iCmefniralcenii M so oddali lansko lef^ seno* Nešteto kmetovalcev je, ki so v jeseni pred in še po prevratu oddali seno in slamo erarju, plaSila za to pa Se do danes niso dobili. Gre za milijone, na katere morajo posestniki čakati, ki so ob krutem re žinfu morali oddati zadnjo bilko sena, svojo živino pa privezati na kratko. Ogorčenje jc splošno in zato pa naj javnost izve, pri čem da smo. Stvar je takšna-le: Bivša Avstrija je zaplenila vsa krmila za-se. Ustanovila je takozvane ,,krmilni ce", ,,Rauhfutterstellen" in sicer za Stajersko v Gradcu. Ti zavodi so imeli nalogo, zaplenjeno in rekvirirano krmo in slamo prevzeti, plačati in 5ez isto razpolagati po uradnil»s navodilih, Ta zavod je bil trgovska driižba. V posameznih okrajih je nastavil ta zavod okrajiie prevzematelje in ti prevzematelji so si zopet imenovali in nasiavili nakupovalce. Ti nakupbvalci so torej prevzemali od kmetov krmila in izda jali jjotrdila. Plačilo je prišlo od zavoda iz Gradca , kar.je vedno trajalo nekaj časa. Ravno meseca sep tombr-a in oktobra 1918 je veliko posestnikov oddalo krmo. Pri.>.el pa.je provrat. Plačila iz Gradea še niso dobili, jugoslovanski erar je zaplenil po prejšnjem vzorcu vso krmo, tudi tisto, ki je že bila za prejšnji avstrijski erar kupljena in tudi prevzeta, pa še ne plačana. . Vsled tega je poslovalnica za krmila ustavila izplačevanje kmelovalcem. V to bi se jo seveda lahko tudi prisililo, kajti ona je krmo po svojih pooblaščencih,prevzemnikih že prevzela, krma je prešla v njeno last in je ona s iem postala dolžna plačnica. Tukaj pa se prične delovaiije Zadružne Zveze v Celju. Ker v Gradcu 6ez oddano krmo zaradi zaplembe od strani jugoslovanskega erarja niso mogli več razpolagati, je Zadružna Zveza v Celju stopila z graško krmilnico v dogovor. Sklenila se je pogodba, glasom katere Zadružna Zveza v Celju: i. prevzame vse zaloge krme na Spodnjem Stajerskem, 2. prevzame od graške poslovalnice ves denar, , namenjen za naše kmefovalce in 3. se zaveže izplačati kmetoval ceni knpnino za oddano krmo. Zadružna Zveza v Celju je nato takoj razpro dajala rekvirirano lcrmo, vse zaloge, katere je imela poprej poslovalnica na našem spodnještajerskem o zemlm. Prodajala je to krmo 40—50 K niq! Zadružna Zveza pa je prevzemala še nadalje krmo od kmetov, in jo razpečavala. Kako pa je Zadružna Zveza izplačevala kme tom denar? Nad pol leta je odlagala s plačili, 6eš, da je samo posvetovalnica SHS države ttd.! Sedaj pa je baje sklenila pla^evati kmetom, ki so oddali krmo, po 70%, to se pravi, mesto 100 K samo 70 K. Predvsem moramo pripomniti, da Zadr. Zveza ni posredovalni državni urad, marveč si je pridobila od države le pravico, da razpolaga s senom po uradnih navodilih, na svojo odgovornost, za lasten dobi ¦5ek. Ona je nekaka centrala za krmila. Torej sedaj je milostno sklenila, da izplača kmetovalcem 70% kupnine. Na ta način naj bi trpeli kmetovalci na Sp. Stajerskem več milijonov K škode. Ako namreč ra čunamo, da se je oddalo najmanj 200.000 mq sena po 25 K, znaša kupnina 5 milijonov K. Od tega pa bi Zadružna Zveza izplačala samo 3Yi milijona K, tako da bi profitirala VA milijona K. Obresti od teh 5 milijonov po 3% za pol leta znesejo 75.000 K. Pri tera pa ne rafiunamo za enkrat, da je Zadružna Zveza veliko krme prodala po 40—50 K, dočim bi jo kmetovalcem naj plačala samo po 25 K. Vprašamo javnost in deželno vlado, kam sta li Sla ta dva milijona ? Ce je Zadružna Zveza državna naprava, ali pride ta denar v državne blagajne? Da bi pa privatni zavod iz kmetskih žepov shranil ta denar, je škandal. Prosimo in pozivamo deželno vlado, 1. da nam pojasni značaj Zadružne Zveze v Celju, 2. da napravi takoj strogo revizijo v omenjenem zavodu.