Amerika xsKi
	Lisi za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. Kr Jednote.	
36. številka	JToliet. Illinois. 16. avgusta leta 1907	I.et n il, XVI
SPLOŠEN ŠTRAJK TELEGRAFISTOV?
Po vsej deželi v večjih mestih brzojavno delo ustavljeno ali vsaj ovirano.
STRANKI TRDOVRATNI V BOJU.
Predsednik Roosevelt odklonil osebno posredovanje.
Telegrafisti “Western Union Tele-graph”-kompanije so ostavile delo zad nji teden, ker ni baje brzojavna družba ravnala po pogodbi, sklenjeni z unijo. Štrajk se je hitro razširil čez vso deželo. Očividno je, da hočeta obe stranki poskusiti svojo moč. Čujmo, kaj pravijo najnovejše brzojavke: Chicago, 111., iS. avg. — Predsednik Roosevelt ne bo posegel osebno v štrajk telegrafistov, vsaj začasno ne. Kupčij ske zbornice in družbe v raznih mestih so se bile namreč obrnile nanj s prošnjo, naj pomaga končati štrajk. In sedaj je prišel zanikalen odgovor.
Telegrafisti od “Associated Press”, ki oskrbljajo vse časopise s poročili, so sinoči delo ostavili. Enajst mož, ki opravlja ponočno službo v prostorih združenega časopisja, je ob polosmih zapustilo svoje stroje. Trije izmed njih so bili neunijci, ki od začetka niso hoteli soštrajkati, a so se potem vendarle pridružili, ko so uvideli, da brez štrajka ne pojde.
Poprej so se dogovorili o svojih zahtevah, ki so: $35 za 6 noči po 8 ur; $30 za 6 dni po 8 ur; 6oc na uro za čez urno delo podnevi in 70c na uro za čezurno delo ponoči. Poleg tega zahtevajo “closed shop”. .
Gompers v Chicagi.
Predsednik zveze “American Federation of Labor”, Samuel Gompers, je medtem dospel v Chicago, da se posvetuje z zastopniki štrajkarjev in voditelji drugih delavskih združeb. Zastopnikom časopisja je sporočil, da bo “Federation of Labor” po svojih močeh pomagala štrajkarjem. Ali so bili telegrafisti upravičeni, delo ostaviti, o tem se je načelnik federacije izrazil samo zelo nedoločno. A rekel je, da bo izvrševalni odbor narodne zveze odobril štrajk in to zadošča.
Kriza?
Chicago, 111., 15. avg. — Štrajk telegrafistov je stopil v drugo stopnjo, kakor znamenja kažejo. Obe družbi, “Western Union” in “Postal Telegraph Co.”, sta namreč sinoči izjavili, da sta pridobili znatno število novih ljudi, in da se služba skoro redno o-pravlja. “Associated Press” oskrbuje svoje odjemalce z glavnimi dnevnimi novicami in se razlikuje od prejšnje-- ga poslovanja samo v tem, da so poročila nekoliko krajša.
Danes se tu za gotovo pričakuje predsednik “Commercial Telegraph-ers”-unije, Small. Štrajkarski voditelji smatrajo za gotovo, da takoj proglasi generalni štrajk. Da li to stori, bomo videli.
Štrajk se od včeraj razteza tudi na klavnice. Petdeset telegrafistov tvrdke Armour & Co. je namreč včeraj po-poludne ostavilo delo. Zahtevajo najmanjšo plačo $30 na teden.
Izvrševalni odbor narodne zveze te legrafistov je včeraj sporočil vsem predsednikom borznim in drugim kup čijskim združbam, da se bo štrajk v prihodnjih 24 urah raztezal čez vsako podružnico kupčijsko-brzojavne službe.
10,000 štrajkarjev.
Štrajk se je včeraj čimdalje bolj raz širjal. V 25 mestih so se medtem tele grafisti pridružili štrajkarjem, tako da je sedaj v 96 mestih delo telegrafistov ustavljeno, m skupno število štrajkarjev znaša okoli 10,000. Med večjimi mesti, ki se jih je štrajk lotil, so Indianapolis, Cincinnati in Louisville. Medtem je uradna proglasitev generalnega štrajka še za en dan preložena. Predsednik Small je včeraj brzojavil v Chicago, da pride semkaj šele danes opoludne, nakar se bo takoj posvetoval s člani izvrševalnega odbora. Ta odbor je že sklenil, predsedniku Smallu priporočati uradno proglasitev generalnega štrajka. Prav možno je, da Small odkloni vse poskuse, napraviti mir, in se odloči za brezozirno postopanje.
100 ranjenih vsled eksplozije.
Boulder, Colo., 10. avg. — Davi med J. in 2. uro je izbruhnil ogenj v tovornem skladišču Colorado & South-ern-železnice. Medtem ko je veliko število ljudi pomagavalo gasilcem pri gašenju in je stalo naokrog prav mnogo gledalcev, so eksplodirale štiri tone dinamita v nekem vagonu. Posledice so bile strašne. Kačih 100 ljudi je bilo bolj ali manj nevarno ranjenih. Meščanov se je vsled katastrofe lotil strah in trepet. Mnogi ranjenci so bili spravljeni v bližnje hiše, kjer so jim nevešče roke obvezavale rane, dokler niso prišli zdravniki na lice mesta. Vzrok o-gnju doslej še hi dognan, a mnogi mislijo, da ga je povzročila zlobna roka. Kolodvor je bil razdejan, mnogo tovornih vagonov in poslopij je ogenj uničil. Skoro vse šipe v mestu so popokale.
Boulder, Colo., n. avg. — Od ranjencev so ponoči umrli štirje.	—r
Priznala požig.
Boulder, Colo., 14. avg. — Zavirač John W. Beeves od Colorado & North western-železnice, ki je bil prijet kot sumljiv, da je povzročil uničenje tukajšnjega kolodvora- z ognjem in dinamitom zadnjo nedeljo, je danes priznal, da je kriv. Pozneje je priznal zločin tudi Frank Kiser, ki je bil tudi sumljiv. Posledek njunega čina je smrt peterih oseb in ranitev kacih 50 ljudi ter polegtega uničenje lastnine v vrednosti pol milijona dolarjev.
Frank Kiser je izpovedal, da se je med pogovorom o štrajku na Colorado & Southern-železnici predlagalo, naj zborovalci požigajo lastnino že leznično. Nato sta zažgala tovornemu vlaku pridejan osebni vagon in ogenj se je razširil na kolodvor.
ALI FRANCIJA ZASEDE MAROKO?
Položaj Evropcev v Casablanki in Ma-zaganu vsled neprestanih napadov zelo nevaren.
ARABCI KUHAJO MAb^jcVANJE.
Zaradi nedavnega bombardovanja Ca-sablanke ogorčenj,.
Štrajk železničarjev.
Denver, Colo., 14. avg, — Vsa nevarnost, da se štrajk vslužbencev na vlakih Colorado & Southern-železnice razširi, je bila sinoči odstranjena po sporazumljenju, da se vsa razporna vprašanja med železničarji in železnico poravnajo potom razsodišča, ki bo prihodnji torek imelo svojo prvo sejo. Rešiti bo tudi imelo vsa razporna v-prašanja med vslužbenci drugih sem dotekajočih železnic in temi.
‘Črna roka”.
t:
Tanger, 14. avg. — Tu je še velika težava glede varnosti za 'Evropce v Maroku.	:,,;4
Poročilo, da je bil kaid §ir Harry McLean osvobojen iz ujetništva, se doslej ne potrjuje. Neki sel in sluga, ki sta pravkar dospela semkaj od Mc-Leana, pravita, da je novica o bom-bardovanju Casablanke napravila slab vtis na Kmas-rodove in povzročila, da se je pogajanje za McLeanovo osvoboditev prekinilo.
Domači rodovi so ogorčeni proti vsem kristijanom, in se žele maščevati nad McLeanom, ki ga ščiti znani razbojnik Raisuli. Zadnje pismo od Mc-Leana je datirano dne 12. avg.
Brezžične brzojavke iz Casablanke poročajo, da je položaj v Mazaganu še vedno skrajno nevaren. Tu in v sosednem mestu Azemmour so bili jetniki izpuščeni. Kaid azemmourski je zbežal. Evropci in judje, ki zapuščajo Mazagan, morajo plačati to predpravico.
Francija oprezna.
Pariz, 14. avg. — Merodajni vladni uradniki odklanjajo govoriti o možnosti, da bi Francija utegnila postati prisiljena, ravnati proti pogodbi, svoj čas sklenjeni na konferenci v Algeciras ter si Maroko prisvojiti. Neki odličnik je pa vendarle izjavil sledeče:
“Dogodki lahko prisilijo naše roke, a dotedaj bomo poskušali v dobri zvestobi izvesti poslanstvo, katero so nam izročile velesile.”
Medtem Francija odpošilja novih topov in topničarjev v Casablanko.
Poročila od tam se glase, da se v notranji deželi zbira 20,000 arabskih jezdecev. General Drude, poveljnik francoskih čet, pričakuje prihodnjega napada izven mesta.
Nova železnica.
Springfield, 111., 14. avg. — Državni tajnik je danes izdal inkorporacijske listine “Chicago & Interurban Electric Railway"-kompaniji iz Chicage, ki inja $100,000 glavnice. Železnica ima držati iz Chicage skozi Harvey, South Holland, Town of Calumet, Thorn-fon, Chicago Heights in Steger v Cook countyju in Crete v Will coun-lyju, potem se obrniti v Joliet in čez Blue Island, Calumet, Riversdale in Dalton nazaj v Chicago.
Višji dohodki.
Washington, 14. avg. — fe danes obljavljenega poročila o dohodkih notranjih davkov hied fiskalnim letom, končanim dne 30. junija, je razvidno, da zadnji dohodki prav znatno presegajo dohodke prejšnjega leta. Skupni dohodki v fiskalnem letu 1907. so znašali $269,664,022, potemtakem za $20,-561,284 več nego leta 1906.
KJE JE S9DRUG JANKO KLINAR?
Začasni urednik lista Glas Svobode in sotrudnik Proletarca pobegnil iz Chicage.
PREJ OKRADEL REVNO DEKLE
Kranjski socializem šepa čimdalje bolj in bolj.
Harry Thaw.
New York, 13. avg. — Druga obravnava proti Harry K. Thawu, ki je obdolžen, da je umoril stavbarja Stanford Whitea, se bo bržkone vršila šele v januarskem sodnem roku. Tako se je določilo na posvetovanju med pravnikom Martin W. Littletonom, novim zogovornikom Thawovim, in okrajnim pravdnikom Jeromeom.
New York, 12. avg.—Policija je prijela več moških v Patersonu, N. J., zaradi činov, ki kažejo zvezo s “Črno roko”, in tem potom je tudi doznala nekatere tajnosti strahotnih zarotnikov. Izdal je tajnosti eden izmed prijetih, ki je bil baje prisiljen, pristopiti k tajni družbi.
Dotičnik, po imenu George Sportal-ly, je bil povabljen, postati član neke “domoljubne italijanske družbe”, ki ima svoje glavne urade v New Yorku. Vpeljava je bila strahotna. Krvave kaplje so mu bile iztočene iz roke in pomešane s kapljami necega druzega člana glasovite družbe. Prisiljen je bil, priseči na bodala večno nerazdružnost in pokorščino, medtem ko je bilo tretje bodalo namerjeno proti njegovim prsom. Njegovo ime je bilo vpisano v črno knjigo, čije platnice so bile naslikane z dvema okrvavljenima bodalo ma.
Rus in Japonec.
Washington, D. C., 14. avg.—Ruski poslanik barpn Rosen in japonski poslanik grof Aoki sta danes prišla v državni department in izročila nadomestnemu državnemu tajniku Adee prepis pogodbe, ki je bila nedavno sklenjena med' Rusijo in Japonijo in ki jamči nekršljivost Kitaja v Mandžuriji in vzdržavanje politike odprtih vrat v famošnji deželi.
Škrlatica in davica.
South Chicago, 111., 14. avg.—Zdravstveni komisar Evans je izdal izrednih opreznih odredeb proti razširjanju bolezni v South Chicagi. Dr. Evans je rekel včeraj, da je položaj resen. Škrlatica in davica se naglo razširjata vsled velike ljudnatosti in nezdravih razmer. Policiji je naročeno paziti, da se ljudje ravnajo po kvarantenskih odredbah, in več duhovnikov je sklenilo, govoriti svojim faranom prihodnjo nedeljo o nalezljivih boleznih in njih preprečanju ter porazdeliti okrožnice, ki jih je izdal zdravstveni department glede oskrbe oseb, obolelih na takih boleznih.
Ponesrečen štrajk na Nemškem.
Berolin, n. avg. — V Gorenji Šle-ziji vlada po rudniščih spet mir. Štraj-karsko gibanje je zatrto. Oblasti so v celi prizadeti krajini napravile spet red. Delavci so podlegli z vsemi svojimi zahtevami. Posledice kratkega krvavega štrajka bodo prav občutne za veliko število štrajkarjev, ki so se ude ležili izgredov. Tristo rudarjev je odslovljenih, znatno število jih bo tudi kaznovanih radi telesne ranitve in u-pora proti državni oblasti. Družinam preti glad.
Francoski socialisti.
Nancy, 14. avg. — V današnji seji sociališkega kongresa se je obnovila lani izdana izjava, da je v slučaju na-padne vojne dolžnost socialistov, braniti domovino. Socialisti M. Herve in drugi radikalni člani so pobijali resolucijo po močeh, trdeč, da je militarizem “naravna posledica kapitalistične vlade in utemeljen na razrednem sovraštvu”; izrekli so se v slučaju vojne za vojaški štrajk. V skrajno izzivajočem govoru je Herve cikal na “razbojnike v francoski uniformi, ki koljejo zamorce.” Njegov predlog proti deželni brambi v slučaju vojnè je bil z 251 glasovi proti 41 glasom odklonjen. Guesde in Jaurès sta se izrekli v prid nadaljevanju bojevanja za mednarodni socializem ter zatrtje vojne in militarizma, a nespametno je za francoske socialiste, hoditi v Stuttgart in zagovarjati veleizdajo, ko je g. Bebel izjavil, da bi nemški socialisti v slučaju vojne branili svojo domovino.
Premogarji zmagali.
Pittsburg, Pa., 9. avg. — V današnjem zborovanju uradnikov distrikta št. 5 od zveze “United Mine Workers of America” in uradnikov “Pittsburg CoaP’-kompanije se je doseglo spo-razumljenje glede rudarskih pritožeb in štrajk kacih 14,000 premogarjev je odvrnjen.
Uradne izjave o storjenih sklepih še ni, a pravijo, da je unija zmagala v vseh svojih zahtevah. Danes sklenjena pogodba ostane veljavna do marca meseca 1908.
Zemlja skoro zastonj.
Cheyenne, Wyo., 12. avg. — Wyo-minška zemljiška komisija je pravkar razglasila otvoritev 150,000 akrov zemlje v naselitvene svrhe. To so znana “Eden Valley”-zemljišča v Sweetwater in Fremont countyju ob Union Pacific-železnici. Za sedaj je občinstvu na razpolago 30,000 akrov, ki so najbolje namakana zemljišča v državi. Vsaka polnoletna oseba je upravičena do 160 akrov zemlje. Država zahteva za vsak aker po 25c pristojbine in po treh letih istotoliko. Za namakanje zemlje ali napeljavo vode se pobira $30 na aker, a ta svota se lahko poravna v desetih letnih obrokih.
Petrolejski trust.
Washington, 11. avg. — Korporacijski komisar Herbert Knox Smith je danes predložil predsedniku Rooseveltu nadaljen odstavek svojega poročila o poslovnih načinih Standard Oil-kompanije, ki se peča predvsem z različnostjo cen, ki jih Standard Oil-kompanija, računa raznim odjemalcem za isto blago. Komisar začenja svoje poročilo z izjavo, da je videti politika Standard Oil-kompanije taka, da koristi ameriških odjemalcev žrtvuje v prid inozemskim kupcem. Leta 1904. je baje bilo več nego 55 odstotkov v tej deželi napravljenega petroleja izvoženega, a od tega je prišlo kacih 87 odstotkov na račun Standard Oil-kompanije.
Čudno je, pravi komisar, da je med leti 1897 do 1903 cena petroleju v Združ. drž. bila vedno zvišavana, do-čim je bila cena izvoznemu petroleju do leta 1903. le malo zvišana, leta 1904. pa celo znižana, medtem ko je cena v Londonu od 1901 do 1904 počasi in leta 1905. prav znatno padla. Vobče se lahko reče, da je med pro-šlimi 5. leti ameriška cena petroleju neprestano rastla, a evropska padala.
Chicago, 111., 12. avg. — Koncem preteklega tedna se je raznesla po Chicagi novica, da je izginil sodrug Janko Klinar. Pobegnil je iz Chicage, ker je ukradel revnemu dekletu Mariji Lesjak težko prisluženi denar v znesku petdesetih-dolarjev ter zlato uro in krasno verižico. Policija ga zasleduje — toda doslej ga je iskala brez vspeha. Janko Klinar je mlad fant, star okrog 26 let, ima dolge črne brke. Najhitreje se ga spozna po njegovi govorici. Doma je namreč iz Krope na Gorenjskem.
Zadnje čase je bil on začasni urednik Glasa Svobode in Proletarca, kjer je navdušeno oznanjal nauk socijaliz-ma ih bratske ljubezni. V starem kraju par let študent. Ker mu to ni šlo izpod rok, obesil je šolo na kol ter jo mahnil proti solnčni Italiji. Potrkal je na vrata salezijanskega samostana v Turinu in se ponudil za fratra v kloštru. Sprejeli so ga. a ko so tička izpoznali, so ga izpustili iz samostanske kletke na prosto. Prifrčal je v Ameriko, poskušal svojo srečo na razne načine, dokler se ni izobrazil v dobrega socijalista. Prepeval je lepe pesmice v Glasu Svobode in v Proletarcu o bratski ljubezni. Toda žalostna usoda je hotela, da je moral utihniti. Toda to ni bilo dovolj — tudi bežati je moral ven iz Chicage, da ga ne zaloti roka pravice in spravi pod ključ.
Navdušeni socijalist in bivši klošter-ski frater je s tem uničen. Kranjski socijalizem pa šepa vedno bolj in bolj. Konda-Kaker-Klinar — miserere no-bis!
Edvard, Viljem in Franc Jožef.
London, 13. avg. — Kralj Edvard je danes popoludne odpotoval na svoj vsakoletni poset v Marijine toplice. Jutri se sestane s cesarjem Viljemom na Wilhelmshoehe, in naslednjega dne se bo dalje posvetoval s cesarjem Franc Jožefom v Isehlu,
Vtihotapljanje Kitajcev.
Toledo, O., 10. avg. — Priselitveni nadzornik Morrow iz tega mesta je danes razkril ogromno sleparstvo z vtihotapljanjem inozemcev. Po zaslišanih pričah je bilo nad sedemdeset Kitajcev poslanih v Združene države skozi Detroit in Toledo.
Sedem prekladalcev utonilo.
Duluth, Minn., 10. avg. — Sedem prekladalcev voznega blaga Northern Pacific-železnice, ki so v čolnu veslali domov, je neki vlačilen parnik povozil, da so utonili, dočim so se štirje drugi iz čolna rečšili plavaje. Ponesrečenci so bili Švedi, samo dveh imeni sta še neznani in seveda njuna narodnost. Najdeni sta doslej dve trupli.
Prisrčno razmerje.
-Dunaj, 12. avg. — V interviewu je avstro-ogrski poslanik za Združ. države, baron Hengelmueller, izrecno poudarjal izredno prijazne razmere med Avstro-Ogrskim in Združ. državami. Polegtega je izjavil, da predsednik Roosevelt ne bo kandidat za zopetno izvolitev; prav nič ni vzroka dvomiti na sklepčni odloki predsednikovi in njegovih prejšnjih izjavah v tej stvari.
Obubožana plemkinja.
Chicago, 111., 14. avg. — Brez doma in prijateljic stara 75 let je bila Mrs. Kate Driessen pripeljana včeraj pred sodnika Blakea. Bila je sodnim potom izgnana iz hiše 227 Mohawk st. in je deset dni živela po cestah. Slučaj je preložen na danes, ko okrajni sodnik kaj odloči o njeni usodi.
Ženska pravi, da je bil njen soprog Konstantin Van Driessen nekoč plemenitaš, stotnik v nemški armadi, in se je udeležil državljanske vojne. Poučeval je jezike in godbo do svoje smrti pred petimi leti, in dobival denarja iz Nemčije. Izza njegove smrti je živela ob pokojnini v znesku $8 na mesec. Njena sestra, Mrs. A. Hoskie, živeča v Grand Rapidstt, Mich., je baje bogata.
Prejšnje sosedke gospe Driessen so povedale, da je imela rajši psičke nego človeška bitja. Ko je bila odpeljana na policijsko postajo, je smela Vzeti s seboj “Jima”, najljubšega izmed dvanajsterih zvestih ščenet,
Nova Domovina — pozor!
Upamo, da Nova Domovina ni prezrla, kako jo je zadnji Glas Svobode vzel za — svojo sestro. Odpadniški Glas Svobode je zadnji teden napravil katoliški Novi Domovini tale poklon: “Novi Domovini je tudi čas, da enkrat pokaže svojo pravo liberalno barvo in odkrito prizna, da zastopa frakcijo katoliških revolucijonarjev, ki je prehodna stranka med verskimi fanatiki in prostomisleci.”
To se pravi po domače: Nova Domovina, ne bodi več hinavska in povej naravnost, da držiš s socialisti in da delaš za socialiste.
Tako je Glas Svobode zadnji teden namežiknil Novi Domovini.
Zdaj pa le napeto pričakujmo vsi, kaj bo katoliška Nova Domovina odgovorila glasilu čikaških odpadnikov. Sedaj ima besedo — Nova Domovina! Pozor, gospoda!
Resnica o rudarskem štrajku.
Eveleth, Milin., 13. avg. — Cenj. u-rednik A. S., prosim za malo prostora v Vašem cenjenem listu, da naznanim našim rojakom v Združenih državah o položaju, katerega imamo tukaij pri nas na Mesabi Range.
Tukaj imamo še vedno nemir med lastniki rudnikov in delavci, čeravno kapitališki listi trobijo, da je mir ob Gorenjem jezeru. To ni resiiica. Tukaj je še vedno sedemnajst tisoč delavcev brez dela, kateri se potegujejo za boljšo plačo, krajše ure in boljši pogoj življenja delavskega stana.
Nekateri kapitalisti trdijo, da delavci so brez uma, ki so šli na štrajk za boljšo plačo na Mesabi Range, da oni so imeli dobro plačo. To ni resnica. Navadna plača je bila $2.00 na dan za deseturno živinsko delo, ne človeško;' a nekateri, ki so delali na kontrakt, so zaslužili $3.00, a drugi, ki so delali težko delo, so zaslužili $1.50. To je res do bra plača za delavca, ki se res mar-tra od jutra do večera v globočini pod zemljo! Vsled težkega bremena, ki je mučilo delavce že mnogo let, so bili prisiljeni z žalostjo zapustiti svoje o-rodje in zapustiti svoja dela dne 20. julija..
Mi zahtevamo 8 urno dnevno delo in $3.00 na dan za vsakega delavca, ki dela v rudniku in $2.50 za delavca, ki dela zunaj rudnikov.
Jaz mislim, da mi ne zahtevamo prevelike plače niti ne bomo ubožali kom-panije zaradi tega, če nem plačajo $3, na dan.*)
Pretečeno leto 1906. je imela kompa-nija dvainštirideset milijonov dolarjev dobička na Mesbbi Range. Mi ne zahtevamo ves njihov dobiček, ampak mi zahtevamo boljšo plačo in krajše ure, ki ne bo samo za nas, ampak tudi za naše otroke in ves narod.
Zatorej delavci Slovenci, ne poslušajte kompanijskih agentov, kateri Vas nagovarjajo za v Minnesoto, ampak o-zrite se na nas tisoče in tisoče delavcev, otrok in žen, ki smo brez vsakdanjega kruha, ker se bojujemo za pravice ne za nas same, ampak tudi za one, ki pridejo za nami!
Pozdrav vsem rojakom v Združenih državah.	John Movern,
finančni tajnik E. M. U. No. 47.
*) Istina je! Vemo po lastni skušnji. Vsak dan viseti med življenjem in smrtjo, je res vredno primerne, to je mnogo večje plače. Zatorej vztrajno do zmage! Op. upr.
Dopis.
Chicago, 12. avg. — Dovolite mi, da naznanim v cenjenem Amerikanskem Slovencu, kako se je tudi društvo sv. Jurija št. 960. (Katoliških Borštnarjev) zavzelo nad Narodno Jednoto in njenim glasilom, ki je tako nepričakovano napadlo one člane, ki so pri katoliških jednotah in pri Narodni Jednoti. Kakor že znano, pravi Glas svobode dne 2. avgusta 1907. št. 31. na strani 5. takole: Društvo sv. Petra (v Calume-tu) ima prav, da take člane izobči; čemu pa podpirajo društva, ki so pod farško komando! Rojak, ki je član svo bodomiselnih in farskih društev, je polovičar, ki nima nobenega prepričanja. Bodi eno ali drugo, ne pa oboje!”
Tako govori glasilo Narodne Jed note. Rojake, ki so pri obeh jednotah, imenuje polovičarje, ki nimajo nobenega prepričanja. Ali niso to hude besede?
Naše društvo sv. Jurija nima v svojih pravilih nič zoper Narodno Jednoto. Vendar je društvo potrdilo predlog, da naj jaz kot tajnik društva pis meno naznanim vsem onim našim čla nom, ki so pri našem in pri kakem na rodnem društvu, kako jih Glas Svobode zaničuje, S tem jih seveda mi nočemo žaliti, pač pa jih samo obvestiti, kaj se o njih piše v glasilu Narodne Jednote.
Anton Kremesec, tajnik.
Na piknik sv. Jurija!
Joliet, 111., 14. avg. — Društvo Vit. sv. Jurija št. 3. K. S. K. J. naznanja, da priredi svoj piknik dne 25. avgusta v Alton Parku, Lemont, 111.
Poslala so se povabila društvom. Nekatera so povoljno odgovorila, da se udeleže te veselice, ki bode, kot znano, prvi piknik slovenskega društva v Lemontskem parku. Druga društva, ki pa nam še niso naznanila svoje misli, se pa bodo gotovo udeležila te naše veselice, ako ne korporativno, pa vsaj vsak posameznik bo prišel.
Upamo, da se rojaki udeleže v obilnem številu.
Naše društvo sv. Jurija kot i druga, ki se udeleže te veselice korporativno, bodo šla v nedeljo dne 25. avg. k osmi sv. maši. Po istej odkorakamo do pouličnih železnic, nakar se odpeljemo skupno na park, kjer se začne veselica in ples ob u. uri predpoludne. Vožnji listek za tja in nazaj iz Jolieta stane 25C. Ta tiket je dober na vsaki kari za tisti dan, najsibo pred ali popoldne ali pa zvečer. Iz Chicage stane tiket 35C za tja in nazaj od City Limits, Tikete je dobiti v vsaki slovenski ali hrvaški prodajalni, tudi v salunih v Jolietu. Ker je vožnja prav poceni in je park na jako prijetnem kraju, za to upamo, da se bodo rojaki iz bližnjih mest obilno udeležili te naše veselice.
Z vsakim tiketom, ki ga kupite od naših trgovcev, dobite en svilen trak z imenom “Vit. sv. Jurija” zastonj.
Vsem, ki nas bodo počastili s svojo prisotnostjo, se že naprej zahvaljujemo ter kličemo: Na veselo svidenje!
Odbor,
Študira judovsko izseljevanje.
Bukreš, Rumupsko, 14. avg. — Kongresni poslanec William S- Bennett iz New Yorka, član Združenih držav p.ri-selitvene komisije, je danes dospel semkaj iz Carigrada, da bo tu prouča-val vprašanje o židovskem izseljevanju.
Slovencem v pogled.
Cenjeni Collins Medical Institutel
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam po-šilam mojo sliko ter se Vam zahvaljujem za Vaše zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrava, a sem mislila, da ne bodem nikdar vfeč. —
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam ter ostajam Vaša hvaležna rojakinja
Marija Dolenc,
Trnje, Gorenjsko, Kranjsko.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
100 kron za $20.45
SLOV. AM. TISKOVNA DRUŽBA
Joliet, Illinois.
Joliet, 111., 14. avg. — Nešteti Slovenci, Hrvati in sploh Slovani so že iskali zdravja v tukajšnji bolnišnici sv. Jožefa, ki ima poleg angleških in nemških tudi slovenske napise na syp-jih kažipptih. In ta bolnišnica je slavila v ponedeljek, dne 12. t. m., svojo srebrno obletnico. Dne js, avgusta 1882 60 6£ sestre iz reda sv. Frančiška naselile v dvonadstropno poslopje iz J« njena, posvečeno sv. Jožefu, patro-nu devic in umirajočih- Ponedeljek je značil dovršitev petindvajsetih uspeš--snih let, med kojO dobo je bilo sprejetih in zdravljenih pod streho naše bolnišnice ^6,646 bolnikov, r . Obredi ponedeljkovega siavlja so iiiil popolnoma verske-nabožni. Te ni bilo posvetno slavlje, bii je docela •duhoven praznik. Šest duhovnikov od istotoliko katoliških cerkva se je udeležilo siavlja, in dan je bil primernS posvečen ^ Zahvale Betu za obilne blagoslove, ki jih je podelil podjetju človekoljubnih sester med pfavkar dovršenim četrtletjem.
Prvo sv. mašo je daroval ob 6. uri zjutraj Rev. pater Polycarp od nemške cerkve sv. Janeza, ob asistenci č. g. Olszewskega od poljske cerkve sv. Križa in hrvatskega duhovnika, č. g. ViOliča. Slovesno veliko mašo je pel č. pater Serafin, bolnišnični kaplan, ob poldevetih, ob asistenci č. g. Tonello od italijanske cerkve sv. Antona in Rev. Van Peha od angleške cerkve sv. Srca.
Ob štirih popoludne sta bila posvečena dva kipa: prvi predstavljajoč Gospoda v smrtni težavi na gori Kalvariji, postavljen v prvem nadstropju novega krila, in drugi Našo Lurško Gospo, postavljen v drugem nadstropju. Popoludne je imel pridigo pater Serafin, a blagoslov je podelil Rev. Olszewski.
Kapela, ki se je v njej obhajal jubilej, je bila primerno ozaljšana s cveticami in vse luči so gorele ob molitvah za žive in mrtve, kajti sestre so molile za vse v svoji hvaležnosti do Onega, ki podeljuje vse reči.
In božjega blagoslova pač nihče bolj ne zasluži, kakor sestre sv. Frančiška, ki žrtvujejo svoje življenje za dušno in telesno zboljšavo trpečega človeštva.
Od 75 do 80 sester se posveča dobrodelnosti v bolnišnici sv. Jožefa. Izza svojega malega začetka pred 25 leti se je povečala, da ima sedaj 125 sob pod svojo streho. Leta 1882. je imela samo eno nadstropje, a že leta 1887. dve. Pred dvema letoma pa je bilo zgrajeno novo krilo ali poslopje na južni strani, tako da je sedaj ta bolnišnica prvovrstna med jednakimi zavodi v deželi. Imenujemo jo lahko “matico”, ker ima svoje podružnice v Chicagi (sv. Antona), v Freeportu, 111., v Elginu, Peru, Danvillu in v Ca-liforniji. Veliko delo je, katero opravljajo sestre sv. Frančiška,. s svojim središčem v Jolietu.
Stari del bolnišnice je popolnoma predelan in kolikor možno moderni-zovah. Sobe so opremljene z električnimi pozovnimi zvonci in telefonom. Zanimiva je soba s strojem, ki ga je iznašel Roentgen in s čegar žarki se preiskujejo telesne notranjosti. V pr vem nadstropju se zdravijo moški, v drugem ženske in v zadnjem jetični bolniki. In tako dalje. Omenjamo še, da je v bolnišnici tudi čitalnica, kjer je na razpolago tudi naš tednik.
O priliki njene 25letnice kličemo bolnišnici sv. Jožefa: Živi, rasti in cveti!
prejemni odbor dal na razpolago kočijo, ker so avtomobili že “pregmajn”. V kočiji bo tudi ljudstvu lože ozdravljal.
— Veliki kanal, ki utegne postati od največje koristi za naše mesto, se čimdalje bolj bliža svojemu uresničenju. Dne 4. in .4. .oktobra bo v Memphisu ob reki Mississippi v državi Tennessee zborovanje pokroviteljev in pristašev velikanskega vodovodnega načrta. In na tem zborovanju se bo bržkone stvar odločila. Iz Jolieta pojde na to važno konvencijo mnogoštevilno ‘zastopstvo, v katerem bodo vsi odlični obrtniki, trgovci in znanstveniki. Zborovanja se udeleži tudi predsednik Roo ševeit. Vsekakd jč upati, da bodo že v nekoliko letih velike barke plavale iz Chicage skozi naše mesto proti St. Louisu in New Orleansu. Bog nam daj vsem to doživeti 1
-— Psov je še vedno preveč v mestu, zlasti ugrizljivih ščenet, ki bi bilo zanje in za nas bolje, da jih pošlje pso-derec rakom žvižgat.
Eveleth, Minn., 12. avg. — Dragi mi Amerikanski Slovenec, prosim natisniti sledeče vrstice.
Tukaj je sedaj štrajk, zatorej naznanjam cenjenim rojakom širom A-merike, naj sedaj ne hodijo sem v Mi-nesoto dela iskat in nam takorekoč jemati kruh izpred ust. In kadar bode štrajk končan, bode Zapadna zveza rudarjev že naznanila in tedaj nam boste dobrodošli. Ali sedaj, dragi rojaki, ne hodite sem opravljat skabska dela! Rojaki in bratje Hrvati! Pridružite se nam in pomagajte se bojevati nam proti krutemu kapitalizmu, ki nas hoče uničiti in razkropiti našo organizacijo. Ne poslušajte kompanijskih na jemnikov, ki nas hočejo razkropiti, za kaj ako bodemo sedaj izgubili in se brez zmage vrnili na delo, zgubljeno je za vselej. “Steel Trust” je najel veliko število šerifov, da varujejo njih lastnino, in žali Bog je tudi mnogo trgov cev šlo zoper revne delavce z mogočnim “Steel Trustom” v boj in so sklenili po več mestih, da bodejo delavce izstradali! češ, dajali jim bodemo vse za gotov denar in ko jim bode zmanj kalo, bodejo radi šli delat. Dokler smo delali kakor sužnji, so bili ti trgovci in gostilničarji naši največji prijatelji, ali sedaj kako nas podpirajo v našem bo-
tista hiša, katera je tako v skali, da ima stopnice v skalo vsekane, da se more v hišo. Samo jedna hiša ima tukaj stopnice, ker je malo v bregu, le zaradi bistrega studenca, kateri pri hiši izvira in še več malih, kateri namakajo vrt, na katerem ima toliko sadja, da ga vsi minnesotski Slovenci nimajo toliko.
No, še nekaj novic. Urbanu Soklič je pogorelo stanovanje, ima kakih $200 škode; no pa saj ima še tisočak na posojilu, od katerega dobiva po 8 odstotkov na leto. Jakob Torkar je prodal 40 oralov zemlje s poslopji za tisoč tolarjev. Tudi ženijo še sedaj kaj pogosto'. Naša cerkev pa bo na jesen blagoslovljena', kar bom še v tem listu obširnejše poročal,
Pozdrav vsem Slovencem, A. Slov. pa mnogo naročnikov.
Andrew Salokar.
ju? Pretečeni teden so se zbrali ti na-
ši neprijatelji po cestah, ki vodijo rudnikom, oboroženi s puškami, da bi nas uboge delavce postrelili, nas ki jih vzdržujemo in živimo! Ali zapomnili smo si jih in zapisali ne samo v srce ampak tudi na papir tiste, ki z nami tako delajo. Ali, dragi delavci, le brez strahu naprej do zmage, ki mora biti naša prej ali slej, ako bodemo stali eden za druzega kakor smo začeli. Zatorej še enkrat, rojaki, ne hodite sedaj v Minesoto na naš Range za štraj-kolomilce!
— Koliko slovenskega popa se je izpilo zadnjo nedeljo, nam ni znano, ampak bržkone precej: kajti tako vročega dne ni bilo že nekaj let v našem mestu, kakor zatrjujejo vsi tukajšnji časopisi. Že prejšnje tri dni se je kuhalo ozračje, da je bilo joj, a v nedeljo so pa od vročine kar psi lajali in oznanjali res pasji dan. Čisto naravno torej, da je zvečer prigrmela vihra, kot na sodni dan, začenši malo pred šeste-mi. In ko je dež prenehal, je nebo žarelo v žveplenem sijaju tako, da so stare babice trepetale od strahu pred-kako naturno nezgodo, ki bi jim utegnila utrgati nit življenja. No, pa ni bilo tako hudo. Danes zopet sije soln-ce.'
Pozdravljam vse rojake po širni A-meriki in tebi, ljubi mi list Amerikan ski Slovenec, želiip obilo uspeha in dosti naročnikov in predplačnikov, da bi nas še mnogo mnogo let obiskaval in nam sporočal novice iz vseh krajev. Z Bogom!	Alojz Lovže,
član Zapadne zveze rudarjev.
— Res imeniten obeta biti piknik, ki ga priredi naše slavno društvo Vitezov sv. Jurija št. 3. K. S. K. J. drugo nedeljo, dne 25. t. m., v Alton parku v Lemontu, 111. Zatlnjič smo poročali, da se ga polnoštevilno udeleži društvo sv. Štefana št. 1. K. S. K. J, iz Chicage. In danes smo doznali, da je tudi naše vrlo društvo sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J| na svoji zadnji mesečni seji sklenilo, udeležiti se tega piknika in sicer pod kaznijo; Vsa prva tri -društva naše dične Jednote bodo torej zbrana na tem pikniku, da obnove sveto vez starega prijateljstva. Bog jih živi — stare prijatelje!
— Hrvatska cerkev ob Broadway “na hribu” je že pod streho. Tudi zvonik bo skoro dovršen. Bratje Hrvati bodo lahko ponosni na božji hram, ki so ga postavili Vsemogočnemu v čast. Kajti poslopje je res lično in vidno z vseh strani. O priliki kaj več o tem
Ely, Minn., 9. avg. — Tu na Ely se vrše štiridnevne vaje vrlih ognjegas-cev severne Minnesote. Mesto je praz nično okinčano. Kongresnik Adam Bede je bil obiskal tukajšnje mesto. Včeraj so bile vse prodajalne zaprte. Vsled raznih iger in ogromno došlega ljudstva izgleda prometni del mesta podoben bazaru.
Dne 6. t. m. je tukaj umrl Tomaž Whitta, elyski sodnik, rodom Anglež in neoženjen. Pri letošnjih spomladnih volitvah je bil že v drugokrat izvoljen sodnikom. Društvo “Odd Fellows” mu je priredilo dostojen pogreb.
V staro domovino so se podali od tukaj g. Josip Svetič v Tančogoro, g. John Rom v Dobljičko goro (Vidoše) oba na Belokranjsko.
Tukaj se dela sedaj v polnem tiru.
P.
Pittsburg, Pa., 9. avg. — Č. uredništvo A. S., prosim, da priobčite nekoliko opisa in črtic o mojem potovanju.
Pričenjam v Steeltonu. Tu Slovenci prav lepo napredujejo. V svoji lasti imajo vsakovrstne prodajalne; kar si človek zamisli, si lahko kupi v slovenski trgovini. Marko Kofalt poseda tri prodajalne, Mihael Starešinič ima precej obsežno in imovitó trgovino. Tudi so začeli zidati novo Cfefktv, ki obeta biti velike IfcbŠtl 6tl prve, še precej lepe eefkve. Nisem bil dolgo tam, ali precej sem opazil in bil podučen, da tu vlada med Slovenci pravična zloga, na čemer častitam prijaznemu in priljubljenemu gospodu Rev. Franc J. Ažbe-tu: Bog ga živi, kakor i vse njegove farane! To je posnemanja vredno.
Od tu sem šel v Cornwall. Tu morem reči, da imajo Slovenci lepo življenje: imajo čisto, zdravo vodo, isto-tak zrak in poceni stanovanja. Tu in v Steeltonu delajo po tovarnah, tu in tam je dela dovolj.
Od tu sem se vrnil nazaj.jr Reading. Izraziti ne moreni zadosti, kako so me živahno in lepo sprejeli m$ji ožji rojaki, kako nisem znal, s konj se najprej, pozdraviti, komu prvemu «?ko podati ali kam iti na stanovanje, kajti vsi so me hoteli prj sebi imeti,""za kar se vsem prav iz srcá zahvaljujem. Nazadnje sem se odločil k svojčmu nekdanjemu sosedu in sorodniku Mihael Milleku. Odtod sem obiskoval rojake na domu, in moram reči, da sem bil povsod z največjo zadovoljnostjo spre jet in postrežen s priljubljenim. Tu delajo tudi po tovarnah.
Tu v Readingu, v. Steeltonu in v Cormvallu so sami Belokranjci, večina iz fare Podzemeljske in Metličke
Od tu sem se podal v Johnstown ali Conemaugh. Tu delajo vsakovrstna dela. Tu je veliko Slovencev, samo so raztreseni jako na daleč jedni od dru gib, celo po gozdih jih je veliko. Tudi tukaj je dela dovolj povsod. In tu so postrežljivi in gostoljubni Slovenci, za kar se jim srčno zahvaljujem.
Od tu sem se podal domu k svoji družini, kjer ni bilo izpraševanju ne konca ne kraja. Več ali podrobneje opišem pozneje, kajti zdaj nimam ča sa, podajam se še na pot.
Z Bogom, dragi mi prijatelji in ro Jaki!	John Verbiščar.


— Če se predsednik Roosevelt ustavi v Jolietu prihodnjo jesen, ko bo potoval po naši državi, da si ogleda vodovodno črto za veliki kanal, mu bo
Valley, Wash., n. avg. — Dragi mi Am. Slovenec! Ker sem ravno pri po-šiljatvi naročnine, prosim sprejmi par vrstic, da sporočim našim rojakom o naših razmerah.
No, hvala Bogu, letina je pri nas prav dobra; le mesec april je bil malo presuh, potem pa smo imeli reden dež, samo sedaj pri sušenju sena nam malo nagaja, kar je tukaj velika nadloga, ker se na Valley večji farmarji pečajo večinoma z pridelovanjem timotove-ga sena, katerega lahko prodajo na North po $12 tono in še dražje; to spomlad je bila celo po $20 tona. Nekateri ga pridelajo po 200 ton in še več, zato pa tudi potrebujejo mnogo delavcev. No, hvala Bogu, tudi slane nismo imeli letos, kakor je neki rojak trdil, da nam vse zmrzne, da ničesar ne pridelamo, da si nikamor ne moremo pomagati, ker nas je neki duhoven zapeljal sem. Pa mi še slovenskega du hovna nismo imeli med nami, razun dveh slovaških, katera smo pa le za silo razumeli. Tudi so si že pomagali nekateri od tukaj, ali prišli so nazaj in so tukaj zadovoljni. To je trdil naš rojak, ko je bil na obisku v Gorjah v stari domovini. Rad bi tudi vedel, kje je
Chicago, 111., 12. sept. — Jaz podpisana se ne morem premagati, da se ne oglasim v A. S., akoravno ni za ženski spol, da dopisuje, ali meni se naj o-prosti, ker sem že bolj v letih. Ne vem pa, ali sem že tudi jaz izgubila pamet, ali sem jo morda našla. Slučajno sem dobila neki listič ali takorekoč ene uboge novine v roko. In čitala sem v tem ubogem lističu o čudežih sv. Ane. In ta pobič bi rad znal, kdo da nori, sv. Ana ali katoličani. Oj ti mlečnik neumni, vidi se, da se te še plenice držijo, zato pa ne veš. Ker ti pa še precej manjka, ti pa jaz povem, 50 let stara žena. Da imaš tisto čast, le pojdi v norišnico, gotovo te zadržijo. In še drug svet ti dam: moli, če še kaj moliti znaš, kar te je tvoja krščanska mati učila, ko si še kot neizgubljen mladenič bos z materjo v cerkev hodil — moli tudi ti in boš našel pamet in ta bo čudež. Oh, uboga mati, ki te je lepo učila in ti vsadila čisto zrno v srce, ali žalibog je zras-tel osat. Jaz čitam četvere novine, ali so vse poštenja vredne, ker nimajo njihovi uredniki slame v glavi in jim ni treba prositi za pamet, ker jo iir._ o. Ti pobič pa ne znaš drugega kot napadati in ko ti že vsega zmanjka, greš pa na svete reči, na Boga in cer kev. Fe j! Vidim, da vam že slaba prede, ker se vam tako smilijo tolarčki, katere damo za cerkev. Ali kaj čemo, ni nič pomagati, ker neumni nočejo pametnih ubogati. Tako, fantek, za zdaj se ti oprosti, ker si še neiskušen in še nisi skušnje napravil, si samo za silo, dokler ne pride šef iz kopališča Na svidenje!	Jožefa Bliš.
KAZEN

***********?
Narava je trdovraten sodnik, ki kaznuje vsak prestopek. Nobeden ortran človeškega sestava ni tako natančen v tej reči, kot so obisti Vsak „aT manjši nered obisti, mora biti pazno pregledan in odstranil n!7	3
vsa„	preč v »če,k» i„	vLA.Tod” ¿ŽTK -
RABITE
I. -H t
Severovo zdravilo za obisti in jetra.
Vedno pogosto zahtevanje tega zdravila, je znak, da njegovega delovania Ne verujte nam, ampak poskusite sami.	g delovanja.
Severovo zdravilo za obisti in jetra je čudežni lek. Trpel sem, potrošil dosti denarja in časa brez uspeha. Nisem mogel delati radi bolezni. Ko sem porabil eno steklenico Severovega zdravila za obisti in jetra sem se preč veliko bolje počutil. Sedaj lahko delam, ne trpim bolečin in sem prost nere-d„v. Prejmite p.hval.,»	B, Veicher, M JU 0.
CENA 75c IN $1.25.
Proti nervoznosti, histenji, vrtoglavosti, glavobolu rabite
in pomanjkanju spanja
ki okrepča in ozdravi slabe nervi ter d nervi.
norroton
aje moč. To je fina tonika
zoper
k
1
I
i
Dobiva se v vseh lekarnah.
Zdravniški svet zastonj.
li
i*1
1
Ü
1
1
W. F. Severa Co.
ve ne bo, kakor se vidi, prav nič. Marsikdo bo moral prodati kak komad vine, če bo hotel izhajati čez zimo Sadja bo prav malo, le jabolka so po nekodi polna in orehi, drugega sadja ne bo. Sploh bo letos, kakor se vidi zdaj, prav slaba letina in ljudje so skrbeh, kaj bo prihodnjo spomlad. I-stotako kaže letina po drugi Beli Krajini, skoraj povsod prav slabo. Zatoraj rojaki, kateri imate delo in zaslužek, ne hodite letos domu.
Jureta Grabrijana iz Pribinec št. 8., ki biva neznano kje v Ameriki, prosim, naj mi pošlje svoj naslov, za katerega bi rado zvedelo sodišče v Črnomlju in sicer zaradi njegovega posestva.
Vsem rojakom pošilja srčne pozdra-Ivan Šašelj.
Deške kratke hlače.
Iz Adlešič, 25. jul. — Gotovo bo zanimalo naše rojake zvedeti, kako kaže letos pri nas letina. Že v enem prejšnjih dopisov sem omenil, da kaže letina sploh slabo, izvzemši grozdje, ki kaže do zdaj prav l^jo. Druga letina pa kaže skoraj vsa tudi zdaj prav slabo. Temu je največ kriva huda suša, ki smo jo imeli od kresa do 15. t. m. Največ je škodila zelju, katero je do zdaj prav slabo, in ranemu krompirju ki je debel Ifckor orehi. Kasneje bo morda kaj boljši. Hudo uničujejo krompir, turšico in fižol tudi črvi, ki jih je letos nenavadno obilo. Turšico uničujejo pa tudi še uši na koreninah. Nekatere njive, zlasti v Tribučah, so kar popolnoma uničene. Strni so bile po večini slabe, šenica jako snetljiva. Prve krme je bilo manj od lani, a ota-
Deške kratke hlače vredne 75C, 85C, $1.00 in $1.23, so sedaj po 39C.
Ženski jopiči, vredni $1.25, $1.50, $1.75 in $2.00 so sedaj po 980.
Naše blago je zaznamovano tako, da vsak lahko vidi ceno in vrednost istega ter se sam prepriča, da je dobiti blago, od rojakov blago morda še ceneje kot kje drugje. Držite se gesla: Svoji k svojim!
B. J. Chulik,
Jackson & Chicago Sts. Joliet, 111.
— Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti najboljši zdravnik v Jolietu je dr. Ivec, 711 N. Chicago St., N. W. Phone 1012, Chicago Phone 2202.
Denare v staro domovino
pošiljamo
za $ 10.35 za $ 20.55 za $ 41.00 za $ 102.30 za $ 204.50 za $1020.00
50 kron, 100 kron, 200 kron, 500 kron, 1000 kron, 5000 kron.
Poštarina je všteta teh vsotah. Doma se nakažane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriličneje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrevanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York.
6104 St. Clair Ave., NE., Cleveland, O.
J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
¡vseh parobrodtiih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
J. «X*
23t S. Genosee St.,	WAUKEGAN, ILL.

POZOR! POZOR
Bliža se sezona piknikov in vrtnih veselic, ko bo zopet žeja pritiskala na suha grla. Skrbeti je treba, da se tej stiski korenito odpomore. In s čim pač? Najboljša odpomoč je
slovenski popi
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
I! Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna ir. hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-poroči a. Rojaki podpirajte d omače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K S,V.O JIM!
P
< > < » < > - ► P P - 1 - ' P
P
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 19. julija 70 Slovencev in 25 Hrvatov; 22. jul. 130 Hrvatov in 18 Makedoncev.
—	Angleški časnikarji o Slovencih. O svojem bivanju v naši deželi so priobčili angleški časnikarji jako laskava poročila za Slovence. Hvalijo Slovence kot dobro, odkritosrčno ljudstvo. Posebno hvalijo slovensko glasbo kol nekaj najlepšega v evropski glasbi. Jezik slovenski se jim zdi čudovito ta-jinstven, poln žalovanja, izhajajočega iz stoletij trpljenja. Krasote naših dežel so jih nepopisno očarale ter te kra šote obširno popisujejo angleškemu občinstvu.
—	Ljubljana, 22. julija. Škof John Stariha se bo prihodnji četrtek vkrcal v Bremenu in se zopet vrnil v svojo škofijo Lead v Severni Ameriki. Dne
7.	t. m. je v svoji rojstni župniji v Semiču daroval slovesno pontifikalno sv. mašo in svoje rojake na ta način razveselil ravno na praznik cerkvenega iegnanja. — V svoji domovini se mudi sedaj pri svoji materi č. g. Franc Šušteršič, župnik v Jolietu v Severni Ameriki.
—	Toplice na Dolenjskem, 20. julija. Število kopaliških gostov presega že 500 in je skoraj za tretjino večje kot lani osorej. Iz vseh bližnjih dežel in celo od onstran Oceana prihajajo bolniki preganjat revmatizem in druge slabosti iz života. Mil. škof Stariha je 16. julija odšel iz Toplic. Preko Ljubljane, Draždan in Berolina potuje do Bremena, kjer bo stopil v paro-brod. Spremlja ga brat Jožef, ki ima v Ameriki službo pri železnici. Oglasilo se je pri škofu več dijakov, ki jih srce vleče v novi svet. Škof Stariha namerava čez nekoliko let priti v domovino in tu preživeti zadnja leta življenja. Govori se celo, da se misli v Toplicah nastaniti, ker mu gorke kopeli izvrstno ugajajo. Namesto njega sta prišla kopat se v Toplice ameriški župnik Požek, rojen Metličan, in bankir Frank Sakser iz New Yorka.
—	Toča na Belokranjskem. V občini Suhor pri Metliki je toča dne .15. jul. popoludne naredila veliko škode. Padala je, kakor lešniki debela en četrt ure. Mahoma je bilo vse po tleh. Žito je precej osuto, turščica vsa razcefrana, zlasti trtje, ki je letos obetalo prav veliko pridelka, je močno prizadeto. Mnogo grozdov je-odbitih, tu in tam so jagode vse razpočene. Škoda je ogromna! Mnogi ljudje, videč nesrečo, so kar prebledeli in zdihovali, češ, kako bomo shajali ob tako veliki nesreči. Nadalje se poroča: Toča, ta huda šiba se je polastila 25. jul. ob 3. uri tudi kočevske Belokra-jine. Združena z nevihto, gromom in bliskom je grozovito razsajala. Sprva drobna kot lešniki se je kmalu pode-belila na velikost orehov. V četrt ure je pomandrala vse, na kar je kmet stavil svoje upanje za letošnjo leto. Uničila je popolnoma vse poljske pridelke. Še hujši poraz je pa napravila v vinogradih, ki so letos posebno veliko obetali. Vsa mavrnska gora je popolnoma uničena za letos. Posledice se bodo poznale tudi drugo leto. Česar ni pobrala toča, je izpodkopala voda. Stari ljudje še ne pomnijo take nesreče. Nekateri so zdihovali, drugi jokali, tretji zopet molili, a vse ni nič pomagalo. Prizadete so zlasti vasi Dob-ljiče, Grič, Vidoši, Jelševnik, Mavrlen in Stražni vrh. Tudi strela je pustila svoje posledice. V Loki je požgala štiri hiše z vsemi gospodarskimi poslopji. Treba je nujne pomoči!
—	Velik vihar s točo so imeli v litijski okolici v soboto 20. julija ob 6. uri zvečer. Toča je napravila znatno škodo.
—	Treščilo je 20. jul. ponoči pri Ča-merniku v Polhovem gradcu v hlev. Zgorelo je poslopje in dvoje živine.
—	Huda nevihta je divjala v nedeljo
20.	jul. v Logatcu in^ okolici. V sosed-
| nji občini Zaplana je napravila zelo veliko škode. Nekaterim posestnikom io vsi pridelki popolnoma uničeni. Tudi vse sadje je stolkla toča z drevja. Pogorel je tudi en kozolec, v katerega
• je treščilo. Sploh je tu okoli nas ved-polno neviht.
—	Iz Planine. V soboto 20. julija ob štirih popoludne je pri nas padala skozi četrt ure toča kakor orehi debela. Začelo se je nad Planino in v ozkem Pasu potegnilo čez Unec, Cerknico Proti Ložu. Prizadeta je Gornja in Dolnja Planina in Lipje, medtem ko so ob strani ležeče vasi Lazi, Jakovi-ce in Grčarevec ostale nedotaknjene. Skoda je velika.
—	Strašna toča, ko oreh debela, se je vsula 16. jul. popoludne v Vremski dolini ter pripravila ljudi ob ves pridelek. Vinsko trto je popolnoma uničila, ravnotako oklestila sadno in gozdno drevje, pobila opeko na strehah ■n steklo v oknih. Še drug dan je ležala na več krajih. Že 3. jul. je zjutraj padala in je na Vatovljah in na Barki vse razbila; zdaj pa po Vremski dolini.
*=• Vipava, 20. jul. Suša na Vipav-
skern je zelo velika in je že mnogo škodovala raznim poljskim pridelkom, kakor krompirju, fižolu itd. Tudi grozdju preti velika nevarnost, ako bo suša še nadalje trajala. Vendar pa do-sedaj se na trtah še ne pozna. Po nekaterih krajih je veliko pomanjkanje vode, zlasti za živino. Posebno pa bo letos primanjkovalo krme, kajti od povsod se ljudje pritožujejo o pičlosti sena ter gonijo svojo živino na semnje in trge, videči, da je črez leto ne bodo mogli preredki. Vendar pa živina nima cene, tako da mora kmet povsod' trpeti škodo. Kljub temu pa, da je živina po ceni, se je cena mesu celo zvišala. Zelo željno pričakujejo kmetje dežja, a zraven se tudi bojijo, da bo prinesel s seboj točo, to najstrašnejšo sovražnico kmeta-trpina.
—	Strašna nesreča. — Brat ustrelil brata. Dne 26. julija okoli pol 8. ure zvečer se je dogodila v hiši trgovca gospoda Viktorja Rohrmana strašna nesreča. Starejši sin g. Rohrmana, 26 let stari uradnik “Kreditne banke” g. Viktor Rohrman, je basal revolver in potem pobiral kroglje iz revolverja. Mlajši njegov brat, ki je pred tedni maturiral, je vzel v roke revolver in v mnenju, da ni nobene kroglje več revolverju, sprožil proti bratu. Revolver je počil in s prestreljeno glavo se je bančni uradnik Viktor Rohrman zgrudil. Kroglja mu je šla skozi glavo. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico, kjer je 27. jul. ob 6. uri zjutraj umrl, ne da bi se bil še kaj zavedel. Mlajši brat. ki je po neprevidnosti zakrivil strašno nesrečo, obupan skoro blazni in ga morajo čuvati.
—	Mesto v Ameriko v smrt. V nedeljo, dne 21. jul. je utonil pri kopanju v Dobljičici pri Okljuku Fr. .Pezdirc iz Svibnika pri Črnomlju, 18 let star, priden in priljubljen fant. Ker je znal dobro plavati, se sklepa, da ga je najbrž krč prijel. Pomoč je prišla nekaj trenotkov prepozno. Čez en teden je mislil odpotovati v Ameriko.
—	Umrl je v Poljanah na Gorenjskem gospod Valentin Tavčar, po domače Kosem, brat gospoda dr. Ivana Tavčarja.
—	Umrla je v Postojni 22 letna gospodična Emilija Burger, hčerka g. Al. Burgerja.
—	Umrl je na jetiki mizarski pomočnik Ivan Uršič, star 39 let.
—	Pokopali so v Kranju mesarja in posestnika g. Janeza Šumija.
—	Ponesrečil se je 17. jul. gozdni delavec Bizjak iz Spodnje Idrije v e-raričnih gozdih. Iz strmine je pridrvel hlod, ga podrl in strl glavo, da je bil na mestu mrtev. Zapušča vdovo in tri otroke.
—	Radeckega veteran umrl. V Spod nji Šiški je umrl 17. julija po kratki bolezni g. Matija Žigur, v 86. letu svoje dobe. Pokojnik je bil leta 1842 k 17. pešpolku potrjen, se udeležil bitke
1.	1848 in 1849 pod vodstvom slavnega feldmaršala Radeckega kot podčastnik-in zastavonoša. Pokojni Žigur je bil na Kranjskem eden zadnjih takozva-nih starih “grenadirjev” s historično znano “medvedovo” kapo. Od leta
1875.,	ko se je ustanovil kranjski vojaški veteranski kor, je bil Matija Žigur cel čas njegov redni član in 20 let je zavzemal v njem mesto kornega stotnika. S svojim rodoljubjem in odkritim značajem si je pridobil povsodi ljubezen in spoštovanje.
—	Eksportno akademijo na Dunaju je letos z izvrstnim uspehom absol-viral kranjski Slovenec g. Melhijor Tomec. •
—	V državnem zboru pri proračunski razpravi je dr. Krek govoril med viharnim odobravanjem ter izražal u-panje, da bo ljudski parlament podelil tudi slovenskemu narodu popolno politično in narodno ravnopravnost. Posegel je tudi v ogrsko-hrvaški spor, okrcal mažarski šovinizem ter v imenu slovenskih poslancev zahteval popolno revizijo nagodbe. — V zadnjih dveh sejah so naši poslanci vložili mnogo nujnih predlogov za državne podpore onim krajem, ki so prizadeti po toči. Dr. Benkovič'in tovariši so predlagali, ‘naj se podržavijo premo-gokopi in naj vlada odredi za delavce v zdravju škodljivih podjetjih kolikor možno kratko dnevno delo.
—	Letoviška sezona na Bledu j-e letos prav živahna. Tujcev je mnogo več kot druga leta. Bohinjska železnica je zlasti Italijanom odprla pot v naše kraje. Dočim so druga leta le red ki zašli med nas, je sedaj na izprehaja-liščih pogosto čuti italijansko govorico. Tudi Hrvatov in Mažarov je mnogo. Čehi imajo svoje središče v hotelu “Triglav”. Izmed odličnih oseb naj imenujemo: vpokojenega načelnika generalnega štaba grofa Becka, gro fa Czakyja itd.
—	Motorna ladja tvrdke Kotnik na Vrhniki za izletnike iz Ljubljane na Vrhniko in nazaj bo vkratkem pričela voziti po Ljubljanici. Poizkušnje so se že vršile. Na ladji ima 8 do 10 oseb prostora.
—	Občni zbor “Gospodarske zveze” je pokazal, da je tudi ta zveza imela lepe uspehe. Prometa je bilo okoli o-
sem milijonov kron. Dobička sicer ni veliko, ker zveza deluje na korist naših društev in zadrug. Po posredovati;11 poslanca Povšeta bo zveza preskrbovala nabavo volov za mornarico v Pulju. Vsako leto se bo rabilo nekaj tisoč volov in mnogo drugih deželnih pridelkov.
—	Za salezijansko šolo na Rakovniku je vlada po posredovanju poslanca Povšeta dovolila 8000 K podpore.
—	Deželni šolski nadzornik g. Fr. Levec je odložil predsedstvo “Slovenske Matice”.
—	Prestavljen je def. davčni ad-junkt g. Franc Predalič iz Metlike v Kočevje.
—	Iz Žirovnice. Ob novi maši gospoda Jožefa Bizjaka so zbrale družice med svati za družbo sv. Cirila in Metoda 72 K 79 vin.
—	Ženin zbežal. Neki zidarski pomočnik se je bil seznanil v Šiški z neko delavko, s katero se je imel te dni poročiti. Na dan poroke je pa ženin rekel nevesti, da ima še nekaj opraviti, nakar je tudi odšel. Nevesta in priče so zidarja čakali, toda ta se ni več vrnil. Zbal se je poroke in neznano kam odšel.
—	Iz Trzina. Pred letom se je ustanovilo za našo vas in okolico prepotrebno gasilno društvo, ki je bilo v tem kratkem času kaj delavno. Lansko leto si je nabavilo pri tvrdki A. R. Smekal močno brizgalno • najnovejše konstrukcije, dne 14. julija pa je imelo že blagoslovljenje svojega gasilnega doma, ki je kaj lično in za ta namen pripravno poslopje.
—	Eno uro prepozno. Neki prosluli klativitez, imenom Kresnik, baje doma nekje iz Spodnje Štajerske, je u-grabil nekemu posestniku v Laški vasi pri Toplicah hranilno knjižico v vrednosti nad 800 K. Denar je bil vložen v “Mestni hranilnici” v Novem mestu. Kresnik je takoj, ko si je knjižico prisvojil, v omenjeni hranilnici dvignil — bil je previden in vendar — neumen — le delni znesek 200 K. To je bilo ob 11. uri dopoludne. Uro pozneje pa je dospela od prestojnega orožništva v Novo mesto brzojavka, naj se predložitelju te knjižice denar ne izplača, ampak... No, pa bilo je že prepozno. Kresnik je v tem času že dvignil denar in najbrže jo je z vlakom ob n. in pol uri popihal neznano kam. Za njim pa je šla kopica brzojavk na vse strani zlasti na prehodne štacije v tujezemstvo.

—	Rihemberk Simonu Gregorčiču. V občinsko hišo v Rihemberku, kjer je Simon Gregorčič dolgo časa služboval, bode dal obč. odbor rihember-ški vzidati spominsko ploščo. Slavnostno razkritje se bo vršilo 23. avgusta.
—	Gorica, 18. julija. Novo slovensko moško učiteljišče v Gorici se bo zgradilo na prostoru med gimnazijo in ženskim učiteljiščem. Vlada se na pritožbe in proteste Italijanov ne ozira.
—	Velike zaloge bakra je odkril trgovec g. Sušnik pri Cerknem na Goriškem. V rudi je 1—22 odstotkov ba kra.
—	Matura na c. kr. gimnaziji v Ma riboru se je vršila od dne 13. do 20. jul. t. 1. Po narodnosti je bilo naturan-tov 37 Slovencev in 11 Nemcev, med odličnjaki 9 Slovencev in 2 Nemca.
—	Telefon v Celju. Dne 20. jul. se je otvoril v Celju telefonični promet. Priglašenih je že 48 naročnikov. Ve liko naročnikov so pa odklopili, ker so napravili premajhno centralo.
—	Ker je obklal svojo ljubimko Jo žefino Rupnik, ki ni marala več zanj, so prisodili v Celju Petru Travnarju štirimesečno težko ječo.
—	Utonil je 15. julija v Dravi pri Ptuju pri vajah pijonir ICarol Ojsteršek. Gradili so most in ko so vrgli v reko sidro, je padel Ojsteršek v vodo. Plaval j^ nekaj časa, a zapustile so ga moči, še je zakričal in zagrnili so ga valovi. Šele pozneje so potegnili njegovo mrtvo truplo iz vode. *
—	Osebna vest. Odvetniški kandidat dr. Josip Oblak, je vstopil v pisarno slovenskega odvetnika g. dr. Ferd. Muellerja v Celovcu.
—	Na srčni kapi je umrl, ko je prišel od vaj v Celovcu nadporočnik 17. pešpolka Alojzij Ebert.
— Hrvatsko-ogrski spor. Hrvaško srbska koalicija je izdala manifest, ki v njem naglaša, da se hočejo poslanci odločno boriti proti uvedbi mažarske-ga uradnega jezika na hrvaških železnicah, in da hočejo v jeseni nadaljeva ti v ogrskem državnem zboru obstruk cijo, dokler hrvaški sabor drugače ne ukrene. Na shodih se naglaša edin-stvo Srbov in Hrvatov nasproti Ma-
TEUEPHONE: 1270 RECTOR.
FRANK SAKSER CO
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje y staro domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnevš vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.
Prodaja parobrodne listke
za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH STREET,
NEW YORK, N. Y,
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Količek, 1131 N. Broadway, Joliet, III.
NA PRODAJ ŠE NOV “NATION-al Cash Register”, od ic do $9.00. Kdor ga želi kupiti, naj se oglasi pri A. Nemanichu, 1002 N. Chicago st., Joliet, lil.
NA PRODAJ TRI HIŠE ENA NA Clement, druga na Summit in tretja na Centre St. v Jolietu. Kdor hoče kupiti katero, naj se oglasi v uradu A. S.” ali pa pri lastniku Antonu Kostelec, 533 Marble St., Joliet, 111.
POTREBUJEMO 30 IZKUŠENIH premogarjev. Stalno delo. Rabimo nekaj ljudi za otvoritev dela plača se na dan. Tu ni težave ne sitnosti pri delu. Pridite preč. Wenona Coal Co., Wenona, 111.
IŠČE SE ORGANIST, V CERKVE-ni glasbi in petju dobro izvežban. Ponudbe naj se naslovijo na: Rev. John Plevnik, Waukegan, III.
SESTRA IŠČE SVOJEGA BRATA John Jurjovica, doma iz Vač pri Liti ji. Pred dvema letoma je bil v Henry, West Maryland Co., Pa., No. 173. Za njegov naslov bi rada izvedela Johana Jurjovic, 1831 S. S. Grand Ave., Springfield, 111.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531- N. W. Phone 1113
((
na na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivo\ko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
A. Sclioenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Sclioenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino za posestva.
Prodaja tadi prekomorske vozne listke.
COR. CASS & CHICAGO STREET
I. nadstropje.
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TAL COTT, blagajnik.
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenim«.
IM. B, Schuster
Young Building
....JOLIET, ILLINOIS.
German Loan and Savings Bank. MA.RTIN W6STPHAX,
123 N. Bluff St JOLIET, ILL.
AMERIKA NS KT SLOVE N EC, 16. AVGUSTA 1907.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891,
Prvi, največji in najcenejši sloverisko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLQYEMQ-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891:.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C-. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO, Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
18.	avg.	Nedelja	Helena, kraljica.
19-	tl	Ponedeljek Ludovik Tol.	
20.	tl	Torek	Joahim, oče Mar.
21.	It	Sreda	Ivana Frančiška,.
22.	tt	Četrtek	Timotej, muč.
23-	It	Petek	Filip Beti., spozn.
24-	It	Sobota	Ludovik, kr.
NEUMEN KES.
Zložil Ant. Medved
V življenju uro marsiktero globoko sem se pokesal, da sem visokim svojim upom tako brezmejno veroval.
Neumnik! Hvalim naj usodo, da bil sem srečen enkrat vsaj! Kaj je brez upanja življenje, in upanje brez vere — kaj?!
VERA KRANJSKIH SOCIALISTOV.
Na Pavlihov poziv spisal: Ant. Sojar.
I. člen:
“Vera je samo za neumne ljudi; izobraženi ljudje nimajo nobene vere.”
Hvala lepa za poklon! Jaz sem veren človek; zato. pravite, sem neumen. Da me ne bo preveč sram, dovolite, da malo pogledam okrog sebe! Koliko nas je vendar takih neumnežev, ki imamo vero? Dandanes je na celem svetu ljudij, ki verujejo v enega Boga in v posmrtno življenje, 760 milijonov; 840 milijonov je pa ljudij, ki so sicer neomikani (pogani), a imajo tudi vero; verujejo v nadzemska, nadnaravna bitja in verujejo tudi v posmrtno življenje. Vero ima torej cel svet; vsi narodi na zemlji imajo vero; vero imajo ljudje bele ali črne Ali rdeče ali rumene ali katerekoli polti: vero imajo ljudje v Evropi, Aziji. Afriki, Ameriki in Avstraliji. Vero imajo ljudje v majhnih vaseh, v hribovitih krajih, vero imajo v velikih mestih. Cerkve najdeš v Berlinu, Parizu. Londonu ali pa na visokih gorah, kamor komaj zajde človeška noga. Ni ga naroda na svetu, ki bi ne imel vere; ni ga kraja na svetu, kjer bi ne bilo nobene vere. Vesoljno človeštvo ima vero; vero ima danes, vero je imelo včeraj, vero je imelo pred sto in pred tisoč leti — zmerom. Vera je toliko. stara, kolikor je star človeški rod. In če je vera v nekaj nadnaravnega, vera v nekaj nadzem-skega in vera v posmrtno življenje že 6000 let pri vseh narodih in na vseh kraiih zemlje, potem mora ta vera gotovo biti pametna in resnična. Cel svet se ne bo motil! Cel svet se ne bo motil 6000 let! — Zato pa, če kdo pred me stopi ter mi reče: ti si neumen, ker veruješ, ga jaz takoj zavrnem: prijatelj, ti ne veš kaj govoriš! Ko bi vedel, kaj govoriš, bi tega nikdar ne govoril. Moje prepričanje je: svet je pameten, neumen si le — ti, ki praviš, da nič ne veruješ.
Vere nimajo samo otroci ali ženske, vero imajo tudi možje; verni pa niso samo priprosti delavci, verni so tudi učenjaki. V starem veku pred Kristusom so živeli učeni filozofi: Aristotel, Plato; oba sta imela živo vero. Modrijan Sokrat je bil veren mož. Ci-cero, slavni rimski pisatelj, je imel vero. Ali poznaš imena sledečih slavnih učenjakov srednjega in novega veka?? Fizik in kemik: Roger Bačo; filozofi: Albert Veliki, Tomaž Akvin-ski, Bonaventura; pesniki: Dante, Racine, Corneille, Tasso, Petrarca, Chateaubriand. Slavni astronomi (zvezdo-znanci) : Kopernik, Newton, Secchi; vojskovodje: Karol Veliki, princ Eu-
geti, nadvojvoda Karol, Radecki. Vsi ti in še tisoči in tisoči drugih mož so bili velikani; z neizbrisnimi črkami so njihova imena zapisana v zgodovino človeštva. Z lavorikami so ovenčane njihove glave. I11 glej! vsi ti slavni možje so'bili verni možje, nekateri izmed njih svetniško pobožni m"ožje. — Slavna nemška pesnika Goethe in Schiller sta imela vero; naš največji pesnik Prešeren je imel vero in umrl je kot veren katoličan; veren je naš predsednik Teodor Roosevelt, ki s svojo družino redno hodi v cerkev ob nedeljah. Če vzameš v roke ameriški dolar ali cekin, boš našel na njem vtisnjene besede: In God we' trust (v Boga zaupamo). Ali niso te besede dokaz, da tisti gospodje, ki imajo oziroma so imeli krmilo naše države v rokah, so bili verni možje? Ne bom dalje našteval imen; če bi hotel našteti vse imenitne učenjake, ki so pri svoji učenosti ohranili vero. moral bi na-' pisati debelo knjigo. Saj morda sam poznaš in vidiš veliko učenih, imenitnih mož, ki so verni kakor si ti. Poznaš tega ali onega zdravnika; učen je, veliko let je študiral, in v cerkev hodi kakor ti, svete zakramente prejema kakor ti. Poznaš tega ali onega profesorja; -'imeniten je zaradi svoje učenosti, a je veren kakor ti, moli in posti se kakor ti. Učen je, a je veren. Jaz poznam na primer rojaka, ki je z uspehom dovršil vse gimnazijske razrede to je 8 latinskih šol. Postal je načelnik na neki železniški postaji bli zu Ljubljane. Vedno je bil veren, pobožen mož in danes najdeš tega nekda njega načelnika z železniške postaje v frančiškanskem samostanu ljubljan ske provincije. Ime mu je: Pater Ho leček. Jaz poznam več dijakov ali študentov na Dunaju, ki študirajo za zdravnike in profesorje in so v Mari jinih družbah. Kaj pomeni vse to? To pomeni, da tudi učeni, šolani možje imajo vero, in da je velika laž. če kdo trdi, da učeni študirani možje nimajo nobene vere.
V Ameriki imajo katoličani skrivno organizacijo “Knights Of Columbus”. Po številu je vseh članov nad ioo.ooo V tei organizaciji je zbran cvet izobra ¿enih in vded svoje izobrazbe po celi Ameriki znanih Američanov. Vsi so veyni katoličani, pred vsako sejo in po vsaki seji molijo skupno Očenaš in vsako leto prejme vsak član svete za kramente.
Isto velja tudi o angleški jednoti katoliških Borštnarjev, ki tudi šteje nad 100,000 članov. Med njimi so u gledni učeni možje in obenem verni katoličani.
Res je, da je med učenimi možmi tudi veliko takih, ki nimajo vere. A to ni za to, ker so učeni, ker jaz poznam tudi veliko takih mož, ki niso prav nič učeni, prav nič šolani, nekateri še brati in pisati ne znajo, pa tudi nimajo vere. Pa menda ne boš rekel, da je tak človek učen, če nima vere, pa še brati in pisati ne zna.
Učeni kakor neučeni brezverci se navadno spreobrnejo pred smrtjo. Du hoviti francoski pisatelj Voltaire je bi v življenju popoln brezverec in bogo-kletnež. Ko je ležal v Parizu na smrt bolan, dal je en mesec pred smrtjo poklicati k sebi župnika od sv. Sulpicija. Toda smrtna nevarnost je minula in zato je odlašal s svetimi zakramenti. Prišla je druga nevarnost, in zopet je Voltaire—tako je pričal navzoči -zdravnik — zahteval duhovnika in svete za-kiamcnte. A bolnikovo postelj so obstopili brezverni prijatelji, ki so se z Voltairjcm v življenju zaprisegli, da hočejo umreti brez zakramentov m so duhovniku zabranili pot k bolniku. In tako je Voltaire, ki je sam prosil verske tolažbe, moral umreti v groznem obupu. Umrl je 30. maja 1. 1778.
Lepši so bili zadnji dnevi in lepša je bila zadnja ura Napoleona I. Bil je slaven vojskovodja, da se je pred njim tresel cel svet.. Na vrhuncu svoje slave je pozabil na Boga. A ko je osamljen živel na otoku svete Helene in je premišljeval vero svojih otroških let, je njegov veliki duh priznal svetost in resnico katoliške vere. V veri je iskal zadnjo uteho. Dal je poklicati na otok katoliškega duhovnika, da mu je opravljal v njegovem stanovanju najsvetej šo daritev, in vsak dan je bil sam pri sveti maši. Svojemu kuharju je zapovedal. da naj ne pripravlja ob postnih dnevih mesnih jedil. Ko se mu je bližala smrt, odslovil, je svoje zdravnike in dal poklicati duhovnika in mu je rekel: “Jaz verujem v Boga; v- katoliški veri sem rojen; hočem izpolniti dolžnosti, ki nam jih nalaga vera...” Izpovedal se je, prejel sveto popotnico in sv. poslednje olje. Nato je rekel generalu Montholon: “Srečen sem, ker sem izpolnil svojo dolžnost. Želim, da bi tudi vi imeli tako srečo ob svoji smrtni uri. Na vladarskem prestolu nisem izpolnoval verskih dolžnosti; priznati moram; moč zaslepi človeka in ga premoti, zato hočem sedaj Bogu dati dolžno čast.” Naposled je ukazal napraviti v sosednji sobi oltar in na njem izpostaviti presveto Rešnje Telo in tam opraviti štirideseturno molitev. Tako je veleum Napoleon umrl kot veren kristijan. Rojak moj, ki si izgubil vero, ali si ti večji, kakor je bil Napoleon, ki se je pred njim takore-koč cela zemlja tresla? ali si ti bolj učen. kakor so učeni verni zdravniki, krščanski profesorji? Kaj. ne da nisi, ti §e z njimi še primerjati ne moreš. Položi roko na srce in pripoznaj tole resnico: "Da sem vero izgubil, tega ni vzrok moja učenost, ker jaz se niti od daleč ne smem med učenjake prištevati. Da sem izgubil vero, tega je vzrok slaba druščina in moje razuzdano, grešno življenje in moja prevzetnost. Ker sem prevzeten, me je sram moliti in hoditi v cerkev in prejemati
svete zakramente. Po vplivu slabe dru ščine sem začel razuzdano živeti in ker se zaradi svojih grehov bojim Boga, sem ga začel tajiti. To je vzrok mojega brezverstva.” Da, to je resnica: Vero imajo vsi dobri ljudje, naj bodo učeni ali neučeni; vere pa nimajo samo hudobni ljudje!
Hvala Bogu, da je na svetu prav malo tako izgubljenih in hudobnih ljudij, ki bi ne verovali niti v Boga!
Res je, da vera uči nekatere stvari, ki jih naša pamet ne more popolnoma razumeti. Ali, dragi moj, če ti kake stvari ne razumeš, nikar je zato ne taji, nikar je ne zametuj. Zakaj veru jemo skrivnosti? Zato ker jih je učil Jezus Kristus. Verskih skrivnostij tu govorimo samo o katoliški veri si ni noben izmislil. Bog jih je učil in Bogu vse verjamem, čeprav vsega s svojo pametjo ne morem razumeti. A če Bogu verjamem, zaradi tega me menda ne boš imenoval neumnega; saj še ljudem in časopisom verjamem marsikaj! kar sam tudi ne morem izpričati. Verjamem, ker mi je prijatelj povedal. Tako tudi verujem v verske skrivnosti, ker jih je Bog razodel ali povedal.
Dandanes smo tako daleč prišli, da hočejo zidarji, krojači, črevljarji ali kovači o veri ravno toliko vedeti in govoriti, kakor da bi res vero in verske resnice študirali več let. Prijatelj moj, če vere nisi študiral, potem o veri ne moreš posebno veliko vedeti. In če hočeš zvedeti in se poučiti in pre gnati verske dvome, vzemi v roke po učno, versko-znanstveno knjigo ali vprašaj svojega duhovnika, ki je štu diral to, in on ti bo vse rad pojasnil po svojih najboljših močeh in ti rad od govoril na tvoje vprašanje. Saj ste sli šali Pavliho, kako je pošteno povedal: Jaz, Pavliha, sem “Žnidar”; to znam! vero naj pa zagovarja tisti, kdor jo zna, in to je v prvi vrsti — duhovnik!
KDO JE KRIV RUDNIŠKIH NESREČ?
Dobrodušen človek je videti državni nadzornik penrisylvanskih rudnikov. Poročati ima o nezgodah, ki se dogajajo v jamah njegove države, in iz njegovega nedavno objavljenega letnega poročila je razvidno, da je premogar stvo v Pennsylvaniji zahtevalo v zadnjem letu nad tisoč žrtev. Razdeljuje jo se dokaj enako na rudnike mehkega premoga. Tudi vzroki so isti, tu kakor tam. Dve tretjini vseh nezgod pripisuje gospod Broderick brezskrbnosti delavcev, ostalo tretjino stavi v vrsto neizogibnih nezgod, in s tem je stvar rešena. Da bi bili rudniški posestniki krivi, -to ni mogoče. Sicer je svoj čas od predsednika Roosevelta postavlje na komisija izjavila, da so varnostne naprave v pennsylvanskih jamah trdega premoga izredno pomankljive in neki nemški veleobrtnik, ki si je pred nekoliko časom ogledal rudniške o-kraje, je celo na svoje oči videl, da ni niti najpreprostejših naprav v zaščito delavcev, ampak kaj to briga državnega nadzornika! Od rudniških posestnikov si da pismeno potrditi, da so uboge žrtve storile smrt vsled lastne krivde, ostanek se opravi z navadno frazo ali puhlico in to se imenuje potem uradno poročilo. S tako srborito preširnostjo se obdelavajo stvari, pri katerih se gre za tisočera človeška življenja in ki stoji v njihovem ozadju neskončna beda. Ampak tudi za bedo pozna gospod Broderick odpomoč. K srcu mu gre, da je vsled smrtnih slučajev zadnjega leta izgubilo tisoč družin svojega reditelja, tisoč žen svojega soproga in skoro polčetrti tisoč o-trok svojega očeta. Pomagati jim hoče, zato predlaga, naj se starost, v kateri je dovoljeno, otroke uporabljati pri rudniškem delu, zniža od šestnajst na štirinajst let. To priporočilo ni več škandal, je marveč zločinstvo. Za štirinajstletne otroke pomenja delo po rudnikih gotovo pogubo. Za šestnajstletne je to delo pretežko, za štirinajstletne je pa jednacega pomena kakor hiravost in rana smrt. Od vseh družabnih blodenj ali zmot in zaostalosti, ki so v tej deželi tako pogostne, je ta najostudnejša, najgrozovitnejša. Da se po žrtvah veleobrti zapuščeni čuvajo pred režečo stisko, naj se zdravje otrok pokvarja, dela življenje otrokom mučno. V vseh naprednih omikanih deželah merodajni krogi danes mislijo, da je dolžnost rudniških posestnikov, skrbeti za zapuščene po delavcih, ponesrečenih v podjetniških jamah, a v Pennsylvaniji naj to delajo otroci ubogih žrtev. Svojo mladost in svoje, življenje naj žrtvujejo, da poravnajo posledice neodgovornega zanemarjanja dolžnosti. Državen nadzornik priporoča to. To je del družabnega bankrota, ki se izraža v tem priporočilu, sirovost, ki nima primera v zgodovini indust-rijalizma. Kaj bo konec? Kdo ve!
lanta Georgian”, ki je bil med vodniki v tem gibanju, pravi, da je za prohibicijo. ker bo ta pripomagala več nego karkoli druzega v 'brzdanje črne«, ki ga žganje napravlja v živino in pošastnega hudodelca; in če bo odgovarjala, nadaljuje časopis, samo napol pričakovanjem v Georgiji, kjer-je 1J4 milijona črncev ali en črnec na vsa-cega belokožca, potem se izkaže kot izredna dobrota.
Ker je belokože prebivalstvo južnih držav, ki se že dolgo časa ni množilo po znatnem priseljevanju, precej istorodno anglo-ameriško, se moramo pravzaprav čuditi, da se prohibicijsko gibanje tamkaj ni že mnogo preje začelo. Morebiti, da je sedaj naperjeno poglavitno proti črncem, a negotovo je, da li se nanj postavljena pričakovanja izpolnijo. Kakor v vseh drugih državah, tako bo tudi tamkaj ta prepo-ed zaprla vrata samo odkriti, dostojni, pošteni trgovini s pijačami. Toliko bolj se bo streglo tajnemu pijančevanju. Tudi črnec bo našel -steklenico z žganjem, če je bo iskal. In tajno pijančevanje bo imelo potem mnogo hujših posledic, kakor doslti dovoljeno pitje.
Druga zla posledica bo izostanje priseljencev, ki se zanje nekatere južne države, tudi Georgia, izza nekaj ča sa tako zelo trudijo. Kajti kjer vlada prohibicija, tam vlada vedno nevoščljivost proti priseljencem, ki se dostikrat dovolj sprevrže v odkrito na-sprotnost, v gorjupo sovraštvo, v naj podlejša zalezovanja. Prohibicija in ozkosrčen nativizem ali yankeezem! hodita povsod tesno roko v roki, in priseljenec se ne bo nikdar tam čutil domačega, kjer ima za sosede nena vistne prohibicijoniste.
Ampak seveda, jugu vobče se ne gre za pridobitev priseljencev, ki spoštujejo same sebe. Dobiti žele samo belokožen nadomestek za nezaneslji vega črnca; bolje čislani nego črnci menda belokoži delavci ne bodo in tudi ravnalo se bržkone ne bode bolje ž njimi.
Nekoliko dni pred sprejetjem pro hibicijske postave je izjavil član geor gijskega postavodajstva:	“Z gospo
darske strani je prohibicijska postava mnogo večje važnosti, nego 100,000 takozvanih ‘zaželjenih delavcev’.”
No, potem naj postane Georgia sre čna ž njo, če more!
PROHIBICIJA NA JUGU.
Brez ozira na slabe izkušnje, ki so se napravile v Novi Angliji in zapa3-nih severnih državah s prohibicijo ali zabranilnimi naredbami proti omotnim pijačam, se podvržejo tudi južne države temu poniževalnemu jarmu. Država Georgia je pred nekaj dnevi spre jela strogo prohibicijsko postavo, in države Alabama, Tennessee, Texas, Severna in Južna Carolina so pripravljene, slediti zlemu zgledu.
Kakor pravijo, so v Georgiji pridobili belokožce za prohibicijo 9 tem, da so jih “nafarbali”, češ, s prohibicijo bo možno črnce brzdati. Časopis “At-
Velika Britanija lastuje več zemlj v Severni Ameriki nego Združene države.
Dolgost noge ima biti šestino visokosti pravilno zraslega človeka.
Število oseb na štirijaško miljo v tej deželi je 17, dočim je na Angleškem 480.
Neki Landerčan (Colo), ki je bil kli can v službo kot porotnik, se je poskušal izgovoriti, da je predebel za tako delo.
Angleške in irske železnice imajo različno raztečino ali širino koloteči-ne; na Irskem po 3 čevljev 3 palce, a na Angleškem po 4 čevlje 8yi palca.
V Lewistonu, Me., je neka mlada ženska črevljarica, in v državi New York je kovačnica, kjer kujejo samo tri ženske.
Neki inženir na Vzhodni Javi trdi, da je iznašel orodje, s katerim dva moška lahko narežeta osemnajst ton cukrove trstike na dan.
Nov trust. V New Yorku delajo na to, da naredijo vsi amerikanski in evropski veliki cirkusi med seboj trust. Osnovna glavnica bode znašala izpo-četka 20 milijonov'.
Bivši huzarski poročnik — mesarski vajenec. Poročnik 13. huzarskega polka ogrskega 27letni Aladar Sol-mitzkv, ki govori mažarsko, nemško, angleško in rumunsko je odložil častniško šaržo, ker ni mogel shajati s svojo gažo in je vstopil za vajenca k nekemu mesarju s suhim mesom.
Znižane cene mesa.
Meso sveže in suho, kakpr tudi kokoši.
Fini petelini, funt po.............9c
Kokoši, funt po....................13C
Piščeta in “Spring chickens”,
funt po .........................2oe
Sveža reberca, funt po .............9c
Najboljša svinjina vosih, funt po 130
Stegna, funt po ...................I2c
Domače jeterue klobase, funt po 9c
Suha rebra, funt po................lic
Kislo drobje, funt po ..............6c
Sveže drobje, funt po...............7c
Pridite in se prepričajte. Ako ne kupite pri nas trpite zgubo., vi in mi.
GRAHEK & FERKO,
207 Indiana Street,	Joliet, 111.
Svarilo.
Opozarjam rojake po širni Ameriki posebno v Clevelandu pred Lovrencem Komar in njegovo ženo, ker sta odnesla pete iz Jolieta in precejšno vsoto dolga.
Trgovci in posamezniki, varujte se ju!
Včeraj dne 13. avg. sta bila tu na obisku; nista pa obiskala nobene hiše niti trgovine, ker sta se bala upnikov, ampak sta jo preč odkurila nazaj v Cleveland.
Pozdrav poštenim rojakom v Ameriki!	Joseph Božich,
205 Bridge St., Joliet, 111.
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 ^ let.
, I . V vseh lekarnah, 25 ^|^in 50 centov, ali pa pri r izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
J. IP. KING
Lesni trgovec.
j Cor. DesPlainea in Clinton Sta. Oba telefon 8. Joliet.
Joliet Dati
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $roo,ooo.oo
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton uHc.
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pot jilnica, pupilarao varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
JisitiaMliiJiljiiljaiilii D331IÜ3TsnjiDiliïi ? Pí^íMiriti alicali
FRANK SAKSER
Naš zaupnik v Združenih državah ježe več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
Joliet, ill.
FI3ST0 PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. at
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
felika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander harass?
Chicago telef. 2794	telef.N e2 7..
Í
^i
3
Henrik H. & Menno H.
S TASSEN
Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR

î
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na dežeN.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti m tam in boleznim.
ije vsakovrstna v notarsko ko spadajoča pisanja.
S. HONET,
KROJAČ
gi8 North Chicago St, Joliet IU.
šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
ČISTIMO OBLEKO.
Mi čistimo, gladimo in barv: moške, ženske in otroške obleke bro, hitro in ceno, ter isto razvaž; po vsih delih mesta.
Naše delo je izvrstno storjeno prav mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE James Straka & Co. 620-622 Cass St. JOLIET, I]
Pokličite nas po telefonu N. 488. Chicago 489.
Collins Street Wine and Liquor Hoese
Žgane, galon po $1.75, $3, $3.50, $3, $4, in $4.50.
Brandies, galon po ta.50 do $5. Vina, galon po $1 do $3'
„ Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene..
G. W. KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago **9)
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:..........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
H. Podpredsednik:...............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, C0I9.
Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, lil.
II. Tajnik:...............Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec: ..........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111 PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 12041 Anton Pravst, roj 1882, 12042 Andrej Račič, roj 1865, spr. 14. avgusta 1907.	Dr. št. 151 članov.
K društvu vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 12043 Janez Težak, roj 1887, 12044 Jožef Nose, roj 1878, spr. 14. avg. 1907.	Dr. št. 102 člana.
K društvu sv. Družine S, La alle, 111., 12045 Lovrenc Uranič, roj 1888, 12046 Anton Štrukelj, roj 1882, 12047 Anton Knavs, roj 1877, 12048 Jožef Zupančič, roj 1863, spr. 14. avg. 1907.	Dr. št. 121 članov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 12049 Jožef Abramovič, roj 1889, spr. 14. avg. 1907.	Dr. št. 106 članov.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 12050 Janez Žaiec, roj 1889, spr. 14. 1907.	Dr. št. 63 članov.
K društvu sv. Srca Jezus, 54, Chisholm, Minn., 12051 Vincent Rose, roj 1889, 12052 Jožef	Godič, roj 1888, 12053 Rudolf	Krive,	roj	1885, 12054 Jožef
Robnik, roj	1880, 12055 Alojzij	Resnik, roj	1878,	spr.	14. avg. 1907.
Dr. št. 112 članov.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa.,	12056 Jurij Novak,	roj	1889, spr. 14. avg.
1907.	Dr. št. 61 članov.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 12057 Matija Ročnik, roj 1888, 12058 Vinko Rehar, roj 1888, 12059 Peter Škrubaj, roj 1886, 12060 Franc Kopač, roj 1882, 12061 Janez Kramer, roj 1881, 12062 Matevž Še-tina, roj 1881, 12063 Janez Tehovnik, roj 1881, 12064 Franc Praprotnik, roj 1871, spr. 14. avg. 1907.	Dr. št. 129 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 12065 Jožef Kovič, roj 1884, 12066 Janez Škarja, roj 1874, 12067 Jožef Mohorič, roj 1868, spr. 14. avg. 1907.
Dr. št. 124 članov.
K društvu sv. Jožefa 76* La Salle, 111., 12068 Anton Vegel, roj 1889, 12069 Janez Zlatorepec, roj 1886, 12070 Jožef Jurečič, roj 1886, 12071 Franc Grozina, roj 1878, 12072 Franc Velkovrh, roj 1863, spr. 14. avg. 1907.
Dr. št. 28 članov.
K društvu Marije Pom. 79, Waukegan, 111., '12073 Franc Štržinar. roj 1889, 12074 Franc Skvarča, roj 1888, 12075 Ignacij Marinčič, roj 1882, 12076 Janez Marolt, roj 1882, 12077 Janez Oblak, roj 1881, 12078 Peter Stanovnik, roj 1880, 12079 Janez Urbančič, roj 1877, 12080 Franc Adler, roj 1869, spr. 14. avg. 1907.	Dr. št. 102 člana.
K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 12081 Luka Hanter, roj 1885, 12082 Franc Veber, 'roj 1876, 12083 Franc Mak, roj 1865, spr. 14. avg. 1907.
Dr. št. 38 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 12084 Jožef Tomažič, roj-1889, 12085 Gašper Kolar, roj 1876, spr. 14. avg. 1907.	Dr. št. 59 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, k društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 1325 Matija Jaklič, 5. avg. 1907.	I. dr. št. 43 članov.
II. dr. št. 121 članov.
Od društva vit. sv. Florijana 44. So. Chicago, 111., k društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 5045 Franc Jakša, 8. avg. 1907. I. dr. št. 196 članov.
II. dr. št. 78 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 9739 Peter Srnovršnik, 3. avg. 1907. I. dr. št. 237 članov.
II. dr. št. 281 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 5667 Franc Vidergar, 5. avg. 1907.
Dr. št. 121 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 5767 Janez Škrbec, 5. avg. 1907.
Dr. št. 121 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 6731 Janez Rom, 9. avgusta 1Q07.	"	Dr. št. 89 članov.
Od društva sv. Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 8050 Franc Lustik, 11124 Alojzij Košir, 8890 Rok Krebs, 11542 Gregor Storlej, 11726 Mihael Gorjup, susp. 5. avg. 1907.	Dr. št. 107 članov.
Od društva sv. Srca Jezus. 70, St. Louis, Mo., 11871 Jožef Škof, 5- avg. 1907.
Dr. št. 60 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 8851 Mihael Cvitak, 12. avg. 1907.
Dr. št. 50 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 7006 Matija Samsa, 5. avg. 1907.	Dr. št. 107 članov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 9934 Matija Sterbenz, 29. jul. 1907.	Dr. št. 38 članovi
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 5160 Janez Bohor, 8696 Anton Žlindra, 8429 Jožef Tomšič, 3. avg. 1907.	Dr. št. 136 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Barbare 7, Mt. Olive, 111., 3322 Marija Hanter, roj 1889, 3323 Marija Andolšek, roj 1880, spr. 14. avg. 1907.	Dr. št. 4 članice.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 3324 Marija Kolar, roj 1885, spr. 14. avgusta 1907.	•	Dr. št. 13 članic.
K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 3325 Sofija Hutnikiewicz, roj 1889, 3326 Olga Miškatovic, roj 1877, spr. 14. avg. 1907. Dr. št. n članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, k društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 1614 Terezija Jaklič, 5. avg. 1907.	I. dr. št. 24 članic.
II. dr. št. 7 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 1992 Marija Škrbec, 5. avg. 1907.
Dr. št. 7 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
Joliet, 111., 14. avg. — Društvo sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J. je sklenilo na zadnji mesečni seji dne 4. avgusta, da se društvo udeleži piknika društva Vitezov sv. Jurija št. 3. K. S. K. J. dne 25- avgusta v Lemontu, 111. Člani naj vzamejo s seboj društvene regalije ter se naj udeleže prve sv. maše ob 8. uri zjutraj. Po sv. maši bodemo korakali do pouličnih železnic, katere nas dovedejo na park v Lemont.
Vsak član se mora tega piknika udeležiti, ker to bo nekaj imenitnega, ko se bomo srečali sobratje treh prvih društev K. S. K. Jednote. Kateri ud društva se ne udeleži, zapade globi 50
centov izvzemši samo tiste, kateri delajo ali so bolni.
' Na veselo svidenje!	Odbor.
So. Chicago, 111., 9. avg. — Naznanjam vsem članom in članicam društva Vit. sv. Florijana št. 44. K. S. K. J., da bodo od zdaj zanaprej društvene mesečne seje v Frank Medoša dvorani (hallu) na 9485 Ewing Ave. vsako prvo nedeljo v mesecu, začetek ob dveh popoldan. Torej opozarjam že ’ zanaprej vse društvene člane, da ne bo nobeden zaostal z asesmenti zaradi I premeščenja rednih sej, ker prostor je dobro znan vsem članom v So. Chi-cagi in okolici.
S pozdravom Anton Skala, tajnik.
ni nazaj prišel. Zatorej smo bili primorani, si nadomestiti drugega, in ta je z imenom Anton Tome, Goff, Pa., Box 94. In tudi blagajnika za naše društvo smo nadomestili, ker ni bil reden pri sejah stari, in imenuje se novi Martin Verhovšek, New Alexandria, Pa., Box 333.
Pozdravljam vse ude K. S. K. Jednote in želim, da bi si naročili glasilo Jednotino, da bi ne bilo toliko sitnosti, kakor jih je. Naše društvo ima ude, od katerih nikdar ne dobim pravega naslova. Tako sem od F. M-rja že veliko listov nazaj dobil, a v svojih listih pa me zmerja, zakaj mu ne pišem. Zatorej naročite si glasilo, pa boste vse vedeli, kako se godi z društvom in Jednoto.
Z Bogom. John Tome, tajniki
Hibbing, Minn., 7. avg. — Dragi sobratje! Jaz, Jakob Geržin, tajnik društva sv. Barbare št. 40. K.S.K.J., Vam naznanjam, da se vsak ud naznani, ka teri se je preselil od tukaj v kak drugi kraj, in da mi da znati, kaj da je, in da mi pošlje mesečnino o pravem času, če ne ga bodem izločil. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu. Sobratje, kateri stanujete tukaj na Hib-bingu, Chisholmu in v zunanjih se-liščih (location), po imenu Shanango, Monro, Klark, Glin, Pillsbury, Columbia, Albany, Nasau, Webb, Rust, Hull, Utica in Penobsko — pridite gotovo k seji vsako prvo nedeljo v mesecu; katerega ne bo, mu bode društvo kazen naložilo.
Pozdravljam vse skupaj.
Jakob Geržin, tajnik.
Vabilo na parado in piknik,
ki ga priredi novo slovensko katoliško društvo Zvon št. 70. J. S. K. J. v Lakeside vrtu na voglu 96. ulice in Ewing Ave. v South Chicagi v nedeljo, dne 1. septembra 1907. Zbirali še bodemo ob 10. uri dopoldne na 816 Center Ave in voglu 19. ulice v Chicagi in potem odkorakamo z godbo domačih Hrvatov Sokolov v So. Chicago na vrt.
S tem vabimo vsa katoliška društva, bližnja in daljnja, naj bi se po mogočnosti udeležila našega prvega izleta in piknika. Za dobro postrežbo bo skrb-ljeno.
Se enkrat Vas vse najuljudneje vabi Pripravljalni odbor.
Odgovor in pojasnilo.
Jaz spodaj podpisani popolnoma zanikujem proti g. G. R., kateri me je obdolžil, da sem jaz ovadil rojaka John Špeharja pri nadzorništvu “Oliver Iron Mining"-kompanije, da je imenovani v zvezi s socialistično unijo W. F. of M., kateri je tudi radi tega delo izgubil. Tistemu, koji me je obdolžil, tem potom odgovarjam, da sem popolnoma nedolžen, in če more on ali kdorsibodi dokazati, da sem jaz vzrok odslovitve iz službe J. Š., dam nagrado od 5 do 10 dolarjev.
Ely, Minn., 8. avgusta 1907.
Jožef Kovač.
Čas je denar.
Eno uro vsak dan čitaj ali opazuj, pa postaneš moder, izobražen in neodvisen v nekoliko letih. To lahko vidimo posebno v tej deželi, kjer vsakdo čita in kjer časopisi poleg splošnih novic objavljajo tudi članke o učenih raziskavah, obrtih in kupčiji. Nikdar ne govori, da si prestar za učenje, in nikar ne odlašaj nabirati več znanja. Nikar ne bodi nemaren. Videli smo mnogo ljudi umirajočih za boleznimi, ki so samo vsled nemarnosti postale neozdravne. Gotovo veš, da skoro vsaka bolezen kaže izgubo slasti kot prvi znak in vedeti bi moral, da je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino edino zdravilo, na katero se lahko vedno zanašaš. Brž ti uravna delovanje prebavnih organov in tako prežene bolezen. Ali ti to ne prihrani časa in denarja? Rabi to zdravilo pri vsa ki bolezni želodca ali črev, v slabosti injiervoznosti. V lekarnah. Jos. Tri-n^ 799 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
Goff, Pa., 9. avg. — Društvo sv. Antona Pad. št. 7r. K. S. K. J. je imelo 8. redno mesečno sejo, kakor tudi prejšnjo, 7. mesečno sejo brez predsednika, ki je odpotoval od tukaj, pa
Kopanje in umivanje.
Za kopanje in umivanje rabite milo, katero ne zamaši znojnic, drugače preneha koža delovati in pojavijo se pri-šči. Severovo zdravilno kožno milo nadkriljuje vsa druga mila. Sestavljeno iz čistih antiseptičnih tvarin, pušča znojnice odprte, prepreča kožne prišče in leči. Ker ima dober duh, je to milo vzorno za toaleto, za otroško kopel, za čiščenje glave ali za britje. Cena 25C. V lekarnah. Košček za po-skušnjo po prejemu znamke za 2c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
High Life Bitters ali grenčec je najbolj zdrava in najkoristnejša pijača» kar se jih more dobiti v Ameriki. Poskusite ga le enkrat! Oldkontritrestar
ali. brinovec, slivovec, konjak, bondet rye, zdravilno grenko vino in vsakovrstna vina in viške. Tudi avstrijske viržinke in druge razne smodke, vse union-made. Rojaki, zahtevajte rajši rojakovo blago, ki je ravno tako dobro ali pa še boljše. A. Horwat, Cigar & Wholesale Liquor, 600 N. Chicago st., Joliet, III
ANA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1727 IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,
z*
Phoenix Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
VSAKDO VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ, JOLIET,agILL!re0t
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska tvrdka v Ameriki.
t* Vsih društvenih ^ potrebščin.
John N. Gosar Co.
719 Higli St., W. Hoboken, N. J.
Priporoča se vsem slovenskim društvom za blagohotna naročila n. pr. društvenih zastav, znakov (badges) re-galij, pečatov, gumbov (buttons), knjig, slik križev, podob, itd.
Vsa dela se izvršujejo iz najboljšega blaga in po kar mogoče nizki ceni.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J.
NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE.
JOSIP JONTES
801 N, Chicago St. N. W. Phone I2i§
Pozor, Rojaki!
Naznanjamo, da smo otvorili
GOSTILNO.
v k. itjrčj bodemo točili fino Ci-tizeus pivo, žgauje in vino.
JOIN MAHKOVEC & CO.
208 Jackson St.
Hath. Stefanich, Manager.
0I1 il Stefanie
na voglu Scott & Ohio cesti.
Priporoča rojakom svoje dobrozaloženo MESNICO’ katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Dobra portrežba in nizke cene
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenskidom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 34S.
JOLIET
Ant. Skoff,
Velika razprodaja moških oblek.
Obleke vredne $20.00 prodam sedaj za $12.00, $18.00 vredne obleke so sedaj po $10.00.	14.00, $15.00 in $16.00
vredne ob'eke so sedaj po $9.00, $10.-00, $11.00, $12.00 in $13.50 vredne o-bleke sedaj po $7.98.
Pridite in se sami prepričajte. Chulik’s Comer,
Jackson & Chicago Sts. Joliet, 111,
Pozor!
Tem potom naznanjam vsem onim, ki mi kaj dolgujejo, da mi naj isto poplačajo v enem mesecu, to je do dne 15. septembra 1907.
Vse one, ki mi ne bodo dolga poravnali do prejomenjenega dne bodem naznanil v vseh slovenskih listih s polnim imenom.
4	John Drnulc, Rockdale, I1L
N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St.,
Joliet
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO. na Exchange St. . JOLIET, ILL.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St.
Velika predrznost
Trgovec pripoveduje prijatelju o nekem sleparji ter pravi naposled: “Tako sem ga vrgel po stopnicah, da si je kar vrat zlomil. Potem pa gre ta potepuh in me zatoži pri sodišči!”
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111,
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
ZEMANOVO “G-RENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE.
Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
B7CMAN	w' letu
• LC/TlAn,	CHICAGO, ILL.
iiiiuiiiBinii isiiiiiii
Vezanje knijg.
V tiskarni “A. S." se vežejo knjige stare in nove. Prav po ceni. Prinesite ali pošljite jih.	Oba telefona 509
POTREBUJEMO SLOVENSKO dekle, ki je zmožna tudi angleščine, za delo v restavrantu in salunu. Dobra plača. John Kvalica, 507 So. Oakley Ave., Chicago, 111.
Sodniku je prerezal trebuh z britvijo v Temešvaru brivec Nikolaj Ste-phen, ko so ga prijeli, ker je grozil neki ženski 9 smrtjo. Stephen je bil že zaradi nekega umora zaprt 17 let.

Na bojišču.
Češki spisal Jan Klecanda. Poslovenil Ivan Rejec.
PRISEGA.
I, >
Blizo trdnjave Peschiere, prav na ftregu zelenega jezera Gardskega, je stalo nekoliko zgradb. Obklopljene so
bile z običajnim zidom, opremljenim ^ ^ ^	________
puškaricami in plitvim jarkom. Videlo ve(j0 Q smodniščnici ter namerjajo k se je to kakor trdnjavica za igrač 'O, a	g;]0 j j j, je mn0g0 — razsodno oko
bila je smodniščnica, iz katere se je p0rojn;jcovo jih je štelo na tri sto.
oskrbovala vojska v Lombardski in	.	.
_	.	, •	„	„■	No torej? je vprašal kadet svoje-
Beneski z nabojem za vaje.	. . -t
,	.	. .	,. Iga predstojnika.
Nad vrati, črnozolto natrtimi, je bi- {
bila podolgata plošča, opremljena z
strani, od koder smo jih najmanj pričakovali!" —
Nastalo je molčanje. Bližal se je odločilni trenotek, in oba prijatelja sta pričakovala od tega, v katero stran se obrnejo, svojo rešitev ali pogubo. Za časek je bilo že očito, da ustaši
napisom:
K. k. Friedens-Pulver-Magazin.
Ploščica je bila ometana z blatom. — Dvoglavi orel, ki je nad njo druge čase braneče razstiral svoje peroti, je bil strgan na tla ter se valjal v jarku poleg durij. Poveljnik straže nekdanji smodniščnici je dal sicer dva pota orla na novo pritrditi, ali vselej ga je aašel zarana na zemlji. Vojaki, na straži stoječi, niso vedeli o ničemer, ali pa vsaj vedeti niso hoteli.
Zaman je grozil poročnik z najtežjimi kaznimi; vojaki so odgovarjali «jegovim besedam le s trdovratnim molkom.
Poročnik je opazil, da se ne sme drzniti k strogemu postopanju proti svojim podrejencem. Zadostno je po
“Gredo k nam. Za pol ure bodo tu— moramo na delo! Toda naša dolžnost je, počakati do poslednjega trenotka Morebiti se mi posreči, vojake pregovoriti k zvestobi in potem se udržim z njimi nekoliko časa tudi proti veliki presili. Do te dobe morebiti pridejo naši. In če zagledajo ustaši le prapor redne vojske, uteko!”
"Bog daj!” je zašepetal kadet. “Nisem bil doslej v ognju, in smrti se ne bojim. Toda snival sem zmirom o krasni smrti na bojišču, in zdaj naj bi s podganami zletel v zrak! Hu, groza me je tega trenotka!”—
Častnik je sočutno pogledal na svojega rožnoličnega tovariša in zgenil z rameni.
"In vendar se mora tako zgoditi. Fereti!” je pravil za časek. “Podaj mi roko ter prisezi znova svojemu prija-
znal, kakošen duh preveva vojake pol-ka Haugvvitz, in vedel je tudi, da bi ‘«'j? ,n predstojniku, da izvršiš svojo ________.v, . .. _______■___ • dolžnost, ko bt laz ne motren —
z energiškim postopanjem lahko izzval upor. Med vsemi, ki so bili tu podrejeni njegovim poveljem, je smel zaupati le dvema.
Jednega njih je bil poslal z depešami v glavni stan maršala Radeckega. Prosil je za podporo, ki bi branila smodniščnico ne le od sovražnikov, katere je pričakoval, ampak i proti vojakom tega avstrijskega polka.
Drugi, kateremu je doslej zaupal, je *iil mlad kadet Antonio Fereti. Ta je bil tudi rojak ostalih vojakov, torej Lak, in doslej neomadeževan in neokužen duhom, kateri so revolucijonar-33i agenti zanesli v italijanske polke avstrijske vojske. Toda dva človeka sta bila slaba nasproti dvajsetim, v katerih žilah je krožila gorka kri, vzbur-kana s podžiganjem laških narodnjakov. —
Hote se udržati vsaj tako dolgo, dokler ne bi prišlo pomoč, se je trudil po' ročnik z ognjevitimi besedami utrjevati vojake v njih dolžnostih, spomi-njaje jih prisege, s katero so se zavezali svojemu cesarju. Ali vojaki so o-stajali hladni pa čemerni, le ob vsakem strelu, ki je zadonel od Peschiere, so se jim zaiskrile oči.
“Ako ne pridejo naši brzo, so izgubljene zaloge smodniščnice”, je pravil poročnik kadetu Feretiju, s katerim se je postavil na leseno streho skladišča.
“Nikakor ne razumem, da Pieraon-teži doslej niso prišli sem", je odgovoril kadet. "Imajo sem mali dve uri pota, — od včeraj že leže v Peschieri in nič jim ne brani, da bi prišli po prah, kateri bi mi ne mogli braniti!” "V tej vojni se gode mnoge nerazumljive reči”, se je mrzko nasmejal poročnik. "V armadi in po trdnjavah morebiti mnogokje nedostaje streliva, in nikdo se ni spomnil tukajšnjih zalog! — Morda misli vrhovni intendent da prah, namenjen za vaje; ni poraben za boj! — Saj niti zanesljive posadke aiso dali sem. In kadar naši v Peschieri izpale zadnji strel iz topa, jim bode odgovarjal Karol Albert z avstrijskim prahom!”
Častnik in kadet sta se globoko zamislila. Zdole, kjer je sedelo nekoliko vojakov, je zazvenel napev revolučne pesni.
“Ali je slišiš? ” je pravil častnik mlademu svojemu prijatelju. “Upor že izteza svoje rožičke!”
“Ako ne pridejo naši v nekoliko u-rahj je prahama za nas izgubljena!”
■ “Izgubljena za nas, ali tudi za nje!” je vzkliknil častnik. "Če pridejo Lahi, pak zadostuje jedina tleča vrvica, da bi šlo vse to v zrok!” —
“In mi tudi!” je dodal kadet in tožno povesil glavo.
“Mi tudi, prijatelj Fereti!"-je pravil častnik in prijel mladeničevo roko. “Ali tak je boj! — Tu stojiš v boju proti svojim bratom in moraš žrtvovati svoje življenje jedini besedi “prisegam", katero si nekdaj izrekel. Mo tebiti bo po tebi kdo plakal. Vem, to da niti jaz ne umrem neobjokovan!” "Govorimo o smrti, čeprav se vse okoli nas smeje v najkrasnejšem življenju! Upajmo, da pride pomoč za ča sa in nas reši te težke žrtve”. Kadet Je pravil to s težkim vzdihom. Spominjal se je pač na one oči, katere je kotel ohraniti pred trpkim jokom. — “Zdi se mi, da nimamo že v.kaj upati,’ je naglo pravil častnik ter, urno se vzdignivši, pogledal napeto v daljavo. "Vidiš tam, v Larisi? — Če me ne moti vid, je pristal tam uprav parnik !i bregu!” —
“Torej smo obvarovan:!" je vzkliknil kadet. —
“Nikdar, smo izgubljeni!” je hladno odgovoril častnik. “Vse ladje, katere križajo po valovih gardskih, so v o-blasti ustašev. Naši so pozabili, da bi Sadje na Gardi nam utegnile koristiti. Prepustili so je usodi — in glej, že se to maščuje!” —
“In ta parnik, ki je pristal?”— “Pripeljal nam je sovražnikov od
dolžnost, ko bi jaz ne mogel!
Kadet je prijel prijateljevo roko. “Prisegam, da bom izpolnjeval svojo dolžnost do poslednjega trenotka!"—
“Tudi tedaj, kadar se bo zahtevalo tvoje življenje v žrtvo!” — je dejal častnik,z vprašajočim pogledom na-nj.
“I tedaj!” —
“Dobro, imam torej vsaj jednega zvestega tovariša, čegar izdaje se mi ni bati! Zdaj pa doli k vojakom. Naj vsi nastopijo v dvoru s puško v roki. Izpregovori jim — jaz pridem brž za teboj!”
II.
Trobenta je zadonela, vojaki so se zbegli in v malem času je stala cela četa v bojnem redu. Straže, ki so bile razpostavljene zunaj pred branikom, so bile odpoklicane in vrata zadelana.
Z ognjevitimi besedami je napomi-njal častnik svojim vojakom dolžnost, pozivaje jih na hraber in vztrajen odpor. Vojaki so ponovili prisego, in poslušno se je vsak oddaljil na odkaza-no mesto. —
Radostno so zažarele oči častniku, kadar je videl tako radovoljno, izpolnjevanje vseh ukazov; ali kadet Fereti je pomenljivo majal z glavo. Poznal je svoje vojake bolje nego poročnik.
Z ukajočim petjem se je približal oddel ustašev na streljaj ter se ustavil.
"Pozor! — Ogenj!” se je oglasilo povelje častnikovo. Toda niti ena puška ni zagrmela. Mračno mrmranje je bila edina odpoved. Naglo so povzdignili vojaki svoje puške kvišku.
“Evviva 1’ Italia” se je oglasilo na cesti iz stoterih ustaških ust.
“Evviva!” so odgovorili vojaki kakor z enim grlom. Puške so zagrmele
—	ali kroglje so letele visoko v zrak nad .sovražnikovimi glavami. —
S potegneno sabljo je planil častnik k zidu. "Streljaj", je kričal besno na vojaka, ali ta je stal tu molče in kljubuje.
“Meri pa streljaj!” je ponavljal — toda vide neposlušnost vojakovo, je mahnil s sabljo ter ga podrl na zemljo.
Soglasni vzklik je zagrmel po celem dvorcu.
Kakor na povelje so pometali nekateri vojaki orožje ter se podili k vratom. Drugi so namerili puške na prša častnikova.
Vide, da je vse izgubljeno, je vrgel častnik okrvavelo sabljo ter bežal k prahami. Nastal je bil pravi hip, kajti v tem so že škripala vrata in razlagal se je krik v ogrado deročih ustašev. —
Nekateri vojaki so razumeli namero častnikovo. “Stoj, stoj!” so vpili—dva poka ali trije so zagrmeli in — častnik se je zvalil na tla. —-
Med temi, ki so prvi planili k njemu, je bil tudi Antonio Fereti. Z ročem svoje puške je branil prijatelja od razsrjenih vojakov. —
Poročnik je odprl oči. “Pusti mene Antonio — naj umrem!” je klical prijatelju. “Toda ne žabi, kaj si prisegel!” —
Fereti je zalučal puško, in vojaki so se vrgli zdaj s slastjo na sovražnega poročnika. Neopažen od vojakov, ki so bili razgreti v svoji srditosti, je hitel Antonio k prahami.
Vedel je, kam segniti. Vrvica je bila pripravljena. Odločno je prijel goreči stenj ter se bližal velikemu sodu smod nika, ki ga je poročnik že bil o$lprl.
Slišal je od zunaj vrisk ustašev in tovarišev svojih. V tem hipu je imel njihovo usodo v svojih rokah. Jedin gibljaj, in celo poslopje zleti v zrak; njegove razvaline pa pogrebo sovražnike in nezveste vojake. Toda i on umre pod razvalinami, kot žrtev svoje dolžnosti, svoje prisege. Nikdo ne izve o njem, nikdo ne bode občudoval veličine njegovega dejanja. — Pogine
—	prestane biti. — Fereti se je naglo zgrozil; spomnil se je svojih roditeljev, ljubice, mladega življenja svojega, in roka se mu je stresla.
,“_Ali je to resnično moja dolžnost?”
je vprašal sam sebe. In vojaška vest mu je odgovarjala: “Da”.
Znova je iztegnil roko z vrvico. V tem se je razlegel zunaj ukajoč krik:
“Živela Italija!”------
“Živela Italija!” je šepetaje ponavljal Fereti. “Kaj hočejo ti ljudje? I jaz sem Italijan in vendar ne mislim kakor oni! To so zavedeni bratje — ali vendar le moji bratje. — In jaz naj jih umorim?” —
Fereti se je sramoval svoje neodločnosti. Sramoval se je samemu sebi priznati, da je bila to misel na lastno njegovo življenje, ki je prav za prav držala njegovo roko, ter je iskal sebi zagovora.
In zdaj je bil rad, da se je spomnil življenja svojih bratov. Imel je vsaj nekaj, s čimer je mogel svojo vesti utešiti. In kadar je stal tako omahuje, je zaslišal ropot, povzročen z odpiranjem vrat v skladišče. Nekoliko mož je planilo noter, ali niso ga mogli doslej videti.
Kadet je bil s tem znova opomnjen svoje dolžnosti. “Prisezi, da žrtvuješ i svoje življenje!” mu je bil govoril poročnik, in prisegel je. In on, ta poročnik, je izpolnjeval; svojo prisego d<^ poslednjega diha, in Fereti je čital v» njegovem pogledu zadovoljnost. Občutil je velikost poročnikovo in svojo ničnost.
"Krivoprisežnik, izdajica!” je zamrmral sam pri sebi, kakor bi si hotel dati poguma k ugodnemu činu. “Izpolni svojo dolžnost in umri nepoznan in neobčudovan, ali zadovoljen sam se seboj!”
Odločil se je. — Priskočil je k prahu ter vrgel goreči stenj v posodo. Z izbuljenim očesom je gledal na mali ognjiček. Ni dihal. Še hip, dva — in celo poslopje se razleti kakor razpokla bomba.
V tem se je razlegel krik. Fereti, odrinjen z močnim udarcem, je padel na zemljo ter videl, kako je mož odtegnil vrvico. Bil je ohranjen — in uničen.
Na moževo vpitje so prihiteli drugi, zvezali Feretija ter ga vlekli ven pred vodjo. Mož z lučjo je zmagoslavno sledil.
Ustaši, čuvši, kaj se je zgodilo, so se hoteli vreči na zvezanega kadeta, ali vojaki so jim v tem branili. Saj je bil vendar le njihov tovariš in rojak, dočim je bil ubiti poročnik tuje krvi.— Bil bi se razvnel boj med novimi zavezniki, toda odločni nastop kapitanov je naredil brž red in tišino.
"Pustite ga, naj se sam izpove!” je zaklical vodja z gromskim glasom, preglušujočim nezadovoljne ustaše. “Govori, zakaj si hotel zapaliti prah?” “Vojak sem, in dolžnost mi je tako velela", je odgovoril Fereti trdno, ponosno se vzravnavši.
“Zakaj si hotel pogubiti nas in sebe?”
“Hotel sem vam zabraniti, da bi se ne polastili cesarskega smodnika. Prisegel sem zvestobo cesarju in hotel sem jo ovarovati do smrti!”
"Vrl mož si, junak si!” je občudo-vajc- vzkliknil vodja, podavaje kadetu desnico. “Razvežite ga! — Učite se od njega. — Nikdo naj ne iztegne na-nj roke!"
Možje, ki so se pred malim časom še togotili na svojega sovražnika, so se pokorili takoj ukazu vodjevemu.

Radosti življenja
!»! je mogoče le tedaj uživati, kadar ata moški ali ženska pri najboljšem zdravil ju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni X in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod-X jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre-?! bavljanja, ker
OF
'Er vMj
«EGlSTCRt»
Trinerjero zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem
prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno!
•	kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Razvezali so kadetove vezi ter molče odstopili v spoštljivo oddaljenost! Razumeli so velikost kadetovega čina ter pozabili, da je hotel nje pogubiti.
“Svoboden si!” je rekel vodja. “Vršil si svojo dolžnost, in to znamo častiti. Saj tudi mi gremo tja, kamor nas dolžnost kliče. — Lahko odideš k svo jim, toda prosim te, ne odhajaj! Želim govoriti s teboj. Vidim v tebi velikega moža — in teh mi potrebujemo! Ako si Italijan, ostani z nami, morda se sporazumemo in ti spoznaš pravo svojo dolžnost!”
“Opremite vozove, naložite ves prah!” je velel načelnik, obrnivši se k svojim ljudem. “Za dve uri potegnemo dalje—h Castelnuovu!”
In obesši svojo roko na ramo kadetovo, je odvedel slabo se upirajočega mladiča na stran, kjer je v kotu dvora sedel z njim na klado.
III.
Kadet Fereti je bil mlad, ali vojak je bil z dušo in telesom. Izhajal je iz vojaške rodbine, ded in oče njegov sta osivela v cesarski s*lužbi, in vsi njegovi bratje so služili dvoglavemu orlu. Zvestoba se je utelesila v njegovi rodbini, zvestoba cesarju, avstrijskim pra porom — zvestoba vojaškim dolžno stim. Fereti bi bili odgovorili na vpra šanje po njihovi narodnosti: “Avstrij ci smo!” In zdaj je slišal-kadet iz ust človeka, čegar pojav je v njem vzbujal spoštovanje, da je Lah, da ima celo vrsto dolžnostij, na katere ni bil doslej pomislil.
Ni razumel vsega tega, kar mu je bilo rečeno, ali Manara, ustaški vodja, je govoril tako 'ognjevito, tako prepričevalno, da je Fereti čutil, kako gubi tla pod nogami. Bil je kakor pijan navdušenja, katero je Manara v njem razžgal, omahoval je negotovo na raz potju, vide dva cilja, dve luči pred sa-boj ter ne vede, po kateri poti bi šel. Vera v stare rodbinske tradicije, v dolžnosti, katerih sužnjik je bil doslej, je bila omajana. Otvarjal se je pred njim nov svet, katerega pa doslej ni razumel.
Po kateri poti naj gre? Ali naj bi vstopil v tabor ustaški, postal privrženec revolucije, katera je zainetala vse to, kar je doslej spoštoval? Ali pa naj bi ostal zvest svoji prisegi? — Toda to prisego je že enkrat izdal. Z neodločnostjo je zakrivil, da ni mogel svojega dela dokončati. Ako se je hotel vrniti, je moral pokorno priznati, da
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Dober okus.
Dobro prebavljanje. T>ol>i*o zdravje.
Močni živci. Moène mišice. Dolgo življenje.
I
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, hi prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Kabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistrilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
! JOS.
5*
I
'f 799 South Ashland Avenue,
TRINE R,
CHICAGO, ILL.
♦le VW
Mi garantiramo popolno čistost in polno moc v naših, sledečih specijalitetah;
Trinerjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.	f
POZOR, ROJAKI!
. Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno
Moderno g*ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Naprodaj imam tudi 4 hiše in 10 lot poceni.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111.
JOHN J. MEDEN
772 W. 22nd St.
CHICAGO.
IZDELOVATELJ
Énïàm graba Tina
r^aTkan” i
Prodajem tudi naraven brinjevec in tropinovec. Zihtevajte ga v goslilnah.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, eederne stebre, deske in šinghie vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predao kupiš LUMBER, oglasi sc pri nas in oglej si našo zalogoI Mite bomo zadovoljili in ti prih rinili denar.
W. J. LYONS,
NU Office in Lumber Tard an regle DR3PLATNES IN CLINTON -
SANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
FRANK MEDOSH
9478 Ewiug Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, lil.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja Sif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone]231; South Chicago
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je t Pale Wiener Bier.
Joseph Stukel,
avstr, zastopnik.
So. Bluff Street,
JOLIET, ILL.
✓
FILIP HIBLEE
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so nase
‘■The D. S.” lOc. In ‘‘Meerscham” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
Pozor, Rojaki
Ko pridete v Rockdale je najbolje da se oglasite pri meni, ker na razpolago imam vedno sveže in mrzlo pivo, kakor tudi druge pijače in dišeče smo-dke. Moja gostilna je v sredini mesta zato se imenuje
Tlie Oentra.1
Rojakom se priporočam v obilen poset
Ignac "Verlvioli
120 Moen Ave.	Rockdale, I1L
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANI?
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Exchatige Streets
JOLIET. ILL.
C. W. Brown, precis Robt. Pllcber, podpredi W. G. Wilcox, kasir.
Citizens’ National
Kapital 8100,000.00.
BARBER BUILDING. JOLIET, ILL.
je otvoril svoj nov hranilni oddelek
3.	dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsak« vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena oc^vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
'očim vedno sveže pivo, fino kali-nijsko vino, dobro žganje in tržita boljše smodke.
idajam tudi trdi in mehki premog
.TELEFON 2252.
1012 N. Broadway.---JOLIET, ILL.
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČBK,
590 S. Centre ave. CHICAGO, H.L.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
je grešil. — Komu? — Sebi samemu, najstrožjemu sodniku, ki ne odmerja kazni, marveč muči s svojimi očitki.
Vedel je, da bi mu v taboru verovali, da, bili bi ga morda oslavljali kot junaka. Ali ni se mu hotelo nazaj — kajti potem bi bil moral sam sebi priznati zbabelost. — “Ohranil sem-njihovo življenje, ker so moji bratje”, je tolažil sam sebe. “Postavil sem se s tem na stran revolucije ter bom vztrajal. Sama usoda me je privedla na tir, ki je pravi. — Sem Italijan ter ne smem torej služiti zoper svoje brate!”
Tak je bil konec njegovemu urno-nju, in Fereti je bil z njim zadovoljen. S tem da je hotel iti dalje po tiru, kateri je nastopil, se mu je vest olajšala. Obljubil je vodji, da ostane na strani ustašev ter se ne vrne nikoli več k čtneleltim praporom.
Manara je z radostjo sprejel to obljubo, ustaši pa z velikim vikom. Vsi vojaki so sledili kadetovemu vzgledu, le trije so izginili, morebiti, da bi šli vendar k svojemu polku.
Ustaši so opremili vozove, naložili nanje vse zaloge prahu, katere so tam našli, ter uničili naboje, ki se niso godili za njihove puške. Potem se je u-redila cela ekspedicija na nadaljno pot h Castelnuovu.
* * *
Alpska vojska Manarova, s katero se je bil izprva odpravil na pohod v Tridentsko, je štela jedva preko sto mož. Bili so to največ možje in mladeniči iz inteligentnih vrst milanskih. Ti so bili že navajeni stati nasproti sovražnikovim topovom ter so znali varovati strogo disciplino. Bili so navdušeni za stvar, za katero so se bojevali. Žrtvovali so imetje in vse svoje ugodnosti za idejo svobode, za katero so hoteli dati i življenje. Ali z ostalimi bojevniki, kateri so bili radovoljno pristopili, je bilo i najboljšemu vodji težko shajati.
Bila je to po velikem le drhal, ki ni imela nič izgubiti, ter pristopila k u-staji zato, da bi lahko brez kazni ropala. Bojevali so se proti Avstriji, ker jev vojni možno ropati. Ali bili bi prav tako radi obrnili svoje orožje zoper sovražene bogataše svojega naroda.
Vsaka revolucija je pozna, te pote-pence, te rovarje iz poklica in iz mrz-kosti do življenja. Njihova usta prekipevajo od zvočnih fraz, pojo in vpijejo domorodne pesni iz besnosti, katera je cesto podobna navdušenju — znajo se biti kakor levi, dokler ne zaslišijo zmagovitega krika sovražnikov —toda pomečejo orožje ter pobegnejo strahopetno, če se nameri na njihova prša sovražno bodalo, ta hladni pa neizprosni klicatelj smrti.
Manara je poznal zanesljivost svojih tolp in zato je z radostjo sprejel četo vojakov, kateri so obljubili svoje rame posoditi revoluciji. Bili so to vo; jaki vojske maršala Radeckega, vajeni železne poslušnosti, sprijateljeni z vsemi težavami bojnega življenja, možje, s kakoršnimi je možno podjarmo-vati svetove.
Hotel je iz njih imeti jedro svoje male čete, ki bi znali trdno stati v najhujšem ognju in v navalu z bodali ter se z ničemer ne dali zapoditi v beg.
Govoril jim je z navdušenimi besedami, da bi je tembolj razplamtil za svojo reč, — toda vojaki ga niso razumeli. Vojaki so se bili dali zavesti od revolucijonarnih agentov, ali večinoma niso storili toliko iz prepričanja, kot bolj iz nekakega temnega nagona. Manara jim je govoril o veliki, zjedi-njeni Italiji, — oni pa so vedeli le o avstrijski vladi v Lombardski in Beneški, vedeli o Piemontski, o Sardiniji in o Neapoljski, ali da bi to spadalo vse v jedno celoto, niso pojmih.
Govoril jim je o prostosti in svobodi, pa oni niso poznali nego poslušnost.
Za teh par let, kar so nosili vojaško odelo, so se naučili zaničevati vsakogar, kdor ni bil vojak. In zdaj so se videli med sodrgo raztrganih in razbrzdanih ljudij, katere so imeli nazi-vati svoje brate, ob katerih boku so se imeli bojevati. Ni bilo tu slepilnega leska — in kar je bilo v teh raztrgan-cih vzvišenega, tega vojaki niso razumeli. Bili so bridko varani od te resničnosti, katere niso pojmili, in v globini duše so se spominjali svoje prisege, svojega prapora.
Da bi se prikupil novim zaveznikom ter izrabil njihovo častiželjnost, je dal Manara premaganim vojakom pokloniti se kot pobednikom in na daljnem pohodu proti Castelnuovu je korakala četa avstrijskih beguncev za njim v čelu ostalih ustašev.
Z zmagovitim vriskanjem so udrli v prostrano vas. Ali osvoboditelji niso bili sprejeti z vseobčnim navdušenjem, kakor so pričakovali, Prebivalci znotraj znanega trdnjavskega četveroko-ta so bili navajeni misli avstrijskega podanstva bolj nego kjerkoli drugje v Lombardski.
Nekateri so gledali hladno, mnogi sovražno na prihajalce, ki so prinašali v mirno njihovo vas boj z vsemi gro-zami. Saj i najkrutejši davki pogoltajo le del pridelkov, ali požar, zane-čen s smolnicami, uniči vse do tal.
Stoprav kadar je starikavi župnik stopil ven na gromado kamenja pred cerkvijo ter jel propovedovati vojno zoper Avstrijo, kadar je kazal z navdušenimi besedami proti Rimu, kateri za lombardske Lahe še zmiriom ni izgubil svojega čara, je izginila neza-upnost — in iz mirpih vaščanov so postali navdušeni bojevniki.
(Konec prihodnjič.)
Sherwood planjava
PRODAJA LOT
NEDELJO 18, mvm
!N”aš urad Too ocl^prt, za S]pr©j e m ic.‘UL]po@'v
■v- pietek. in solooto.
Pogoji 75c na roko in 75c na teden.
Brez interesa ali davka tri leta. Abstrakt dobite zastonj z vsako loto.
Vožnja do lot na poni. železnici prosta.
NAZNANILO!
Ljudje prihajajo v naš urad vsak dan ter komaj čakajo, da se otvori ta razprodaja. Prosimo da malo potrpite. Mi delamo in vse to pripravljeno do prihodnje nedelje zjutraj. Naše cene so nižje kot so cene lot v okolici. Ker nismo še povedali cene, za to tu omenimo, da bo ista po $150 do $350 na loti. Naše lote obsegajo 40 ft. nekatere 30 ft. in druge 38 ft. na čelu.
Ne prodajamo neznačajnim ljudem.
Da je naše zemljišče med Bouleward in Plainfield cestami ter je ob dveh progah pouličnih železnic.
Da je na vzvišenem in zdravem prostoru. Šole so blizu, za to je lep prostor za domovanje in vzgojo otrok.
Da ste Moran in Faragut šoli dva bloka od teh lot.
Da so deset minut hoda oddaljene odjeklarne, podkovarne, izdelovalnice vžigalic i. t. d.
Da je jako pametno, ako svetujete svojemu odraslemu sinu, da kupi eno od teh lot. Vsak fant lahko zasluži, da plača v par letih eno teh lot, in potem bo svoj gospodar.
Da ne potrebujete več plačevati najemnine, ker naši pogoji so tako lahki, da se vsak lahko ogne plačevati na jemnine.
Sparks S; Walsh
Urad v Joliet National banki.
Joliet, m.
irir •$? •4*	«j?
I NAZNANILO! I
A
Velika razprodaja moirumentov inna-T ^	grobnih kamenov.	^
f. Sedaj je čas, da si popravite svoje lote na pokopališču. Gene »J "P	so jako znižane za nagrobne kamene, kot sledi:	s
225	kamen	je	sedaj	za	mo
275	kamen	je	sedaj	za	140
175	kamen	je	sedaj	za	85
300	kament	je	sedaj	za	150
80	kamen	je	sedaj	za	35
65 kamen		je	sedaj	za	20
100	kamen	je	sedaj	za	40
$325 kamen je sedaj za $160
*
*
4»	______
*5^' in drugi po ravno tako znižani ceni.
Jt»	Ako imate loto, kupite kamen sedaj,	A
f*	ker je tako poceni. Postavimo iste v
vsakem pokopališču v okolici 40 milj.
iPri nas dela rojak g. Mat. Stukel, ki Vam rad postreže ob
vsaki priliki.	S
JOHN LENNON & SONS. ^
iii So. Joliet St.,	Joliet, 111.
4,4.4»$* 4,4,4,4,4444
Dinbt.Machbour^©
<8C3oa-aii-3i3 jcrrotsoN arm¿T^>
L
Razprodaja
obleke.
Ako nas še niste obiskali ne morete vedeti, kako veliko zalogo imamo pri roki, overalls, srajc, spodnjih oblek in moške obleke,
Nekaj cen tu nižje Vam bo dalo nasvet tega kar imamo v zalogi.
Obleke za mladeniče.
Spomladne in poletne obleke za fante v starosti od 14 do 19 let, raznih barv.
Te obleke so se prodajale po $6.50 do QQ Olj $10, sedaj so po.................. l|)UiuU
Moške obleke črne in drugih barv vredne $10.00 so sedaj po ........
Delavne hlače “Overalls”.
Moške delavne hlače razne barve, navadna cena 65 in 75C sedaj so pri nas
Spodnje obleke, navadna cena Soc, sedaj par po .......................
Srajce za praznik razne barve, navadna cena 75C, sedaj................
Višnjeve srajce za delo
po ...............................
Več sto parov sivih nogavic, par	Op
po ............................... JU
>0*<H040flH04(}4<H04(H'
Za kratek ča
♦o*09 l S . §
S
îo+o*o^o**o*e*o*c*o*c*o*-Gf
GEO. LAUTERER,
-izdelovalci-
ZASTAV IN REGALU
164-166 E. Madison St.,	CHICAGO, ILLINOIS.
VSTRAJA ŽE 25 LET.
Mi izdelujemo zastave, regalije obšite
z zlatimi nitmi ih svilo, vse delo je ročno.
Izdelujemo tudi uniforme, kape, gumbe in drugo v to področje spadajoče blago.
Blago na ogled vseh vrst.
Ako vaše društvo rabi kaj od teh reči pišite nam predno naročite drugje.
Pismo iz Chicage. — Naj vam povem, gospodje pri Amerikanskem Slovencu. da se jaz strašansko nerad mu-fam. Enkrat sem v časopisu spredaj, enkrat zadaj, enkrat spodaj, enkrat zgoraj, tako da se morajo ljubi ljudje martrati, da me- najdejo. Vidite, vsak gospod ima v Ameriki svoj Office, kolikor mogoče dolgo časa na e-nem kraju. Koliko bi pa jaz moral plačati, če danes tale korner tukaj za-rentam za zmerom, da me bodo ljudje zmerom tukaj iskali? In kadar me ne bo v tem kornerju, bodo pa .ljudje takoj vedeli: danes pa gospod Pavliha ni v oficu. Rent bom plačal vsako leto o svetem Nikoli. —
Povedati moram danes, kako sem zadnjo nedeljo vse vesele socialiste v slabo voljo pripravil. Menili so se nam reč, kako bo takrat .luštno, ko ne bo več duhovnov na svetu, ali pa ko bodo morali vsi duhovni delati v šapih, cerkve bodo morali pa zapreti. Vse je bilo v salunu veselo 'kakor otroci, ko gredo k birmi. Jaz sem jim pa to veselje čisto podrl. Takole sem jo speljal: “Bratje, dejal sem, ta je pa bosa. Duhovnov pa ne boste nikoli s sveta spra vili!” “Vižga, vižga, že spet s farji vleče!” so zarjuli vsi nad mano. “Bratje, potrpljenje, le poslušajte! Verjemite mi, da je ta res bosa! Duhovna v Clevelandu so 3 leta preganjali; s kamenjem so šli na njega, a ga niso zadeli, z revolverji so šli nadenj, pa vsak šus je falil. Duhovnu, vidite, ne morete s kamnom ne s pulfrom blizu priti. Tri leta so ga preganjali in kaj se je nazadnje zgodilo? Stran je šel res — a začel je čisto novo faro na frišno, katere preje še ni bilo, tako 'da bo zdaj ena cerkev več na svetu, kakor jih je preje bilo. Duhovna ne morete fen-tati; če ga iz enega kraja preženete, bo pa drugod na novo začel, kakor martinček, če mu ;ep odsekaš, mu pa nov zraste. Vidite, še enega samega duhovna ni mogoče k nič pripraviti, kako šele vse duhovnike na svetu. In veste kaj — še nekajk Če jih tudi vi začnete preganjati, vi še toliko ne bi opravili kakor so Clevelandčani.” “Zakaj ne?” so zarjuli nad mano. “Zato ne, ker bi vsi ljudje preč rekli: Vi socialisti pustite duhovne na gmah, ker nobenega centa za nje ne daste. Z duhovni se bomo fajtali mi sami, ki jih plačujemo, vi pa — šedap!” In ko sem to spregovoril, pa so bili na enkrat vsi potolčeni. Eden je bil bolj žalosten kot ta drug. Tako torej — mislili so si — duhovnov mi nikoli ne bomo smeli preganjati; še smeli jih ne bomo; tisti pa, ki jih bodo smeli preganjati, jih pa nikoli ne bodo mogli fen-tati; nikoli, ker so kakor martinčki, če jim rep odsekaš, pa jim nov zraste. — Ko sem videl te potlačene kislice, sem se začel na glas smejati. Potlej sem jim pa zapel tisto:
Kaj, kaj, vprašaš me zdaj?
Raj raj piti mi daj;
Jaz pa navadico tako imam,
Da pijem in pojem vsak dan.
Pa sem jih spet spravil k sebi. “V sa lunu se Vam pa res ni treba kislo držati, bezgavke”, rekel sem jim, pa so se vsi smejali. “Bratje, kdo izmed vas je bil pa danes pri maši v kranjski cerkvi?” sem jih vprašal. “Ti, pa cer kev, pa tvoja lauskugla!” zarenčal je nad mano tisti suhi Cene, ki mu na vadno za hec pravijo' glista. “Molči, molči glista,” sem mu rekel, “ti ne veš, kakšen kredit so danes dobili saluni v kranjski cerkvi.” “Kakšen kredit pa, Pavliha, povej no!” vprašal me je birt. In jest sem mu takole razložil: “Vidite bratje, danes je bil evangelij od usmilenga Samarijana, ki je tistega ranjenega reveža speljal v salun, da se je tam scajtal. Ko sem jest to.slišal pa sem si mislil: Poglejte, kakšen kredit so že od nekdaj saluni na svetu imeli. Kristus je povedal tisto zgodbo od usmiljenega Samarijana -in mislim, da je s tem mimogrede tudi saiune priporočil, ko pripoveduje, kako je bil tisti ranjeni revež v salun peljan in tam lepo postrežen in nazadnje čisto scajtan! Ali ni res to kredit za saiune?’ — Nikoli še v svojem življenju nobenemu človeku nisem bolje ustregel, kakor sem temu birtu s tem pripovedovanjem. “Na Pavliha, danes te bom pa dvakrat zastonj trital, ker take še nisi zinil, odkar po salunih svojo gobo napajaš. Bravo Pavliha, bravo Pavliha!” dejal mi je birt in natočil in vsi so z mano vred pili ter klicali: Na zdravje Pavliha! In ko sem ga spraznil, šem pa še dejal: “Ja bratje, pa nisem še vsega povedal. Nekaj sem še pozabil povedati o usmiljenem Samarijanu in o salunih. “Le hitro povej — govori!” so mi klicali. Jaz sem še pa naredil neumnega ter sem dostavil tole: “Ja veste, bratje, pa ne smete misliti, da je bil tisti salun, kamor je usmiljeni Samarijan tistega ranjenega reveža peljal, da je bil tisti salun v Chicagi na Center Ave! V evangelij ni čisto nič zapisanega, če bi usmiljeni Samarijan tistega reveža tudi v Chicagi na Center Ave pustil! —
Pograbil sem klobuk ter tekel ven iz saluna.
“Preki — Pavliha” to šem slišal pri vratih. Jaz sem pa rekel: “Naj bo v božjem imenu — oblačno je, pa se bo že spet zjasnilo. Pavliha s Centre.

Ozdravljena težke bolezni ženskilih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu
i
Marija Rezič
209 5thSt. Union Hill, N.J.
ROJAKI
Matia Fortun
no E.Park St. Butte,Mont.
f
I
Zapomnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
,	e''
* Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in naj zanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je :
The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli ukutne, kronične ali zastarele bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlinxbolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živične bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca*katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, giht. trganje in bolečine v kriru, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast,
‘ > šumenje in tok iz uses» oglušenje, vse Dolezni na očeh, izpadanje las, lusKe ali prh naglavi, srbenje, mazulje, lišaje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavoboli,
i. t. d. kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. Tu edino se ozdravi jetika ir, točno in popolnoma, kakor tudi vse	bolezni.
Zatoraj rojaki Slovenci I mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo „ZDRAVJE“, katero dobite zastonj, ako pis mu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ta knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi podučlivimi slikami v tušu in barvah.
t
4
#
4
4
Í
*
4
4
t
4
4
J
ZASTONJ!
ZASTONJ!
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
John Trebeč
Box 196 Tercio, Colo.
Kujiga Zdravje
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Collins N. ¥. Medical Institute
140 West 34th St,
NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke bolezni v prsih in zlatenice.
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
I
Johana Košir
Box 122 North Bergen,N.J.
BRAY-ETA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke cene.
....104 Jefferson St, blizu mosta.
Japonci v Braziliji.
Rio de Janeiro, 14. avg. — Tri japonske naselbine bodo ustanovljene v pokrajini Rio de Janeiro. Vlada je že odobrila tozadevno prošnjo. Sčasoma se Japonci nameravajo naseliti v večjem številu po Braziliji.
Strup za podgane.
Deček pride v prodajalnico ter zahteva strupa za podgane. “Za koliko?” vpraša ga trgovec. “Gospod, natanko tega ne vem, pa kakih trideset jih je že!” odgovori deček prostodušno.
COMPAGNIJE GENERALE TEANSALANTIQUE
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
New York
Maurice Kozminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111.
Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo.
LEPO NOVO ŠE NEOBRABLJE-no pohištvo se proda po ceni. Vprašajte pri John Temažar, 204 W. 23 St., Chicago, 111.
H£g*Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov! kron.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
85,105,396 kron,
in sicer znašajo med drugimi zakladi:
■*	; ■	Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .....37,877,422	K
* ••	; ■	* ;'"t	• . -	Posojila občinam in korporacijam .................................................... 1,979,582	K
Menice............ 738,000	K
Vrednostni papirji. 32,977,286 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in Dunaju ter graščin ...... 2,920,893	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki
__	____ se pridenejo rezervnim zakladom—je
fpV* '	*■	5 odmenjen dobrodelnim in občekorist-
• -	''• ■	J nim zavodom, društvom in podjetjem
na Kranjskem.	w
♦
o
Amerikanski Slovenec, $1.00 na leto.