvo za okolje in pr°' štor Slovensko ekološko gibanje ~ SEG in njena ekološka patrulja ze tretjič v enoletnem obdobju, ponovno javno opozarjata Republiški rudarski inšpektoriat, da ima prevelika sla nekaterih komunalnih podjetij, občin in privatnih firm p° izkoriščanju kamnolomov, gramoznic in peskokopov (dobrine naravnega bogastva) lahko daljnosežne posledice za naravo, občane in obenem pomeni nekontroliran poseg v naravo. Podobni primeri z nerazumljivo premočnim miniranjem v kamnolomih (več eksploziva - več kamna?!), kot te dni v Predstrugah, so se lansko leto že zgodili v najmanj treh slovenskih krajih (Vonarje, Šmartno pri Litiji...), kjer so okoliškim prebivalcem popokali temelj1 in zidovi hiš. Vse pritožbe na ministrstva, rudarski inšpektoriat, občine in redna sodišča (odškodninski zahtevki), pa žal niso prinesla Želj enih rezultatov. Da vlada na tem področju popolna anarhija, govori tudi podatek da je v letošnjem letu kar 12 občana'1 v obstoječi pravni nemoči iskalo pomoč pri Slovenskem ekološkem gibanju, kot nevladni ekološki organizaciji. Ob dejstvu, da se v zadnjih le' tih večina slovenskih na novo od prtih kamnolomov, gramoznic (np Zg. Kungota) in peskokopov ne sanira (revitalizira), kljub ustrel ni zakonodaji, ki jo izvaja in nad' žira glavni Republiški r"^”'rsM lnsyU::.Z7, zantevaSEG, da slednji prevzame hitre zakonsko pooo‘ laščene ukrepe. Če kdo tega ni sp0 soben, naj odstopi. SEG-ova eko' loška patrulja bo tudi v prihodnje v še večji meri laično nadziram izvajanje predpisane zakonodaje n posegov v prostor. Ekološki pozdrav1-Za Izvršni odbor SEG-d Glavni tajnih Karel Lipič, dipl- ing- ‘Halavcfes ailAlnACI ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 1000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predaj279 • Direktor: Marjan Horvat, tel. 313' IASMvMmI ClIUlINIM 942, 132-61-92, faks 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Tomaž Kšela (Sindikati), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotografija) in Jožica Anže' (tajnica), tel. 313-942, 132-61-92 • Naročnina: 321-255 • Marketing: 321-255, 133-52-55 • Posamezna številka stane 280 SIT • Žiro račun: 50I0I-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana 22. avgusta 1996 SM DNI V SINDIKATIH Pogovor s predsednikom Skei-a Albertom Vodovnikom Jeseni bodo kovinarji zaostril Kljub dopustniškemu času funkcionarji Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije sistematično obiskujejo sindikalne organizacije v podjetjih in analizirajo uresničevanje pravic delavcev, saj je pred počitnicami ta sindikat napovedal, da bodo ukrepi radikalnejši, če se položaj delavcev ne bo izboljšal. Da bi kaj več izvedeli o uresničevanju delavskih pravic v tej gospodarski veji in načrtih Skei-a, smo se pogovarjali s predsednikom Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije Albertom Vodovnikom. Delavska enotnost: Razmere v kovinski in elektro industriji v Sloveniji so bile pred počitnicami kritične; na to je predsednika vlade dr. Janeza Drnovška opozoril tudi vaš sindikat. Kakšne so razmere sedaj v avgustu, boljše ali slabše? Vodovnik: Slabše! Delavska enotnost: Kje vidite razloge za to? Vodovnik: Menim, da so osno-vni razlogi štirje. Prvič: Republiški razvojni sklad sam ne ve, kakšna je njego-va perspektiva, zato poskuša v tistih podjetjih, katerih lastnik je, najti najkrajšo pot za rešitev vseh Problemov. To je običajno stečaj ali prodaja podjetja. Sklad zato ni sanator, temveč pogrebnik podjetij. Drugič: politika bank in vla-je neustrezna. Slovenija danes poskuša plemenititi svoj kapital v tujini, namesto da bi s svojim kapitalom podpirala tehnološki napredek in modernizacijo industrije teromogočala odpiranje novih delovnih mest. Tretjič: Slovenija nima strategije industrijskega razvoja; najbolj odgovorna za to je vlada, odgovorna pa je tudi gospodarska zbornica, saj je v razpravah o najpomembnejših vprašanjih našega industrijskega razvoja ni čutiti.Tehniška inteligenca in poslovodni kadri so tudi sami precej pasivni, poleg tega pa so potisnjeni povsem na stranski tir. Kapital obvladujejo stranke, in to je popolnoma nesprejemljivo. Zaradi takšne politike so v naši industriji razpadli že domala vsi inštituti in razvojni centri, ki bi morali biti nosilci tehnološkega napredka, modernizacije in uvajanja novih programov. Če bo šlo tako naprej, bodo slovenska industrijska podjetja kmalu samo še nepomembni kooperanti multinacionalk. INDONEZIJA, Četrtič: da se problemi v kovinski in elektro industriji in industriji nasploh ne rešujejo, je krivda vlade, ker zavlačuje razreševanje problemov. Delavska enotnost: Kako bi na kratko označili razmere v slovenski industriji? Vodovnik: Slovenijo ta hip obvladuje primitivni kapijalizem; po eni strani si prizadeva razmere v gospodarstvu prikazati v čim lepši luči, po drugi strani pa delavce prestrašiti. Delavska enotnost: V katerih podjetjih kovinske in elektro industrije je delavcem letos poleti najhuje? Vodovnik: Mislim, da ni velikih izjem. V glavnem jim je povsod hudo, čeprav bi lahko bilo tudi drugače, če bi bila politika odgovornih v tej deželi drugačna. Ta hip 90 odstotkov delavcev težko dela in slabo živi zato, da lahko lagodno živi 10 odstotkov nove slovenske buržoazije. Delavska enotnost: Pa vendar, v katerih podjetjih je delavcem najhuje, posebno glede na možnosti? NEOBLJUBLJENA DEŽELA! Indonezija postaja vse bolj podobna drugim državam. Veliko ■R bogatih, še več revnih, vse pa bolj zanimajo samo še dolarji. Indonezijaje država z najpriv-‘ačnejšimi eksotičnimi počitniškimi Možnostmi. To je sonce, peščene Plaže in kristalno čisto morje, otok “ali paje za mnoge pojem prestiža. Ker je poceni in sorazmerno varna država, jo celo leto obiskujejo turisti iz vsega sveta. V zadnjih nekaj letih država Poživlja pravi gospodarski prepo-r9d—Ima velik trg, obilico poceni Pelovne sile in izjemne, še ne izra-“tjene gospodarske možnosti. Vendar v Indoneziji ni vse tako fožnato, tako kot ni v nobeni dru-§■ državi. Polna je nasprotij, raz-Pdij, blišča in bede.Tu te lahko pre-Vevaobčutek, ali seje čas popol-n°nia ustavil, ali, da čas z neizmimi, Preveliko hitrostjo drvi naprej in Pred seboj podira vse, kar mu stoji na poti, Gre za prepletanje starega z novim, počasnega s hitrim, zado-v°ljnega z nezadovoljnim. Okoriščanje otroške delovne sile i rDrža.V0 tarej° veliki problemi in zkoriščanje otrok za delo je eden ^zrned teh. Otroci opravljajo izjem-o težka, naporna in umazana dela ovarnah svile, gongov, krupuka meke vrste krakerja), v delavnicah, a cestah, po t.i. penzionih in še n^ikje. Povsod sami otroci, po . . ‘n* dečki, ki začnejo delati skoraj oj, ko shodijo. Delajo in garajo a edna plačila, ponekod pa celo zastonj. Delajo, ker mislijo, daje njihova edina in najboljša pot h kruhu in k zidani »hiški«. Delajo, da lahko preživijo mlajše brate in sestre in kasneje tudi starše. Kakšna šola, kakšna zaščita otrok, kakšne konvencije ILO-a za zaščito otrok ipd!Tu ne razmišljajo o 8-urnem delovnem dnevu, o varnosti in zaščiti pri delu, tu gre za golo preživetje. V tovarnah delajo od jutra do večera, v t. i. penzionih delajo, do- zadovoljni s tistim, kar imajo, s hrano in s streho nad glavo. Preživetje ali pohlep? Še slabše se godi fantkom, ki prodajajo po cestah cigarete, časopise, pijačo, hitro pripravljeno indonezijsko hrano, pomagajo pri parkiranju in usmerjanju prometa... Indonezijaje prepolna vozeče pločevine, neosvinčenega bencina skoraj ne poznajo, ceste trepetajo pod težo tisočih avtomobilov, kombijev in avtobusov, mesta, ljudje »Prav v tem se vidi velikanski prepad v današnji indonezijski družbi. Prepad med revnimi in bogatimi, ki ga še poglablja prisiljena in prehitra modernizacija. Indonezijska družba postaja vse bolj podobna zahodnim, t.i. .razvitim Vse bolj izgublja svoje značilnosti, svojo identiteto, prijaznost, svojo različnost, kar vse jo je dolgo ločevalo od drugih. Izgublja se v skupnem vzorcu, s tem pa izgublja tudi svojo privlačnost.« kler ne gredo vsi turisti spat, na ulicah pa, doklerjim to noge dopuščajo. V Bogorju sem imela priložnost videti otroke, ki so bili »zaposleni« v nekem penzionu. Lastnicaje imela »zaposlene« tri fante in dekle. Vsi šobili strpani v vlažno »sobo«, brez oken, v eno »posteljo«, prekrito z rjuho včasih belo, soba je bila majhna, stene pa skoraj črne od plesni. Skupaj so imeli še tri predalnike, kamor so lahko spravili vse svoje imetje.To ponavadi predstavlja le kose ponošenih oblek, kijih odvržejo turisti. Delali so vse na ukaze, brez ugovorov, s pogledi uprtimi v tla, v razcapanih oblekah in kot da bi bili nemi. Pa vendar so se mi zdeli nekako in ti otroci se v vlažnem podnebju dušijo v izpušnih plinih.« Onesnaženostjo tu tako velika, da osveščeni ljudje hodijo po mestu z belo masko na obrazu, kijih varuje pred izpušnimi plini. Pa vendar so ceste polne otrok, ki brezskrbno vdihujejo te nevarne strupe, ker tega niti ne vedo. So ljudje res tako nevedni ali jih v takšno početje silijo spremembe in nove oblike gospodarjenja, ki nezadržno in z vso silo pritiskajo od zunaj? So to posledice še nedavno minule ere kolonializma, kije uničila temeljne moralne in etične vrednote? Kaj pomenj to brezglavo pehanje za zaslužkom? Gre mar res samo za golo preživetje ali je morda to tudi pohlep? Šele v takih primerih se vidi dokončni prepad med tradicionalnim in modernim. »Modernost«, napredek, korak s časom, korak z zahodnim »razvitim svetom« prinaša tudi bedo, žrtve pa so največkrat ravno najbolj nedolžni, otroci. Veliko je tu revnega prebivalstva, ki živi v obupnih razmerah. Preživljajo se s prodajo rut, sorongov, majic, ur, slik, sadja ipd. Ponavadi prodaja cela družina, mama masira in prodaja soronge, oče slike in majice, številni otroci pa sladolede in sadje. Velikokrat so pripravljeni svoje izdelke in storitve zamenjati za kakšno majico, nahrbtnik, uro, in za najbolj popularne kavbojke. Njihove želje so skromne. Želijo si nekaj jesti, veliko cigaret, otrok in hiško. Ponavadi taka družina na začetku svojega skupnega življenja živi v »hiškah«, ki so narejene iz bambusa, pločevine, kartona in nekaj opek. Njihova naj večja želja je ponavadi zidana hiška, ki pa ni večja od naših garaž. Prav v tem se vidi velikanski prepad v današnji indonezijski družbi. Prepad med revnimi in bogatimi, ki ga še poglablja prisiljena in prehitra modernizacija. Indonezijska družba postaja vse bolj podobna zahodnim, t. i. »razvitim«. Vse bolj izgublja svoje značilnosti, svojo identiteto, prijaznost, svojo različnost, kar vse jo je dolgo ločevalo od drugih. Izgublja se v skupnem vzorcu, s tem pa izgublja tudi svojo privlačnost. Besedilu in fotografija: Petra Mišič i sindikalni boj Vodovnik: V Litostroju, Cimosu in njunih kooperantih ter šte-vilnih podjetjih, ki so v lasti Republiškega razvojnega sklada. Naj omenim samo Livarno v Vuzenici,TKG v Ljubljani,TOM v Mežici. Včasih se zdi, daje zaradi stečajev Metalne, Elektro-kovine, Cevovoda, Tama in še nekaterih podjetij najhuje v kovinski industriji v Mariboru, v resnici pa je kriza zajela celotno vejo. V Mariboru je kriza bolj očitna, ker je tam ta industrija najbolj skoncentrirana. Delavska enotnost: Kako pa poteka sanacija problemov tam, kjer so bili še pred časom največji - denimo v Tamu in železarnah ? Vodovnik: Spopad med Republiškim razvojnim skladom, direktorji novih družb in stečajnim upraviteljem zagotovo ne bo pripomogel k sanaciji razmer v Tamu v stečaju in novih podjetjih sklada, ki so na lokaciji nekdanjega Tama. Res paje, da za konflikte ni kriv stečajni upravitelj, temveč spopad med starimi Tamovimi ljudmi, ki so se znašli na različnih položajih v Tamu v stečaju ali pa v novih družbah sklada, ki delujejo na lokaciji Tama. V zvezi z železarnami menim, da je sanacija jeklarn na dobri poti, predelava pa se srečuje še z resnimi problemi, nasprotja nastajajo tudi v zvezi z lastninjenjem. Delavska enotnost: Drnovšku ste poslali pismo, v katerem ga prosite za pogovor. Vas je sprejel? Vodovnik: Delegacijo Skei-a je na pogovor povabil šef njego- vega kabineta. Seznanili smo se s problemi, on paje obljubil, da bo vse, o čemer smo govorili, prenesel predsedniku Drnovšku. Vendar pa od takrat do danes v ukrepanju vlade še ni vidnih premikov. Delavska enotnost: Pred počitnicami ste napovedali, da bo sindikalni boj radikalnejši, če se razmere do konca avgusta ne bodo začele izboljševati. S tem ste v pismu seznanili tudi predsednika Drnovška. Bo Skei jeseni zaostril metode sindikalnega boja za pravice delavcev? Vodovnik: Stoodstotno! Jeseni bomo začeli pritiske stopnjevati! Delavska enotnost: Nedavno ste rekli, da se v boju za pravice delavcev ne boste odločali samo za stavke v podjetjih, temveč boste uporabili tudi druge metode sindikalnega boja. Katere? Vodovnik: Uporabili bomo šte-vilne metode sindikalnega boja. Med drugi m bomo, če bo potrebno, povedali tudi volilcem, kdo je odgovoren za kolaps, ki grozi kovinski in elektro industriji v Sloveniji. Tukaj pa so še skrajna sredstva sindikalnega boja: protestni shodi, stavke itd. Nekaj naj ostane tudi naša skrivnost. Povedati pa moram, da v boju za pravice delavcev v kovinski in elektro industriji v Sloveniji nismo in ne bomo sami, saj nas podpirata evropska konfederacija kovinarjev in Mednarodna zveza kovinarjev. Tomaž Kšela Število tujih delavcev v Podravju se je zmanjšalo za polovico Po podatkih mariborske enote republiškega zavoda za zaposlovanje seje v zadnjih letih število tujih delavcev v Podravju zmanjšalo za polovico. Lani so na zavodu izdali skupno 3520 delovnih dovoljenj za tujce, v prvem polletju tega leta pa 1305. V Podravju dela največ tujih delavcev v gradbeništvu in kmetijstvu, saj kljub veliki brezposelnosti še vedno primanjkuje delovne sile za opravljanje posameznih, zlasti težjih del. T.K. 22. avgusta 1996 Sindikalna lista avgust 1996 Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 26. 7. 96 dalje) 24,84 3. Ločeno življenje 46.249,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 11.562,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje april-junij 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 74.001 SIT. 1. Jubilejne nagrade - za 10 let 34.487,00 -za 20 let 56.230,00 -za 30 let 74.973,00 2. Nagrada ob upokojitvi 224.980,00 3. Solidarnostne pomoči 74.973,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS DELAVSKA HRANILNICA d. o. o. Ljubljana, Dalmatinova 4 Ugodna posojila za oddih članov sindikatov od T + 0 % do T + 2 % v vaši Delavski hranilnici Primeri izračuna posojila za najnižjo in najvišjo ceno: USPEŠEN SINDIKALNI ZAUPNIK tlton Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokt>jitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. Brošuro »Uspešen sindikalni zaupnik« so pripravili udeleženci študijskega krožka »Kako postanem uspešen sindikalni zaupnik« v Območni organizaciji ZSSS Podravja. Krožek je vodilaMetka Roksandič, avtorji besedila, ki ga bomo v Delavski enotnosti objavili v dveh delih, pa so: DarinkaAuguštiner, Vlado Belšak, Branko Medik, Boris Orehovec, Ivanka Šumeč, DoraTratnik, Vlado Vodušek i n Marija Erako-vič. Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma: 1. Minimalna plača za mesec julij, avgust in september 1996 54.570 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje april-junij znaša 117.188 SIT Opomba: Še največ vprašanj se v zadnjem času pojavlja pri uporabi eskalacije. Potrebno je upoštevati, da se eskalirajo izhodiščne plače po tarifnih in plačilnih razredih. Tarifnih razredov je v panožnih pogodbah devet, v podjetniških kolektivnih pogodbah pa so uveljavljeni podrazredi - plačilni razredi, ki jih je' več. Vse te plače se v skladu s socialnim sporazumom v celoti eskalirajo. Ponovno opozarjamo, da že več kot 6 let obračun plač po vrednosti točk ni skladen s kolektivnimi pogodbami. Strokovna služba ZSSS (nadaljevanje iz prejšnje številke) ZAPISNIK Bilo je že omenjeno, da spada med sestavine sestanka tudi zapisnik. Piše ga navadno oseba po delovni dolžnosti, lahko pa tudi nekdo izmed udeležencev sestanka, ki je tega vešč. Zapisniki so: - skrčeni, katerih pisanje je zahtevno. V njih je le poglavitna vsebina s povzetkom uvodne besede. Zapisnikarju mora biti tematika pozna- - stenografski, za pomembne seje ožjih organov, - magnetofonski posnetek, - povzetek stališč in sklepov, ki vsebuje bistvene podatke o glasovanju o sklepih in stališčih, splošne podatke o vsebini in obravnavana vprašanja. Je najbolj razširjena oblika zapisnika, ki omogoča nadaljno ustno prenašanje sporočil seje. Pri zapisniku je pomembna fotodokumentacija, saj slika dosti pove. Če želite preživeti zaslužen oddih v mirnem, prijaznem okolju Bohinjskega jezera, v Termah Zreče, Moravskih, Atomskih, Čateških, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, Hotelih Palače Portorož, Strunjan, Belvedere, Marina in Simonov zaliv v Izoli, se odločite za oddih s pomočjo posojila naše hranilnice. Po napornih delovnih mesecih in vsakodnevnih stresih si vzemite čas zase, za svojo dušo in telo, za svoj počitek in nabiranje novih moči. Oddih lahko preživite v hotelih in zasebnih penzionih z ugodnim posojilom, ki ga je za Vas posebej pripravila Delavska hranilnica. Posojilo vam odobrimo tri dni pred začetkom nastopa oddiha. Prvi obrok zapade v plačilo z enomesečnim odlogom, torej potem, ko se vrnete z dopusta. Cene 7-dnevnega bivanja se gibljejo od 22.050 tolarjev do 53.550 tolarjev na osebo. H gornjemu znesku posojila lahko dobite še dodatek posojila v znesku 15.000 tolarjev za stroške, vezane na oddih (stroški goriva, turistična taksa, žeja). i ODNOSI NA SESTANKU a) socialni in čustveni, kise održa-jo med vodjem in skupino, med posamezniki v skupini na sestanku in zunaj sestanka. Odnosi vplivajo na stil, metodo in način vodenja sestanka, zato mora vodja te odnose poznati. b) demokratski odnosi, kijih lahko poenotimo z demokratskim načinom vodenja se izražajo v odnosih med vodjem in skupino, kjer ni prepada, ni podrejenosti, vodja je prvi med enakimi. Gre za skupno izvajanje sklepov, kjer je odgovornost pri vseh. Odločitve in hotenja članov skupine so motivirane s pohvalami in vzpodbudami. Pri urejanju skupnih vprašanj ni vsiljevanje tuje volje, temu pa sledijo večji učinki. c) avtokratski način vodenja ima enosmerno komunikacijo, saj gre za ukazovanje in izpolnjevanje ukazov. Med vodjem in skupino ni čustvenih vezi. Gre za oblast, kjer ima ključne pristojnosti posameznik ali ožja skupina. Kot smo že omenili, se takemu načinu vodenja včasih ne da izogniti (policija, vojska, naravne nesreče). Problemi v tem načinu vodenja so »biciklisti« ali »mali Cezarji«, ki so pohlevni navzgor in oblasti navzdol. d) liberalistični način vodenja je značilen po individualni svobodi udeležencev. Vodjaje le koordinator. Tako lahko vodimo manjše skupine z osebnostno zrelimi udeleženci in ustrezno izobrazbo. Pomanjkljivost jc možnost samovolje, ki se lahko sprevrže v navaden klepet. Dosežemo visoke učinke v skupini. Vsak način je drugačeh, drugačno je razpoloženje v skupini in vodenje. Kdor ima ustrezne informacije ima moč, pobudo in odločanje v svojih rokah. Sledi uporaba ustreznih metod vodenja in odnosov v skupini, ki so posledica tega. nekaj nians. Pomemben je prvi vtis in zunanji videz, ki lahko tudi vara. Vtisa in videza pa nikakor ne smemo zanemariti, saj je v večini odločilen. Opravljivci tudi opravijo svoje, zato je dobro vedeti, kdo komu ni naklonjen in ocena bo lažja. Izogniti se velja tudi raznim predsodkom (Gorenjci so škrti, Štajerci pijanci, itd...). b) Poznati ljudi. Upoštevati moramo njihovo notranjo različnost, težnje, pričakovanja, izkušnje, bojazni, razočaranja, saj si tako lažje ustvarimo sliko. Sodelavce navadno poznamo in razlikujemo po sposobnosti in lastnostih, kar je osnovni pogoj za medsebojne odnose. c) Razumeti človeka v njegovih težnjah in predvidenem cilju. Človek nima le bioloških potreb, rekli bi, da ne živi le od kruha. Ima potrebo po varnosti in to fizični in socialni. Želi si uveljavljanja, ugleda, spoštovanja, ljubezni in naklonjenosti posameznika ali skupine. Med ljudmi pa so kljub vsemu razlike, ki jih ugotovimo z opazovanjem. Gre za različne značaje ljudi, čustveno odzivnost v različnih situacijah, umske sposobnosti, poklic, izobrazbo in drugo. Na koncu vsakega srečanja in sestanka napravimo pri sebi ali v skupini oceno, ali smo: - dosegli predvidene cilje - šli po najboljši poti - so sprejeta stališča, dogovori in sklepi ustrezni - v čem nismo uspeli Želim, da sestavek vzamete kot opomnik pri pripravi sestankov. Naj vam bo osnovno vodilo v prizadevanju za učinkovitejn prijetne shode, kjer bo doseganje ciljev sponta- DELO Z LJUDMI a) Ocena udeležencev, ne more biti nikoli črno-bela, ampak je vmes še KDO SMO IN KAKO POSTANEŠ ČLAN? 7-dnevni oddih dveh članov družine po ceni 22,050 SIT 22.050 SIT x 2 = 44.100 SIT + 15.000 SIT = 59.100 SIT, vrne se 61.902 SIT, rok vračila 6-mesecev, obrok = 10.317 SIT, zavarovanje posojila =390 SIT, stroški posojila 1.000 SIT. 7-dnevni oddih štirih članov družine z dvema otrokoma od 2 do 12 let po ceni 22.050 SIT in s 30% popustom za oba otroka 22.055 SIT x 2 = 44.100 SIT + 2 x 15.439 SIT + 15.000 SIT = 89.970 SIT vrne se 78.073 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 13.013 SIT, zavarovanje posojila = 492 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT. 7-dnevni oddih dveh članov družine po ceni 53.550 SIT 53.550 SIT x 2 = 107.100 SIT + 15.000 SIT = 122.100 SIT, vrne se 127.888 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 21.315 SIT, zavarovanje posojila = 806 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT. 7-dnevni oddih štirih članov družine z dvema otrokoma od 2 do 12 let po 53.500 SIT in 30% popustom za oba otroka 53.500 SIT x 2 = 107.100 + 2 x 74.900 SIT + 15.000,00 SIT = 197.000 SIT vrne se 206.339 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 34.390 SIT, zavarovanje posojila = 1.241 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT. Gornji izračuni so osnova, da lažje prilagodite strošek oddiha svojim finančnim možnostim. Izračuni so narejeni na 6-mesečni rok vračila posojila in enomesečni odlog prvega plačila obroka. Vsako posojilo bo izračunano individualno po vašem izboru cene. Za tiste člane sindikatov, ki bi jim tudi ti obroki bili preveliko finančno breme, je izjemoma možen najem posojila tudi na sedem ali osem obrokov brez odloga prvega obroka. Upamo, da je posojilna ponudba za člane sindikatov zanimiva, zato se vam priporočamo. Vse v zvezi z vašim posojilom in oddihom boste uredili v hranilnici osebno ali po telefonu. Za vse podrobnejše informacije nas lahko pokličete po telefonu: 061/312098 ali 316881. Želimo vam prijazen oddih. Direktor Jože Stegne ^__/1 DELAVSKA HRANILNICA d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 SKLEP O OBRESTNIH MERAH ZA MESEC Povprečna stopnja rasti drobnoprodajnih cen za pretekle štiri mesece TOM -8,58% Obrestne mere za bančne vloge : pravne osebe hranilne vloge na vpogled : vezane vloge : - do 30 dni - od 31 do 90 dni -od 91 do 180 dni - od 181 dni do enega leta - nad 1 leto T+0% = T+6% = 8.58% 15,09% T+7.5% =16.72% T+0% = 8.58% T+5% = 14.01% T+5.5% = 14.55% T+6% = 15,09% T+7.5% = 16.72% Obrestne mere za posojila : občani pravne osebe obročna posojila na : - 6 mesecev -12 mesecev -15 mesecev -18 mesecev - 24 mesecev T+10.50% = 19.98% T+10.80% = 20.31% T+11,20% = 20.74% T+11.30% = 20,85% T+11.50% = 21.07% T+10,50% = 19,98% T+11,00% =20,52% T+12.00%= 21.61% OBČANI, SINDIKATI, DRUŠTVA, DRUŽBENE IN DOBRODELNE ORGANIZACIJE, MAJHNE PRAVNE OSEBE, VARČUJTE SVOJA SREDSTVA V DELAVSKI HRANILNICI, DA BOSTE USTVARILI POGOJE ZA PRIDOBITEV POSOJILA SEBI, VAŠIM ČLANOM IN ZAPOSLENIM DELAVCEM. ZA VARČEVANJE PRIZNAMO NAJVIŠJO MOŽNO OBRESTNO MERO, ZA POSOJILA ZAHTEVAMO MANJ KOT DRUGI. Bančne vloge občanov, društev in dobrodelnih organizacij ima Hranilnica zavarovane Vse potrebne informacije lahko dobite na sedežu hranilnice ali po telefonu na štev : 061 316-881, 312098 Pričakujemo vaše sodelovanje. S spoštovanjem DELAVSKA ^ d.o.o. I LJUBLJANA. Dalmatine* Smo prostovoljna, neodvisna in nestrankarska organizacija, v katero se včlanjujejo delavci dejavnosti zato, da bi v njej na organiziran način izražali svoje posebne in skupne interese, hkrati pa tudi varovali svoj gmotni in socialni položaj, kot tudi splošne pravice delavcev in članov sindikata: - za dosledno uveljavitev kolektivnih pogodb, - za boljši socialni in materialni položaj delavcev, - za varstvo delavskih pravic, - vzajemnost in solidarnost. NEKATERE POGOSTE TRDITVE DELODAJALCEV IN ODGOVORI SINDIKATA [iprob ne želi delati nadur, lahkod° "■te g°! h razi19-' V Pravilniku o delovnihjHe, Se , rjih imamo določeno kakoj6 j durnim delom. Izdajte mi n* delo, kot je določeno. -1U, KUL JC UUIOCCHU. Itles Nadure delamo, toda P°“a jjhigače nimi pogoji, ki veljajo za vse’ M«, pa, če dobim knjigo, delo ph1 ] prav tovo ne bo končano. 4. Četi manj prikažemnap llogj listi, ti lahko več dam! .J 20. > Kaj papenzija! Mi boste tak^lr^j dodali? isti! Kar pa meni ne koristi, » tyiS( staležu ali pa, ko bom šel vLKi, s Zato me plačajte tako, kot 'ilioVe kolektivna pogodba. csflv'lrja 5. Prevoz na delo in ^JLfjjeb, prehrano sta iz preteklega ■'fJUpa} Tudi v sedanjem režiranj® J De|Q jesti in se peljati v službo. ^ JtfŽnos toliko zaslužil, da ne bo ^Jsejjp prehrano petina moje pia®e’ ,,1 MiC{ tako kot je to v Evropi, Pa a° dovoljen 6. bomo nadure! [jen. j^itelt i Delati moramo, koje^/ji^ spet delali v soboto ia11 »sij ^ >s|i dc 2I. 1 Dober in umen gospodarja Act porazdeliti tako, da ne prnj® j j( obremenjenosti. Utrujen 'n . Ikeno delavec ne more_____ Delovne dni redno pod v vikende. Če je vedno 22. p pa zaposlite nove delavcein JtlavCa |ja z-apusuu; nu vt. ul-iuv ^ te drugo izmeno. Začnite g riti bolj stabilno. S planom bi morali •. t,.!— ,i., u: HplflVC1 'e zirati tako, da bi imeli tovljen tedenski počitek. Ure*1 J be|a, ustrezno plačilo, pa ne b° kavi vanja. 7. Plače so uMi. vice ,. . .acc „0 p.v-.^..- . 'J. ne ostane, od česa pa naj ap(ijSl ,rewli*u&' 1 :esa pa TMaStr^ai Plače so res velike. Toa „e!Ks! ga??? Za delavce zagotov0sS(( pa, če ne znate gospodarit' J ^ veliko plačo, pa ste si s3”’ J»rn0 d Slab gospodar doma - slaD ® |e|QV[]. dar v podjetju! ,.J 24. p 8. Tistega,kijevelikovn (iii|0 ^ ne potrebujemo! A Kaj - Nikjer v svetu niso samo L ...^jc. r ...~ - „menjr'naj) ljudje, zato mi nikar ne omc n. ijuuje, zaio im niKa. 'jsT^sa bolniških izostankov. Izgub i^ij^S, "t ______i: i_L' SO ^ rv.-,. zaradi bolniških, ampak s°ut|1j 9vi|i p drugi faktorji, ki so tren^ L »srečo« še zdravi. Ko bodo tf|| to nebelim) prešli med bol1,t'*"^^ ne bodo rekli. ..•„n)ilo bi bilo, da se vidimo tudi, če m°v ni, morda pa bodo pre- ^i sindikalisti poznate samo ^ nc zavedate pa se odgovor- Se še kako zavedamo odgovor-saj zastopamo naše člane in e interese. Zato se z vami po-.amo v interesu naših članov, bolje kontaktirati z manjšino DPaz maso ljudi. Ali ne? I> odajalci pa zahtevate samo s .bf*1, na pravice pa pozabljate , Jm izogibate. lOfV1 cenimo naše delo, naše znanje, #it!?lzbajajo tudi naše pravice. Enak J0'jij^t b' mi lahko naslovili na vas lAj.j b samo svoje koristi, odgovor-, j do delavcev pa ne čutite. ^reveč socialistično razmiš- d° t 2f'|se„ Problem v preživetju, je ti- J fn?.na način razmišljamo, šnifit,,. 1 v kapitalizmu imamo svoje Kako lahko ščitite slabega J^i takemu je včasih treba dati rhiM St'^ ba^a bi morali nameniti ;i ^ 0t'igeinu jn mko ugotoviti razlo- Ji‘6j Uel ,e'ftJvj aVce hitimo, če so jim kršene .MjCe 'n ne zato, ker so dobri ali ;žiidj: ^a trenutek bi vas lahko dal 1 ^er I1,ot'te delovni ' f: l52 le s brez razloga, bolje kot se (Ko a Drez razl°ga' bolje kot se 8°1|0 nogovorili, manj bo moten ‘nobenih Namen izobraževalnega seminarja je teoretična in praktična usposobitev članov svetov delavcev in sindikalnih zaupnikov na področju soupravljanja. Seminarja se lahko udeležijo člani sindikatov,ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Čas: 16. do 18. september 1996 Kraj: Sindikalni izobraževalni center Radovljica, Gradnikova 1 PROGRAM SEMINARJA Ponedeljek, od 10. do 13. ure Tema 1: ; NAČIN IN STRATEGIJA DELOVANJA SVETA DELAVCEV \ Nosilec: Milan Ulroša, član predsedstva Sveta ZSSS od 13. do 15. ure - odmor od 15. do 18. ure Tema II: VLOGA IN NALOGE SVETA DELAVCEV NA PODROČJU STATUSNIH IN KADROVSKIH ZADEV TER I REŠEVANJA SPOROV Z DELODAJALCI Nosilec: Gregor Miklič, član predsedstva Sveta ZSSS Torek, od 9. do 12. ure Tema III: SOUPRAVLJANJE DELAVCEV TER VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Nosilec: Lučka Bolim, svetovalka Sveta ZSSS od 12. do 14. ure-odmor od 14. do 18. ure Tema IV: VLOGA SVETA DELAVCEV NA PODROČJU PLAČ TER PRI OBRAVNAVI GOSPODARSKIH REZULTATOV DRUŽBE \ Nosilec: Vekoslava Krašovec, sekretarka Območne organizacije ZSSS Podravje \ Sreda, od 9. do 12.30 ure : TEMA V: ; KOLEKTIVNE POGODBE IN SOUPRAVLJANJE \ Nosilec: Metka Roksandič, ZSSS od 12.30 do 14. ure - odmor od 14. do 17. ure TEMA VI: VODENJE SEJ SVETA DELAVCEV, ODNOSI IN KOMUNICIRANJE Nosilec: Ciril Urek, sekretar Območne organizacije ZSSS Zasavje Metode dela: kombinirane, predavanje, intenzivno sodelovanje udeležencev, igranje vlog. ********** Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4. Prijave pošljite najkasneje do 5. septembra 1996. Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 25 prijav, če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija za seminar, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo znaša 20.000 SIT za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminarje treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji (kopijo virmana). Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen ! nakazila dodatno pripišite »Seminar II«, sklic na številko 07. ~ Stroške za člane svetov delavcev krije, skladno z zakonom in dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem, delodajalec. Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti pod ustrezno rubriko v prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je cca 5.000 SIT). Odgovore na dodatna vprašanja in pojasnila v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta na telefonsko številko 061/316-489. Vanda Rešeta vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS i ki* Nič „iS.indikalno dcluiem-0 24 vPTeS' jn V| boste odgovorni, če bo J u , 0 najhujšega! >2* I pa je za vas najhujše - stavka? alaujše je, da delavci nimajo i"sJ 25Sa živeti. leJtaV|j. ^Obko glejte, da ne boste za-Jt"'h'1' Podjetja! ^ifll DnH° ■ en s'ndikalist ni zapra-K ,Jetja, direktorji pa že veliko. L.0 Podjetje »zapravljeno”, je L 1Sn° izključno od poslovod-] 25 ' Pi*hovih poslovnih odločitev. dru8od seJe tako začelo, liste.Pa je bil sindikat odgovoren L Pdikat ne vodi podjetja, ne sk- pogodb, zato tudi ne N Pripeljati podjetja v stečaj. :eVei11’ da bi bil sindikat kriv za s,ečaj. Vem pa, da so za Ktijte^aieV kr’va voclstva tistih zavajate ljudi, namesto, da K)viern njihov zaupnik na Joriit, vf^?' in se P° legalni Poti n-,laove in moje pravice in ' raaip v vaš r°g> nikogar ne za- =s>i J1.'v' dali dovolj informacij, bi Vl -Hi 7° manj vPrašanj in ugibanj. ,tiK avaianje ljudi, ampak čisto J Midi raz80v°r. stiisl,mne a'"o. ee pa zraven tega še ln sv°je zahtevamo, to ni 'S° "Zume[-e slab slndikalist, ker nočete -,fctia .'težva 'n problematike po-c#rLJe->etnveč zahtevate nemogoče! !|0rPodarjeSmdikalist razume slabe ji srečn'1' S*ab ab dober sindikalist, P 'Ki ti"6 odložate o tem vi, pač c iik'|ll|. ' 801116 v°lili in sem stu zaradi Ko IZVOLIMO sJ^pokučemo :ferA m Kot srn« - ZauanT Ze u80t0vili. sindikalne more postati po svoji želji, ampak le s svojim pristankom. Daje primeren za to funkckijo, bo 1 dokazal s svojim delom v sindikatu, ki mu bo z izhvolitvijo zaupal mandat. Stvar organizacije je, da bo izvoljenega sindikalnega zaupnika opremila z vsem potrebnim za uspešen nastop na delo. Vsi ne bodo‘dobri in vsi ne bodo obstali. Skozi delo se bodo oblikovali, dopolnjevali svoje znanje, pomagali drugim, predvsem pa tistim članom sindikata, ki so jim namenjeni. V primeru neustreznega obnašanja sindikalnega zaupnika, ko škoduje ugledu organizacije in se ne ravna po napoitnikih, gaje možno zamenjati z odpoklicem. Po odpoklicu pa ni mesta za užaljenost in agrožnjo z izstopom iz članstva. Za sindikalnega zaupnika so predlagani najboljši člani sindikata, ki pa vsi ne uspejo. Imamo tudi osebnostne lastnosti, ki jih skupina ne opazi Sindikalni zaupnik naj ima posebno izkaznico za identifikacijo ob nastopu, delovanju in posredovanju. Vsak sindikalni zaupnik naj ima naročeno Delavsko enotnost. Časopis Delavska enotnost izdaja: ČZP Enotnost, 1000 Ljubljana, Dalmatinova 4 Zapomnite si, nič nam ni dano, vse | kar dobimo, smo si težko zaslužili, vse pravice smo si izborili in še se bomo morali boriti. Zato cenimo sami sebe in svoje delo in ceniti nas bodo morali tudi delodajalci. Naš kapital je znanje, ki ga imamo, je delo, ki ga znamo opravljati. Bodimo nanj ponosni in zanj iztržimo največ, najmanj pa tako plačilo, ki nam bo omogočilo človeka vredno življenje. Razlika med nemškimi in našimi delavci je v tem, da oni štrajkajo za j višjo plačo, mi pa zato, da sploh dobimo plačo! Ne govorite nam, kaj vse mora sam plačati nemški delavec, mi vemo tudi, da: - podjetnik spoštuje in ceni njegovo delo, - zasluži toliko, da si lahko privošči počitnice v Španiji ali Portorožu, - zasluži toliko, da lahko varčuje za boljšo pokojnino, za boljše zdravstveno varstvo, ... - ne štrajka zato, da plačo sploh dobi. KONEC PRIJAVNICA ZA IZOBRAŽEVALNI SEMINAR »UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE«, ki ho 16. do 18. septembra 1996 »Ime in priimek: ______________________;_________________ • Datum rojstva: . • Izobrazba: • Naslov doma: • Zaposlitev: - naziv in naslov družbe: - delovno mesto: • Član sindikata dejavnosti Slovenije: • Član sveta delavcev: DA NE • Telefonska številka: Opomba: med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica: DA NE V_______________________________ Žig in podpis odgovorne osebe KAJ DELAJO V republiških odborih ALBERT VODOVNIK JE OBISKAL KOVINARJE V PODRAVJU Prejšnji leden seje v Mariboru mudil Albert Vodovnik, ki seje pogovarjal s predstavniki Skei v bivšemTamu. Skupaj s predsednikom Skei v bivšem Tamu Dragom Gajzerjem seje pogovarjal tudi s stečajnim upraviteljem Mirkom Žagarjem. Albert Vodovnik seje nato sestal še s predstavniki območne organizacije Skei za Podravje, kjer sta ga predsednik in sekretar območnega odbora Branko Medik in Edi Ozimic seznanila s problemi, s katerimi se ta čas srečujejo kovinarji v podravskih podjetjih. Po informacijah sodeč razmere niso rožnate. T.K. V območnih organizacijah Podravje Vuzeniški livarji niso stavkali zaman Okoli 370 delavcev Livarne iz Vuzenice v Dravski dolini ni stavkalo zaman. Delavci so zahtevali izplačilo plač pred odhodom na kolektivni dopust. Sekretar območnega odbora Skei za Podravje Edi Ozimic, ki jim je po pooblastilu predsednika Skei Alberta Vodovnika pomagal stavko izpeljati, je prepričan, da delavci pred odhodom na kolektivni dopust ne bi dobili plače, če ne bi stavkali. Delavci so stavko po izplačilu plač prekinili, po kolektivnem dopustu pa se bodo začeli pogajati tudi o uresničevanju nekaterih drugih delavskih pravic. Sicer pa ima Livarna v Vuzenici, ki je v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj, težave zlasti zaradi tega, ker večji del svoje proizvodnje prodaja Cimosu, ki Livarni dolguje že več kot milijon mark. T.K ZSSS - Območna organizacija za Dolenjsko Novo mesto, Cvelbarjeva 3 Zastopanje Pionirjevih delavcev v stečjanem postopku Z uvedbo stečajnega postopka V GIF PIONIR p.o. Novo mesto je skoraj 4.200 bivših pionirjevih delavcev pridobilo pravico za prijavo svojih terjatev do stečajnega dolžnika. Delavske terjatve je smotrno prijaviti, saj imajo delavci po zakonu o stečaju del terjatev (neizplačanih plač do izhodiščnih OD po kolektivni pogodbi) prioriteto pri poplačilih iz stečajne mase. Na osnovi dogovora s stečajno upraviteljico in sindikatom je Območna organizacija ZSSS za Dolenjsko poslala minuli teden vsem nekdanjim zaposlenim Pionirja ponudbo o brezplačni pravni pomoči - zastopanju vseh delavcev v stečajnem postopku. Sindikalna pravnica pa bo lahko prijavila te terjatve za delavce, ki bodo poslali na območno organizacijo pooblastilo do 25. Septembra. Med pešto z vrnjenimi pooblastili je tudi nekaj vrnjene pošte-obvestil, zaradi napačnih (spremenjenih) naslovov, ki niso bili javljeni kadrovski službi podjetja, zato še posebno prosimo delavce - tujce, da se medsebojno obveščate in pokličete po telefonu Pionir v stečaju oziroma Območno organizacijo ZSSS za Dolenjsko, telefon 068/321-564. Jože Miklič, sekretar Po čem smo (pre)živeli? Ocenjeni življenjski stroški tri- in štiričlanske družine JULIJ 1996 Skupina dobrin iz košarice tričlanska de poprečni stroški avska družin minimalni stroški a mini. mes. stroški štiričlanska d aoprecni stroški elavska druž minimalni stroški na mini. mes. stroški ndeks cen življenjskih potrebščin VII.96/IV.96 Indeks cen življenjskih potrebščin VII.96/VI.96 Indeks cen življenjskih potrebščin VII.96/XII.95 1.Hrana 50464 30 39621.iš 39021.28 62649.97 47708.51 66.56 108.50 2.Piiača 8106.64 2971.03 2971.03 8156.06 2992.21 2992.21 104.20 101.60 109.40 3.Kajenje 4916.38 2657 50 2657.50 4916.38 2657 50 2657.50 106.30 100.00 107.40 4.0blacila 24196.78 14906 09 718.39 29613.63 18293.29 792.34 101.20 100.20 103.80 S.Cbutev 5599.19 4271 70 0.00 6609.49 4751.65 0.00 101.30 100.00 103.70 e.Stanovanie 21399.07 15402.31 12215.33 26082.98 18510.55 14652.62 104.80 101 40 119.90 /.Oarevanle. razsvetljava 18263.03 12768.46 10882.58 22561.93 15240.18 12974.07 100.00 100.00 100.30 S.Gospodinjska oprema 11321.08 5994.66 0.00 13463.94 6958.66 0.00 100.80 100.20 102.90 9.Hiaiena.zdravstvena neqa 13661.95 11491.02 7948.55 15378.09 12806.44 9245.73 102.50 100.90 103.90 10 izobr .kultura,razvedrilo 25036.16 10443.16 6219.05 28358.96 11645.46 6397.82 102.80 100.70 107.80 11.Prometna sr.in storitve 28796.79 10364.24 4706.45 35650.75 13565.54 5207.13 100.60 100.20 105.60 12.Razni oredmeti in storitve 3383.27 2015.34 0.00 4222.57 2246.93 0.00 101.00 100.30 106.80 13.Druqi izdatki 36610.76 8802.01 7670.43 39520.53 9125.32 7670.43 101.00 100.30 106.80 SKUPAJ (v SIT) 251755 38 141108 81 95010 59 297185 28 166502 24 VI 0298.37 stoonia rasti košaric VII.96/I\/.S6 1.36 1.29 T.31 1.24 1.12 stoonia rasti košaric VII.96/VI.96 0.34 0.32 0.30 0.33 0.31 0.29 stoonia rasti košaric VII.96/VII.95 13.37 14.08 15.98 13.35 13.98 16.26 KOMENTAR: Struktura življenjskih stroškov Mesec: JULIJ 1996 V juliju 1996 seje v primerjavi s prvimi meseci letošnjega leta rast cen umirila. Drobnoprodajne cene (in- 1.Hrana 20.0 27.7 41.1 21.1 28.7 43.3 2. Pijača 3.2 2.1 3.1 2.7 1.8 2.7 3.Kaienie 2.0 1.9 2.8 1.7 1.6 2.4 življenjskih potrebščin pa za 0,3. V primerjavi z lanskim decembrom so A.Oblačila 9.6 10.6 0.8 10.0 11.0 0.7 S.Obutev 2.2 3.0 0.0 2.2 2.9 0.0 6,Stanovanje 8.5 10.9 12.9 8.8 11.1 13.3 bile julija letos drobnoprodajne cene 7.0qrevanle,razsvetl|ava 7.3 9. C 11.5 7.6 9.2 11.8 višje za 6,1, cene življenjskih potreb- S.Gospodinjska oprema 4.5 4.2 0.0 4.5 4.2 0.0 ščin pa za 6,8 odstotka. 9.Hiqiena,zdravstvcna neqa 5.4 8.1 8.4 5.2 7.7 8.4 Šest košaric življenjskih potreb- 10. Izobr,kultura, razvedrilo 9.9 7.4 6.5 9.5 7.0 5.8 ščin, ki jih spremljamo v DE, seje 11.Prometna sr.in storitve 11.4 7.3 5.0 12.0 8.1 . 4.7 julija (v primerjavi z junijem) po- 12.Razni predmeti in storitve 1.3 1.4 0.0 1.4 1.3 0.0 dražilo od 0.29 do 0.34 odstotka. V 13.Druqi izdatki 14.5 6.2 8.1 13.3 5.5 7.0 SKUPAJ: 100.0 TTO5 TOT5 166.0 TOTiJ Vir: Statistični urad Republike Slovenije Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS S ,r' -. 22. avgusta 1996 Gorenje: certifikati ali denar?! Sporna besedica »lahko« »Ob sprejemu panožne kolektivne pogodbe slovenske kovinske in elektroindustrije leta 1991, kije v svojem 62. členu govorila o tako imenovanih zadolžnicah, to je o zaostankih izplačanih osebnih dohodkov za določenimi s kolektivno pogodbo, smo imeli vsi v mislih participacijo pri lastninjenju v obliki delnic«, zatrjuje Branko Amon, predsednik SKEI poslovnega sistema Gorenje. Tudi v Gorenju so se od leta 1989 naprej srečevali z velikimi težavami. Pravijo, da so bile takrat razmere prav dramatične. S skrajnimi napori so vzdrževali redne dobave reprodukcijskega materiala, imeli so nemogoče likvidnostne težave zaradi neplačevanja računov kupcev iz nekaterih delov takratne Jugoslavije. Vrstili so se odpisi terjatev, posamezne banke so zahtevale vračilo posojil. Večino dni v letu 1990 so imeli blokiran žiro račun. Zamikali »SKEI poslovnega sistemu Gorenje ne more podpirati tožb delavcev za izplačilo razlik med dejansko izplačanimi plačami in kolektivno pogodbo«. Po mnenju Branka Amona gre za nerealne tožbe, ne gre za kršenje pravic, ki gredo delavcem. so dneve izplačila osebnih dohodkov vsak mesec... Zaradi fiktivnega tečaja 1 DEM = 7 DIN so planirani povprečni osebni dohodki na zaposlenega narasli iz 600 DEM na 698 DEM. Kljub temu pa so bili ti osebni dohodki znatno pod določenimi s kolektivno pogodbo... V Gorenju v tej zvezi omenjajo, da je bila panožna kolektivna pogodba pripravljena na osnovah, ki v ničemer niso upoštevale dejanskih razmer v Sloveniji, se pravi, daje bila že v svojem izhodišču nerealna. Na to so predstavniki Gorenja večkrat opozarjali, žal pa brez uspeha... Plače v Gorenju niso bile nikoli visoke, saj jih proizvodnja velikih gospodinjskih aparatov stroškovno ne prenese. Za panožno kolektivno pogodbo so zlasti zaostajale v letih 1990, 1991 in 1992. Upoštevaje položaj gospodarstva in Gorenja so vodstvo, predstavniki sindikata in zaposleni takrat soglasno ugotovili, da panožne kolektivne pogodbe v celoti ni mogoče uresničiti, saj bi njeno dosledno uresničevanje zagotovo ogrozilo obstoj Gorenja, najmanj pa pripeljalo do množičnega odpuščanja delavcev, pripovedujejo v Gorenju. To pa bi bilo tudi v nasprotju z v Gorenju sprejetim programom kadrovskega prestrukturiranja, s katerim je bilo dogovorjeno, da bodo število zaposlenih zmanjševali po tako imenovani »mehki« varianti. Edina pot za uveljavitev zaostankov plač za kolektivno pogodbo za obdobje 1990-1992 je bilanjihova vključitev v proces lastninjenja.Tudi po prizadevanju vodstva in SKEI Gorenja je tak‘no možnost spremenjena zakonodaja o lastninskem preoblikovanju podjetij omogočila. Se več: V Gorenju so celo predlagali, da naj bi zaostanke plač za panožno kolektivno pogodbo vknjižili v otvoritveno bilanco kot obveznost, vendar to ni bilo dovoljeno. Zapleti z lastninjenjem S programom lastninskega preoblikovanja Gorenja d.o.o. je predvideno, da zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci vseh povezanih družb v Gorenje, d.o.o., zamenjajo za delnice Gorenja iz interne razdelitve tako lastniške certifikate kot potrdila po 25. a členu zakona o lastninskem pre- oblikovanju podjetij (za zaostanke plač za kolektivno pogodbo za čas 1990-1992).Tako bi, kot poudarjajo v vodstvu Gorenja, poravnali obveznosti do delavcev, ki so dali pomem- vorjenega programa racionalizacij in nujnega dviga storilnosti so zadnja leta nekateri delavci sporazumno in z izplačanimi odpravninami zapustili Gorenje) in upokojenci. »Zaostanke plač za panožno kolektivno pogodbo za leti 1993 in 1994, ki jih ni bilo mogoče upoštevati v procesu lastninjenja, pa bo Gorenje izplačalo vsem upravičencem v naslednjih dveh letih, n čemer so se že dogovorili s predstavniki sindikata.« ben prispevek pri odpravljanju težav, s katerimi seje srečeval ta poslovni sistem. Žal pa je Gorenje, d.o.o., dobilo soglasjeAgencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo k programu lastninskega preoblikovanja šele maja 1996. Se pravi ve- » V Gorenju dodajajo ob tem, da so največ tožb vložili nekdanji zaposleni (zaradi dogovorjenega programa racionalizacij in nujnega dviga storilnosti so zadnja leta nekateri delavci sporazumno in z. izplačanimi odpravninami zapustili Gorenje) in upokojenci.« liko pozneje, kot so računali. Nekateri zaposleni, bivši zaposleni in tudi upokojenci so, kot vse' kaže, na velike težave, s katerimi se je srečevalo Gorenje na začetku devetdesetih let, ko je bilo boj za preživetje, verjetno enostavno že pozabili, z^ato so se posamezniki odločili, da zaostanke njihovih plač za kolektivno pogodbo iz let 1990-1992 enostavno iztožijo. Doslej je za razliko plač tožilo manjše število zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev. Število tožb seje povečalo potem, ko je Gorenje, d.o.o., objavilo program lastninskega preoblikovanja. V Gorenju dodajajo ob tem, da so največ tožb vložili nekdanji zaposleni (zaradi dogo- V Gorenju v tej zvezi ugotavljajo, da so sodišča pri reševanju odškodninskih zahtevkov izredno ažurna, čeprav so zahtevki, vsaj po njihovem mnenju, previsoki, saj niso upoštevana obdobja, ko so bile plače zakonsko zamrznjene. Sodišča upoštevajo samo obligacijska razmerja, ne spoštujejo pa intervencijske zakonodaje. Tožbe, ki so se pojavile v zadnjem času, pa kažejo, da posamezniki računajo predvsem na nerealne visoke obresti, to je na denar, ki ni njihov. Zaostanek plač za panožno kolektivno pogodbo bremeni pa podjetje in zaposlene. Branko Amon, predsednik SKEI poslovnega sistema Gorenje, zatrjuje, da so se vseskozi zavedali problematike izplačevanja plač po kolektivni pogodbi. »Ob sprejemu panožne kolektivne pogodbe kovinske in elek-tro industrije leta 1991, ki je v svojem 62. členu govorila o tako imenovanih zadolžnicah, to je o zaostanku izplačanih osebnih dohovkov za določenimi s kolektivno pogodbo, smo imeli vsi v mislih participacijo pri lastninjenju v obliki delnic!« Za sindikat so tožbe nerealne Branko Amon še dodaja, da so se tudi sindikati aktivno prizadevali, da je bila spremenjena zakonodaja in OGOLJUFANI ZDENEXOVI UPNIKI SO SE ZNAŠLI ŠE V PRIMEŽU DACARJEV Okoli 3500 občanov, ki je mariborskemu Zdenexu za visoke obresti posodilo skupno 18 milijonov mark, še vedno trepeta, ali bodo posojeni denar še kdaj dobili nazaj. Kakor smo v Delavski enotnosti že poročali, se je Zdenex znašel v velikih težavah, ker mu dolžniki, ki jim je po višjih obrestih posojal od občanov sposojeni denar, kreditov ne vračajo več redno. Zato tudi Zdenex posojilodajalcem ne more več po dogovorjenih pogojih vračati sposojenega denarja in obresti. Zaradi težav (posojilodajalci terjajo takojšnje vračilo vloženih sredstev; zaposleni v Zdenexu že tri mesece niso dobili plač, zato so demonstrativno prenehali delati, najbolj ogorčeni posojilodajalci grozijo lastnici in zaposlenim v podjetju itd.) Zdenex že drugi teden ne posluje, zato so posojilodajalci še bolj zaskrbljeni za svoja sredstva. Medtem ko si posojilodajalci gri- zejo nohte in premišljujejo kako bi prišli do svojih prihrankov (nekateri svoje terjatve do Zdenexa poskušajo prodati prek malih oglasov po polovični ceni), pa so nekateri od njih že dobili vabilo za pogovor na davčni upravi. Zde-nex je namreč od 1993. leta normalno posloval, zato so nekateri s posojanjem denarja dobro zaslužili, saj je Zdenex dajal od 4- do 5-odstotne obresti. Tisti, ki so Zdenexu posodili več sto tisoč mark, so vsak mesec dobili lep kupček mesečnih obresti (za posojenih 100 tisoč mark so znašale mesečne obresti od 4 do 5 tisoč mark). Člen 66. zakona o dohodnini pa določa, daje osnova za davek na obresti za posojila razlika med pridobljenimi obrestmi za posamezno posojilo in re- valorizacijskimi obrestmi, izračunanimi na podlagi rasti cen na drobno v obdobju, za katero je bilo dano posojilo. Vsi, ki so Zdenexu posojali denar, bi torej morali zaslužek od obresti prijaviti davčni upravi, ko so vsako leto do 31. marca prijavljali dohodek za odmero dohodnine. Kdor tega ni storil, je utajil dohodek, zato mu poleg večje odmere dohodnine grozi še plačilo 400 tisoč tolarjev kazni, morebiti pa tudi obisk pri sodniku za prekrške. Kriminalisti, ki pregledujejo poslovanje Zdenexa, so nedavno zasegli de! dokumentacije tega zasebnega podjetja. Tako so tudi dacarji prišli do natančnih podatkov, koliko so posamezniki v minulih treh letih s posojanjem denarja Zdenexu v resnici zaslužili. Zato jim sedaj ne bo težko primerjati podatkov iz Zdenexovih poslovnih knjig ter prijav dohodka posameznih občanov. Tistim, ki zaslužka od obresti niso prijavili, se ne piše dobro. Ob tem pa dacarjev prav nič ne zanima, kaj so občani z zaslužkom od obresti naredili - ali sojih porabili ali vložili nazaj v Zdenex. Zaslužek je zaslužek in treba je plačati dohodnino. Zato se nekaterim, ki so želeli najhitreje oplemenititi svoj denar in so zato v Zdenexu poleg glavnice puščali tudi obresti, kaj lahko zgodi, da bodo morali večjo dohodnino in kazen državi plačati prej, preden bodo od Zdenexa prejeli nazaj en sam tolar tistega dohodka, ki so ga utajili. Kako bodo prišli do denarja za plačilo kazni in višje dohodnine, pa je njihova stvar in ne stvar dacarjev ali države. Tudi če bodo kriminalisti ugotovili, daje Zdenex’ posloval nezakonito, posojilodajalci, ki so utajili davek, ne bodo rešeni dacarjev. Še pred kratkim so posojilodajalci klicali na pomoč državo, češ, zakaj dopušča takšno anarhijo in sumljivo poslovanje ter zakaj česa ne naredi, da bi jim Zdenex vrnil denar. S svojim klicem na pomoč so si tako posojilodajalci pravzaprav sami nakopali na glavo še dacarje. Lahko bi vedeli, da vsaka država najbolj skrbi za svojo malho. Tako je pač v kapitalizmu. Ne pozna usmiljenja, ko gre za denar. MURA JE V PRVEM POLLETJU POSLOVALA USPEŠNO Mura iz Murske sobote, ki daje delo in kruh več kot 6 tisoč delavcem v Pomurju in številnim kooperantom oziroma dobaviteljem iz vse Slovenije, je v prvem polletju letos poslovalo uspešno, saj je doseglo pozitiven poslovni rezultat. Prvih šest mesecev je Mura končala z boljšimi poslovnimi rezultati kot prvo polovico lani. S tem je člane nadzornega sveta delniške družbe Mura European Fashion Design-Proizvodnja oblačil seznanil predsednik družbine uprave Božo Kuharič, ko je na seji nadzornega sveta razgrnil poslovne rezultate in opisal razmere, v katerih je podjetje poslovalo v letošnjem prvem polletju. Podobno kakor že nekaj zadnjih let tudi v prvem polletju letos razmere za poslovanje Muri niso bile naklonjene. Mura - izvozi več kot 95 odstotkov svoje celotne proizvodnje -je v prvi polovici leta samo zaradi neustrezne tečajne politike in pre- cenjenega tolarja izgubila 170 milijonov mark prihodka. Kljub uspešnemu poslovanju pa v Muri v prvih šestih mesecih niso v celoti uresničili svojih načrtov. Zato je vodstvo delniške družbe že sprejelo vrsto ukrepov za povečanje produktivnosti, zmanjšanje stroškov, povečanje prodaje in izvoza in za boljšo organiziranost. Z omenjenimi ukrepi želijo v Muri doseči za letos načrtovane poslovne rezultate. TK. SE BOTAMOVA ZGODBA PONOVILA? Vsi, ki so spremljali propad mariborskega Tama, verjetno še pomnijo, kdaj seje dokončno začelaTamova pot navzdol. Bilo je pred približno tremi leti, ko so v Tamu prvič po razpadu nekdanjega jugoslovanskega trga ponovno začeli povečevati proizvodnjo in izvoz. Ohrabreni s čedalje boljšimi poslovnimi rezultati so sklenili posle za izvoz 600 avtobusov. Za to, da bi lahko takrat Tam povečal fizični ob- seg proizvodnje za znane tuje kupce, je potreboval nekaj milijonov mark zagonskih in obratnih sredstev, ki pa jih ni mogel dobiti ne od bank in ne od države. Dnevi, tedni in meseci so tekli, Tam je moleddVal za kredite, bankirji in oblastniki pa se niso in niso mogli odločiti, ali bi Tam v njegovih prizadevanjih podprli ali ne. Cas pa je v gospodarstvu in še zlasti v industriji denar. Iz meseca v mesec seje količina sredstev, ki jih je Tam potreboval za zagon proizvodnje, povečevala. Država in banke so se po številnih brezplodnih razpravah odločile za pomoč Tamu leto dni prepozno, potem ko je bilo zanj že prepozno... Kakor kaže se zgodovina ponavlja. Novo podjetje republiškega razvojnega sklada MPP Vozila, ki dela na lokaciji Tama v stečaju, je s kupcem iz Saudske Arabije že skoraj pred dvema mesecema podpisalo pogodbo za izdelavo 500 avtobusov v vrednosti 52,5 milijonov mark. Za to, da bi v Vozilih proizvodnjo tako velikega števila avtobusov pognali, pa potrebujejo do konca leta za 12 milijonov dolarjev kreditov, vendar jih ne morejo dobiti ne od re- publiškega razvojnega sklada, ne od bankirjev in ne od oblastnikov. Vsi omenjeni so polni pametnih nasvetov in idej, ko je treba druge učiti in jim svetovati kako naj gospodarijo in poslujejo. Ko pa se morajo sami odločiti in prevzeti soodgovornost za konkreten posel, pa jim stvari očitno ne gredo najbolje od rok, saj se ne (z)morejo odločiti. Ce se sklad, bankirji in oblastniki ne bodo hitro odločili ali velja posel s kupcem iz Savdske Arabije podpreti ali nanj pozabiti, lahko podjetje MPP Vozila doleti podobna usoda kot Tam. Najslabša je namreč tista odločitev, kije ni.To so najbolje občutili na svoji koži Tamovei. Tomaž Kšela izvedbeni akti. Zakonodajalec je predvidel, da podjetja lahko izdajajo delavcem delnice za zaostanke plač za obdobje 1990-1992. Sporno pa je tolmačenje besedice »lahko«. Ustavno sodišče RS je namreč presodilo, da je mogoče za zaostanke plač izdati delnico ali izplačati denar. Takšno tolmačenje pa je, vsaj za nas v SKEI, sporno.« »Vsa pravna praksa je na strani delavcev, ki tožijo. Sodišča so doslej prisojala za zaostanke plač izredno visoke obrestne mere, pri čemer pa niso upoštevala zakonskih omejitev. gre za nerealne tožbe, ne gre za kršenje pravic, ki gredo delavcem. »Vseskozi pa tudi poudarjamo, da lahko množično tožarjenje za zaostanke plač za kolektivno pogodbo privede do neobvladljivih posledic, saj lahko ogrozi socialno varnost vseh zdaj zaposelnih, podjetje pa pripelje v nemogoč položaj.« Za konec pa še to: izračune zaostankov plač zaposlenih v vseh povezanih družbah v Gorenje, d.o.o., za čas 1990-1992 zdaj preverjajo revizorji, pričakovati pa je, da bo mogoče potrdila po 25. a členu zako- »Edina pot za uveljavitev zaostankov plač za kolektivno pogodbo za obdobje 1990-1992je bila njihova vključitev v proces lastninjenja. Tudi po prizadevanju vodstva in SKEI Gorenja je takšno možnost spremenjena zakonodaja o lastninskem preoblikovanju podjetij omogočila. Še več: V Gorenju so celo predlagali, da naj bi zaostanke plač za panožno kolektivno pogodbo vknjižili v otvoritveno bilanco kot obveznost, vendar to ni bilo dovoljeno.« zamrznitve plač, ki so veljale tisti čas. Tako so posamezniki začutili, daje mogoče z obrestmi dobiti kar trikratno glavnico. Sprašujemo se, ali lahko res sodišča določajo obrestne mere za zaostanke plač.« »SKEI poslovnega sistema Gorenje ne more podpirati tožb delavcev za izplačilo razlik med dejansko izplačanimi plačami in kolektivno pogodbo«. Po mnenju BrankaAmona na o lastninskem preoblikovanju podjetij že v kratkem zamenjati za delnice Gorenja. Zaostanke plač za panožno kolektivno pogodbo za leti 1993 in 1994, kijih ni bilo mogoče upoštevati v procesu lastninjenja, pa bo Gorenje izplačalo vsem upravičencem v naslednjih dveh letih, o čemer so se že dogovorili s predstavniki sindikata. J. O. fr ■ v S1. JULIJEM JE ZAČEL VELJATI ZAKON 0 IZVAJANJU SOCIALNEGA SPORAZUMA IN HKRATI ZAKON O DAVKU NA IZPLAČANE PLAČE IN SPREMEMBE ZAKONA O PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST. Socialni sporazum in komentar Braneta Mišiča skupaj z nekaterimi prilogami v brošuri Brošuro lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 061/321-255, 1310-033, faks 311-956. ikm mm mm mm vm® mm mm mm mm mm mm sasss mm mm mm mm sssSs ^ Naročilnica - Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno I naročamo.........izvod(ov) brošure PLAČE’ 96 po 1.500,00 SIT (+ 5% 1 p. davek). Naročeno pošljite na naslov:............................ I Ulica, poštna št., kraj:.......................................... I Ime in priimek podpisnika:........................................ j 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Ind. naročnik - plačilo po povzetju Žig Podpis naročnika......................... a ieiavska enotnost 22. avgusta 1996 ZIVLIENJSKA RAZPOTJA ŠTIPENDIJE KOT SOCIALNI OBLIŽ veliko premalo. Zato obstoja resna nevarnost, da se bodo pri nas kmalu šolali le otroci iz bogatejših družin, kar bo razslojevanje prebivalstva še pospešilo. Tisti znani rek, Kolikor znaš, toliko veljaš, naj bi veljal tudi v vsakdanjem življenju. A še daleč ni tako. Celo država, ki bi morala spodbujati ustvarjalnost, se mačehovsko obnaša do mladih.To se najbolj kaže na področju štipendiranja, kjer so letos poleti zaostrili pogoje za pridobitev Zoisove štipendije, kijih država podeljuje izrazito nadarjenim dijakom in študentom. Po novem pri podeljevenju teh štipendij ni več materialnega cenzusa, avtomatično pa odpade vsakdo, ki nima nadpovprečnih ocen. Nov Predpis, ki je začel veljati letos poleti, bo prizadel marsikaterega nadarjenega študenta ali dijaka, ki bo ostal praznih rok. Dr. Jan Makarovič, profesor na Fakulteti za družbene vede, je v dnevniku Večer označil takšen način podeljevanja Zoisovih štipendij kot birokratski sadizem. Slovenci se nahajamo danes pred strahovitim ekonomskim, tehnološkim, informacijskim in kulturnim izzivom, ki ga predstavlja združenje razvitih držav zahodne Evrope, kako bomo kos temu izzivu, pa je v največji meri odvisno od naše skrbi za talente. Kako jim bomo pomagali, da se bodo čim bolj razvijali, ne pa, da jim bomo metali polena pod noge. Letos je dobivalo Zoisovo štipendijo 7391 dijakov in študentov, po neuradnih ocenah pa jih bo po novem manj. Obstoja nevarnost, da bomo s pritiskom na čim višje šolske ocene pogosto zadušili talent, namesto da bi ga razvili. Le še 3.000 kadrovskih Štipendij Veljavni pravilnik o štipendiranju-sprejetje bil leta 1993, dopolnili so ga že petkrat, zadnjič letos poleti - največ govori o dodeljevanju republiških štipendij. Le-te so namenjene tistim dijakom srednjih šol in študentom, ki niso Uspeli dobiti kadrovske štipendije ali štipendije kakega drugega štipendijskega sklada ali fundacije. Dohodki v njihovi družini ne smejo presegati z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti določene višine. Do šolskega leta leta 1988/89 so kadrovske štipendije - dodeljujejo jih podjetja in ustanove - predstavljale temeljno obliko štipendiranja. Takrat je bilo razpisanih skoraj 43.000 kadrovskih štipendij, od tega 9.000 za študij na višjih in visokih šolah, ostalo pa za srednje šole. Po napovedih bodo letos dodelili le še 3.000 kadrovskih štipendij. Republiške štipendije, ki so v devetdesetih letih nadomestile kadrovske, se firiancirajo iz proračuna, podeljuje pa jih Republiški zavod za zaposlovanje. V šolskem letu 1995/96 je prejemalo republiško štipendijo 54.646 štipendistov, od tega 14.029 študentov in 40.617' dijakov. Zoisove štipendije so sicer nekoliko višje od ostalih, toda še vedno dokaj nizke, posebno če pomislimo na to, da taka štipendija ne bi smela služiti le golemu preživetju, temveč bi morala talentiranemu posamezniku omogočiti študij, potovanja, nabavo knjig, računalnikov, ocenjuje dr. Jan Ma- karovič. Junija je bilo izplačano za republiške štipendije 759 milijonov tolarjev, skupaj s Zoisovimi štipendijami pa 939 milijonov tolarjev. v Študentska štipendija pokrije le 46 odstotkov stroškov Povprečna republiška štipendija za dijake je decembra znašala 14.295, za študente pa 19.366 tolarjev. Naj višjo januarsko štipendijo so imeli letos prosilci iz kmečkih družin (dijaki 17.483, študentje pa 23.111 tolarjev). Višina štipendije zavisi od višine zajamčene plače oziroma od dohodkovnega cenzusa, S katerim se odmirja in je zato socialno obarvana. S padanjem realne vrednosti zajamčene plače, pada tudi realna vrednost štipendije. Po podatkih Statističnega urada Slovenije so letos januarja dosegli minimalni življenjski stroški na družinskega člana štiričlanske družine okrog 25.000 tolarjev. Povprečna dijaška republiška štipendija je takrat pokrila le kakšnih 37 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov dijaka, ki se šola v kraju bivanja, pri študentu pa 46 odstotkov. To pa je za družine z nizkimi prejemki Kako do republiške štipendije ■ Vsi tisti dijaki in študentje, ki bi v prihajajočem šolskem letu vadi dobili štipendijo, morajo pohiteti. Skrajni rok za odujo prošnje je z.a dijake peti, za študente pa trideseti september. Glavni pogoj z.a pridobitev republiške štipendije je dohodkovni cenzus. Dijaki in študentje, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča, lahko uveljavijo pravico do republiške štipendije, če njihov dohodek na družinskega člana v drugem tromesečju leta 1996 ne presega sto odstotkov zajamčene plače (33.140 tolarjev bruto). Dijaki in študentje, ki se šolajo zunaj kraja svojega bivališča, pa lahko zaprosijo z.a republiško štipendijo, če isti dohodek ne presega 130 odstotkov zajamčene plače (43.082 tolarjev bruto). Dijakom in študentom, ki so republiško štipendijo prejemali že letos, na Republiškem zavodu z.a zaposlovanje priporočajo, da čim prej predložijo zahtevano dokumentacijo. Zanje velja, da lahko navedeni dohodkovni cenzus presegajo le za 10 odstotkov, doseduj je veljalo 20 odstotkov. Za Zoisove štipendiste, ki so jim letos ukinili dohodkovni cenzus, veljajo naslednji pogoji. Če kandidat od drugega letnika dalje ne doseže najmanj povprečne ocene prav dobro (dijaki) oziroma najmanj ocene osem (študenti) ali se ne izkaže z. javno priznanim izjemnim rezultatom, se mu štipendija ne izplačuje, mu miruje. Če pa kandidat v drugem in naslednjih letnikih ne doseže ocene dobro (dijak) oziroma ocene sedem (študent) iz značilnih predmetov za izobraževalni program, se mu štipendija ukine. Dokaj nizka višina republiških štipendij, skromno število kadrovskih štipendij, hitro razslojevanje prebivalstva na bogate in revne, slaba izobrazbena raven prebivalstva - vse to so razlogi, da bi bilo treba še okrepiti sedanje oblike štipendiranja, določiti nove vire financiranja, zraven pa spodbujati najrazličnejše oblike pomoči pri izobraževanju mladih in starejših. Tako majhna država kolje Slovenija, z vedno manjšo številčnostjo generacij, ne bi smela dovoliti, da bi izobraževanje prepustili v glavnem le gmotnim možnostim posamezne družine. Država bi morala bili zainteresirana, da iz vsake generacije dobi čim več strokovno izobraženih ne glede na njihovo socialno poreklo, najbolj nadarjenim pa še posebej pomagati. Marija Frančeškin »Razmere v tekstilni in usnjarsko-Predelovalni industriji, ki daje na Ptuju delo in kruh največjemu številu dela-vk in delavcev, so čedalje hujše. Nedavno je morala v stečaj tovarna volnenih izdelkov v Majšperku, kjer je bilo zaposlenih 237 delavcev. Z velikimi ležavami se srečujejo tudi v Planiki v Majšperku ter v Delti, ValidU, podjetju Zoorn, v Zaščiti in še v nekaterih '"anjših ptujskih tekstilnih podjetjih. Velika večina delavcev v tekstilni in Usnjarskopredelovalni industriji na našem območju ne dobiva plač in drugih Prejemkov po kolektivni pogodbi,« je Povedal sekretar območnega odbora Zveze Svobodnih sindikatov na Ptuju Horis Frajnkovič. Delavci Planike še čakajo na regres »V Planiki, - zaposlenih ima okoli 240 delavk in delavcev - ne dobivajo Plač po kolektivni pogodbi, prav tako Pa zaposleni še niso dobili niti lanskega regresa. Delavce skrbi bi usoda njihovih delovnih mest, saj po stečaju tovarne v°lnenih izdelkov v Majšperku tako rekoč nimajo več drugih možnosti za znposlitev,« pojasnjuje Frajnkovič. »Nekaj delavcev je sporazumno prekinilo delovno razmerje v Planiki, vendar niso dobili odpravnine, saj je določilo o izplačilu odpravnine v sporazumu tako napisano, daje rok izplačila °dvisen tako rekoč od dobre volje Podjetja.« Po Frajnkovičevih besedah se sindikat delavcev tekstilne in usnjarsko-Predelovalne industrije v podjetju bori ^a interese delavcev. »Kljub temu je ™ delavk in delavcev nr»j;rij:( rn»^-^ 2ŠSS v KNSS, ki je v toniki poskušal pridobiti čim več novih c anov z nerealnimi obljubami.« Labod je imel dobiček, njegovi delavci na “taju pa minimalne plače Iz nekdanje tovarne Delta, kije bila obrat Laboda iz Novega mesta, pa sta Pred kratkim nastali dve podjetji. »Na 1 Maja je bilo registrirano inva-! j 0 P0(ljetje Valido, ki zaposluje 122 e avk *n delavcev. Od začetka junija Pa kot samostojno podjetje posluje tudi °voustanovljena družba z omejeno odgovornostjo Labod Delta Konfekcija, 1 zaposluje 403 delavce. V obeh pod- TEKSTILNA INDUSTRIJA PROIZVAJA ČEDALJE VEČ DELOVNIH INVALIDOV jetjih imajo delavci zelo slabe plače. Veliko delavcev ne prejema niti minimalne plače 54.500 tolarjev bruto,« pravi Frajnkovič. »Kljub temu pa delavci ne stavkajo, saj se bojijo, da bi novoustanovljena podjetja sami pahnili v stečaj in bi tako ostali brez dela in redne zaposlitve.« več. Tako sta novi podjetji začeli tako-rekoč iz nič.« Poleg tega pa so imeli delavci Labodovega obrata na Ptuju zadnja leta izjemno nizke plače. »Generalni direktor novomeškega Laboda se je nedavno v nekem pogovoru pohvalil, češ daje lani Labod posloval z dobičkom. Hkrati pa frajnkovič: Večina tekstilnih delavcev na Ptuju nima plače po kolektivni pogodbi Labod Delta Konfekcija in Valido zares nista v zavidljivem položaju. Njihov ustanovitelj in lastnik je Labod iz Novega mesta, kije zase obdržal vse premoženje prejšnjega obrata na Ptuju. Zato sta morali novi podjetji prostore in stroje vzeti v najem od novomeškega Laboda. »Delavci imajo občutek, da so bili s takšnim načinom reorganizacije izigrani. Večina delavcev nekdanjega Labodovega obrata na Ptuju je namreč svoje certifikate vložila v lastno podjetje-torej v novomeški Labod. Sedaj ko je Labod tik pred lastninjenjem, so se znašli v samostojnem podjetju, vanj pa je Labod vložil samo najnujnejši ustanovitveni kapital in nič delavke in delavci na Ptuju niso imeli plač niti po socialnem sporazumu, kaj šele po kolektivni pogodbi. Prav tako niso dobili regresa. Na račun izkoriščanja delavcev bi lahko tudi marsikatero drugo podjetje poslovalo z dobičkom,« pravi Frajnkovič. Delavke in delavci novega podjetja Labod Delta Konfekcija so se dogovorili, da bodo od novomeškega Laboda izteijali razliko v plačah od 1991 letatervse neizplačane regrese. Najprej bodo poskušali izplačilo zaostalih obveznosti doseči zlepa, če ne bo šlo, pa zgrda oziroma s tožbami na delovnem sodišču. Prav tako so sindikalisti že obvestili inšpekcijo dela, da do osamosvojitve Laboda Delte Konfekcije 2.7.1996 v Labodovem obratu na Ptuju zaposleni niso prejemali plač niti po socialnem sporazumu. Slabi zgledi vlečejo Tudi v mešanem podjetju Zoorn, čigar večinski lastnik je avstrijski podjetnik, ne izplačujejo plač po kolektivni pogodbi. V tem podjetju, v katerem po besedah Borisa Frajnkoviča opravlja finančne in računovodske posle preko svoje firme stečajni upravitelj Tama, Mariborskega tiska in Elektro-kovine Mirko Žagar (mimogrede -konec osemdesetih let je bil tudi direktor Delte-Laboda na Ptuju), letos pred kolektivnim dopustom delavci še niso dobili regresa. To seje v zadnjih letih zgodilo prvič, saj so delavci doslej regres dobivali pred kolektivnim dopustom. »Tuji delodajalci se zavedajo, da morajo delavcem plačati, kar jim pripada po kolektivni pogodbi in zakonih, vendar pajih drugače učijo slabi zgledi pri nas in morda tudi nekateri domači prišepetovalci...,« opozarja Frajnkovič. S podobnimi težavam: v— - — rvui vt^nnn •• •• ----------------------- icKsuinin podjetij na Ptuju se srečujejo tudi v podjetju Zaščita, v katerem 70 delavcev izdeluje zaščitne obleke.Tudi v tem podjetju delavci ne prejemajo plač po kolektivni pogodbi. Sindikat si prizadeva za boljše delovne razmere »Čeprav so v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji delavci zelo slabo plačani, morajo zelo trdo in prizadevno in delati, saj so norme čedalje višje. Zato ustvarja ta industrijska veja tudi izredno veliko delovnih invalidov. Svobodni sindikalisti si zato ne prizadevamo samo za pošteno vrednotenje dela v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji in za druge pravice delavcev, temveč tudi za ustrezne delovne razmere,« je rekel Boris Frajnkovič. Tomaž. Kšela Založba ČZP Enotnost Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana V Zbirki priročnikov za sindikalne zaupnike in strokovne službe smo zaradi izjemnega povpraševanja ponatisnili razprodani (1) SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO SOUPRAVLJANJE avtorjev Mata Gostiše in Gregorja Mikliča 6.900,00 SIT V tej zbirki imamo na zalogi še priročnike: (2) SOODLOČANJE, ZAPOSLOVANJE, KOLEKTIVNA POGODBA avtorja Heribert Kohl in Zvone Vodovnik 2.400,00 SIT (3) DOKUMENTI DRUGEGA KONGRESA ZSSS s statutom ZSSS 1.800,00 SIT (4) DELNIČARSTVO ZAPOSLENIH NA POTI K EKONOMSKI DEMOKRACIJI - mag. Aleksandra Kanjuo Mrčela TEMELJNI POJMI O GOSPODARSKIH DRUŽBAH - Nadja Cvek SODELOVANJE DELAVCEV V ORGANIH DRUŽB - Gregor Miklič URESNIČEVANJE ZAKONAO SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU -Milan Utroša 2.000,00 SIT Vse štiri priročnike lahko naročite na naslov ČZP Enotnost, Dalmatinova 4,Ljubljana po telefonu (061) 321-255 ali do faksu 311-956. naroulhica Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo.izvod(ov) priročnika pod zap. št. (1), ..... izvod(ov) pod zap. št. (2), ..... izvod(ov) pod zap. št. (3) in ..... izvod(ov) pod zap. št. (4). Naročeno nam pošljite na naslov: ..................... Ulica, poštna št., kraj: ............. Ime in priimek podpisnika: ........... Račun bomo plačali v zakonitem roku. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Kraj, datum: .................... Podpis naročnika . 8 Maska enotnost 22. avgusta 1996 NAGRADNA KRIŽANKA Nagradna križanka št. 39 SEVERNO- AMERIŠKO INDIJANSKO PLEME MESTO V FRANCIJI TEHTNOST, VELJAVNOST TIROLSKA REKA BALZACOV LITERARNI JUNAK kvtor. Borut Lem ŠPANSKI VIOLINIST (PaUo de) DOMAČINSKI REZERVAT V JUŽNI AFRIKI BIBLIJSKI PREROK NEMŠKI PISATEU (Ludwig) TIPALNI ORGAN NA GLAVI INSEKTOV SKANDINAVSKO MOŠKO IME PASJE ZEUE KRAJ PRI OPATIJI LUDOLFOVO ŠTEVILO KONEC MOLITVE SLOVENSKI PESNIK (Broco) MLADI LJUDJE SLOVENSKI SKLADATELJ (Vasilij) NEMŠKA IGRALKA (Elke) SLOVENSKI PROTESTANTSKI PISATEU (Sebastijan) IGRALKA KARINA URADNI SPISI PLUG NOBELU PROGA FRANCOSKI REŽISER (Jules) NACIONALNA STRANKA V MAROKU DOLG LETALSKI NAPAD ODSTAVNA PROGA PRI ŽELEZNICI TRAVNIŠKA RASTLINA OSTRO DIŠEČ PLIN IZRAELSKI POLITIK (Mo$e) KRANJSKI ALPINIST (Franc) španski Čelist (Poblo) REŽISER JOVANOVIČ BEETHOVNOVA SINFONIJA EKVADOR FARMA NA DIVJEM ZAHODU IGRALEC GABLE BOGOMIL V SRBIJI AMERIŠKI PISATEU (Norman) DRŽAVA V AFRIKI LUKA V ALŽIRIJI (Bone) SOKRATOV TOŽNIK Delavsko enotnost JAPONSKI Pl SAKU (Hokuseki) MANJŠE PLOVILO RADIJ NEMŠKI PESNIK (Gottfried) KEMIK ONSAGER PLEME, ROD STANE SEVER UUBUANSKA PRODAJNA GALERIJA TERME PRI PADOVI POGON DIVJADI LEPOTNA KRAUICA LUKA V IZRAELU NAČELNIK BANOVINE TELUR STARORIMSKI PISATEU ITALIJANSKI NARAVOSLOVEC (Froncesco) PRITOK RENA JANEZ ERŽEN SIMON AŠlC PREBIVALCI NEKDANJE ASIRIJE RUSKI REŽISER (Sergej) MADŽARSKI DELAVSKI PESNIK (Lojos) POZOR! K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad. Nagradna križanka št. 39 Rešitve nam pošljite do 27. avgusta 1996 na naslov: Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št.39 Nagrade za rešeno križanko so: (1) - ura Etic Quartz, (2), - 5.000 SIT, (3) - 3.000 SIT, (4) - 2.000 SIT, (5) - knjižna nagrada. Rešitev nagrade križanke št.37 SKOLOPENDRA, KOLAROVGRAD, OLIVIER, SIR, PE, ANTON, S/l, DANILO, PASAR, VAŠKO, KOALA, AMATER, ANION, ISPA, DELEDDA, AR, ENS, RV.ANTELAMI, KIST, LEA, ME, SIN, TRENT, PEST, ALK, NEVAI, ČESAN KA, NART, LAKE SU P ERI OR, TJAŠ, ETALON, DANKA Izžrebani reševalci nagradne križanke št.37 1. Petra Draganič, Smetanova 29, 2000 Maribor 2. Vanja Dobovičnik, Vinska gora 40,3320 Velenje 3- Igor Črnugelj, Župančičeva 2, 8330 Metlika 4. MajaZečevič, Ul. Štrauho-vih 39, 2000 Maribor Križanko pripravil SALOMONOV UGANKAR Nagrade bomo poslali po pošti ^---------------------------- NAGRADNI SKLAD 5. Srečko Meh, Levec 54, 3301 Petrovče I Ta teden sta praktični nagradi v naš nagradni sklad prispevala: • Uro Etic Quartz - UZO, d. o. o., podjetje za tr-I govino, proizvodnjo in storitve Parmova 53, 61000 _ Ljubljana - tel.: 061/301-787; Trgovina: HalaTivo-I li. Celovška 25, tel.: 061/1315-155. V njej prodajajo I ure, zlato in ostalo; kozmetiko svetovnih znamk, igrače, _ avdio-video tehniko, tekstil - Casucci, Lee, Legend I in drugo. v.________________________________________________/ Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 32 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČiTNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO T. BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU -za 6 oseb -tri spalnice, kuhinja, dnevna soba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. Termini v septembru. 2. KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-, tri- ali štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 39 DEM. 3. MORAVSKE TOPLICE - zasebna hiša, 2-, 3- in 4-posteljne sobe. Cene: nočitev z zajtrkom 1.900 SIT, polpenzion 2.750,00 SIT, polni penzion 3.750,00 SIT. 4. POKLJUKA-DVO ALI ŠTIRIPOSTELJNIAPARTMAJI - spalnica, kuhinja, kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM. Brunarica za 8 oseb, cena 135 DEM. 5. RATEČE - PLANICA - počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenziona 35 DEM, polnega penziona pa 41 DEM. 6. NOVIGRAD - trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, cena 68 DEM. 7. BOHINJSKA ČESNICA - privatna hiša, 4 dvoposteljne sobe, TWC, kuhinja. Cena 18 DEM na osebo, apartmaji za 4 osebe 115 DEM. Možnost naročila obrokov. 8. SORIŠKA PLANINA - počitniški dom - triposteljne sobe in bungalov za 6 oseb. Primerno za taborniške skupine, šolo v naravi. Polni penzion 26 DEM. 9. ČATEŽ-štirje apartmaji z možnostjo uporabe kuhinje ali pa hišne ponudbe. Ponudba je dopolnjena z jahalno šolo, veslanjem na Krki in kopanjem v Catežkih toplicah. Najem apartmaja za 4 osebe je 75 DEM. 10. ROGLA-hotel PLANJA-polpenzion v dvoposteljni sobi 5.300 tolarjev, najem apartmaja v Termah Zreče za 4 osebe 7.200 tolarjev dnevno. Člani sindikata delavcev gostinstva in turizma imajo 10% popust. 11. MORAVSKE TOPLICE - kontejner za 5 oseb. Cena 66 DEM. 12. PIRAN - počitniški dom, 83 ležišč - zelo primeren za šolo v naravi. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. Počitniške hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih toplicah, Banovcih, Ptujskih toplicah, Rogli, Bovcu, Bohinju ali Kranjski Gori za vsa obdobja. B. DOPUST11996 - POLETJE 1996 OD 22. 6. DO 5. 9. 1. BARBARIČA PRI PULI - enosobno stanovanje za 4 osebe, najem 7 dni. Termini po 4. septembru 1996. Cena 4.800,00 SIT. 2. PIRAN - štiriposteljni apartmaji. Cena najema 95 DEM na dan. 3. POKLJUKA - dvo- ali štiriposteljni apartmaji. Cena najema 60 do 80 DEM na dan. 4. FIESA - tri- ali štiriposteljne sobe, tuš, WC. Polpenzion 47 DEM na dan, otroci do 10. leta imajo 30 % popust. 5. MORAVSKE TOPLICE - dvo- ali triposteljne sobe s tušem, wc-jem, možnost uporabe kuhinje. Cena 3.300 SIT na osebo, polpenzion 2.700 SIT, polni 3.750 SIT. 6. UMAG - hotel ISTRA - 7 dni, najem 414 DEM - apartmaji POLINEZIJA za 5 oseb - 7 dni, najem 850 DEM. 7. NOVIGRAD - hotel MAESTRAL - 7 dni, polpenzion 455 DEM. 8. MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje za 4 - 5 oseb, dnevni najem 55 DEM in turistična taksa. Termini v septembru. 9. NOVIGRAD - KASTANJA Cene: - lesene hišice za 2, 3 ali 4 osebe - nočitev 14 DEM/osebo, možnost polpenziona - hišice za družinski dopust z dvema ali tremi spalnicami, kuhinjo, kopalnico - 60 oz. 75 DEM dnevno. 10. POREČ - hotel TAMARIS -7 dni, polpenzion 500 DEM. - hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 329 DEM* - hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 430 DEM* - hotel NEPTUN - 7 dni, polpenzion 343 DEM akcija - bivate 7, plačate 6 dni ali bivate 12, plačate 10 dni -hotel DIAMANT-7 dni, polpenzion 417 DEM* - hotel GALEB - 7 dni, polpenzion 270 DEM* - apartmaji LANTERNA za 3 osebe 70 DEM*, za 4 osebe 80 DEM* - apartmaji LUNA za 3 osebe 65 DEM*, za 4 osebe 75 DEM - apartmaji DIAMANT za 2-4 osebe 70 DEM*, za 4-6 oseb 85 DEM*. 11. OTOK MALI LOŠINJ - Nerezine - enosobno stanovanje za 4 osebe, termini praviloma 7 dni - cena 60 DEM na dan. Termini v septembru. 12. OTOK CRES - ZAGLAV- garsonjera za 4 osebe, termini praviloma 7 dni. Prosto od 26. 8. 1996 - cena 76 DEM na dan. 13. PULA-MEDULIN-sistem Fortuna-hoteli, paviljoni, apartmaji; Kraj bivanja je znan 5 dni pred odhodom. 14. PAG - DRUŽINSKI HOTELTONV - triposteljne konfortne sobe, TWC, balkon - pritličje ali 1. nadstropje. Cena polpenziona 44 DEM, možna nočitev z zajtrkom, lastna restavracija in bife. Hotel ima lastno peščeno plažo 20 m od objekta. Parkiranje na urejenem parkirnem prostoru. Prosto po 17. avgustu. 15. HVAR - hotel PALAČE - polpenzion, za 7 dni 385 DEM* - hotel ANFORA - polpenzion, za 7 dni 385 DEM*. 16. BRAČ - privatni apartmaji za 2 osebi 455 DEM*, za 4 osebe 732 DEM*, za 6 oseb 905 DEM. 17. KORČULA - hotel LIBURNIA - polpenzion 420 DEM* - hotel MARKO POLO - polpenzion 346 DEM* --- ~ -u: >tnr» np - apartmaji BON REPOS za 2 osem tov za 4 osebe 595 DEM*, za 6 oseb 770 DEM*. Turistična taksa je 2,10 DEM za odrasle osebe na dan. 18. KRANJSKA GORA - Penzion Porentov dom, dvosobne sobe, TWC; cena polpenziona od 31 do 37 DEM na osebo. Popusti za otroke. 19. PODČETRTEK - Kontejner za 6 oseb, cena 80 DEM/osebo in za 4 osebe 58 DEM.Termini 2. 8. -9. 8. in 9. 8.-16. 8. veliki. 20. KLUB PALAČE PORTOROŽ - Hotel Neptun , 5 dnevni polpenzion 295 DEM, 7dnevni polpenzion 399 DEM. - Hotel Mirna, 5 nočitev z zajtrkom 210 DEM, 7dni 294 DEM. 21. SAVUDRIJA - Monteneta - štiriposteljne hišice, TWC, polpenzion 42 DEM, otroci do 10. leta imajo 30 % popusta. ‘-znižane cene hotelskih storitev za 6%. C. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. 1. ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb. Cena 65 DEM na osebo. 2. IZOLA - ribji piknik in ogled morskega dna. Pokličite za pripravo vašega programa. 4. DOLINA SOČE - ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program. Cena 2.700 tolarjev. 6. PARIZ-v oktobru 5 dni, samo 499 DEM, plačilo v treh obrokih. Prijave do 15. 9. 1996. Zelo ugodna ponudba. D. ORGANIZACIJA SEMINARJEV Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena. E. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC F.VELIKA POTOVANJA 1. NEW YORK - šestdnevni ogled mestnih znamenitosti in za doplačilo Washingtona, West Pointa, Niagarskih slapov itd. Cena 1.499 DEM. 2. ŠRILANKA - desetdnevni obisk čudovite dežele, za skupine cena 2.300 DEM_. 3. TURČIJA - KAPADOKI JA - odhod 29. avgusta, 7 dni, cena 1130 DEM- G. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa H. SEJMI 1. HANNOVER - CEBIT-HOME - osebni računalniki, od 28. 8. do 1 • 9- 2. PARIZ - sejem ženske konfekcije, za mlade, in moška konfekcija. Od 6. do 9. septembra. 3. FRANKFURT-Avtomehanika-avtodelavnice, servisi, bencinske črpalke, od 10. do 15. septembra. 4. KOLN - Fotokina, 18. do 23. september 5. HANNOVER -1AA - vozila za prevoz potnikov in tovora, vozila za posebne namene, od 21. do 29. septembra. 6. PARIZ - svetovna avtomobilska razstava, od 3. do 13. oktobra. 7. ESSEN - Security, od 8. do 11. oktobra 8. ŽENEVA - Ifra, sejem grafike, časopisne in redakcijske tehnike, od 14. do 17. oktobra. 9. BOLOGNA - SAIE - gradbeni sejem, od 16. do 20. oktobra 1996. 10. OKTOBERFEST - Munchen - 21.9 do 9.10. Program za skupine- Informacija gostom Atrisa t Anu ni POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% •• --j'■m Hninred odhodom za že rezerviran celotnega zneska. Pri odpoveamau tv/v... r -r^nosek termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmai tja/1- stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi 20 dni zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Pri odpovedi krajši kot 10 dni zaračunamo 80% celotne cene aranžmaja. Cene veljajo le zaže v celoti plačane aranžmaji če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite. Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se otxavnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača. Za dopuste je možno obročno vplačevanje40,30,30%. Celotno plačilo 10 dni pred odhodom na dopust Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze