m Rakovec Jos. 25. sep. 13 Box 74- Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. -s S. K. Jednot< ŠTEVILKA 83. JOLIKT, ILLINOIS, 4. NOVEMBRA 1913. -----^ ŠTRAJKARSKI NEMIRI I? V INDIANAPOLIS!). Cestnoželezniška druiba uvaža na stotine stavkokazov, kar provzroča krvave spopade. VCJAK! NASTOPAJO V COLO. Štrajkujoči premogarji in rudniški stražniki izročili svoje orožje. Indianapolis, In'd.. 1. nov.,— Od 300 stavkokazov je dospelo pozno 1>opo!udne iz Chicago, in cestnoželez-uška družba upa, da z njihovo pomočit spet lahko prične z obratom po >"' cb progah v obmestju. Strajkarji so poizkusili napasti no-odošlece, ko so ti zapusti!) zvezni kolodvor in bili namenjeni, podati se v *olarnice ob Louisiana-cesti; medtem j«' bil poklican velrk oddelek policije na lice mesta v zaščito, in policisti so Udrihaii s krepvici po množici. A zmotili so se, če so mislili, da bodo štraj-arje kar izlepa pregnali. Prišlo je marec do pravcate bitke, v kateri so rac-Ui opeke, steklenice in polena. Ven-ar je policija zmagala in prijela tri uajkarje. James Finneran, 25 let že v službi stnoželezniške družbe, se ni hotel pridružiti štrajkarjem in je bil tako pretepen, da so ga morali prepeljati v Volnišnico. f: Indianapolis, Ind, 1. nov. — Štraj-■Jtovni nemiri, ki so se pričeli snoči ob 11. uri, .so -c obnovili danes dopolu-od patrolni' voz, v katerem so se pedali policisti nad izgrednike. Krvavi spopadi. Indiaiitpolis, Ind., 2. nov. — IX, krivih spctpiidov je prišlo tekom današ-"Kga dnt med policist^, šrrajkujočimi "službcnci -,. stnow;le»: ■ družbe in -—--S^JBlpfifn v;- mr 1 obrat vsaj na nekaterih svojtS ,">gah, a policijski načelnik Hyland 19 Je obvestil, da policija ne bi mogla preprečiti krvolitja. Joseph Johnson, strajkujoč motomik, je bil po nekem Policistu obstreljen in nevarno ranjen. •Se huje se je zgodilo stavkokazu fsaaku Fleischcrju iz Philadelphije, ki Je bil obstreljen v tilnik, da je na poti v bolnišnico umrl. Po cestah trgovinskega okraja mc-*tncga so se ves dan gnetle neštete "možice ljudstva. Stavkokazi so na stanjeni v kolarnicah ob Louisiana cesti. Tam so prebili večji del dneva. Množica se je zadržala mirno, čeprav je priletel zdaj pa zdaj kak kameli proti poslopju in se je šipa za šipo zdrobila. Miličarji pripravljeni. Trinidad, Colo., 30. okt. — Iz bojazni pred spopadi med štrajkujočimi rudarji in rudniškimi stražniki, zlasti z ozirom na davišnji naskok na štrajkar-sko šatorišče pri Aguilaru, je general-adjutant Chase, poveljnik tukaj nastanjene coloradske narodne straže, prevzel danes celo poveljstvo v vojaškem kempu. Lete so izvršile več poizvedovalnih pohodov in oddelek konjištva je bil poslan iz Walsenburga v Aguilar, kjer je bilo pričakovati nemirov. Strajkarji v tamošnjem šatorišču so zahtevali zaščite po državnih četah, ko jim je danes odvzela mnogo pušk stot-nija pehote, ki je včeraj in snoči skrbela za red v obeh rudniških kempih. Prostovoljna izročitev orožja. Trinidad, Colo., 31. okt. — Jutri do-poludne se bo vršila prostovoljna izročitev orožja v štrajkarskem šatorišču v Ludlowu. Izročilo se bo več nego 1100 pušk in mnogo nabojev. Vsi pre-bivavci ludlowskega šatorišča se zbe-ro v tukajšnjem taborišču državne milice, ki je na potu v ludlowski kemp. Tako je naznanil nocoj generalad-jutant John Chase, ko se je prej dolgo posvetoval z John Lavvsonom, o-krožnim predsednikom zveze "United M ine Workers of America" v šatorišču ludlowskem. Generaladjutant Chase se je tudi posvetoval nocoj z zastopniki rudniških družb. Naprosil jih je, naj razorožijo in odslovijo svoje stražnike jutri, po razorožbi štrajkarjev v ludlowskem šatorišču. Generaladjutant je izjavil, da če se ne ustreže njegovi prošnji, bodo čete, poslane v rudniški kemp, prijel odpornike. Praznik za premogarje. Hazleton. Pa., 29. okt. — V obšir nem pennsylvanijskein okrožju trdega premoga so danes počivala vsa strojna kolesa. Rudarji so praznovali spominski dan poravnave velikega štrajka v letu 1901. Iz glavnega stana zveze združenih premogarjev je izšel razglas, rudarji dane-, ne crredo v r.-vr. samo cTftlBnH'ittg Bay qpranjajuwiittw.. liki štrajk je pomenil zmago za premogarje, ki so si priborili lOOodstotno povišbo plač in druge dragocene privolitve. UPORNIKI V MEHIKI ZOPET PRODIRAJO. Rop, umor in požiganje v okolici mesta San Luis Potosi so baje na dnevnem redu. KDO JE ZMAGAL PRI V0LITVI? Na videz Huerta-Blanquetova stranka, a zakonitost vprašanja ni rešena. Štrajk preprečen. Dennison, Texas, 31. okt. — Preteči štrajk telegrafistov v državah Missouri, Kansas in Texas je sedaj, vsaj začasno, odvrnjen. Družbe so privolile v zahtevo telegrafiške zveze, da se odslovljenci spet vzamejo v službo. Dallas, Texas, 31. okt. — Brzojavka na "Dallas News" iz El Pasa poroča da so zavezne čete, katere so dlje časa zasedale mesto Chihuahua, isto včeraj zapustile, in torej prepustile kraj upornikom Villovim. Zadnji so bi:i po prav malem odporu že zavzeli predmestja. Zavezne čete se umikajo v smeri proti Juaarezu. V brzojavki jo med drugim rečeno: tuajds lAoSjfu u; zvi(j xipj ju.iway ./afuDfjAiz 3fo-\s «z »s afog tuvdioj UltAO]{tA JSO[IUl cu os- iusdoj -i u; vo -oSoui tu luif niuSaqoj ezo..3 ui u >z -cfoq Bmoiod »f as 'qt^eia i|i>|st'fo.\ qj bu loajn 'ojoajsod tu as uiu^jeij 'a.>j -uE^ttjaN u: Aoueouauiy 1l!-fc>?os!X., ljevavci, ki so našli pribežališče na krovu ameriške bojne ladji: "I.ou-siana", so zapustili dane* dop.ojudne na krovu praporne ladje Michigan'' mehikansko vodovje. Cilj "Michiga-na" je Havana. Odhod je bil prikrit, in celo Diazovi prijatelji so izvedeli o njeni šele več ur potem, ko so bila sidra vzdignjena. Dve nemški bojni ladji, "Bertha" in "Bremen", sta pravkar (.'. »speli v luko Vera Crttz. "Bremen" je j,rišhi od otoka St. Thomas. Dr. Henry Allen T«j>i>er je dospel danes v Hermosillo, Sor.ora, v zvezi z mednarodnim mirovnem kongresom. Odločno je zanikal, da inia izvršiti kako poslanstvo predsednika Wilsona. Dr. Tupper zastopa mnenje, da je za mil' v Mehiki sed' j mnogo več upanj;/, nigo kdaj poprej. Prebil je dalje časa v Mehiki, da prouči razmere in javn mnenje na licu tr.es-a. Volitev 'irhihi. . .VJjrsir,-.- Oh v. 1/ . V "V J^k", ša \ svoji datumi', \bonIk o ih - dtlj ski volit vi in p .,. •. :ned drugi, i "Jasno kot beli 'dan je, da so zmagali la ob lastva z volilnim listom Huerta-Blanquet, a drugo vprašanje je, ali ie izvolitev veljavna po zakonu. "Recimo, da bi ne bilo na volišču volilnega lista Huerta-Blanquet, ali bi bili na tega odpadli glasovi oddani za Manuela Calero, Frederico Gamboo ali Felix Diaza? Prav gotovo ne, kajti šlo je za 'umetne glasove', za izmišljene, ki jih ni bilo. "In ali jc v resnici mogoče, zagotoviti Mehiki pri sedanji revoluciji, pri sedanji politični zmešnjavi pravično, urejeno volitev? "Da jc dobil Gamboa več glasov nego kdo drugi, vemo, kajti močna stranka ga je podpirala; pa li zadošča to, da je pri naših zakonih volitev zakonita? Predsednik Wilson naj bi se bavil s tem vprašanjem. Nepravično je, naravnost izjavljati iz Washingtona, da naših volitev sploh ne pripozna za veljavne; očividno je pod vplivom obi-telji Madero." Upor se širi. San Luis Potosi, 1. nov, — Usoda tega mesta je odvisna od usode mesta Monterey. Ce bo to zavzeto, bo zavzeto tudi San Luis Potosi. Uporniki bodo imeli potem prosto pot na svojem zmagoslavnem pohodu v Saltillo. 2c nekaj dni ropajo in požigajo tolpe po okolici. Šest vzhodno odtod ležečih krajev so opustošili. Uporniške tolpe štejejo skupaj nad 2000 glav. Razdeljene so v mala krdela, ki nastopajo na lastno pest. Dijaški izgred. Minneapolis, Minn., 31. okt. — Med dvanajstimi policisti in kakimi dvajsetimi tajnimi redarji na eni strani, ter kakimi 500 dijaki vseučilišča minne-sotskega, vis „košolci in drugimi je prišlo snoči d nekim gledališčem v MinneapcUisu, Jinn., do hudega boja, ki je nastal vsltd tega, ker so dijaki naskočili sprednji vhod v gledališče, ko so poprej poveličevali odhod svojega nogometu-ga oddela. Vratar C':ar, n.-.e Windmiller jim jc zastopil pot, a je bil vržen ob' tla in hudo pretepen Nezavestnega so ga odvedli z mest.:. Namišljena kolovodji, dijaka Giles McHenry in F. L. Ruf-ferry, sta bila brez dopustitve poroštva dejana v vapor. Njun slučaj pride danes pred -Vdnika. Oporoka Adolphus Buscheva. St. Louis, Mo, 29. okt. — Danes v tukajšnjem zapuščinskem sodišču v potrditev poda:ia oporoka pivovarnar-ja Adolphus Buscha določa za dobrodelne svrhe v*oto $210,000. Skupno premoženje, n.id katerim razpolaga oporoka, se c> tli na okroglo 50 milijonov dolarjev. Pivovarna predstavlja največjo enot< zapuščine. Tukajšnja trgovinska agt itura je precenila vrednost iste na 28 milijonov dolarjev. Ka-pitalizirana je :»la pivovarna leta 1875. z $240,001 V^ina te obratne glavnice se ni tekom le nikdar izpremenila. A pravijo, da d' naša vsaka posamezna delnica na let- $30,000 dobička. Po slavnih zgledih. St. Louis, M',v, 31. okt. — V tukajšnji Smithovi akademiji je danes 50 mladičev pro hsilo svoj gladovalni štrajk končan*.i, ko jih je načelnik zavoda prepr; ;;], da so bile njihove pritožbe ueop uvičene. Nekateri go nci so se v četrtek pritožili o baje r »bi jedi in so malo preveč zaropotal' > srebrno namizno posodo. Zato s bili pozvani na odgovor. Iz maši. anja so pregovorili več svojih tovafjš . da so pričeli skupaj ž njimi strada i štrajk. Ko jih ni bilo danes k obe, .. je dal predstojnik poklicati nc-ka: ,' rajkarjev" in je dobrohotno uredi; devo. -M /nt zaklad. •kt. - Karih 84 to- GRSKO-ALRANSKA MEJA IN VELEVD _ Grško dela težave mednarodni k\ ji, ki ima določiti nove mej Albaniji. i RITUALNI UMOR "NI BAJK Tako izpričal vseučiliški profes pravdi proti Beilissu v Kijevu Rim, 2. nov. — Italija in A\\ Ogrska sta poslali Grčiji skupno rilo, ker se grška vlada trdovr protivi, ustreči avstro-ogrskim ir. lijanskim zahtevam, ter si še vedn očividno prizadeva, ovirati delov; mednarodne komisije, katera ima ločiti nove albanske meje. Italija in Avstro-Ogrska sta ravl po naročilu velevlasti, ki bi rade vid da se grško-albansko mejno vpraša brž ko mogoče reši po sklepih V donske konference. Grška je komi? na vse mogoče načine ovirala in ta onemogočila, da bi se naposled sj povrnile urejene razmere. Kijev, Rusko, 31. okt. — Tisti, ki .i) pričakovali senzacij od izpričeb str, kovnjakov v duševnih boleznih v pra\ di proti Mendel Beilissu radi namiš Ijenega "ritualnega umora", so bili dat nes nagrajeni z antisemitskim govorom profesorja Sikorski s kijevskega vseučilišča, ki je izrazil svoje strokov-njaško mnenje, da je bil Andrej Jušin-ski umorjen po ritualnih fanatikih. Ko je opisal zgodovinske sličnosti v namišljenih ritualnih umorih, katere je baje vedno izvršilo več oseb, je prof. Sikorski izjavil, da je bilo pri umor« Jušinskega deležnih najmanj četvero oseb, a morda pet ali šest. Profesor je trdil, da je bilo število I ubodnih ran v slučajih namišljenega' ritualnega umora vedno sedem ali pr, množek tega števila. Prof. Sikorski jc rekel, da ritualni umori niso bajka ljudskega predsodka, marveč resničnost dvajsetega stoletja. Nemški parnik rešil Francoze. Nenavaden pogled na bojno ladjo -arkansas", da mu GA NI IZLEPA ENAKEGA V SVETOVNIH BRODOVJIH. s'u"h' yc'lczan'miva slika "Arkansasa", ki je največja ameriška bojna ladja v 'Jt> bila Posneta v brooklynski ladjarnici. Ogromna bojna ladja jc on-"»Povila nov svetovni strelni rekord, ko je šestkrat zadela v šestih stre-ltanV s«dfminPeNk*ctih sekundah na vežbalisču pod virginijskimi rti. "Ar ,)C U>rci dosegla svftovni Strelni rekord, izgubi pa v kratkem svoj S «-r 0t, naJvccja b°jna latlj<-> mornarice Združenih Držav, kajti velikan-lad:. .?*as" J® z'laj pripravljena za svoje poskuse v brzini. Njena sestrska I Mik' 'W. °, se Krad'v brooklynski ladjenici. Ko je bila posneta ta ' so b°Jno ,ai,)o "Arkansah" v ladiamici nekaj popravljali j u'c;v vrfiiTa4^-? jt' •• • • f C ,' :-:>%!:i4«icA.fifc , Wall streetu, podnevi in ponoči za-! straženih po mali armadi vojakov. Radi varnosti so naposled pridali oddelek s strojnimi puškami. Devet mož zavezne zakladnice v Washingtonu se bavi s tem, da prešteje skupni zaklad na novcih. Poleg onih 84 tonov zlata je tukaj spravljenih in hranjenih kacih 30,000 tonov srebra, več milijonov dolarjev papirnega denarja ter nekaj tonov niklov in centov. Delo štetja u-tegne trajati kake tri tedne. Štrajkujoči lončarji. Kast Liverpool, O., 10. okt. — V 35 lončarnicah v East Liverpoolu in Wellsvillu, O., kakor tudi v Clicstru in Maxwellu, W. Va., zaposleni delavci so danes zaštrajkali, ker jc bila njihova zahteva po izboljšku plače odklonjena. Strajk se tiče 5000 delavcev. Roman iz življenja. Oakland, Ca!., 31. okt. — V tukajšnjem zapuščinskem sodišču je bilo danes gospej H. J. Willumsen iz Chicage prisojenih $50,000 v gotovini, delnicah in drugi osebni lastnini kot dediščina iz zapuščine njenega pokojnega očeta Alek sandra E. Duvalla. Duvall je zapustil misleč, da je njegova hči, katero je zavrgel, ker sfe jc oniožila proti njegovi volji, mrtva, o-koli pol milijona dolarjev, a nobene oporoke. Ker se niso zglasili nobeni dediči, je država zahtevala zase zapuščino. Postopanje je bilo dognano že tako daleč, da se jc del zapuščine v vrednosti kakih $130,000 zarubil, ko so našli gospo Willumsen v Chicagi in takoj uveljavili njene terjatve. Se preostali del premoženja se ima njej izplačati. Nevarno delo. Fond du Lac, Wis., 31. okt. — Lič-kalni stroj je zahteval letos v tem o-kraju nič manj nego tri žrtve. Davi je umrl George Johnson, 25 let star, za omrtvičnim krčem v ustih. Z desno roko je zašel pri ličkanju koruze v železne valjce, opremljene z drobnimi noži, in četveri prsti so mu bili odtrgani. Kmalu je nastopil omrtvičili krč (tetanus). okt. — Dvaindvajset {rnnco .ke barK- ' Ts j Vso . roko • Jiberalrl x čez farške. v tarec", manj Ampak, kar se tiče Novak na napačni stezi. L p.ovkc in surovosti v zadnjen, ^ letarcu", in če ti damo za vsako pso^s ko le en cent, dobil boš lep denar. Trgovina z dekleti v Ameriki. V Ameriki obstoja že dolgo časa poseben sindikat trgovcev z dekleti, ki ima svoje podružnice v vseh večjih mestih. Dekieta kupujejo za 10 do 15 dolarjev, prodajajo pa po 200, 4011 in 600 dolarjev: na milijone "zaslužijo'' vsako leto. Pri zalezovanju deklet poslužijo vsakršnega sredstva; če nf irugače, se tak lopov poroči z nesre-)0 žrtvijo in jo nato privede v javno Tu pre./arjeno nesrečnico na; . ^Tc^ - v.....1,1-Jt;:" .rt J ,,j• n,-.-. jtfmig*** Ski par ,.k "Kronpnnzessm cecdie ... jn stu brcz hrano Potniški parnik "Patric" se je bil už-gal in razburkani valovi so ga že hudo zdelali, ko se je približala nemška ladja. Kar najbrž je spustila v vodo reševalne čolne s potrebnim moštvom. Potnike francoskega parnika so že valovi odnesli s krova. "Kronprinzessin Cecilie" je bila brezžičnim potom poklicana na pomoč. Nahajala se je na poti iz Mehike semkaj. Senzačen samoumor. Dunaj, 11. okt. — Delavec Loderer, ki je bil blagajnik nekega socialnode-mokraškega društva in je poneveril nekaj denarja ter bil zato odpuščen, je (^ nepoboljil)lvi. skupaj drž ' kakor veriga in drug drugemu poma tepejo in mučijo m pus toliko časa, da se duševno in telesno strta uda. Kakor hitro pa je enkrat padla, je njena usoda zapečatena: njena volja je ubita, nič več nima moči se dvigniti iz kužnega močvirja. Morda prve tedne še plače in besni, a zvečer se navadno napije in se tako polagoma, a gotovo popolnoma in za vedno pogrezne v močvirju. Bivši policijski načelnik v New Yorku je na nekem dineju izjavil: "Gospodje, če bi poznali gorje, ki ga povzroča trgovina z dekleti, kakor ga poznani jaz, bi se pač ne mogli ubraniti solza." Oblasti imaj » pri tem zločinskem početju jako težavno stališče, ker so ti trgovci drzni, Ga, Eaton oproščena. Plymouth, Mass., 30. okt. — Gospo Jennie May Eaton so davi ob 5. uri 10 minut porotniki oprostili obtožbe, da je svojega soproga admirala Joseph Eatona umorila ozir. zastrupila. Porotniki i o se posvetovali od 6. ure snoči. \ Tempe tnčnik Hobson. New York, 29..okt. — Poslanec R. P. Hobson iz Alabame, ki je pred kratkim v kongresu podal predlogo, katera ima prepovedati prodajo opojnih pijač po vseh Združenih Državah, je bil izvoljen za dosmrtnega člana zveze "World's Women's Christian Temperance Union", ki ima zdaj v New Yorku svoje letno zborovanje. Oblak se utrgal v Južni Ameriki. San Salvador, 29. okt. — Naliv, ki je zadel več okrožij republike San Salvador v ponedeljek in torek, je zalite val 54 človeških žrtev. Dež je trajal 2 dni neprenehoma in je izpremenil mnoge nižave v pravcata jezera. Število utopljencev je brez dvoma mnogo večje, a dosedaj ni natančnih poročil. Vse prebivaVstvo v kraju Vera Paz je utonilo in vsa poslopja so bila od-plavljena. V tem mestu je znašala padavina 10 palcev. Mrzla zabava. Victoria, B. C., 31. okt. —John Borden, chicaški milijonar in sportsman, je dospel danes z nekaterimi prijatelj na svoji jahti "Adventuress" iz Alaske semkaj. Vožnja se ima po kratkem bivanju tukaj nadaljevati. Cilj je Beringov preliv, v katerem bo družba lovila kite. pisal dr. Adlerju pismo, da ga strelil kakor Schuhmeierja, če ga zopet v službo ne sprejmejo. Adler ga je ovadil in so Lodererja zato zaprli.' Ponoči se je Loderer v svoji celici obesil. "Sodrugi" bi radi delili —namreč bogato zapuščino Beblovo. lierlinški "Vorwaerts" namreč piše: "Po smrti Bebla so dediči sodruga Be-bla prejeli že toliko prošenj in pisem za podporo, da bi moralo biti zapuščeno premoženje mnogo večje kot je v resnici, ako bi se vsem tem prošnjam hotelo vsaj deloma ugoditi." Sodrugi so torej hoteli deliti, pa so se jim zrac šali računi. O svoječasni dedščini Be-blovi piše sledeče: "Vse premoženje poročnika K. je znašalo nad 800,000 mark, od česar je dobil Bebel 400,000 mark. Od tega je plačal Bebel svojim sestram 132,000 mark, socialrtodemo-kraški stranki je dal 45,000 mark, tako da je od cele vsote 400,000 mark ostalo Beblu samo 182,000 mark, torej niti polovica." Zanimivo, kako zna social-nodemokraško časopisje braniti zasebno lastnino, če pripade voditeljem rdečih proletarcev. Nesramnosti brezvercev. Velika loža francoska, ki je ne smemo zamenjati z "velikim orijentom". kateri predstavlja drugo skupino prostozidarjev, je pričela dne 12. oktobra z rednimi sejami. Veliki mojster je g. Mcsureur, ravnatelj ubožnih uradov v notranjem ministrstvu. Ta loža je kupila pred kratkim samostan menihov sv. Antona, h kateremu pripada tudi kapela in obširna kripta. Samostan je veljal črez 1,400,000 frankov, a je bil od-famoznega likvidatorja Dueza prodan za 350,000 frankov na nekega Bcrnheima, ki ga je prodal sedaj po štirih letih loži za 400,000 frankov. V kripti se bodo vršili "rituelni" obredi lože. Kapela je začasno še oddana nekemu kinopodjetju, ki predstavlja najdvomljivejše filme. gajo. Ako kateri izmed njih pade v roke pravice, najdejo pota in sredstva, da mu omogočijo beg iz ječe. Tudi detektivi se morajo posluževati zvijače, ako hočejo te ljudi zasačiti pri njihovem delu, tako da se potem ne morejo izviti z izgovori: Tako so v Nevv Yorku na Kast 3 Street že dalj časa imeli na sumu, da trguje z dekleti, nekega starejšega človeka, a mu niso mogli do živega. Nekega dne pa gre k njemu eden detektivov in se mu predstavi kot — gost. Stari lisjak se nasmeje in pravi: "Ko sem bil jaz take mlad, sem imel takoj toliko deklet, kolikor sem hotel." Detektiv je pa le prosil in rekel, da pride čez nekaj dni pogledat. Ko je v drugič prišel, je res našel ondi več mladih deklet, ki so čakale nanj. Starca so takoj zaprli, dekletom pa odprli oči in jih izpustili. Na Attorney Streetu v New Yorku se j.- neki 731etni čevljar na veliko peča! s tem, da je dekletom — posredovat službe. Da je bil varnejši, je gojil "prijateljske" zveze z mnogimi detektivi, ki so v zameno za "gostoljubje", ki so ga vživali v njegovi hiši, zakrili vsako sled za njegovimi čednimi posli. Nekoč ga je pa le izvohal nek: nepodkupljivi detektiv in se z več tovariši podal v njegovo stanovanje: pred vrat-mi je stal 131etni starčev vnuk. ki ie detektive sprejel z besedami: "Ded ima zgoraj polno sobo deklet za vas!" In res so našli večje število deklet, ki so čakale — kakor so mislile — na službo. Detektivi so jih odvedli na policijski urad, kjer so jim povedali. \ kaki nevarnosti so se nahajale in jih izpustili, "čevljarja" so pa •spravili za ključavnico. V njegovem stanovanju so našli obširno korespondenco, iz katere je izhajalo, kako je stari lopov lovil dekleta in jih zvabljal k sebi z obljubo dobre službe; iz drugih pisem jc izhajalo, da je pri svojih posredovalcih dekleta kar naročal kakor blago in obečal zanje vsako še tako visoko ceno — ako bodo zelo lepe in — kri-stjanke. ! AMERIKANSKI SLOVENEC, 4. NOVEMBRA 1913. jih dokazov. V dveh številkah "Vestnika" ste pisali novico, da v Clark rudniku je dva zasulo, kar ni res, je le enega in vaša glavna napaka je, da tistega, ki ga ni, zmiraj pred omenjate. Tu vas vidimo, če je že v novici več kakor pol laži, kako morate trditi, da so vaši dopisi resnični! In ravno ti zvesti čitatelj "Vestnika" znaš dosti od trohnelih podpor v Clark rudniku, pa tvoja buča, ki jo tjevendan nosiš po Chisholmu, je veliko bolj strohnela znotraj. Iz čiste in zdrave glave ne bi mogel pisati kaj tako neumnega Ti zvesti čitatelj V., jaz ti verujem, da si tisti dopis sam stlačil, kajti tako neumno ga ne more nihče na Chisholmu, le iz tvojega ulnjaka letajo takšni sršeni vun. Ti se tudi motiš, da vam pomaga žena naročnika iz Gil-berta. Vas je odklonila pred kratkim časom, ker je izprevidela. Zvesti čitatelj piše tudi od velikih talentov svoje glave in druge imenuje "neumne bu-tice". Svetoval bi ti, da se nikar meriti z dopisnikom John 'Veselom, ker v njegovih dopisih je zmiraj kaj pomenljivega. Rad bi vedel, kako naključje vi imate, ker vse dobite po naključju. Ali ti veš, kaj je naključje? Ali je naključje, če kdo bere kakšen list, ki prihaja dvakrat na teden? Vidiš, kako si prebrisan, ti zvesti čitatelj V. Zeleni ste od nog do glave, to kažete v vsaki številki "Vestnika". Čitatelj J. G. -man -a, and . G. C. days and Fridays ■ the iRICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovcnic-Anierican Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Iz slovenskih naselbin. iii., J- itov. — Mohorjevr ! knjige so tu. Prav zadovoljni smo i : njimi. Samo Koledar je vreden en dot.r. Slovenska zgodovina bo knjiga trajne vrednosti. Prav zanimiva in i času primerna je knjiga: "V tem zna- i menje boš zmagal". Z letošnjim da- i rilom Mohorjeve Družbe je vsem u- ! streženo: preprostemu delavcu in orni-kancn, mladini kakor odraslim. — Gospa Kristina Kren, soproga g. Johna Kren, je prodala lepo število tiketuv za avtomobil, namreč 100. Ko ' bi bilo 40 takih marljivih prodajalk, pa i bi že bilo \ seli 4000 tiketov prodanih Katera bo "next"? Izmed možev jih 1 je prodal največ gostilničar g. Jernej Laurič, namreč 50. — Večer dr Vit. sv. Jurija. Prihod-! njo soboto, dne 8. novembra, bode v Sternovi dvorani prvi večer "faira" ali ve relic na korist novi slovenski župnijski šoli sv. Jožefa. Kakor smo že poročali, si je prvi večer izbralo slavno orušud Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J za svoj večer, katerega se udeleži pohioštevilno. Pričakovati je torej, da bode v soboto zvečer omenjena pro sna dvorana napolnjena, kajti dr. Vit sv Jurija je znano, da ni polovi-čar.-l.'. in da je vsak njegov nastop si-1 jajen in uspešen Gotovo privedejo druš'\eiiiki ^ioje družine in prijatelje s st-?- 'j na dobrodelno veselico, ki se bo vršila prvi večer pod pokroviteljstvom vrlega društva, katero je stalo pri v - : naši cerkveni prireditvi v prvi'' . : slah, kakor prednjači tudi u tej pr i i. Prepričani pa smo, da ne bodo •is'ajala tudi naša druga slavna druživa in da pravtako pokažejo, svojo gorečnost za našo novo šolo, kater,t b v korist vsej mladeži naše lepe na-i bine. Zatorej gojimo trdno upanje, da potečejo vsi štirje večeri : naše šolske veselice v znamenju edinosti in sloge med vsemi župljani. V tem zmislu vsi na delo! — Sv. birma. Prihodnjo nedeljo se j bo vršila v naši cerkvi sv. Jožefa sve- j ta birma. Nič manj nego 425 sloven-! skih otrok bo v nedeljo v naši cerkvi birmanih. Ker je pranil. nadškof \ Qtiigley po drugih nujnih opravkih za- j držan, pride namesto njega Right Rev.! Rhode iz Chicage, prvi poljski škof | v Ameriki. — Darila za birmance. Srečnim staršem srečnih otrok, kateri prejmejo i v nedeljo zakrament sv. birme, ter botrom in botricam zadnjih priporočamo, i da pridejo v tiskarno Am. Slovenca in j kupijo tukaj svojim birmancem kot , lepo darilo lep molitvenik. Na prodaj j so raznovrstni, od 25c do $1, torej so cene res nizke. Slovenskemu otroku kupite slovenski molitvenik, da ne pozabi svoje materinščine in se iste poslužuje vsaj v cerkvi, ko odraste šoli. * "Slovenije". Prihodnji peer, dne 7. t. m., bo mesečna br. dr. "Slovenije". Seja bo -.a, ker se določi zabavni spo-* 'delijo uloge za neko veselo- >ilvestrov večer, to je, zad-irega leta. Seja bo v Jed-••ani. Pridite gotovo vsi čla-•et i tudi v Jolietu. Chicaška «-di, da imamo tudi v Jone "fake"-doktorje, ki sle-bolnike za krvavo prisilile da bi jim znali res po-ična "doktorska" tvrdka • na voglu Cass in Scott oln Highway". V petek ( doživeli v Jolietu zname- ;?o slavnost v spomin pri-ju za napravo Lincolnove te od oceana do oceana, nikdar poprej ni bilo toliko zbranega v osrednjem delu akor zadnji petek zvečer. Mr-bilo kakor pozimi, ali vkljub i>o množice ljudstva vztrajale v jdni gneči po obstranskih tla-raj ulic, da vidijo, kako se taka -slavlja pri nas. Parada raznih, maskiranih društev in dolga /tomobilov, s katerih so frča'e rakete visoko v zrak, sijajna tljava z elektriko in bengaličnim s, s poslopij vihrajoči prapori, -stne godbe in vmes hreščeče tanje tisočerih otrok, obmetava-onfetijem in ples na javni cesti, se je združevalo v šumen diren-je bil podoben predpustni kopo ameriškem okusu. Ogrela proslava ni. Pisma na pošti koncem zadnjega so imeli: Babič Miloš, Bakšič V., tn Jan, Benko Barba, Brus Ilija, an A., Horvat Frank, Ivanovič Jurjevič Mike, Kudla Ignac, Le-„n.ovic Jozefina, Rataič F., Rogan Ma-to, Stimac C. Aurora-Benger, Minn., 30. okt. — Tukaj je umrl občespoštovani in priljubljeni Frank Hren. Pokojni je bil član, kakor tudi ustanovitelj in večletni predsednik dr. Marija sv. Rožnega Venca št. 131 K. S. K. Jednote. Pokojni je zbolel dne 24. okt. in 27. okt. je umrl. Pokopali smo ga na pokopališču na Aurori ob mnogoštevilni udeležbi znancev in prijateljev, kakor tudi dr. Aurora št. 43 S. N. P. J. in ženskega dr. Zvezda št. 111 S. N. P. J. in dr. Marija sv. Rožnega Venca št. 131 K. S. K. J., katerega član je bil pokojni. Za njim žalujejo soproga Frančiška in otroci, Marija, Karpl, Frančiška, Ana, Josip, Feliks, Benedikt, Alojz, kateri se vsem, ki so se j ;n sicer so si obljubili večno zvestobo udeležili pogreba, kakor tudi društvom j naslednji Slovenci in Slovenke: Ant. I najtopleje zahvaljujejo. "Blagor mo, j Kramer iz Mirne in Mi;,i Ana Skinder [ki se spočije — V črni prsti v Bogu.j \z Petrinj pri Kosu hi,.».••• »Matija Vi- Chisholm, Minn., 27. okt. — Dne 22. oktobra je v Clark-rudniku zasulo rojaka John Poličnika, in ne Lovrenca Kreps, kot je poročal Narodni Vest-nik. Poličnika je zasulo zjutraj ob četrti uri. Njega tovariš Lovrenc Kreps je pa pritekel na bližnje prostore ljudi klicat, rekoč "partnerja je zasulo". In na klic njegoV smo prihiteli na imenovani prostor ter pod pogumnim poveljem bossa g. Frank Dra-. pa smo z vsemi mottni odkopavali, in po trudapolnem delu smo ga dobili ven v petih urah ravno tisto jutro, ne pa drugo jutro, kot je poročal "Vest-nik". Mogoče poročevalec ni bil o vsem informiran. — In zopet druga nesreča na ravno istem prostoru: dva dni pozneje je pobilo Jožefa Mosa, kateri je po hudem pobitju v teku 24 ur umrl. Poročevalec John Vesel. RUDAR.4) . . Iz zemlje temnih globočin je zagrmclo in žrelo rudnika v plamenih zažarelo; oblaki dima svetlo solnce so zakrili, premog in kameni so dež nadomestili. Zakrila mati si z rokami bledo lice, ko čula iz daljave je obupne klice, in planila čez prag oskromne svoje hiše, razburjena sirota vsa, da komaj diše. Posluša plakajoče svoje otročiče... Naprej! Naprej tja v smeri rudnika njo miče. Zakladi premoga zaprli v rov so vrata, zakrili trupli njenega moža in brata. V obupu vzdihne in zastoče mati-reva, da od gorovja žalostno okrog odmeva. In žalostno iz stolpa žalni zvon zapoje: Na zemlji, človek, kratko je življenje tvoje! Artur Birola. *) To pesem nam je izročil g. Josip Sitar, jolietski trgovec, kateremu jo je doposlal g. Valter L. Predovich, lekarnik v Pueblu, Colo., a spesnil jo je gori podpisani g. Artur Birola, ki se lepo razvija v amerikansko-sloven-skega pesnika. KAKO NAPREDUJE HOLANDSKI NAROD V DRŽAVI MONTANI. Omaha, Neb. — Ttukaj pri nas je zdaj vse mirno. Stari pridno beremo lepe in zanimive knjige Družbe sv. Mohorja, ki smo jih že pred desetimi dnevi prejeli. Mladina pa ostane mladina, živahna in polna bujnega življenja. Pred kratkim sme jih zopet nekaj zapregli v sladki zakonski jarem, spr - I^epSt SOlncei njemu ša zarja rumeni." Dragi ti lahka žemljica tuja! Frank Keržič, tajnik. -Lep-1 voda iz Cerovca pri Serr pa Mis Chicago, 111., 1. nov. —r Dragi mi Amerikanski Slovenec! Sem že šestlet- j ni naročnik vašega lista. In sedaj pr- j vikrat želim poslati majhen dopis, da mi ga natisnete v predale vašega lista. In tukaj vam pošiljam naročnino $2. da mi še v prihodnje pošiljate vaš priljubljeni mi list Am. Slov., ker je najboljši in najcenejši slovenski list v Ameriki ter nam prinaša novice dva t, bodi, Marjeta Weiss iz Loke pn Cernomlju. i Poleg tega se je pa poročilo tudi troje j hrvatskih parov. Da bi bilo uviek sretno! List A. S. je jako všeč. Pihnejo ga posebno Drobtinice, ki ljudem zelo vgajajo,- kakor slišim in čitam. Pa tudi članki o socializmu so izborni, ker so tako ča§u primerni. Srčni pozdravi! Vaš vdani J. L. Zaplotnik. Iz Adlešič, 14. okt. — Ker sem letos krat na teden. In tudi je najboljši 1 že parkrat sporočal "Am. SI." o letoš-branitelj naše katoliške vere, ki jo [njem izredna mokrem poletju, naj do-zmerom napadajo peščica socijalistov j dam lcm poročilom še, da sta bila • ali bolj razločno povedano, odpadniki j tudi meseca avgust in september ne- j od katoliške vere, ki se na vso inoc j navadno mokra. Meseca avgusta smo | pretezajo, da bi uničili cerkev in kato- I imeli 14 deževnih dni, septembra pa j liško vero, katera je prava in najboljša ' 17 dni. Lepih solnčnih in toplih po-1 izmed vseh. Torej brez strahu! Posebnih novic vam nimam kaj sporočiti. Kar se tiče delavskih razmer, precej dobro. Ker tukaj je veli | letnih dni pa smo imeli le malo. Posebno v septembru niso mogli ljudje j dosti delati zunaj, ko je skoraj zmirom i alo erat pa kar lilo. Več j ko tovarn, zato si lahko preberemo, j dnj je tudi grmelo in se bliskalo, vča-Priden delavec še zmiraj dobi stalno sili tudi treskalo, posebno smo imeli delo in dober zaslužek. Torej slabi ; nekaj noči prav hudih. Sploh je bilo časi nam še na misel ne pridejo. Zakaj : vreme tega meseca bolj podobno apri-pogostoma se',pripeti, da si dva zvesta j 'u ali maju, kakor pa letnemu ali je-obljubita zakonski stan. ; senskemu mesecu. Deževna doba lc- Kar se tiče društvenega polja tukaj j tošnjega poletja je trajala od 20. junija v Chicagi, precej dobro napredujemo, i nadalje do konca prvega tedna v okto-V resnici nisem še dobro pozabil zad-1 bru. Tako mokrega poletja ne pom-njega nedeljskega večera, kako smo se j nijo najstarejši ljudje. Vs'ed silne vrteli po dvorani, kedar je godba za- ! moče je posebno krompir, ki je sicer igrala na odru, in že moram iti na dni- prav dobro obrodil in je lepo. debel, zega. Mislim, da se ne more nihče hudo gnil in ga je veliko segnilo že po I pritožiti, da bi šel rad na "dance" pa : njivah, a bojimo se, da bo tudi poj ni imel kani, zakaj imamo zmiraj dosti : shrambah gnil, ker je preveč prepojen i veselic, ki nam jih tukajšnja slavna j z vodo, saj ni bil v zemlji skoraj nik-društva prirejajo. 'dar suh vse leto. Nekateri ga še zdaj j Naznaniti moram tudi dragim Slo kopajo \ sredi oktobra, ker ga preje j vencem in Slovenkam bližnjih sosed ; "i bilo mogoče \ -led vodnega dežja, nih mest, na pr. Jolieta in So. Chicago.! Trgatev smo imeli letos lepšo in veda se udeležite veselice, ki jo priredi selejšo od lani. ker so ljudje več natr-tukajšnje Slovensko Mladeniško S.v j gali in je bilo lepše grozdje vkljub hu-mostojno Podporno Društvo "Danica'' di pozebi 13. aprila Toliko se pač dne 16.-novembra t. 1. Ker sem pa jaz nismo nadejali, ko smo vspomladi po član zgoraj omenjenega društva, je j hudi pozebi sploh mislili, da ne bomo moja dolžnost, da vas vljudno vabim, imeli kaj trgati. In vendar so ljudie da nas posetite omenjeni večer in vam natrgali nekateri celo še enkrat toliko, zagotavljam obilo zabave in postrež- ko lani, in bo vino tudi boljše. So be. Torej na svidenje! pa tudi letos veliko bolj pazili na trtje, Naj zadostuje ta moj dopis in upam, kakor lani, ko so zanemarili večkratne Spisal Jos. Stukel (Joliet, 111.) Father James Vermaat je ustanovil kolonijo iz samih katoliških Holand-cev 25 milj južno od mesta Malta. Družba ta — gospod in 5 zanesljivih mož, Mike Reynden, William Welles, John Spaay, Cornelia Blokdyk in John Snelter — so doma vsi v bližini mest Green Bay, Little Chute, Kimble de Pere, Wisconsin, kateri so vsi katoliški holandske narodnosti in so oni, kateri so naredili rodovitno Fox River dolino, ki je kot rodovitna znana povsod. Ti možje so šli s Father Vermaatom si ogledat to zemljišče južno od mesta Malta. Bili so poslani od 100 družin, in so lep prostor našli in so koj tam ostali in se naselili vsaki na 320 akrov homestead. To je bilo 23. sept. 1913. It: izbrali so veliko tisoč akrov zemlje, dovolj prostora za vse te družine. To je že druga naselbina iste narodnosti. Father Vermaat je prejšnjo kolonijo ustanovil zraven Great Northern železnice in kakih dvajset milj se-serno od mesta Chinook, na kateri se zdaj nahaja blizu sto holandskih katoliških družin. In vsi kmetujejo z dobrim uspehom. In tudi je naselil precej družin o-krog mesta Valier, Motit., Holandcev in pa tudi druge narodnosti katoličana Tukaj je to zemljišče bilo kupljeno pod n i • om škofa Carroll. Na teh zem , e . voda napeljana po vod" -i a je sigurno, da žita dolu ■ t" ker tam se vo- d. .-pušča :iku likor je potrebno. Ta zeniljrt j« azdeljena na manjše komade, in se -cdaj prodaja po nizki ceni katoliškim Holandcem. Ali ne bi bilo mogoče kaj tacega napraviti tudi med Slovenci? Bolj pri letih možje, zbudite se in agitirajte bolj kmetijstvo v Ameriki! Vsaki drugi narod spozna pred kakor naši Slovenci, da kmetijstvo je najboljše, zato ker na kmetijah nikoli dimniki ne prenehajo kaditi, v tovarnah pa večkrat. Vzemimo n. pr. mladino, katera je vzgojena v mestu ali pa na kmetijah. 0 hudodelnikih večkrat čitamo v listih, da njih vzgoja je bila v mestih, pa ne na kmetijah, zakaj na kmetijah ni potreba nikoli brez dela biti in nima priložnosti, biti zunaj cele noči in pa trumežev slabili fantov ali pa deklet srečati, kakor po mestnih vogalih, iti slabo se obnašati, s tem misleč, da je | on ali ona takorekoč "smart" — druze- j ja nič kot siromak si, ko boljšega ne ; 1.....-1 Vsaka slovenska družina bi morala imeti t svoji hiši KATEKIZEM ki gaje spisal -h Plev- F1. S. Š~u-st©rsio Stane samo 25c ^ Pošljemo ga poštnine prosto. Naročite ga danes. Knjigama Amerikanskega Slovenca JOLIET, ILL. Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. • . Fiite "Elk: Bra.ri.ci' * Izdelovalci najboljšega piva sodčkih d." pivo j in steklenicah. Buchanan-Daley C(M Desplaines and Alien Sts. JOLIET, ILLINOIS Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO TELEFONI 579 Square 1 1 Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Uitanorlje.. L 189S. da tie bo postal žrtev tistega vašega požrešnega koša.- Pozdrav vsem kat. Slovencem in Slovenkam! A tebi, list, pa obilo naročnikov oziroma predplač-nikov. M. Muc. Chisholm, Minn,, 28. okt. ni urednik A. S., prosim, da natisnete sledeče: V številki "Vestnika" 174 sem čital nekaj neotesanih in nepremišljenih psovk. Znani mi dopisnik zavida nekega dopisnika naše stranke in ga imenuje lažnika in obrekovalca. V tej točki ti bi jaz lahko na kratko razložil, kje je laž in resnica. Ti zvesti čitatelj N, V., ne sodi drugih. Evo ti in pravočasno škropljenje in žveplja-nje. vsled česar je bila lani tako slaba trgatev in prav slabo in kiselo vino. Druga letina kaže lepo. Otave je bilo sicer veliko, pa jo je mogel le ma-i lokdo spraviti, ker je ni bilo mogoče Cenjc- posušiti, ravnotako detelje. Nova šola bo ktnalo dodelana. Ima tudi že okna. Upamo, da dobimo za njo že letos nekaj podpore in sicer 200—300 K od deželn. zbora, katerega smo prosili, in je bila podpora tudi sklenjena v dež. zboru. Drugo jesen se že otvori dvorazrednica. Vse žttpljane in rojake lepo pozdravlja Ivan Šašelj. Priporočamo vsem rojakom v Ameriki, da si naroče "Slovenski Ilustrovani Tednik", ki priobčuje obilo lepih slik o zanimivih dogodkih, znamenitih osebah itd. itd. Gotovo bo zanimal "Slovenski Ilustrovani Tednik" vsakega Slovenca, vsako Slovenko tudi v Ameriki. "Slovenski Ilustrovani Tednik" ima že sicer precej naročnikov v Ameriki, a razširil bi >.e naj v vse naselbine, ker je res jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami. "Slov. Ilustrovani Tednik" je edini slovenski list te vrste in bi naj ne manjkal v nobeni slovenski družini. Ker je "Slovenski Ilustrovani Tednik" razširjen po vsem svetit, je vez med Slovenci doma in na tujem in zasluži, da ga priporočamo in razširjamo. Za Ameriko stane celoletna naročnina 3 dolarje, za pol leta pa 1 dolar 50 centov. Denar se lahko pošlje v priporočenem pismu (register) ali po poštni nakaznici naravnost na "Slovenski Ilustrovani Tednik", Ljubljana, Avstrija, Evropa ali pa potom kake banke n. pr. Frank Sakser, New York, 82 Cortlandt-St. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Kotijušniica na 205-207 Ohio SU Joliet, M- Priporoča »lavnemu občinstvu »voj zavod, ki je eden največjik * mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša r Jolietu in > tvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši »troki se oglasite ali telefonajte. Chicaf* tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci »o Slovene1 Veliko Blasnikova 1 O c ::::::::::V TISKARNI-:::::::: Ameriliaiista Slovenca joliet, illinois Frank Brudel' Prva in največja Slov. Orocerija in Mesn^ svojo Cenj. slov. občinstvu v I,a Salle in okolioi priporočan1 er,ie i zalogo najboljših groe«rij ter vodno svežova mesa. Cen« 511,1 „ zalogo najboljših groe«rij ter vetrno svežemu mesa. v. eu«" ^ 514 Third St. - - l'lione i9'2' Fred Sehring Brewing O PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and CUy Su. Both Telephone« 26. JOLIET. lLLlNO» IZ STARE DOMOVINE. — Več prodaja, kakor kupi — kranj-..,■ ška dežela, kakor je povedal v deželni vzornici dr. Krek. Izvaža se na leto -'f-i 222 milijonov, uvaža pa za 141 mi-Ijonov. Vkljub naši revščini je to veselo znamenje. Ne vemo pa, odkod je g. poslanec te številke posnel. Na vsak način bi bilo pametno, da bi se pregledalo bolj na drobno, kako pridejo skupaj ti miliioni. — "Gorenjec". — Nov dokaz hrvatsko - slovenske - vzajemnosti. Med Zadružno zvezo v Ljubljani in Zadružnim Slvezom v Splitu je prišlo, kakor poroča "Hrvatska Kruna" iz Zadra od 11. oktobra, do popolnega sporazuma. — Nove orgle na Brezjah. Na Brezjah so dobili zadnji čas na veliki kor nove orgle s 46 pojočimi izpremeni, ssto delo orglarskega mojstra g. Antona Derniča iz Radovljice. kleva, vpokojeni župnik iz Škofje Loke v starosti 70 let. Pokojnik je bil rojen v Zarečju, občina Trnovo, postojnski okraj. — Morilec Marijane Krajnik aretiran. Iz Zagorja ob Savi: Dne 19. oktobra zvečer je bil tu aretiran morilec in ropar Marijane Krajnik, gostil-ničarke v Zmincu nad Škofjo Loke. Morilec se piše Janez Pivk, rojen 24. nov. 1893. leta v Sovodnji, občina Nova Oselica, polit, okraj Kranj. — Usodepolni strel. 19 let stari Janez Šušteršič je dne 30. avgusta t. 1. z nekaterimi svojimi fovariši v Rozi-novi hiši na Brezju pri šmartnem pil j _ UstreU1 se je y yitanju žganje. Okoli 11. ure zvečer so odšli Iesom Jože{ FiaJusch_ precej pijani v spremstvu domačega ! želni glavar grof Attems se ves čas ni ganil z mesta. Soeijalni demokrati so bili premagani. IJčitelji in kateheti dobe zvišane plače oz. nagrade iz dohodkov povišane naklade na pivo; 50 glasov je bilo za, 14 proti predlogu. — Lov na divjo zverino. Gradec, 15. oktobra. Lovska ekspedicija, ki je šla na "kmečki strah", se je vrnila brez uspeha. Lovci so videli veliko lisic. Govori se, da živali, ki so te dni poginile, ni umorila zverina, ampak so bržčas same poginile in >so jih nato načele lisice. En lovec je ustrelil alpskega zajca. — Iz ljubosumnosti je ustrelil svojo ženo. Iz Arveža poročajo: Živinski trgovec Jožef Tinaher je 14. okt. ob osmih ustrelil v kleti svoje hiše svojo ženo. Zadel jo je ravno v srce. Tinaher je storil dejanje iz ljubosumnosti žena mu ni bila zvesta. sina Al. Rozina iz hiše. Fant Josip Stopar, misleč, da je eden izmed tovarišev ostal v hiši zaprt, je začel po vratih razbijati. Vsled tega razkačen je šel domači sin Alojzij po gnojne vile in začel udrihati po fantih. Udaril je tudi Šušteršiča po hrbtu, nakar je ta — Značilna Obsodba velikega nem-škutarja. Pri Sv. Trojici v Slov. goricah, znanem štajercijanskem gnezdu in slovitem — romarskem kraju, je igral mesar in gostilničar Zamolo veliko ulogo. Njegova gostilna je bila zbirališče nemškutarske razposajene karkoli giblje in ziblje in vzbuja člo veškega duha. Luč je tedaj vsebina in bistvo naše vere. Po čem hrepeni človeški duh bolj kot po luči? Po luči, ki razsvetljuje duha in ogreva srce! Ker je kato 'lliška Cerkev nositeljica in razdelivka i luči, duha razsvetljujoče, srce ogreva- — Obesil se je. Sam se je obsodil v smrt na višala in dne 7. okt. smrtno obsodbo tudi sam izvršil 761etni Bla- žov Tona iz Dvora pri Bovcu. Nje-|- - ------------ govi glavni tožitelji so bili verska mlač 1 - ojačujo"' zato glavno nost in zmaj "šnops". Mlad je bil Izo.brazevalisce vsega človeštva, vseh zunaj v svetu; svoje stare kosti pa je — kakor navadno — prinesel domov občini v breme. narodov, vseh stanov Pred njeno lučjo zapirati duha in srce pomenja za dušo isto nesrečo, ki bi zadela telo, katero bi se hotelo o-svoboditi iz jarma solnca. Znani danski pisatelj in konvert Joergensen pripoveduje tole duhovito priliko: "Sredi žitnega polja je stal visok topol, blizu njega so rastla druga drevesa. Nekega dne se topol obrne do drugih dreves in rastlin in začne — Delo plemenitega moža. Pred-1 ^ Rozina "se vdrugič udariti dvorom pri Kranju se vpeljuje vsled Ip? roki' ->e napadeni ustrelil proti naročila tamošnjega grajščaka g. Gil-berta Fuchsa električna razsvetljava v farno cerkev, vse prostore krasnega župnišča in v šolo. G. Fuchs je dal brezplačno na razpolago elektriko iz svoje elektrarne in prevzel vse stroške vpeljave v znesku 3480 K. — Pomlad v jeseni. "Slovenec" je prejel iz Mošenj dne 15. oktobra šopek zrelih jagod in šopek duhtečih cvetlic kot dokaz, kako tople dni so imeli na Gorenjskem. ; — Okrašenje Ljubljane z zastavami povodom stoletnice bitke pri Lipskem. I Ljubljanski župan je izdal sledeči razglas: "V soboto 18. okt. preteče 100 let, odkar se je bila pri Lipskem velika bitka, ki se je je zmagonosno udeležila tudi avstrijska armada. V proslavo 100 letnice tega zgodovinskega dne in v spomin padlim vojakom, med katerimi so bili tudi Slovenci, dal bom v soboto okrasiti mestno hišo in druga mestna poslopja z zastavami. Vabim ljubljansko občinstvo, da stori enako. —- V Ljubljani, 15. oktobra 1913. Župan dr. Ivan Tavčar." — Tako ljub Ijanski župan, "Slovenski Narod", če-gar lastnik je župan, se pa iz proslžtve norčuje in piše: "V slovenskih srcih vzbuja spomin na bitko pri Lipskem Pač drugačna čustva kakor v Nemcih. -X tej bitki je bila uničena tudi Napoleonova Ilirija in uničeno je bilo j" se' kar so Francozi dobrega storili v slovenskih deželah. Avstrijska uprava je uničila kmečko prostost, ki so jo b»ll vpeljali Francozi, uničila je slovensko šolstvo, uničila temelje slovenskemu vseučilišču, uničila fluševno svobodo — vse. kar sta ustvarila fran-r ska guvernerja maršala Marmont in "ertrand, vse. do zadnjega so nam zopet vzeli. Bitka pri Lipskem je slovenski narod pahnila vsaj za petdeset '"t nazaj v njegovem razvoju, zato nihamo prav nobenega vzroka, praznovati to stoletnico." l— ^ » "uiuu j v va - »ivmouuioionv. laijjuaajciic s samgl^resora ustrelil v zrak, K& ga'svojati, Tam s& je zabavljalo en gros -«r ^ X. „.„1 " • --r - ' ......£ez duhovščino in Slovence, in vendar je gospodarja te hiše zadela huda ka- njemu.in ga zadel v vrat. Vsled te poškodbe je dne 5. septembra t. 1. Rozina v bolnišnici umrl. Sodišče je vsled prekoračenega silobrana obsodilo Šušteršiča na tri mesece zapora. — Smrtna nesreča na železnici Tržaški vlak je dne 14. okto*a popoldne ob pol 1. uri povozil med predori pri Zgornjih Ležečah brzojavnega uslužbenca Gubanca iz Št. Petra. Bil je v službi ter se je ognil lokalnemu vlaku i vancem, iz Št. Petra; v tem hipu je pa pridrveli iz ovinka tržaški vlak, ga zgrabil za j — Smrtna kosa. V Solčavi je umr- nogo, mu jo zlomil 11* ga vrgel z vso la Marija Erjavec, občeznana kot Jo-.fT--- zen. Dne 14. oktobra je bil Zamolo pred senatom mariborske okrožne sod-nije obsojen na štiri mesece strogega zapora. Zamola je iz mesa bolne živine delal klobase; ko je klal živino, ni rabil živinoglednika, napeljeval ie svoje ljudi h krivemu pričevanju in je imel na vesti še druge delikatese. Kaj bo zopet rekel "Štajerc", da je sodnija brez njegovega dovoljenja izrekla tako "kruto" obsodbo nad njegovim varo-! — Rodoljubna zappščina dr. Banjav-čiča. Ondan umrli hrvaški rodoljub dr. Ivan Banjavčič je zapustil Matici Hr- ----------------------........ vatski 100,000 K in Ciril-Metodovi tako govoriti: "Bratje in sestre! Nam, družbi za Istro istotako 100,000 kron.' ' " ' " " Manjše svote je zapustil mnogim drugim narodnim in gospodarskim društvom in cerkvam. Kmetom je odpustil svoje odvetniške zaslužke. vanka, v visoki starosti 88 let. — Na Podgradu je umrla Katarina Zadravec, rojena Lešnik, v najlepših letih. — V Gradcu je umrl c. kr. deželni sodni svetnik v pok. g. Josip Mihelčič, star 64 let. — Samomor. Pri Veliki Nedelji v gozdu nemškega viteškega reda so našli obešenega kočarja Vinko Dovečar-ja, kateremu se je omračil um in so ga že tri dni pogrešali. — V Novem mestu se je pred kratkim ustanovila "Brezalkolna restavra-cifa". ~ Tovaren na Kranjskem je 145; v Pnmeri z drugimi deželami jih je malo. " H.943 kmečkih žganjaren je na Kranjskem, Lovska statistika na Kranjskem. silo ob skalovje. GufTanc je obležal s popolnoma razbito glavo na mestu mrtev. Bil je vesten in priljubljen u-službenec ter je bival v Št. Petru šele eno leto. Zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok. — Nesreča ali samoumor? Dne 11. oktobra okoli 1,'ure ponoči so našli na železniškem tiru v bližini litijske postaje mlado žensko s smrtnonevarnimi poškodbami, ki jo je malo prej povozil neki vlak. Spoznali so v njej 221etno tovarniško delavko Marijo Štih iz Gradca. Ponesrečenka je umrla na-1 slednjo jutro v železniškem vozu med i transportom v ljubljansko deželno bol-i ntiT," Nevesealijeposta'la žrtev' r Slovencev. Na Brdu pri | nesreče ah je izvršila samoumor. V šmohoA, v Ziljski dolini so zmagali S. i soboto zvečer je bila s svojim ljubim-, okt„ k ,„ročajo nemiki Hsti, pri i -^.nemški naorednjaki sta odšla okoli polnoči. Med potjo | v aru«Jm razrcdu. V tre- domov sta se sprla nakar se je dela-, tjem ra,r,;Hu so zmagali Slovenci z 4« vec, kot je izpovedal, ločil od nje. glasovi. Dll sedaj je bi] ^ d ; C £0ROŠKO. \ J — Manifestacije za Hrvatsko v Belgrade Dne 15. okt. je dospel v Bel-grad hrvatski (dalmatinski) poslanec dr. Tresič-Pavišič. Vršil se je njemu na čast banket. Dr. Tresič je v narodnem gledališču bral svoje pesmi o Kosovu. Ob tej priliki so se vršil? velik$ simpatične manifestacije za Hrvate. —- Mlada tipkarica podedpvala milijone. Iz Reke poročajo: Ko se je v nedeljo, 12. okt. izprehajala po reškem Korzu tipkarica Elizabeta Kačič, jo je nagovoril vpokojeni srbski polkovnik Sava Dimitrijevič. Stari gospod je prišel slučajno v Reko ter spoznal v Elizabeti hčerko svojega starega prijatelja, ki je umrl pred par leti v Nišu. Oče mlade deklice je imenoval polkovnika za izvršitelja svoje oporoke, v kate'ri je zapustil hčerki milijon kron. Nikdo ni imel pojma, da je njen oče tako bogat, in se je to izkazalo šele pred njegovo smrtjo, ko je napravil oporoko. Mlada tipkarica, ki je iz neznanih razlogov zapustila Niš, tako da ni nihče vedel, kje biva,, ni sprva verjela svoji sreči. Zatrdilom starca, ki ga je poznala še iz mladih dni, pa je morala verjeti. Dal ji je takoj nekaj tisoč kron, da odpotuje v Srbijo in pre vzame dedščino, kar je tudi takoj storila. KATOLIŠKO IZOBRAŽEVALNO DELO. Govor dr. Hohnjeca na slovensko hrvatskem katoliškem shodu v Ljubljani. (Dalje.) — Zopet nesreča z možnarjein. Pii razre(l v slovenskih rokah. Št. Joštu pri Ljubljani je 23 let stari ... Anton Tominc streljal z možnarjem ' - ~ Einspielerjeva slavnost v pa je pri tem tako neprevidno ravnal! i Cdov<5u se bo vrš'la dne 16. nov. da mu je .smodnik puhnil v oko. ~ Snm"a k°sa- Umrl je g. Adolf ' kilcer, učitelj v Št. Juriju na Pesku pri — Namesto v tarčo, ga zadel v oko. Celovcu. — V sanatoriju "Marija Po-V Rašici pri'Trebeljevem so lovci stre \ magaj" v Celovcu je umrl vpokojeni ljali v tarčo. Pri tarči je pazil na uči- j župnik č. g. Hilarij Vuk, star 66 let. nek strelov 191etni Ignacij Čoš. Ker dalje časa lovci niso ustrelili, je rado- — Nemškonacionalni napad na žtip-vedni fant pomolil glavo izza tarče. V i n'ka clr- Cukala. Nacionalne liberalne tem trenotku pa poči strel in fant je ' protestantovske "štimce" nesramno dobil strel v desno oko. Poškodba je ■ napadajo velezaslužnega vlč. g. župni-ko nevarna. • ! ka dr. Fr. Cukala v Podkloštru, ker! Xl . .. ' gospod župnik skrbi za dobro sloven- i , ... — Namesto v gimnazijo v zapor. sko berilo revnim otrokom v šoli Na- ,Z One 3. oktobra je detektiv v ljubljan- povedujejo javno nesramen dejanski ski zastavljalnici prijel mladega fanta, boj velespoštovanemu K župniku ki Je hotel zadaviti kolo. Fant je naj vneto vrši svojo dušnopastirsko doli-1 - , prvo povedal napačno ime in rekel, d;i! nost. Čudno, da ima državni nravdnik I zacetek zahval»t> krščanstvu." kolo njegova last. Kesneje je pa I v Cdovcu vedno "zavezane oči" k-idar1 Katoliška Katoli.ška vera je njo prave in resnične vede. Veda je podobna kislini, ki razkroji vse kovine, Ie zlata ne. Pred nobeno drugo vero se ni uklonila filozofija, če so se ji tudi klanjali knezi in narodi, samo pred katoliško. Med našo vero, ki nosi v sebi prva počela in najvišje zakone vsake prave vedey in med vedo ne more biti nasprotja. Še več. Med o-berna vlada pravo familijarno razmerje; saj je veda vzriikla iz naročja krščanstva. Sloveči De Maistre zatrja: "Vera je mati vede. Zezlo vede nosi Evropa le zavoljo tega, ker je krščanska. ' Celo naravoslovna veda, kateTO znanstveno polovičarstvo in svobodomiselno šarlatanstvo tako rado tira protivnost proti veri in cerkvi, je kali katoliške znanstvene ideje. Sam Du Bois-Reymond to spri čuje: 'Novejše naravoslovje, kakor se j to parodoksno glasi, se ima za svoj 1 slavljenim rastlinam, pripada zemlja, vse na nji je odvisno od nas. Gnojimo si same in živimo se same, živali in ljudje pa se oblačijo in živijo od nas, tudi zemlja se hrani z našim trohlim listjem in z odpadlimi našimi vejami. Samo ena noč je na svetu, od katere je baje odvisna naša bit in rast; to je solnce. Namenoma pravim: baje odvisna. Zakaj po mojem prepričanju v resnici ni. Nauk o solnčni luči kot o potrebi in blagoslovu za naše rastlinsko iivljerys ni nič drugega nego praznoverje, ki bi se moralo vendar enkrat umakniti, izobrazbi." Umolknil je topol. S starih hrastov in brestov v sosednjih vrtovih je zašu-štela graja, gibljivo žitno polje pa je zazibalo v lahkotni pohvali. S pov-zdignjenim glasom je topol nadaljeval: "Ni mi neznano, da je trdovratna stranka, ki se napeto in okorelo drži starega stališča. Toda zaupam v samostojnost mlajših rastlinskih rodov, da bodo z menoj spoznali, kako nevredno je, držati se abotne prazne vere. Me rastline moramo sebi same zadostovati. Svojih svobodno rojenih glav nočemo uklanjati pod noben jarem, tudi pod jarem solnča ne. In vzra-stel bo svoboden in lep rod, ki ga bo občudoval' svet." Zopet je umolknil topol. In sedaj je zašumelo pritrjevanje dolgo in krepko, polja so vzklila, bučali so logi. in nezadovoljnost, ki so jo izražala stara drevesa, se ni slišala več. Od tedaj se je izvršila pri rastlinah čudna izpre-memba. Ko je zjutraj solnce vspla-valo na obzorje ter razlilo svoje zlate žarke po zemlji, so svetlice skrbno zaprle svoje cvetne čaše, kakor bi spale, in listi se niso nič obračali proti soln-Ko pa je na večer zatonilo soln- MALI OGLASI. Kdor kaj išče za vsakokratno priob-čenje po 25c. Za zahvale, - naznanila in drugo po 2 centa od vsake besede. GODBA ZA PLESE IN VSE DRU-ge zabave, zmožna grati slovenske in drugonarodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godce*. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet. 111. BLASNIKOVE PRATIKE ima v zalogi tudi g. JOS. J. PESHEL, Ely, Minnesota. LONGFLOS A LIBERŠER 1014 N. Chicago St, Joliet, I1L Slovenska BRIVNICA IN KOPALIŠČE Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom. J. p. Oba telefon ^ T „„„! 8tev, § Lesni rtr{ Clinton in Desplaines Sit. Joliet I r ce za gorami, so se odprle pestre cvetne čaše in strastno srkale motno močno luč, kakor da bi ob njej mogle živeti in rasti. Pa kako se je zgodilo ubogim pun-prestala preizkuš- tarjem! Žito se je še nekaj časa vrte--* • lo semtertja in je potem-popadalo po zemlji. Listje je porumenelo, cvetlice so nagibale in povešale svoje onemogle glavice. Topol je stal z rumenim listjem ter se pačil kakor novodobni gizdalin. "Kako nespametni ste, bratje in sestre!" jim je zaklical, "ali ne vidite, da ste sedaj veliko samostojnejši in bolj samoupravni kot pod oblastjo solnca? Sedaj ste omikana, neodvisna bitja, osvobojena prejšnjega lepega zdravja." Veliko jih je še vedno topolu verovalo. "Mi smo samostojni, mi smo osebnosti," so re-kali, dokler jim ni odpadlo zadnje vlakence. Ni dolgo in tudi topol je štrlel z golim vejevjem v zrak; pbsu-šil se je. Ljudje pa so tožili o ne-obrodi in slabi letini ter so se tolažili z upom na boljše čase." (Dalje prih.) je fig .........'vmijSKiii. '"»i. ixi-.Mieje je pa i v Celovcu \ecino "zavezane oči" k-idar ■ resn,ca je torej resnično -m, zad«K številke "Lovca", glhsila Pnznal, da je kolo ukradel z dvorišča i se Slovencem krivica godi in Sim po 1111 dt-jansko katoliška, to je vseobčna. ■ , „' 'ovskega društva", je posneti j ^ državne gimnazije. Piše se Franc življenju strežejo1 1 Ona obsega vse, kar je v nebesih in na sledeče; Tabelarični izkaz leta 1910. | P,evc >z Žej pri Kozjem. Dne 18. sep- I zemlji; njeni žarki razsvetljujejo vst, ustreljene divjačine izkazuje, da so na tembra je bil prišel v Ljubljano, da bi — Dva konkurza v Celovcu Hotel •vraniskem napovedali imetniki in za- vstopil v gimnazijo, a je pri vzprejem- "Pri .avstrijskem cesarju" r Kaiser vOB Vupnlki lovisc vsega skupni čez 32,000 izkušnji propadel. Nato se je pod Oesterreich") in lekarna "Pri angelu" Vosov koristne ,n blizu 16,000 kosov Pretvezo, da je dijak VI. gimnazijske-, sta v konkurzu. Posestnik hotel i se ga razreda, nastanil pri neki ženi na piše Lerch in posestnik lekarne Egger. k,,n „ feStl; GosP°dinja i® Pa I Govori se, da bo še več polomov v j Kmalu izvedela, da ni nikak dijak in I Celovcu. I ga zapodila iz stanovanja. Od tedaj se je brez posla potikal okrog in kon JOHN PRUS N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR. Stavi in popravlja hiše. Woodruff Road. Joliet. Ill mi opravi najbolje in nijceneje Konzularne, sotoijske MBF VOjaške^^^o7 Hanover St ^fflvvaukceTWis., zadev« N. W. Phone 809. MIHAEL KOCHEVAR SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, III Antonija Rifel izkušena babica. N. VV. Phone 1042. 512 N. Broadway Joliet, Dk. Zdravnik: "Gospa, kakor je videti, so vam toplice precej pomagale!" Gospa: "Res vsako leto je malo bolje; če pojde tako naprej, bom ravno popolnoma zdrava, ko bo treba umreti!" _ Michael Conway 106 Leughran Bidg. Cass aud Chicago Sts. JOLIET Cyclone in Tornado Insurance Posojuje denar,zavaruje proti požaru SURETY BONDS Chicago Ml. 500 (Piva hundred.) 1 j--unitig in ivun- eno izvršil tatvino kolesa. Kolo je škodljive divjačine, ki so jo ubili, namreč: 45 ielenov, 3758 srn. 378 divjih 'foz, 15,151 zajcev, 3f>7 divjih petelinov. ruševcev, 1720 gozdnih jerebov, 8 bežnih jerebov. 130 skalnih jerebov, fazanov, 6341 poljskih jerebic, 1507 ......... ... £repelie, 988 gozdnih kliunačev, 420, biIo last nekega petošolca k°zic, 20 divjih gosi, 952 divjih rac. ' Medveda, 6 volkov, 1962 lisic. 291 k«n, 207 podlasic, 190 dehorjev, 31 vi-52 divjih maček, 293 jazbecev, 4692 veveric. 10 orlov, 10 uharic in »receišnje število kraguljev, vran, srak in podobnih ptic. v« ~ "e ,4' okt- ie Pogorel posestnik Peter Boncelj v Sp. Dupljah. p osestnik je bil zavarovan za malo vsoto. Zažgali so otroci. Smrtna kosa. V Blejski Dobravi £ dne 15. okt. umrla občespoštovana ^•'izabeta Rožič, stara 94 let. Celih 'et ni bila nikdar bolna in šele v 91 je dobila kal bolezni, ki jo je po-,"Z'la.nri smrtno posteljo. — V Spod-» Stski pri Ljubljani je umrl g. Jakob ^ cn> star 20 let. — V Ljubljani je Oirl vpokojeni major Matija Zitterer J?tez P}- Časa Cavalchina v 87. letu arosti. — V deželni bolnišnici je u-rl dr. Bela Spitzer, zobozdravnik pri ^ ^etdlnu, star 41 let, izraelit. — V gornjih Bitnjah je umrla ga. Marija (j .en> r°i Inglič, stara 72 let — V k«e!ni bolnici je umrl sprevodnik c. V' r z- 2C'eznice Martin Kunčič - l usl Ja,ni ie Umr1''1 ?dčna- Marija ■uschuetzky v 22. letu starosti. ithulT" - Dck,eVa Un,rl- Vde-I ' bol^ic. Je umrl č. g. Blaž De- — Novo društvo. Namestništvo je vzelo na znanje pravila podpornega I zaloga "Simon Gregorčič" za uboge ucence slovenske gimnazije v Gorici. Proponenti društva so profesorji gg.: Ipavec, Mastnak, Pirjevec. Prijatelj in Tabaj. — Ormož, 15. okt. Trgatev v or- moško-ljutomerskih goricah je ta teden v najlepšefti tiru. Kupci prihajajo od vseh strani in se je že mnogo mošta prodalo. Vreme je še precej u- j ~ Iz zapuščine grofa Ceconija, ki je godno, samo hladno je že postalo, i zaP"stil 15 milijonov kron in bil štiri- Mošt ima od 16 do 20 stopinj. — Sv. Trojica v Halozah, 15. okt. Ta teden se mudi tukaj komisija za odkup posestev za napeljavo železnice Ptuj-Rogatec. Vendar enkrat se bode uresničilo! — Slovenska meščanska šola se u-stanovi v Žalcu in je prevzela za ustanovitev iste glede na gmotno stran v,ada garancijo. — Slovenska gospodinjska šola v Št. Jurju ob južni železnici je bila v seji štajerskega deželnega zbora dne 17. okt t. I. sprejeta z veliko večino. Za slovensko gospodinjsko šolo so glasovali slovenski poslanci, nemški veleposestniki in nemški katoliški poslanci, a proti pa nemški nacionalci in — socialni demokrati! — V štajerskem deželnem zboru je trajala seja z obstrukcijo 22 ur. De- ZA BOŽIČ IN o 3 □ NOVO LETO krat poročen, pripade znesek 140,000 kron njegovi zadnji ženi, rojeni Slovenki Jožefini Novak. Otroci iz zakona z Jožefino Novak so upravičeni j kot legitimni nasledniki do dedščine. — Mož s sešitim srcem je Sant® Že-leznik v Trstu. Svoj čas smo poročali, da mu je bil nasprotnik pri pretepu na-rezal celo srce, vsled česar je moral v bolnišnico. No, tam so mu srce se-sili in — sedaj je zopet zdrav. — Smrtna kosa. V Trstu je umrl dvorni svetnik g. Matej Ternovec. — V Rojanu je umrl zidarski mojster Franc Čebul, star 34 let. — V Gorici je umrl inženir Friderik Mosettig, vpokojeni uradnik južne železnice, star 82 !ct. Pokojnik je oče okrajnega glavarja Pavla Mosettiga in okrajnega komisarja dr. Josipa Mosettiga. — Oče in "sin". V tržaško bolnišnico so spravili 56 let starega ribiča se kaj radi spomiujajo Slovenci svojcev v stari domovini i m jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večine ma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru ie najboljše, da obrnejo v materinem jeziku na podpisaneg«, kateri VSE HITRO IN TOČNO ODREDI. H H se Frank 82 Coiclandt Street, Hew York, H. Y. 6104 St. Clair Ave, H. E., Cleleland, 0. □ c AMERIKANSKI SLOVENEC, 4. NOVEMBRA 1913. Salomonovi Rudniki ---v- * . - —" - 1 AFRIKANSKA POVEST. Anglelki *pis4l H. R. Haggard. ? Preložil I. M. (Dalje.) ■ Po 'važnem premisleku je izprego-voril in rekel: "Inkubu, Makumazan, Bugvan, hrabri beli možje in moji prijatelji Infadus, moj stric in glavarji! Moje srce je odločeno, moj sklep storjen. Udariti hočemo na Tvalo še danes in ■/. enim udarcem odločiti svojo srečo in svoje življenje; svoje življenje in vaše tudi. Poslušajte! Udariti hočemo takole: Vi vidite, kako se razteza grič okoli kakor, polumesec in kako se steguje ravnina kakor zelen jezik proti nam." "Da, vidimo," sem odgovoril. "Dobro; sedaj je poldan; sovražniki si kuhajo kosilo in počivajo po naporih boja. Ko se solnce nagne proti zapadu, naj odide tvoj polk, stric, z enim drugim doli na zeleni jezik. Ko Tvala to zapazi, pošlje celo svojo vojsko nanj, da ga uniči. Toda prostor je ozek, in samo en polk more nastopiti proti tebi v istem času; torej naj l>odo uničeni drug za drugim, in oči Tvalinih čet naj gledajo boj, kakor ga še ni videl svet. In s teboj, stric, naj gre moj prijatelj Inkubu, da bo Tvali upadlo srce, kadar zagleda, kako se njegova bojna sekira bliska v prvih vrstah "Sivih". Jaz pa pridem z drugim polkom, ki pojde takoj za teboj, tako da ostane v slučaju nesreče se kralj, da se bojuje, in z menoj pojde modri Makumazan. "Dobro, o kralj," je rekel Infadus in je popolno hladnokrvno premišljal, kako mora biti po tem načrtu uničen njegov polk. Ti Kukuanci so v resnici čudovit narod. Smrt nima zanje nobene strahote, ako jih doleti v izpolnjevanju dolžnosti. "In med tem, ko bodo oči Tvalinih polkov tako uprte na ta boj," je nadaljeval Ignosi, "naj se splazi ena tretjina še živih mož (to je šesttisoč) ob levem krilu griča in napade desno Tvalino krilo, druga tretjina pa naj gre ob desnem krilu in napade njegovo levo krilo. In ko bom jaz videl, da ste obedve krili pripravljeni udariti na Tvalo, potem bom z ostalimi četami udaril naravnost na središče, in ako bomo imeli srečo, bode dan naš in predeit zakraljuje noč, bomo mirno sedeli v Lu. Sedaj se pa okrepčajmo j'i pripravimo, ti, Infadus, pa uredi vse, da se načrt izvrši. Moj beli oče Bugvan naj gre z desnim krilom, da bode njegovo svitlo oko vzpodbujalo vojake." Priprave za napad, ki so bile v teh besedah na kratko označene, so izvršili z veliko hitrostjo, ki je pričala, kako dovršen je kukuanski vojaški u-stroj. Tekom pičle ure so vojaki dobili in povžili svojo jed, so bile razvrščene tri divizije, načrt napada raztol-mačen vodjem, in cela vojska, ki je štela sedaj okoli osemnajst tisoč mož, izvzemši straže, ki so ostale, da čuvajo ranjence, je bila pripravljena za boj. Kmalu za tem je prišel Tomič ;n podal roko Sergiju in meni. "Z Bogom," je dejal, "jaz odhajam z desnim krilom, kakor se je glasilo povelje, in raditega prihajam, da vam podam svojo roko za slučaj, ako se več ne vidimo." Molče smo si podali roke in ne brez posebnega razburjenja. "Netodna stvar je to,v je rekel Sergij in njegov globoki glas se mu je nekoliko tresel, "ne upam posebno, da bi videli jutri zopet solnce. Kolikor morem jaz razumeti celo stvar, se bodo 'Sivi', s katerimi grem jaz, bojevali, dokler ne bodo uničeni, tako da bode obema kriloma mogoče splaziti se neopaženo naokoli in obiti Tvalo. No, naj bo, na vsak način padem kot mož! Z Bogom, stari prijatelji, Bog z vami! Upam, da se prerijete skozi ter si naberete dijamantov, in ako se vam to posreči, ravnajte s«! po mojem nasvetu in ne imejte nikdar več opraviti s kandidati za kraljeve krone!" Tako smo se ločili. Kapitan je odšel na svoje mesto, Infadus je odvol Sergija v prve vrste "Sivih", jaz pa sem odšel z Ignosijem na svoj prostor v drugem polku. ~ ŠTIRINAJSTO POGLAVJE. Zadnji boj "Sivih". V malo minutah so polki, ki so bili določeni, da obkolijo sovražnika, milno odkorakali in se skrbno držali v zavetju višav, tako da Tvalini ogleduhi tega gibanja niso mogli videti. Čez pol ure, ko sta se razvili obe stranski krili, so začeli "Sivi" prodirali in obenem tudi rezervni polk, znan pod imenom "Bivoli", ki so bili jedro cele armade in ki so imeli prevzeti največje breme na svoje rame. Oba ta dva polka sta bila skoraj popolnoma nedotaknjena in pri polni moči; "Sivi" so bili zjutraj v rezervi in izgubili le majhno število mož, ko so zavrnili oni del napada, ki je bil v začetku uspešen in prodrl obrambno črto in v katerem sem jaz padel. Kar se tiče "Bivolov", so stali v tretji o-brambni črti na levi in ker se sovražniku na tej .strani ni posrečilo prodreti druge črte. skoro niso prišli v boj. Infadus, ki je bil previden, star general in je vedel, kako važno je vzdržati vojake pri dobri volji vzpričo tako obupnega boja, je med odmorom nagovoril svoj polk "Sivih" v vznesenih besedah: razlagal jim je izredno čast, da so postavljeni v boju v ospredje in da imajo v svoji s^edi velikega belega bojevnika iz zvezd, ter jim je obljubljal obilne nagrade iii povišanje v slučaju, da Ignosi zmaga. Zrl sem na dolge vrste vihrajočih peres in resnih obrazov in težko mi je bilo, ko sem pomislil, da bodo tekom ene ure večinoma, ako ne vsi ti krasni, izkušeni vojaki ležali mrtvi ali umirajoči na tleh. Bili so obsojeni, da umrjejo, in oni so "vedeli za to. Njihova naloga je bila, sprejeti en Tvalin polk za drugim doli na ozki zelenici, dokler ne bi bili uničeni, ali dokler ne bi ostali dve krili našli ugodne prilike za napad. In vendar se niso niti za trenutek obotavljali, in jaz tudi nisem mogel najti nobenega sledu bojazni na obrazu niti enega vojaka. Stali so — namenjeni v gotovo smrt, in vendar srčni dovolj, da zro svoji usodi brez strahu v obraz. Primerjal sem jih sam s seboj in primera je bila zame zelo neugodna. Zavidal sem* jih in občudoval. Nikdar še nisem videl take popolne udanosti glede dolžnosti in take popolne malomarnosti glede njenih bridkih posledic. "Poglejte svojega kralja!" je končal Infadus in pokazal_na Ignosija, "pojdite zanj v boj in v smrt, kakor je dolžnost vseh hrabrih mož, in prokle-to in osramočeno naj bo za vedno ime onega, ki se boji smrti za svojega kralja ali ki pokaže hrbet svojemu sovražniku. Poglejte ga, kralja! Glavarji, častniki, vojaki: sedaj še počastite sveto kačo, nato pa na pot, da vas moreva Inkubu in jaz popeljati do osrčja Tvaline vojske!" Nastal je kratek premor, nato pa se je naenkrat dvignilo v vrstah pred nami zvenenje, kakor daljno šumenje morja, ki so ga povzročili drogi šest tisoč sulic, ki so rahlo zadeli ob ščite. Počasi je naraščalo in naraslo v gro-menje in bobnenje, ki je odmevalo od gora kakor grom. Nato je polagoma vse utihnilo ter se mahoma končalo s pozdravom kralju. Ignosi, mislil sem sam pri sebi, sme biti ponosen na ta dan; kajti noben rimski vladar ni nikdar prejel od svojih gladijatorjev, ki so šli v smrt, takega pozdrava. Ignosi je v priznanju tega krasnega počeščenja dvignil svojo bojno sekiro, nato pa so sc razpostavili "Sivi" v tri vrste, katerih vsaka je štela kakih tisoč mož. Ko je bila poslednja vrsta kakih 500 korakov daleč, se je Ignosi postavil na čelo "Bivolom", ki so bili ravnotako razpostavljeni v tri vrste. Dal je povelje za odhod; in odkorakali smo in ni mi treba povedati, da sem pošiljal v nebesa goreče prošnje, da bi prišel z zdravo kožo iz tega boja. V marsikaterem neprijetnem položaju sem že bil, vendar mi ni bilo nikdar tako tesno kakor sedaj, ko je bilo tako malo upanja, da pridem živ iz boja. Polagoma smo dospeli do roba na planoti, "Sivi" so bili že na pol pota po strmini navzdol, ki je na koncu prehajala v ravno zelenico. Razburjenost, ki je zavladala v Tvalinem taborišču na oni strani, je bila zelo velika, in polk za polkom je hitel, da zasede zelenico, preden bi mi dospeli v ravnino pred Lu. Ta del zelenice, ki je bil širok kakih tristo korakov, celo na najširšem mestu ni meril več kakor tristoinpetdc-set korakov, na najožjem pa komaj devetdeset. "Sivi" so na poti navzdol in po prihodu v ta najožji del korakali v eni vrsti, ko so pa dospeli na širji prostor, so se razprostrli, se zopet razpostavili v treh vrstah po tisoč mož in se ustavili. Nato smo prišli mi — to je "Bivoli" — doli na zelenico in se ustavili kakih sto korakov za poslednjo vrsto "Sivih" in na nekoliko vzvišenem prostoru. Dovolj časa smo imeli opazovati Tvaline čete, ki so bile od jutranjega napada sem pomnožene in so sedaj kljub vsem Izgubam štele gotovo štiridesettisoč mož, ki so se nam počasi bližali. Blizu one zelenice so se ustavili, a hitro so spoznali, da se more v istem času razviti samo en polk v bojno vrsto; hitro so opazili, da jim stoji nasproti polk "Sivih", ponos in slava kukuanske armade, pripravljen braniti pred njimi pot, kakor so nekdaj trije Rimljani branili most proti tisočim. Zelenico so na obeh straneh obdajale strme stene griča, zato jih niso mogli drugače napasti kakor od spredaj. Tvaline čete so se obotavljale in sc navsezadnje ustavile; prav nič niso bili željni križati svojih sulic s temi hrabrimi in izkušenimi vojaki, ki so stali mirno kakor kipi. Kmalu prihiti visok častnik z običajnim nojevimi peresi na glavi v spremstvu gruče glavarjev in drugih častnikov, bil je Tvala; dal je povelje za napad. 1'rvi polk zakriči in udari nad "Sive", ki so ostali popolnoma tihi in mirni, dokler se jim sovražnik ni približal do štirideset korakov; v pozdrav jih je vsprejela cela salva lučalnih nožev. Z glasnim krikom planejo sovražni ki z dvignjenimi sulicami na "Sive" in obadva polka sta se objela v smrtnem boju Ščiti so zabrneli kakor gromen-nje iti na celi planjavi so se bliskale sulice vojakov. Nekaj časa je omahovala bojna sreča, toda ne dolgo. Kmalu so se razredčile vrste sovražnikove, naši se zalete vanje in pogazijo ravno tako, kakor se vrže velik valj ob kle-čevje in sc razlije jjreko njega. Polk napadoyalcev'je bil popolnoma uničen; a tudi "Sivi" so imeli sedaj samo še dve. vrsti,'ena tretjina izmed njih . je padla. Postavili so se iznova v red in čakali mirno novega napada; in srce mi je poskočilo veselja, ko sem zagledal rumeno brado Sergijevo, ko je hodil semintja in itrejeval vrste. Torej je bil še živ! M i smo se pomaknili bližje proti bojišču, ki je bilo pokrito s kakimi štiri tisoč možmi, ki so ležali mrtvi, umirajoči in ranjeni in pokriti s krvjo. Ignosi je dal povelje, da ranjenih sovražnikov nikdo ne sme usmrtiti, in kolikor smo mogli videti, so to povelje točno vršili. Toda sovražnik ni miroval; takoj je nastopil drugi polk, ki se je odlikoval z belimi peresi in ščiti, in napade! dva tisoč preostalih "Sivih", ki so z istim usodepolnim mirom čakali napada kakor prej.: Ko se je pa sovrainik približal na kakih štirideset korakov, so se vrgli z nepremagljivo močjo nanje. Sedaj je bil izid dalj časa dvomljiv, za hip se je celo zdelo nemogoče, da bi "Sivi" zopet zmagali. Sovražni polk je bil sestavljen iz samih mladih čilih mož, ki so se bili z vso divjostjo in skušali vreči stare, izkušene vojake nazaj. Klanje je bilo strašno, na stotine jih je padlo vsako minuto, in izmed klicev vojakov je neprestano prihajal na ušesa sikajoči glas: "S'gee, S'gee"! klic zmage, ki ga je zaklical vsak zmagovavec, ko je porinil nasprotniku sulico skoz telo. Toda vztrajna in neizpremenljiva hrabrost dela čudeže. Mislili smo, da so "Sivi" že izgubljeni, in smo se pripravljali, da stopimo na njihovo mesto, kakor hitro bodo uničeni, tedaj začujem globoki glas Sergijev in za hip sem zagledal njegovo bojno sekiro, ki jo je vihtel visoko nad svojimi peresi. Položaj se je bil izpremenil: "Sivi" se niso več umikali, stali so mirno in trdno kakor skala, ob kateri so se razbijali divji valovi napadovav-cev. Kmalu so se začeli zopet premikati — sedaj pa naprej; ker niso imeli strelnega orožja, ni bilo dima in zato smo mogli vse videti. Še ena minuta in napad je bil odbit. "Oj, to so v resnici možje, zopet so zmagali!" vzklikne Ignosi, ki je od vznemirjenja škripal' z zobmi poleg mene. "Glejte, končano je!" Napadajoči polk se spusti v beg, na bojišču pa ostanejo zniagalci; vendar žalibog, ni bil več cel polk. Od hrabre trojne vrste pred štiridesetimi minutami, ki so štele tri tisoč mož, je o-stalo sedaj kakih šeststo s krvjo o-škropljenih junakov. Zavpili so v zmagoslavju in zamahnili s svojimi sulicami, nato stekli kakih sto korakov za bežečimi nasprotniki, zasedli rahlo se dvigajočo višino, razvrstili se v tri vrste in naredili obroč okoli nje. In tedaj sem, hvala Bogu! zagledal ža trenotek Sergija, ki je stal vrh višine, in z njim njegovega prijatelja Infadu-sa. In tedaj so se Tvalini polki navalili na to malo četo in vnel se je ljut boj. Kakor so čitatelji te povesti že davno opazili, sem jaz, da priznani odkrito, precej neroden in malo vnet za boj. V tem trenutku sem pa prvikrat v svojem življenju čutil, kako mi je srce kar gorelo bojnega navdušenja Moja kri, ki je bila doslej skoraj napol zmrznjena od groze, se je hitro pretakala po mojih žilah in polastilo se me je divjaško poželenje ubijati in ne prizanašati. Tamkaj so stali; njihove glave so bile nagnjene preko ščitov, roke krčevito stisnjene, ustnice odprte, na ljutih obrazih je bilo brati koprne-nje po boju in oči so se jim svetile kakor krvavemu psu, kadar ugleda svo jo žrtev. Samo Ignosi, odet s plaščem iz Ico-pardove kože, je stal mirno. Mene ni več držalo na mestu. "Ali naj stojimo tukaj, dokler ne poženemo korenin, Umbopa — Ignosi, hočem reči, med tem ko krvoločni Tvala pobija naše brate tamkaj?" sem razburjeno zaklical. "Ne, Makumazan," se je glasil odgovor, "glej, sedaj je pravi trenutek; porabimo ga!" Ko je to dejal, je naš polk planil naprej, tekel naokoli in jih zajel od druge strani. Tedaj je Ignosi dvignil svojo bojno sekiro in da! povelje za napad; na'o so "Bivoli" dvignili kukuanski bojni krik in planili naprej kakor naval morja. Kaj je sledilo sedaj, ni v moj i moči, da bi povedal. Spominjam se le toliko, da sc je tresla zemlja in zadivjal je strašen boj. Ko sem se nekoliko zavedel, sem stal sredi še ostalih "Sivih" in ravno za Sergijem. Kako sem prišel tja, v onem trenutku nisem vedel; vendar mi je Sergij pravil pozneje, da ine je prvi t ju ti naval "Bivolov" ponesel skoro do njega in me potem popustil, ko se jf naval ustavil. Tedaj je on skočil i/, kroga in me vzel seboj. (Dalje prih.) I * " -.........— Potres v Panami. ranama, 23. okt. — Po prestanku dvanajstih dni se je pripeti! nadaljnji močan potresni sunek tukaj eno minuto po 9. uri danes dopoludne. Prebivavci so planili iz svojih hiš pod milo nebo, a so sc povrnili, ko je minil stres. Nobene škode ni napravil potres tukaj ali kje drugje ob prekopu, a poročil še ni iz pokrajine I.os Santos, kjer so bili stresi najsilnejši ob prejšnjih pot rešili. Bivši kralj Manuel v Nizzi. Pariz, 23. okt; — Bivši kralj Manuel in njegova soproga, ki je bila princesi-nja Avguština Viktorija, sta najela neko vilo v Nizzi. Dvojico bo spremljal zdravnik.. (O bolezni soproge razkralja Ma-nuela, kraljice Viktorije Avguste poroča "Schles. Zeitung" iz Lizbone od tamošnjega zastopnika kralja Manuela, da razširja senzacijonelne vesti o tej bolezni republikanska v;lada, ki se čuti vznemirjena vsled poroke kralja - s hčerjo kneza llohenzollern. Kralj Manuel se je med boleznijo svoje mlade žene izkazal kot zelo skrben soprog. Kraljica je bila namreč tako neprevidna, da se je v mrzlih septemberskih večerih izprehajala v lahki poletni o-bleki ob Starnberšlcem jezeru ter se vozila tudi v odprtem avtomobilu, vsled česar se je znatno prehladila. Prehlajenje je imelo za posledico in-fekcijozno hripo z nevarnimi stranskimi pojavi ter je zdravnik dr. Romberg odredil, da se kraljica prepelje v bolnišnico. Kralj Manuel se je moral zadovoljiti s podstrešno sobico, kajti preselil se je sam istotako v bolnišnico, da je mogel biti vedno v bližini svoje soproge. Republikanci, ki so se že Veselili na škandal, povešajo sedaj glave, kajti postopanje kralja med boleznijo svoje soproge je povečalo njegovo populariteto med portugalskim ljudstvom.) Bogatinka obsojena v globo $1,750. New York, 23. okt. — Mrs. Frank B. Wiborg, bogatinka in soproga pomožnega trgovinskega tajnika pod predsednikom Taftom, je bila danes popo-ludne v Z. D. okrožnem sodišču obsojena zaradi tihotapstva v globo $1750. Trda buča. New Orleans, La., 24. okt.—Achilles Wootley, črnec, je strmoglavil snoči 75 čevljev globoko z nekega tovarniškega dimnika, katerega je popravljal, in zadel z glavo ob tlak iz cementa. Ko se je Wootley oddehnil od strahu svoje neprostovoljne zrakoplovnje in si mesto, s katerim je naletel ob tlak, malo otrl z dlanjo, je mirno odšel, rek-ši, da "takim slučajnostim je nigrov-ska buča kos". Rray-eya Lekarna Se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Office hours: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Dr. s.Gasparovich -Slovenski Zobozdravnik. Joliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. Louis Wise 'MEET ME FACE TO FAC»" gostilničar 200 Jackion St., JoliM, lb Prijateljem in znancem MunaajaB da sem kupil Mauserjev talun, kjer lahko najdete vtak čas is ae okrepčati V zalogi imam najboljša vina i* dra* pijače. POZOR. ROJAKI ! Dva tisoč akrov dobre rodovitaa zemlje sem sedaj dobil ;od raznih farmarjev in od kompanije. Zemljo prodajam od $15 do $20 po aker, ne p» obdelana zemlja; obdelana zemlja al« pa stare farme pa po dogovoru na kakem prostoru si kdo želi ali izbere, i» na lahke obroke. Ni potreba pre vsega plačati, da se le nekaj da prei in drugo, da se plača vsako leto po nr-koliko. Zemljo imam blizu mest Greenwood, VVillard in Norsville in sploh * celem Clark Cotu^yju, .kjer si kdo iV-voli. Ne pozabite pa to, da kateri pni de prej, ta si boljšo zemljo lahko i*' bere in dobi. Zatorej dragi rojaki, ak> želite biti zadovoljni kmeti, kakor seat jaz, si kupite zemljo. Sedaj se vara toplo priporočam. Obrnite se nara nost do mene. Gregor Seliškar, Greenwood, Wis. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje ie dobiti najboljie HM-so po najnižji ceni? Gotovo! V me«««' J. & A. Pasdertz 'se dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše mei Vse po najnižji ceni. Pridite torej poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba M naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas T našej mesnici in groceriji na vog»-Iu Broadway and Granite Street«. CUc. Phone 2768. N W. Phoae JU* • ">1 k* n Porfirio v Parizu. Pariz, 31. okt. — Bivši predsednik mehikanski Porfirio Diaz je dospel nocoj semkaj iz Biarritza. Na kolodvoru ga je pozdravilo več znanih članov tukajšnje mehikanske kolonije. Katekizem. „V vsaki slovenski hiši bi moraii imeti katekizem ki ga je .p.-al na-nepozabni Rev. Šušteršič. Katekizem se lahko n<' " >« otrok .slovenske brati m - '.i i'a tudi za odrastle je koristno,'[včasih pogledajo vanj, tla ne pozabijo v aj najpotrebnejših verskih resnic. Katekizem je tiskan z velikimi črkami in je lepo, trdo vezan. Stane samo 25c. Naroča se od AMER. SLOVENCA, Joliet, III. Naši cenjeni čitatelji in čitateljice! Naročajte in Priporočajte vsem svojim znancem dober kat. list "AVE MARIA" (naslov) 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. To je prvi in edini slovenski nabožni list v Ameriki. Naročnina $1 na leto. Prinaša vsepolno podučnega in zabavnega berila. Dolžnost vsakega hišije-ga gospodarja je, da si naroči list "AVE MARIA". V tem listil ni strupa. Čim prej ga naročite tem b»!je za Vas in Vašo družino, ki bi morala imeti dober slov. in kat. list pri roki, da se ne spridi z zlobnimi časopisi, ki preže in vlečejo mnoge mlačne rojake v prepad brezverstva, in konečno v pekel že na tem svetu. Naročajte dober list "Ave Maria". f John Vidmar lilt North Broadway JOLIET, ILL. Kupujem iu prodajam Ijinča, hita in lote; i*r*r' jem pottlopja in pobifttra pr# ti ognju. Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje v \1 ter je najboljša pijačo. E. Porter Brewing Company Oto telefona 405. S. Bluff St., Joliet, IN;