A A arheologija na avtocestah Slovenije MP 03/2 Vučja vas-Beltinci Pod Kotom-sever pri Krogu Branko Kerman Pod Kotom-sever pri Krogu Boris Kavur, Bojan Djuric, Zdravka Hincak, Mitja Kaligarič, Igor Paušič, Borut Toškan Zbirka Aiheologija na avtocestah Slovenije 24 Pod Kotom-sevei pii Kiogu Uredniški odboi Bojan Djuric, glavni in odgovorni urednik Vanja Celin, tehnična urednica Robert Žvokelj, likovni urednik Boris Vičič, član Biserka Ribnikar, članica Izdajatelj Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana Zanj Jelka Pirkovič, generalna direktorica Avtoi Branko Kerman Pokrajinski muzej Murska Sobota Trubarjev drevored 4, SI-9000 Murska Sobota branko.kerman@guest.arnes.si Sodelavci Bojan Djuric Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana bojan.djuric@ff.uni-lj.si Zdravka Hincak Odsjek za arheologiju, Filozofski fakultet, Sveučilište u Zagrebu Ivana Lučka 3, HR-10000 Zagreb zdhincak@inet.hr Mitja Kaligarič Oddelek za biologijo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor mitja.kaligaric@uni-mb.si Boris Kavur Inštitut za dediščino Sredozemlja, Znanstvenoraziskovalno središče Koper, Univerza na Primorskem Garibaldijeva 1, SI-6000 Koper boris.kavur@zrs.upr.si Igor Paušič Oddelek za biologijo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor igor.pausic@uni-mb.si BorutToškan Inštitut za arheologijo Znanstveno raziskovalni center SAZU Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana borut.toskan@zrc-sazu.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.411X086.034.44) KERMAN, Branko Po Kotom - sever pri Krogu [Elektronski vir] / Branko Kerman ; [sodelavci] Boris Kavur ... [et al.] ; [fotografije Dejan Šumak, Branko Kerman ; načrt najdišča Iztok Petek ; risbe predmetov Tina Balant, Jožica Hrustel ; fotografije predmetov Tomislav Vrečič]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2011. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 24) ISBN 978-961-6420-76-1 (CD) Recenzenti akad. prof. dr. Biba Teržan Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana dr. Tina Žerjal Zavod za varstvo kulturne dediščine, Center za preventivno arheologijo Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana dr. Špela Karo Zavod za varstvo kulturne dediščine, Center za preventivno arheologijo Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana doc. dr. Katja Katarina Predovnik Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Lektoi Martina Rotar Tehnična piipiava publikacije Maja Jerala, Nives Spudic Fotogiafije Dejan Šumak, Branko Kerman Načit najdišča Iztok Petek Geodetske izmeie Geoking, Geodetske in turistične storitve, d.o.o. Gradišče 1c, SI-9251 Tišina Risbe piedmetov Tina Balant, Jožica Hrustel Fotogiafije piedmetov Tomislav Vrečič Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 50 izvodov Ljubljana, novembei 2011 Vse edicije zbiike Aiheologija na avtocestah Slovenije so biezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse iaziskave je omogočil DARS, d.d. 258676992 Kazalo Uvod 5 Geografski in geomorfološki oris najdišča 6 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurič 9 Arheološki oris prostora 14 Metodologija izkopavanj in opis prostora 15 Zgodnja bronasta doba 28 Časovna opredelitev keramike 28 Sklep 28 Srednja bronasta doba Branko Kerman, Boris Kavur 29 Naselbinske ostaline 29 Časovna opredelitev keramike 32 Sklep 34 Pozna bronasta doba Branko Kerman, Boris Kavur 35 Naselbinske ostaline 35 Časovna opredelitev keramike 39 Sklep 45 Srednjeveške ostaline 57 Časovna opredelitev keramike 57 Sklep 57 Katalog stratigrafskih enot 58 Plasti 58 Zgodnja bronasta doba 61 Srednja bronasta doba 61 Pozna bronasta doba 68 Poznolatensko in rimsko obdobje 88 Srednji vek 101 Novi vek 102 Neopredeljene strukture 103 Katalog gradiva 123 Izkopavanje 124 Intenzivni površinski pregled 248 Analize 262 Radiocarbon 14C dating 262 Antropološka analiza žganega keltskega groba Zdravka Hincak 265 Zooarheološke in antropološke analize kostnih ostankov Zdravka Hincak 266 Arheobotanični pregled Mitja Kaligarič, Igor Paušič 268 Analiza živalskih kostnih ostankov s površinskega pregleda Borut Toškan 273 Latenski bojevniški grob 46 Lega in opis groba 46 Časovna opredelitev grobnih pridatkov 46 Sklep 47 Sklep Branko Kerman, Boris Kavur 274 Literatura 276 Poznolatenska in rimska poselitev 48 Indeks stratigrafskih enot 281 Arheološke plasti in strukture 48 Opredelitev latenskih najdb 50 Opredelitev rimskih najdb 51 Dodatek 284 Sklep 55 Zgodnjeslovanske najdbe 56 Časovna opredelitev keramike 56 Uvod Arheološko najdišče Pod Kotom-sever pri Krogu na trasi avtocestnega odseka MP 03/2 Vučja vas-Beltinci je bilo odkrito pri ekstenzivnem arheološkem pregledu v letu 1998. Na potencialnem arheološkem najdišču je bil leta 1999 opravljen intenzivni površinski pregled, izkopanih je bilo devet testnih sond za določitev stratifikacije najdišča. Na pregledanih površinah je pobrana keramika potrdila obstoj multiperiodnega arheološkega najdišča. Sledovi prazgodovinske in rimske poselitve so zajemali parc. št. 1722, 1721, 1720, 1719, 1718, 1717, 1662, 1663, 1664, 1665, 1666, 1667, k. o. Krog (Djurič 1999). Zavarovalna arheološka izkopavanja na najdišču Pod Kotom-sever so potekala od 26. 5. do 29. 9. 2001. Opravil jih je Pokrajinski muzej Murska Sobota pod vodstvom kustosa arheologa Branka Kermana in univ. dipl. arheologa Borisa Kavurja. Delovno ekipo je sestavljalo osem tehnikov, od tega študentje arheologije (Ana Kovačič, Mija Topličanec, Lazar Evgen, Tina Balant in Nataša Čepe) in 40 delavcev. Konservatorski nadzor nad deli je vodil Ivan Tušek (ZVNKD OE Maribor). Fotografske storitve na terenu je opravljal Dejan Šumak, geodetske izmere pa Iztok Petek in Jernej Kramar ter Geotim iz Murske Sobote. Geološko analizo najdišča je izdelal Tomaž Verbič. Radiokarbonske analize oglja je opravil Leibniz-Labor für Altersbestimmung und Isotopenforschung, Christian-Albrechts-Universität, Kiel, Nemčija. Zooarheološke in antropološke analize kosti z najdišča in iz keltskega groba je analizirala Zdravka Hincak. Predmete je fotografiral Tomi Vrečič, risbe je izdelala Tina Balant, terensko dokumentacijo je računalniško obdelal Iztok Petek. Arheološko gradivo je restavriral Nikola Erlich. Kovinske in keramične pridatke iz keltskega groba je re-stavrirala Sonja Perovšek (Narodni muzej Slovenije). Komisija za določitev potenciala arheološkega najdišča Pod Kotom-sever v sestavi Bojan Djurič, Janez Dular, Ivan Tušek, Irena Šavel in Branko Kerman je 25. 8. 2003 podala oceno arhiva najdišča. Z zavarovalnimi izkopavanji je bila na najdišču Pod Kotom-sever vzhodno od vasi Krog odkrita multiperiodna poselitev prostora, ki je zajemala čas zgodnje, srednje in pozne bronaste dobe, mlajšo železno dobo, antično obdobje, zgodnjeslovansko poselitev in srednjeveško obdobje. Geografski in geomorfološki oris najdišča Večperiodno najdišče Pod Kotom-sever je ležalo v ravnini na poljih severno od ceste Bakovci-Krog in jugozahodno od naselja Krog. Razteza se med najdiščema Pod Kotom-cesta in Za Raščico (sl. 1, 2, 3, 4, 5). Najdišče so pred arheološkim posegom prekrivale obdelovalne površine. Intenzivna kmetijska obdelava polj je deloma zbrisala in močno poškodovala naselbinske ostaline, ki so bile vkopane na vrh prodnih sipin. Širše območje najdišča je geografsko pripadalo prostrani ravnici, imenovani Murska ravan. Ravninski del Prekmurja (Ravensko) tvori aluvialna ravan oz. prekmursko prodno polje s tanko humusno plastjo, ki zajema prostor med 1 Geodetski položaj najdišča Pod Kotom-sever pri Krogu na DMR 100; ©GURS. Muro in vznožjem Goričkega. Večino Ravenskega in del Dolinskega prekrivata deloma karbonatna prod in pesek. Na nastanek prsti na Murski ravni je odločilno vplivala reka Mura s številnimi rokavi in z nenehnim premeščanjem struge od severa proti jugu, za sabo je puščala različno stare prodne in peščene nanose, ki so se mešali s peščenimi, ilovnatimi in glinastimi nanosi s sosednjih gričevij. Rjava naplavljena prst pokriva od 1 do 5 km širok pas ob Muri. Prst je lahka, peščena in prodnata, vsebuje silikatne delce, ki slabo zadržujejo vlago (Perko/Orožen Adamič 1998, 564-568; prim. Natek 1991, 9). Geološko podlago na predelu najdišča kakor tudi na širšem območju med Mursko Soboto-Bakovci in Krogom predstavlja peščen prod z lečami proda in plastmi peska, ki ga je nasula Mura v času zadnje poledenitve in deglaciacije v Alpah (22.000-12.000 pr. n. š.). Aktivni trakt tedanje Mure naj bi v širino meril več kakor kilometer, znotraj njega pa so se prepletala posamezna aktivna korita, ki so svojo lego nenehno spreminjala. Med koriti so se oblikovale vzdolžne sipine. Prodnate sipine so v prepletajočem toku različnih dimenzij, najmanjše so široke le nekaj metrov, večje pa več kakor 100 m. Vzdolžne sipine nekdanje Mure predstavljajo geološko osnovo za arheološko poselitev območja južno od Murske Sobote. Dna prodnih sipin so naknadno zapolnili različni sedimenti, denimo pesek in peščen mulj, ponekod je kasnejša sedimentacija dosegla vrhove sipin. Nekatera dna sipin so delovala kot potočna korita. Vsekakor so vsi ti naravni procesi potekali skozi vsa arheološka obdobja in neprestano spreminjali videz pokrajine, pred- 3 Raziskani predel najdišča na trasi AC Vučja vas-Beltinci MP 03/2, M 1:20 000; podlaga TTN5 listi J283000, J284000, K282100 in K283100; ©GURS. 4 Pogled na izkopano traso na najdišču s kupom izkopane zemlje med izkopnima poljema, pogled s severa. 6 Shematska skica geološkega profila na najdišču Pod Kotom-sever, M 1:500 (po Verbič 2001). ornica temen muljast pesek plast zbitega muljastega peska debelo in drobnozrnati pesek temna plast muljastega peska z organskimi ostanki oksidirani sedimenti debelozrnatega peska peščen prod 16 15 14 13 12 11 10 9 8 1 1 5 5 - 6 5 6 7 * 8 7 6 5 4 3 2 1 ■ 5 3 2 6 6 4 • • • ■ • • 7* • m • vsem v smislu čedalje večje izravnanosti. K temu so pripomogli razni človeški posegi v prostor, predvsem v zadnjem stoletju, ki so privedli do številnih sprememb v naravnem okolju (npr. intenzivno kmetijstvo, znižanje podtalnice, regulacije Mure). Flu-vialni erozijsko-sedimentacijski procesi na območju najdišča Pod Kotom-sever so bili aktivni med arheološko poselitvijo prostora in po njej. Za jasnejšo geološko sliko na najdišču je bila izkopana geološka sonda v sek. I, ki poteka od kv. 6 do kv. 22, v dolžini 160 m. Interpretacijo geoloških plasti v sondi in na celotnem najdišču je izdelal Tomaž Verbič (Verbič 2001, 2-17). Najstarejšo geološko enoto na najdišču tvori peščen prod, katerega zgornja površina izrazito niha, kar je posledica prodnih sipin (plast 7). Nad prodom je horizont naplavljenih oksidiranih sedimentov debelozrnatega peska (plast 6). Sledi mu ponekod močneje, drugod pa šibkeje temnejša plast muljastega peska s številnimi organskimi ostanki, kar predstavlja poplavni sediment, ki je nastal v mrtvih rokavih z bujno vegetacijo (plast 5). V pasu med kv. 2 in 7 je erozijsko korito zasuto z lečami proda, ki sestoji iz debelo- in drobnozrnatega peska (plast 4), in zelo temnim muljastim peskom (plast 2). Ta sediment je nastal kot zaključni sediment pri zapolnjevanju korita. Ta del najdišča je v geološkem pogledu najmlajši. Na večjem delu najdišča je pogosta plast zbitega muljastega peska(plast 3), ki je poplavni sediment in se razteza pod plastjo ornice. Pod ornico (plast 1) čez celotno najdišče poteka horizont zbitega muljastega peska, ki je interpretiran kot poplavni sediment (plast 2) (sl. 6). Intenzivni površinski pregled Bojan Djurič Intenzivni površinski pregled je med oktobrom 1998 in oktobrom 1999 opravila ekipa pod vodstvom Bojana Djuriča, Irene Šavel in Branka Kermana (Djurič 1999). Opravili smo ga v mreži 5 x 5 m na parcelah št. 1356/1, 2, 1357, 1358, 1359/2, 1662, 1663, 1664, 1665, 1666, 1667, 1668, 1669, 1717, 1718, 1719, 1720, 1721 in 1722, k o. Krog (sl. 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14). V celoti so bile to njivske površine, ki so bile v času pregleda deloma še zasajene s poljskimi kulturami, vendar pa je bila stopnja vidljivosti na vseh njivskih površinah dokaj enotna (uporabljali smo 5 stopenj površinske vidljivosti) in opredeljena s stopnjo 3 (glej Dodatek). Na pregledani površini smo pobrali 3581 artefaktov in 13 kosti (glej Dodatek). Med artefakti prevladujejo odlomki (predvsem moderne in novoveške) keramike (skupaj 1867 kosov oz. 52,14 %; prevladujejo odlomki loncev, vrčev in glaziranih skled različnih velikosti) in gradbenega materiala, predvsem opeke (skupaj 1372 kosov oz. 38,31 % vseh artefaktov), tem pa sledijo v enakih količinah železni kosi (110 kosov oz. 3,7 %) in kosi stekla (110 kosov oz. 3,7 %), nato pa kosi plastike (89 kosov oz. 2,49 %). Nekaj je bilo na tej površini različnih kosov gume (14 oz. 0,39 %), aluminija (10 oz. 0,28 %) in bakra (2 kosa), kar vse kaže na ne najbolj čiste njivske površine (skupno 10,56 % modernih nekeramičnih artefaktov). Med odlomki keramike smo odkrili 133 kosov (9,69 %) arheološko povednih odlomkov keramike, od tega 70 kosov (5,1 %) prazgodovinske in 63 kosov (4,59 %) rimske keramike. Odkrili smo tudi 39 kosov ožgane gline-hišnega lepa. Določitev keramike sta opravila Irena Šavel in Bojan Djurič. Določitev živalskih ostankov je opravil B. Toškan. 7 Območje intenzivnega pregleda na lokaciji Pod Kotom-sever na vojaški karti iz 1784; M 1:20 000; vir: Rajšp/Serše 2001: georeferencirana. Na pregledanem območju smo izkopali devet (9) testnih jarkov (TJ) velikosti 1 m x 1 m (glej sl. 15). TJ 1 je bil izkopan do globine 0,43 m. Ornica z odlomki novoveškega gradbenega materiala (2 kom.), novoveške lončenine (8 kom.) in odlomkom pečnice (1 kom.) je segala do globine 0,35 m. Ležala je na meljasti, z mivko pomešani plasti, ki je tvorila geološko osnovo. TJ 2 je bil izkopan do globine 0,6 m. Ornica z odlomki novoveškega gradbenega materiala (2 kom.) in novoveške lončenine (2 kom.) je segala do globine 0,33 m. Ležala je na meljasti, z mivko in manjšimi prodniki pomešani plasti, ki je tvorila geološko osnovo. Pod njo se je na globini 0,6 m pričela plast čistega drobnega proda. TJ 3 je bil izkopan do globine 0,3 m. Ornica z odlomki novoveške lončenine (3 kom.) in drobnimi prodniki je segala do globine 0,2 m. Ležala je na plasti drobnega proda z nekaj melja, ki je tvorila geološko osnovo. TJ 4 je bil izkopan do globine 0,5 m. Ornica z odlomki prazgodovinske keramike (3 kom.) in novoveške lončenine (1 kom.) je segala do globine 0,3 m. Ležala je na meljasti, z mivko pomešani plasti, ki je tvorila geološko osnovo. TJ 5 je bil izkopan do globine 0,67 m. Ornica z odlomki novoveškega gradbenega materiala (1 kom.) je segala do globine 0,3 m. Ležala je na temno rjavi meljasti plasti, ki je na meji z ornico vsebovala odlomek prazgodovinske keramike, sicer pa tvorila geološko osnovo brez kulturnih ostalin. Pod njo se je na globini 0,64 m pričela plast svetlega melja rjave do oker barve. 8 Območje intenzivnega pregleda na lokaciji Pod Kotom-sever na trasi AC Vučja vas-Beltinci MP 03/2 na digitalnem ortofoto posnetku; M 1:20 000; listi J282916A, J283061A, J283961A, J284061A©GURS. 9 Pregledane površine najdišča in lokacija testnih jarkov, M 1:3000. 10 Razprostranjenost prazgodovinske keramike in ožgane gline, M 1:3000. prazgodovinska keramika ožgana glina 1-1,5 * 1-1,5 12 Razprostranjenost novoveške keramike, M 1:3000. • 1-1,5 • 1,6-2,5 13 Razprostranjenost novoveškega gradbenega materiala, M 1:3000. ■ 1-5 ■ 5,1-10 14 Razprostranjenost novodobnega stekla, železa in plastike, M 1:3000. TJ 6 je bil izkopan do globine 0,57 m. Ornica z odlomki prazgodovinske keramike (10 kom., med njimi 3 veliki), novoveškega gradbenega materiala (1 kom.) in novoveške lončenine (2 kom.) je segala do globine 0,3 m. Ležala je na temno rjavi meljasti plasti, ki je tvorila geološko osnovo. Na globini 0,54 m so se v plasti še temnejšega melja pričeli pojavljati prodniki. TJ 7 je bil izkopan do globine 0,65 m. Ornica z odlomki novoveškega gradbenega materiala (1 kom.) in novoveške lončenine (1 kom.) je segala do globine 0,3 m. Ležala je na sivo rjavi meljasti plasti, ki je tvorila geološko osnovo. V spodnjem delu te plasti so se pričeli pojavljati prodniki, barva pa je prešla v svetlo rjavo do oker. TJ 8 je bil izkopan do globine 0,58 m. Ornica z odlomki novoveškega gradbenega materiala (6 kom.) in novoveške lončenine (6 kom.) je segala do globine 0,32 m. Ležala je na temno rjavi meljasti plasti z odlomki prazgodovinske keramike (4 kom.) v zgornjem delu. Gre za ostanke kulturne plasti, ki brez jasne meje prehaja v meljasto geološko osnovo, katere barva se v globino spreminja v svetlo rjavo. TJ 9 je bil izkopan do globine 0,68 m. Ornica z odlomki novoveške lončenine (1 kom.) in redkimi prodniki je segala do globine 0,32 m. Ležala je na temno rjavi meljasti plasti, ki je tvorila geološko osnovo in je v globino postopoma prehajala v svetlo rjavo barvo. Distribucija prazgodovinskih in rimskih artefaktov ter njihovo število sta na pregledani površini potrdila večje in manjše koncentracije, ki jih je bilo mogoče interpretirati kot ostanke razpršene poselitve oz. ostanke objektov take poselitve. Testni jarki so pokazali, da leži najdišče na meljasto mivkasti osnovi, ki leži na aluvianem produ pleistocenske murske ravnice. 15 Testni jarek 6 s prazgodovinskimi najdbami; v ozadju gozdiček označuje najdišče Za Raščico. 16 Diagram površinskih najdb keramike v %. I prazgodovinska keramika (5,20 %) rimska keramika (4,59 %) novodobna in moderna keramika (90,31 %) Arheološki oiis piostoia Prostor južno od Murske Sobote, kjer je poselitev skozi arheološka obdobja najbolj strnjena in izpričana, je zajemala više ležeče predele v bližini potokov Dobel in Mokoš, kakor tudi predele ob robovih aktivnih vodnih korit in mrtvic. Območje, prepleteno z zelo močno hidrografsko mrežo potokov, vodnih korit, mrtvic in rodovitno prstjo, je bilo ugodno za kontinuirano poselitev. Raziskave v preteklosti so predvsem na podlagi klasičnih topografskih ogledov v 80. letih prejšnjega stoletja in manjših sondiranj ugotovile zgoščeno antično poselitev na območju, ki zajema vasi Krog, Bakovci in predel južno do Rakičana (Rakičanske Muzge). Antično poselitev zarisujejo rimske gomile (npr. Na Goricah pri Krogu, Ovčarski breg ob cesti Murska Sobota-Bakovci) in skromne naselbinske ostaline na najdiščih Bereg in Sela pri Raki-čanskih Muzgah (Šavel 1991, 17-21). Mimo Kroga pa naj bi potekala domnevna trasa rimske ceste iz smeri Flavie Solve preko Ivanec proti Dolgi vasi (Pahič 1960-61, 106, 115; Šavel 1991, 67). Poselitvena slika se je popolnoma spremenila z velikimi zaščitnimi arheološkimi izkopavanji na trasi AC Vučja vas-Beltinci v letih 2000 do 2003, ki so pokazala razpršeno poselitev v različnih arheoloških obdobjih. Odkrite so bile posamezne jame iz neolitika na najdišču Nova Tabla (Tiefengraber 2006), naselbinski objekti iz zgodnje bronaste dobe na najdiščih Nova Tabla (Guštin/Tiefen-graber 2001, 108-109; Guštin 2005, 85-98), Kotare-Krogi in Kota-re-Baza (Kerman 2003a, 160-162), Pod Kotom-jug (Sankovič 2009, 139-147), Za Raščico (Šavel 2005, 39-82), Grofovsko 1 (Novšak 2003, 144-145) ter iz srednje in pozne bronaste dobe na najdiščih Nova Tabla (Guštin/Tiefengraber 2001, 109) in Pod Kotom-sever (Kerman 2003c, 214), manjše naselbine s pravokotnimi hišami, zgrajenimi iz lesenih brun, zemljank, vkopanih objektov in odpadnih jam iz starejše in mlajše železne dobe na najdiščih Kotare-Ba-za (Kerman 2003a, 161), Kotare-Krogi (Kerman 2003a, 162) in Nova Tabla (Guštin/Tiefengraber 2001, 112-114). Rimskodobne kmetije, zgrajene v stojkasti gradnji, pravokotni plitvo vkopani bivalni objekti, razne odpadne jame in kurišča so znani na Novi Tabli (Guštin 2003, 200; 2004, 71), Pod Kotom-cesta (Tušek 2003, 209-210), Pod Kotom-sever (Kerman 2003c, 214-215), Grofovsko 2 (Kerman 2003d, 146-147) in Za Raščico (Šavel 2005, 53). Med pomembnejša odkritja na omenjenem avtocestnem odseku sodijo posamezne zemljanke in naselbine iz zgodnjeslovanskega obdobja, na Novi Tabli (Guštin/Tiefengraber 2001, 46-62), Kota-re-Bazi (Kerman 2002a, 17-26), Pod Kotom-jug (Šavel 2002, 11-16), Grofovsko 1 (Novšak 2002, 27-32), Grofovsko 2 (Kerman 2005, 117133), Pod Kotom-sever (Kerman 2008a, 47-48), Pod Kotom-cesta (Tušek 2002, 36-45). Strnjeni zgodnjeslovanski poselitvi območja južno od Murske Sobote v času od konca 6. do začetka 9. stoletja lahko prištejemo še naselbino in žarno grobišče na Popavi 1 (Ci-pot 2008, 59-63) in Popavi 2 pri Lipovcih (Šavel 2008, 65-70). Odkritih je bilo tudi več grobiščnih kompleksov. Na bakrenodob-nem žarnem grobišču Pod Kotom-jug je bilo odkritih 179 žganih grobov, opredeljeni so v horizont keramike z brazdastim vrezom oz. v kulturo Retz-Gajary (Šavel 2009, 59-138). Na Novi Tabli je bilo v štirih skupinah izkopanih 90 preprostih žganih grobov iz starejše železne dobe. Nekatere grobove je obdajal pravokoten ali krožen jarek velikosti od 8 do 14 m (Guštin/Tiefengraber 2001, 110, 112). Najdenih je bilo nekaj poškodovanih žganih keltskih grobov v ornici nad osrednjim delom grobišča iz starejše železne dobe. Grobišče je datirano v srednje- in poznolatensko obdobje (Guštin/Tiefengraber 2001, 114; Tiefengraber 2001, 93-96). Grob iz starejše železne dobe je znan tudi na najdišču Kotare-Krogi (Kerman 2003a, 162). Osamljen žgan grob latenskega bojevnika z najdišča Pod Kotom-sever je na osnovi pridatkov (meč z okrasom dvojnega »S«) datiran v poznolatensko obdobje v stopnjo Mokronog IIIa/Lt D1 (Kerman 2009, 284-291). Skupina dvajsetih velikih, globokih krožnih jarkov, strnjenih in med seboj povezanih na najdišču Nova Tabla je iz rimskega obdobja. Grobne jame v sredini krožnega jarka so bile plitvo vkopane, saj segajo večinoma do 35 cm pod današnjo površino, zato so žgani grobovi večinoma poškodovani od oranja. Grobišče je na podlagi grobnih pridatkov datirano v drugo polovico 1. in v prvo polovico 2. stoletja (GuštinManjše zgodnjesrednjeveško grobišče z nekaj skeletnimi pokopi na Novi Tabli na podlagi primerjav grobne lončenine sodi na konec 8. ali na začetek 9. stoletja (Guštin 2008, 53-57). Bežen pregled raziskanih naselbin in grobišč potrjuje kontinuirano poselitev prostora južno od Murske Sobote, ki zajema praktično vsa arheološka obdobja. O gosti poselitvi območja nam pričajo z aerofotografijo odkrite skupine krožnih in kvadratnih struktur ostankov gomilnih grobišč in naselbinskih ostalin (Kerman 2002b, 33-35). Od arhitekturnih ostalin izstopa iz zraka odkrita rimska vila v Rakičanskih Muzgah iz 2. in 3. stoletja, ki predstavlja osrednji rimski objekt v sklopu rimskodobne poselitve širše okolice (Kerman 2008b, 279-290). Metodologija izkopavanj in opis prostora Terenski pregledi in sondiranja na lokaciji Pod Kotom-sever so leta 1999 odkrili večperiodno arheološko najdišče, kar je bila osnova za izvedbo zavarovalnih izkopavanj. Meja izkopnega polja naselbine je bila določena s traso avtoceste. Prvotno predvidena površina izkopišča je znašala 18.000 m2 (300 x 60 m), a se je zaradi širjenja arheoloških ostalin izven njenega obsega povečala na skupno raziskano površino 24.000 m2. Plast ornice, debela od 25 do 30 cm je bila odstranjena strojno, sledilo je natančno čiščenje površine strojnega izkopa in nato ročno izkopavanje. Pred arheološkim posegom so najdišče Pod Kotom-sever prekrivale obdelovalne njivske površine z različnimi posejanimi kulturami. Intenzivna kmetijska obdelava je deloma uničila tiste strukture, ki so bile vkopane na vrh prodnih sipin. Najdišče je bilo zaradi izjemne dolžine razdeljeno na dva dela. Prvi večji del, ki zavija v blagem loku proti severovzhodu in se je končal pred manjšim gozdom pred najdiščem Za Raščico, so tvorili sektorji od 1 do 6 (razvrščeni 2, 5, 1, 3, 6, 4), razdeljeni na kvadrante velikosti 10 x 10 m. Drugi del s sektorji od 7 do 12 (razvrščeni 12, 8, 7, 9, 10, 11) je potekal v blagem loku proti jugozahodu do najdišča Pod Kotom-cesta. Pri izkopavanju je bilo zaznanih več večjih vodnih korit, ki so bila široka tudi do 30 m. Polnila teh korit je tvorila temna mastna se- dimentirana zemlja brez arheoloških najdb. Poselitev na najdišču je bila usmerjena na robove oz. brežine teh vodnih korit. Geološko podlago najdišča na južnem in zahodnem delu predstavljajo prodne sipine, ki so bile naknadno zapolnjene s peščenim muljem in z različnimi poplavnimi sedimenti. Na vzhodnem predelu je bila arheološka plast debelejša in bolje ohranjena, tvorila jo je rumena ilovica. Proti južni strani najdišča se je humusna plast tanjšala, arheološke ostaline so bile močno poškodovane, od nekdanjih vkopov so se ohranila le dna jam. Površino najdišča je prekrivala ornica SE 1 rjave barve, ki je bila ponekod pomešana s prodom in je vsebovala veliko odlomkov prazgodovinske, rimske, srednjeveške in novoveške keramike. Sledila je temno rjava do sivo rjava ilovnata plast SE 2, ohranjena le na posameznih delih in je vsebovala posamezne arheološke najdbe. Geološko osnovo celotnega izkopnega polja je tvoril peščen prod SE 3, ki sestoji iz večjih in manjših prodnikov. Nekatera dna struktur so bila vkopana v to plast. Tla arheoloških ostalin so bila večinoma vkopana v svetlo rjavo do sivo rjavo peščeno ilovnato marmorirano plast SE 5, ki je vsebovala vključke železovih oksidov. Delovanje vodnih korit se je kazalo v rjavi do temno rjavi peščeni plasti SE 4, sivo rjavi peščeni plasti z železovimi vključki SE 5 in 17 Načrt najdišča Pod Kotom-sever z označenimi sektorji, kvadranti in presekom, M 1:4000. I raziskano območje zahodni presek 18 Večperiodni tloris najdišča, M 1:1500. J raziskano območje zgodnja bronasta doba srednja bronasta doba pozna bronasta doba mlajša železna doba keltski bojevniški grob rimsko obdobje rimska plast zgodnji srednji vek srednji vek novi vek plast vodnega kanala neopredeljeno srednja bronasta doba pozna bronasta doba mlajša železna doba keltski bojevniški grob rimsko obdobje rimska plast zgodnji srednji vek srednji vek novi vek plast vodnega kanala neopredeljeno 593 stratigrafska enota 8 10m srednja bronasta doba pozna bronasta doba mlajša železna doba keltski bojevniški grob rimsko obdobje rimska plast zgodnji srednji vek srednji vek novi vek plast vodnega kanala neopredeljeno 593 stratigrafska enota srednja bronasta doba pozna bronasta doba mlajša železna doba keltski bojevniški grob rimsko obdobje rimska plast zgodnji srednji vek srednji vek novi vek plast vodnega kanala neopredeljeno 593 stratigrafska enota 179 a o 133 121 175 okrogel objekt (ogri da) >i7:: 49 57 hiša 2 hiša 3 48 49 337 335 333 1 5 1 7 267 277 (D hiša 279 305 srednja bronasta doba pozna bronasta doba mlajša železna doba keltski bojevniški grob rimsko obdobje rimska plast zgodnji srednji vek srednji vek novi vek plast vodnega kanala neopredeljeno 593 stratigrafska enota 291 to281 V 279 305 285 ' 283 G 545 O hiša 3 543 541 c 639 635 13 C? o SE 1 - ornica SE 3 - plast proda SE 101 - polnilo jarka temno sive barve SE 103 - spodnja plast v jarku SE 101 SE 391 - rahlo peščena ilovnata plast sivo rjave barve SE 393 - rahlo peščena ilovnata plast sivo rjave barve SE 395 - vkop temno sive barve SE 397 - vkop temno sive barve SE 399 - ostanki keltskega groba SE 401 - peščena plast sive barve z drobci oglja SE 403 - peščena sivo rjava plast oz. prodni zasip SE 405 - plast rjavo sivega peska kamen 4 3 svetlo rjavi do svetlo sivi peščeni prsti SE 7, ki je bila izrazita v kv. 6 in 7 na predelu, kjer je kanal presekal plast SE 40. V kvadrantih od 5 do 7 je bilo več leč proda SE 8, SE 10, SE 12 in plasti rjavega peska SE 9, SE 11. Pri zaščitnih izkopavanjih na najdišču Pod Kotom-sever je bila ugotovljena večperiodna poselitev. Med najstarejše najdbe sodi pitos iz zgodnje bronaste dobe, sledi naselbina iz srednje in pozne bronaste dobe, iz starejše železne dobe je znanih le nekaj keramičnih odlomkov iz jame SE 389 in plasti SE 103. Ostanki po-znolatensko-zgodnjerimske naselbine so bili odkriti na južni strani najdišča v kulturni plasti SE 31 in v plasti SE 101. S tega predela je znan tudi poznolatenski žgan grob SE 399. Odkritih je bilo tudi nekaj odlomkov zgodnjeslovanske keramike in srednjeveških jam (sl. 18, 19). Največ podatkov o stratigrafskem zaporedju plasti s predela po-znolatenske in zgodnjerimske poselitve prostora nam nudi presek vodnega jarka SE 101, ki je bil izkopan med sek. V in II v kv. 3 in 4 (sl. 20). Zgodnja bronasta doba Najstarejše najdbe z najdišča Pod Kotom-sever sodijo v zgodnjo bronasto dobo (SE 111, sl. 19D). V plasti SE 101 je bil med pomešanimi poznolatenskimi in rimskimi najdbami odkrit odlomek ustja posode z vrvičastim okrasom (G1). Velika trebušasta posoda (pi-tos) (G2), velika 0,70 x 0,65 m, je bila odkrita v manjši jami SE 111, globoki 0,35 m, ki je bila vkopana v sterilno ilovnato plast SE 5, nad grebenom prodne sipine v sek. II, kv. 13. Jame, ki so ležale severno od posode, so bile brez najdb (npr. SE 181, SE 185, SE 179) in jih ni mogoče časovno opredeliti. Časovna opredelitev keramike Velikemu pitosu (G2) (sl. 21) s štirimi trakastimi ročaji, ki so okrašeni s poševnimi vrezi, je globoko oranje odstranilo lijakasto ustje. Ostenje pitosa sestoji iz grobozrnate gline z večjimi kalci-tnimi koščki peska. Zunanja površina posode je rjave in temno rjave barve. Najbližja primerjava za naš pitos (G2) je z najdišča Kotare-Krogi (Kerman 2003a, 161). Velika posoda ima lijakasto ustje, ni okrašena in ima štiri trakaste ročaje na sodčastem trupu. Primerek z najdišča Kotare-Baza je okrašen s plitvimi, komaj vidnimi navpičnimi vrezi na lijakastem vratu (Kerman 2003a, 160-161). Nekaj odlomkov pitosov je znanih z najdišča Pod Kotom-jug (San-kovič 2009, 145, G377, G438). Podobne oblike pitosov, ki so rabili kot žare, so znane iz grobišča kulture Kisapostag v Dunaujvarosu (Szathmari 1983, Abb. 46: 17; 48: 4; 50: 1, 8; 51, 24; 54, 10; 1, 15; 56, 1). Od našega pitosa se razlikujejo le po okrasu odtisa vrvice, ki je izveden na lijakastem ustju, in metličastem okrasu na spodnjem delu posode. Pogosti so predvsem na grobiščih kulture Kisapostag s področja madžarskega Podonavja (Kisapostag, Kulcs, Er-csi-Sinatelep) (Szathmari 1983, 19). 21 Pitos. Odlomek ustja posode z lijakastim ustjem (G1) (sl. 22) temno sivo rjave površine je okrašen z nizom tankih bolj ali manj vodoravnih odtisov vrvice. Na osnovi izvedbe načina okrasa in oblikovne značilnosti ustja najdemo najboljše primerjave med gradivom z vrvičastim okrasom s sosednjih prekmurskih najdišč Pod Kotom-jug (Sankovič 2009, 145, G290, G314, G365, G366, G472, G428, G445 in G450), Kotare-Baza, Kotare-Krogi (Kerman 2003a, 160-161) ter v Mariboru (Pahič 1968, 16, sl. 2) in na Igu (Dular 1999, sl. 2, 3). Sorodni primerki so znani tudi s hrvaških najdišč s pramenasto keramiko, Grabrovac pri ßakovu (Martinec 2003, T. III, 2-8; IV, 1-8), Čazma-Radinac (Markovič 2003, T. 4, 1, 5, 7; 5, 3; 6, 1-3), Podgo-rač (Majnarič Pandžič 1977, T. 5, 8; 6, 1), v jami Vindija (Šimek 1975, T. II, 13) in na madžarskem najdišču Balatongyöröku (Torma 1972, Abb. 8, 1, 11, 13, 14, 20). Keramično gradivo z najdišča Pod Kotom-jug, kjer najdemo najboljše paralele, je na podlagi tipološke sorodnosti posodja in ornamentalnih motivov opredeljeno v kulturo Kisapostag oz. v stopnjo konca Bd A1 in v A2 po Reieckeju, z možnostjo trajanja še v zgodnje obdobje Bd B1 (Sankovič 2009, 146). Po Markoviče- vi kronološki shemi licenske keramike na severnem Hrvaškem to ustreza protolicenski fazi in fazi klasične licenske kulture A-1 (Markovič 2003, 128). 22 Ustje posode z lijakastim ustjem. Sklep Velika shrambna posoda (pitos) in del ustja posode z vrvičastim okrasom kažeta, da je bil predel vzhodno od Kroga poseljen v zgodnji bronasti dobi. Naselbinske strukture niso bile odkrite, glede na lego pitosa na severnem robu izkopišča domnevamo, da ležijo zunaj izkopanega polja. Obe najdbi lahko povežemo v kontekst zgodnjebronastodobne poselitve s keramiko z vrvičastim okrasom, ki je z manjšimi zaselki (Pod Kotom-jug pri Krogu, Kotare-Baza, Kotare-Krogi in Nova Tabla pri Murski Soboti) zgoščena na predelu med Mursko Soboto in Krogom. Siednja bionasta doba Branko Kerman, Boris Kavur Največ odkritih naselbinskih ostalin na najdišču Pod Kotom-se-ver je iz srednje in pozne bronaste dobe. Naselbinski objekti iz srednje bronaste dobe so bili zgoščeni na osrednjem južnem predelu najdišča, odkrili smo jih tudi, tako na južnem, kakor tudi severnem delu izkopišča. Med zabeleženimi objekti so napogo-stejše odpadne jame z bogatimi keramičnimi najdbami in jame za stojke (sl. 23). Naselbinske ostaline Osrednji objekt na naselbini iz srednje bronaste dobe predstavlja večja jama SE 337 ovalne oblike in velikosti 3,10 x 2,88 m (sl. 23). Odkrita je bila na osrednjem delu najdišča ob vzhodnem robu profilu izkopišča, v sek. IV, kv. 14. Vkopana je bila 0,50 m globoko. Že na površini so bili vidni odlomki keramike in oglja. V temno sivi ilovnati prsti z veliko drobci oglja, lepa, kosti, odlomki žrmelj je bilo 447 odlomkov keramike iz srednje bronaste dobe. Na dnu jame, kjer je bilo več zaporednih jamic, so bili odkriti lonci (G141-G153, G155, G158), pokrov (G154), okrašena ostenja (G156, G159) in kos žrmelj (G157). Na vzhodni strani jame sta bili luknji za stojki (SE 333, SE 335), na katerih bi utegnil sloneti nadstrešek. Glede na to, da je bila posoda na dnu zasuta z mešanico žganine in keramičnih črepinj, čeznje pa je bila nasuta še plast hišnega lepa, gre verjetno za odpadno jamo ali zemljanko, ki se je sesula vase. Jama je bila radiokarbonsko datirana v čas med 1747-1528 pr. n. š. (2! cal pri verjetnosti 95,4 %). Severozahodno od jame SE 337 je bila skupina stojk, med katerimi nam je uspelo prepoznati tri objekte oz. stavbe. Hiša 1 (sek. VI, kv. 12/13), velika 5 x 4 m, je ležala južno od ostalih dveh hiš, v sek. VI, kv. 12. Sestavljale so jo luknje za stojke SE 413, SE 417, SE 425 in SE 471. V notranjosti objekta sta bili odkriti še dve luknji SE 415 in SE 427. Del stavbne konstrukcije so bile tudi stojke, ki so bile odkrite v bližini objekta (SE 409, SE 411, SE 419 in SE 423). Hiša 2 (sek. VI, kv. 14), velika 6,6 x 2,8 m, njen obris so tvorile luknje za stojke SE 443, SE 439, SE 441, SE 447 in SE 453. Hiša 3 (sek. VI, kv. 14/15), velika 4, 7 x 4,3 m, ki je ležala nekaj metrov od jame SE 337, je imela pravokotno obliko. Sestavljale so jo štiri stojke SE 455, SE 451, SE 463 in SE 465. V notranjosti stavbe so bile še stojke SE 457, SE 459 in SE 461, morda kot oporni stebri za ostrešje. Krožno postavitev v sek. I, kv. 14, premera 1,75 m so izkazovale stojke (SE 45-55), ki so bile odkrite na predelu severozahodno od hiš (sl. 23) in predstavljajo verjetno neke vrste ogrado. Jame (sl. 23) Drugi pomemben objekt iz srednje bronaste dobe je manjša jama SE 345 krožne oblike, velika 1,30 x 1,01 m, ki je bila odkrita na severovzhodnem delu najdišča v sek. IV, kv. 26 in 27. Vkopana je bila 0,70 m globoko, v njej je bila sivo rjava ilovnata prst, ki je vsebovala prežgano ilovico, kosti, veliko oglja in večje količine odlomkov keramike. Na dnu jame so stale štiri cele posode (G160-G163), in sicer na ovalni površini gline oranžne barve z ogljem v sredini, obdane s kepami ožgane gline in intenzivne žganine. Za stekleničasti posodi (G160, G163) bi lahko glede na obliko domnevali, da sta rabili za shranjevanje oz. prenos tekočine. Jama je poleg omenjenih dobro ohranjenih posod vsebovala še veliko črepinj keramike iz srednje bronaste dobe (G160-180). Glede na način deponiranja celih posod jo lahko opredelimo kot shrambno jamo. Jama je bila radiokarbonsko datirana v čas med 1630-1438 pr. n. š. (2! cal pri verjetnosti 93,5 %). Zanimiva je lega jame SE 345, ki ima osrednje mesto v razporeditvi naselbinskih ostalin iz pozne bronaste dobe na severnem delu najdišča. V polkrogu so bile okrog jame razvrščene velike jame SE 361, SE 367, SE 383, SE 385, vodnjak SE 519, manjša jama SE 347 ter luknje stojk od stavb. Takšna razporeditev struktur postavlja jamo v sredo naselbine iz pozne bronaste dobe. Na severnem delu najdišča je bila odkrita tudi podolgovata plitva jama SE 187, velika 1,30 x 0,50 m in globoka 0,10 m, v sek. II, kv. 38 (G127-G135, G132, G135), bogata s keramičnim gradivom. Sklep Naselje iz srednje bronaste dobe na najdišču Pod Kotom-sever, ki so ga sestavljale najmanj 3 hiše in ograda, je ležalo v ravnini na desnem bregu nekdanjega poplavnega kanala. Stavbe so bile razvščene ena zraven druge severozahodno od shrambne jame SE 337. Glede na razporeditev stavb sklepamo, da gre za manjšo naselbino, ki pa ni v celoti raziskana, saj se objekti nadaljujejo tudi izven izkopnega polja. Oblike tlorisov hiš se tipološko ne razlikujejo od tistih, ki so znane v bronstodobnih naselbinah Oloris pri Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, 41-45, pril. 4), Sodo-lek (Kavur 2007, 54-55, Fig. 2) in naselbine Hörbing na avstrijskem Štajerskem (Tiefengeaber 2007, 92-93, Abb. 13, A, B, C, F). Tudi glede na razporeditev hiš se bistveno ne razlikuje od organiziranosti drugih naselij iz srednje in zgodnje pozne bronaste dobe s severovzhodne Slovenije (Oloris pri Dolnjem Lakošu, Pod Grunti-Pince pri vasi Pince, Rabelčja vas, Rogoza pri Mariboru). Naselbine ležijo v ravnini na nizkih vzpetinah, v bližini rek in njihovih pritokov, organizirane pa so v gručasto razporejene posamezne kmetije okrog dvoriščnega prostora (Teržan 1999, 133-135). 23 Ostanki naselja iz srednje bronaste dobe, M 1:1500. raziskano območje srednja bronasta doba hiša, okrogel objekt 593 stratigrafska enota / \ okrogel objekt (ograda) 45 47 * .49 53 *51 hiša 3 463 0 \ 445 441 451 0 447 461 0 465 O / 459 457 hiša 2 439 453 O 443 \ ° 455 hiša 1 471 Q \ 337 409 427 425 411 415 413 -333 335 417 423 14 9 8 6 Dvoročajne posode / lonci 1 Trebušasta posoda z izvihanim ustjem in dvema ročajema 2 Posoda z dvema ročajema G160 3 Trebušast lonec s stožčastim vratom 4 Kroglast lonec z rahlo izvihanim ravnim ustjem 5 Trebušasti lonci z ravnim in izvihanim vratom xaat 1 \ V 6 Lonci s stožčastim vratom in izvihanim vodoravnim ustjem 7 Trebušasti enoročajni vrč s klekom in ravnim vratom G142 8 Skodela trebušaste oblike z izvihanim ustjem G161 srnr 9 Sklede z odebeljenim ustjem Časovna opredelitev keramike Dvoiočajne posode Med dvoročajnimi lonci izstopa najdba celega lonca z zaobljenim trupom, visokim usločenim vratom in izvihanim ustjem (G162) (sl. 24, 1). Dno lonca je rahlo usločeno. Tik pod največjim premerom se nahajata dva trakasta polkrožna ročaja ovalnega preseka. Na prehodu ramena posode v vrat je vodoravna kanelura. Ob kaneluri se nad ročajema in v sredini med njima nahajajo štiri manjše bradavice, trikotne oblike in rahlo zasukane navzgor. Ustje je izvihano navzven in ima ravno prirezan rob. Lonec podobne oblike, le brez ročajev, je bil odkrit v grobu 742 grobišča Franzhausen I v Avstriji (Neugebauer, C. /Neugebauer, J. - W. 1997, 580, T. 562, 1), z nekoliko bolj poudarjenim prehodom v vrat ter okroglo bradavico na sredini trebuha pa na bližnjem Franzhausen-Mitte v grobu 851 (Neugebauer 1994, 150, Abb. 83, 13). Kosi vsaj dveh loncev podobne oblike pa so bili odkriti tudi v vodnjaku v Dunakesziju na Madžarskem (Szilas 2002, 293-295, 301, 302, Abb. 3, 4; 5, 2). Odlomek podobnega lonca predstavlja tudi kos (G158), vendar je ohranjen le manjši del ramen in vratu. Zdi se, da gre tudi za tre-bušast lonec. Enako velja za odlomek vratu posode (G171), pri katerem je na prehodu v ustje ostro izvihan. Med dvoročajnimi posodami namenjamo pozornost tudi dvoro-čajni stekleničasti posodi (G160) (sl. 24, 2) in dvema dvoročajnima loncema (G163, G141) (sl. 24, 2, 3). Za nenavadno stekleničasto posodo z daljšim usločenim vratom in dvema pritrjenima ročajema na trebuhu nismo našli prave analogije (G160) (sl. 24, 2). Podobno je oblikovana bikonična posoda z zoženim vratom in dvema ročajema na trebuhu (G163) (sl. 24, 2). Na notranji strani ravno odrezanega ustja je nastavek z robom. Domnevamo, da bi obe posodi zaradi specifične oblike utegnili biti lokalni izdelek domačih lončarjev. V skupino dvoročajnih loncev pa lahko uvrstimo tudi trebušast lonec s pokončnim ravnim ustjem. Na prehodu vratu v trup so dve bradavici in dva trakasta ročaja (G141) (sl. 24, 3). Podoben lonec, vendar brez bradavice med ročajema, je bil odkrit v grobu 163e grobišča Pitten (Hampl et al. 1981, Taf. 227, 1). Dobro analogijo pa najdemo med tipi loncev kulture Veterov (Neugabauer 1994, 120, Abb. 62, 27) ter v grobu iz Menfocsanaka (Kovacs 1997, 297299, Abb. 1, 4). Prav tako je bil podoben lonec odkrit v keramičnem depoju Dolnf Vestonice na Moravskem (Palatova/Salaš 2002, 159, Tab. 1, B3), ki je datiran v Bd D. Podobne posode, vendar brez bradavic, postanejo zelo številne v grobovih starejšega dela druge faze lužiške kulture (IIa). Ta tip posod je značilen za pozno zgodnjo in srednjo bronasto dobo (Vokolek 2003, 17, 26). Prav tako v skupino dvoročajnih posod lahko uvrstimo kos lonca s kroglastim zgornjim delom trebuha, širokim vbočenim vratom, z ohranjenim nastavkom trakastega ročaja ter rahlo izbočenim ravnim ustjem (G146) (sl. 24, 4). Kot paralelo bi lahko navedli podobno oblikovane, domnevno dvoročajne posode z najdišča Srednješolski center na Ptuju v Rabelčji vasi (Strmčnik Gulič 1989, T. 4, 27). Trebušasti lonci z ravnim in izvihanim vratom V celoti ohranjen trebušast lonec s pokončnim vratom in ravno odrezanim ustjem (G143) (sl. 24, 5) je okrašen na ramenu z vodoravnim rebrom z odtisi in štirimi navzgor zavihanimi jezičasti-mi ročaji, ki izhajajo iz rebra. Podoben lonec iz srednje bronaste dobe je znan z najdišča Hartwald na avstrijskem Štajerskem, ki naj bi bilo zmotno opredeljeno v starejšo železno dobo (Bernhard/Hebert 2000, 94, 97, T. 1, 1). Odlomki podobnih loncev so bili odkriti v Mannersdorfu v vzhodni Avstriji (Neugebauer 1980, 196, Abb. 23, 100), gomilnem grobišču Pitten v grobu 50a (Hampl et al. 1981, Taf. 206. 4) in v keramičnem depoju Maisbirbaum, ta je datiran v Bd C2 (Doneus 1994, 207, Abb. 3, 3). Odlomki treh loncev (G147, G153, G164) (sl. 24, 5) imajo ohranjen zgornji del ramen in rahlo izvihan vrat, na ramenu pod prehodom v vrat pa plastično vodoravno rebro, okrašeno z vtisi, ter na rebru pritrjeno navzgor zavihano bradavico. V omenjeno skupino sodi tudi odlomek lonca z vodoravnim rebrom, okrašenim z vtisi (G129) (sl. 24, 5) in ovalno bradavico, ki izhaja iz rebra in je usločena navzdol. Podobno sta oblikovana tudi odlomka loncev (G144, G150) (sl. 24, 5) z vodoravnim rebrom, ki je okrašeno z vtisi. Dobre paralele za tovrstno obliko loncev najdemo iz Mannersdorfu (Neugebauer 1980, 184, Abb. 11, 33), s podobnim okrasom in jezičastim držajem so znani iz skupine Mistelbach-Regelsbrunn (stopnje Bd B1) z začetka kulture gomilnih pokopov (Neugebauer 1994, 147, Abb. 80, 22). K tej obliki uvrščamo tudi del lonca z rahlo izvihanim ustjem in ostanki vodoravnega rebra z vtiski pod vratom (G127) (sl. 24, 5) in tri podobne manjše odlomke ustij (G152, G169, G172). Nekoliko pa od omenjenih oblik odstopata ustji loncev z ostrim prehodom ramena v cilindrični vrat (G145, G382) (sl. 24, 5). Gre za zelo pogosto zastopano obliko posod, ki je ostala nespremenjena vse od srednje pa do konca pozne bronaste dobe. Znana sta tudi večja in manjša odlomka loncev (G128, G148) (sl. 24, 5) z dvema plastičnima bradavicama trikotne oblike na ramenu (prim. Neugebauer 1980, 188, Abb. 188, 50; 197, Abb. 24, 103). Izstopata večja kosa stožčastega vratu posode z močno izvihanim vodoravnim ustjem (G158, G171) (sl. 24, 6). Ta oblika posodja je močno zastopana v naselbini v Dolnjem Lakošu in ustreza tipu loncev L9 (Šavel 1994, 66, pril. 30, 6; 36, 6; 37, 2, 4; Dular et al. 2002, 149, sl. 6: L9). Lonci s stožčastim vratom in izvihanim vodoravnim ustjem Glede na oblikovanost vratu jih lahko primerjamo s podobnimi lonci iz Mannersdorfa (prim. Neugebauer 1980, 184, Abb. 11, 31; 194, Abb. 21, 89; 196, Abb. 23, 101, 102), s Hartwalda na avstrijskem Štajerskem (Bernhard/Hebert 2000, 99 T. 3, 12) ter Pittena, groba 65, groba 116 (Hampl et al. 1981, Taf. 210, 16; 218, 10). Trebušasti enoročajni vrč s klekom in ravnim vratom Odkrit je bil en sam cel trebušast enoročajni vrč (G142) (sl. 24, 7) s pokončnim vratom in rahlo izvihanin ustjem, razčlenjenim z odtisi in trakastim ročajem. Zanj nismo našli primernih paralel. 10 Okras na posodah 1 Okras vodoravnega rebra 2 Okras vodoravnega rebra z vtiski 4 Z vtisi okrašena ustja 1 MM&M&M-& 5 Okras bradavic -- Skodela trebušaste oblike z izvihanim ustjem Skodela s kratkim vratom in izvihanim ustjem ima na kleka-stem prehodu vratu v rame tri bradavice, pod ustjem pa majhen trakast ročaj (G161) (sl. 24, 8). Na ostrem prehodu iz kroglastega ostenja v močno vbočen vrat je izvlečeno nizko plastično rebro, na katerem so izdelane tri manjše, navzgor obrnjene bradavice trikotnega preseka. Ustje je izvihano. Na prehodu iz ostenja posode v vrat je pritrjen trakast ročaj polkrožne oblike konveksnega preseka. Skodela podobne oblike je bila odkrita v Mannersdorfu v vzhodni Avstriji (Neugebauer 1980, 193, Abb. 20, 84) Skleda z odebeljenim ustjem Med sklede sodi odlomek konične posode z vodoravnim, na notranjo stran nekoliko odebeljenim ustjem (G154) (sl. 24, 9). Gre za obliko, ki jo je pri tipološki analizi keramičnega gradiva z najdišča Oloris J. Dular opredelil kot sklede tipa 2 (Dular et. al. 2002, 150-151, sl. 7: S1). Podobne sklede so znane iz Šimna pri Go-tovljah v Savinjski dolini (Tomažič/Olic 2009, 91, G184), iz Manner-sdorfa (Neugebauer 1980, 199, Abb. 26, 118) in Vorwalda (Scham-berger 2007, 249, 295, Abb. 10, 33; Taf. 7, 33). Ustja posod Med najdbami je bilo nekaj odlomkov ustij posod, ki ne omogočajo rekonstrukcije celotne oblike posod. Na podlagi debeline odlomkov in oblike ustij domnevamo, da gre v nekaterih primerih predvsem pri izvihanih ustjih za lonce, v primeru ravnih in uvihanih ustij pa verjetno za skodele oziroma vrče. Najprepo-znavnejšo skupino tvorijo štiri črepinje z okrašenimi vtisi (G165, G166, G167, G170). Podoben okras na ravnem ustju imata tudi vrč (G142) in trebušasti lonec (G147). Ročaji in držaji Na posodju prevladujejo trakasti ročaji (G141, G142, G146, G160, G161, G162), redki so kroglasti (G163). Med držaji pa prevladujejo navzgor zavihani (G143), navzdol zavihani (G129) in ravni ježičasti držaji (G128, G147, G148, G153, G164, G177). Okrasi posod Najpogostejši in najštevilčnejši okras na posodah predstavljajo vodoravna rebra, ki so trikotnega preseka (G176, G178, G179) (sl. 25, 1) ali pa so členjena, in sicer z navpičnimi ali poševnimi vtisi (sl. 25, 2). Včasih so trikotnega preseka (G175), včasih pa skoraj popolnoma zaobljena (G132). Razlikujejo se tudi glede na jakost vtisa: nekatera rebra imajo ozke vtise, ki so bolj podobni vrezom (G175), nekatera močnejše razmaknjene vtise (G134, G164), večinoma pa močne vtise, ki so popolnoma sploščili rebro (G127, G129, G143, G144, G147, G150, G153, G177). Na rebra, razčlenjena z vtisi, so na nekaterih posodah pritrjeni manjši jezičasti držaji oziroma daljše podolgovate bradavice trikotne oblike (sl. 25, 3). Jezičasti držaji so večinoma zasukani navzgor (G143, G147, G153, G164), izjemo pa predstavlja kos, kjer je držaj zasukan navzdol (G129). V primeru najlepše ohranjenega lonca se je na spodnjem delu držaja nahajal tudi ovalen prstni vtis (G143). Nekateri držaji oziroma daljše podolgovate bradavice trikotne oblike so pritrjeni nad ramenom posod neposredno na ostenje (G128, G148). Kot posebnost se kažejo rogljičaste manjše bradavice trikotne oblike (sl. 25, 5), obrnjene navzgor. Tak okras je izdelan na dveh loncih, kjer se bradavica nahaja v sredini med obema ročajema (G141, G162) in na skodeli (G161). Z vtisi so prav tako okrašena posamezna ustja posod (sl. 25, 4), en lonec z ravnim ustjem (G142), večinoma pa z rahlo (G147, G166) ali pa močneje (G165, G167, G170) izvihanimi ustji. Izjemo glede okrasa predstavlja manjši odlomek ostenja oz. ramena posode, ki je okrašen s poševnimi vrezi (G159). Kos posode s podobnim okrasom je bil odkrit na najdiščih Šiman pri Goto-vljah v Savinjski dolini (Tomažič/Ol ic 2009, 138, 139) in Zierling (Ti-efengraber 2007, 80, Abb. 8, 7). Dna Večina odkritih posod in odlomkov posod ima ravna dna. Izjema sta lonca (G141, G162), ki imata srednji del dna rahlo vbočen. Prehodi z dna v ostenje so večinoma zaobljeni (G131, G141, G142, G160, G161, G162, G180), kot izjemi lahko navedemo primer sedlastega dna (G394) in rebrasto odebeljen rob dna (G135). Sklep cu 1630-1438 pr. n. š. (93,5 % verjetnosti 2! cal), pri drugem pa 1692-1598 pr. n. š. (66,8 % verjetnosti 2! cal) in 1687-1604 pr. n. š. (63,5 % verjetnosti 1!)1. Upoštevajoč rezultate keramične analize in radiokarbonskih da-tacij lahko naselbinske ostaline iz srednje bronaste dobe opredelimo v čas od konca Bd B1 pa do Bd C2, po vsej verjetnosti od konca 17. do 15. stoletja pr. n. š. Za naše obravnavano keramično gradivo, ki je pridobljeno v glavnem iz treh s keramiko bogatih jam SE 187, SE 337, SE 345, smo našli zelo malo dobrih analogij. Vodilni tip lončenine predstavljajo dvoročajne posode (G162, G160, G163, G141) (sl. 24, 1-4). Med njimi izstopata nenavadni stekleničasti posodi (G160, G163), ki ju zaradi netipične oblike uvrščamo med izdelke lokalne izdelave. Primerljiv je le večji dvoročajni lonec z izvihanim ustjem in dvema trakastima ročajema na trebuhu (G162), ki ga lahko primerjamo s podobnimi iz groba 742 iz grobišča Franzhausen I v Avstriji (Neugebauer C./Neugebauer J.-W. 1997, 580, T. 562, 1) ter tistim v grobu iz Menföcsanaka (Kovacs 1997, 297-299, Abb. 1, 4) in deloma z lonci iz groba 851 iz Franzhausen-Mitte, Pitten, Du-nakeszi iz srednje bronaste dobe, stopnje Bd B1 in B2 (Neugebauer 1994, 150, Abb. 83, 13). Dvoročajni lonec s pokončnim vratom in dvema ročajema (G141) ima dobro primerjavo med tipi loncev kulture Veterov (Neugebauer 1994, 120, Abb. 62, 27). Tudi lonci s pokončnim vratom (G143, G147, G150, G153, G164) (sl. 24, 5), okrašeni na ramenu z vodoravnim rebrom, razčlenjenim z odtisi in jezičastimi ročaji, imajo primerne analogije na najdiščih srednje bronaste dobe, kot so Hartwald na avstrijskem Štajerskem, Mannersdorf v vzhodni Avstriji, grobišče Pitten (grob 50a) in Ma-isbirbaum. Dobre paralele pa najdemo tudi v posodah tipa Mistelbach-Regelsbrunn iz Bd B1 (Neugebauer 1994, Abb. 80, 22). Med ostalim posodjem je pomemben tudi vrč (G142) (sl. 24, 7) s pokončnim vratom in rahlo izvihanim ustjem, katerega rob je okrašen z odtisi. Skodela (G161) (sl. 24, 8) s kratkim vratom in izvihanim ustjem ima na klekastem prehodu vratu v rame tri bradavice, zaradi česar je podobna skodeli iz Mannersdorfa v vzhodni Avstriji (Neugebauer 1980, 193, Abb. 20, 84). Skleda z odebelitvijo ustja na notranji strani (G154) (sl. 24, 9) ima številne analogije na najdiščih Oloris pri Dolnjem Lakošu, Šiman pri Gotovljah v Savinjski dolini, Mannersdorf in Vorwald. Kakor nam kažejo navedene analogije predvsem s spodnjea-vstrijskih najdišč, lahko keramično gradivo z našega najdišča opredelimo v srednjo bronasto dobo. Za natančnejšo časovno opredelitev so zelo pomembne radiokarbonske analize vzorcev iz dveh ključnih jam (SE 337 in SE 345) v naselbini. Radiokarbon-ska analiza vzorca je jamo SE 337 umestila med 1747-1528 pr. n. š. (95,4 % verjetnosti 2! cal). Analiza dveh vzorcev oglja iz jame SE 345 pa je pokazala starost zasutja oz. rabo jame pri prvem vzor- 1 Podrobnosti o radiokarbonskih analizah vzorcev glej pri posameznih opisih stratigrafskih enot. Pozna bronasta doba Branko Kerman, Boris Kavur Poselitev iz obdobja pozne bronaste dobe je bila ugotovljena na celotnem severnem delu izkopanega najdišča (sl. 18, 19), vendar je bil osrednji del naselbinskih ostalin omejen na območje sek. III, VI in IV od kv. 21 do kv. 32. Kot naselbinske ostaline so se ohranili velike ovalne jame SE 361, SE 383, SE 385 (sl. 26), bogate s keramičnim gradivom in vodnjak SE 519, ki so razvrščeni polkrožno. Znotraj polkrožnega prostora je bilo odkritih več lukenj za stojke, ki so tvorile ostanke naselbinskih objektov, in manjša ovalna jama SE 347 z veliko količino keramike (G181-203). Posamezne luknje za stojke in manjše jame so bile razpršene od severa proti jugu na predelu zunaj strnjenih naselbinskih ostalin. Severozahodni del poselitve je zamejevala ovalna jama SE 65, v kateri sta se nahajali veliki trebušasti posodi - pitosa SE 61 in SE 63 (G55, G56) (sl. 27, 1). Južni del naselbine je potekal do roba izkopnega polja, njeno področje se najverjetne širi še izven raziskanega območja. Naselbinske ostaline Hiše Glede na razporeditev lukenj za stojke na osrednjem delu naselbine je mogoče razpoznati tri domnevne tlorise stavb (sl. 26). Hiša 1 (sek. IV, kv. 25), velika 5,40 x 1,4 m, je ležala južno od ostalih dveh in je imela ohranjen le vogalni del, ki so ga sestavljale stojke SE 437, SE 467, SE 435, SE 433 in jama SE 431. Hiša 2 (sek. IV/VI, kv. 26), velika 8,4 x 4,3 m, pravokotnega tlorisa je ležala v sredini. Sestavljale so jo stojke SE 371, SE 521, SE 525 in SE 529. Ob steni stavbe se je nahajala jama SE 531 (G381-385). Hiša 3 (sek. IV/VI, kv. 27-29), velika 10,6 x 5,6 m, je ležala severno od ostalih dveh in je bila pravokotnega tlorisa. Ohranjeni del jugozahodne stene z vogaloma so tvorile stojke SE 381, SE 377, SE 379, SE 375, SE 373, SE 541 in SE 543. Ob steni stavbe se je nahajala jama SE 347 (G181-203). Hiša 4 (sek. III, kv. 26, 27), tloris je nezanesljiv, vendar domnevamo, da vzhodne in severne stene objekta, velikega 8 x 4,20 m, nakazujejo luknje za stojke SE 279, SE 285, SE 291 in SE 293. Večje jame Odkritih je bilo več velikih odpadnih jam, ki so bile polkrožno razvrščene okrog osrednjega dela naselbine. Kakor kažejo radiokarbonski 14C datumi, med jamami ni bistvenih časovnih razlik; vse so bile uporabljane oz. zasipane v enakem časovnem intervalu v starejši pozni bronasti dobi. Velika ovalna jama SE 361, velika 6,52 x 4,80 m in globoka 0,50 m, je ležala ob južnem robu izkopišča v sek. IV, kv. 24 in 25. V ravno prodnato dno je bilo vkopanih več jamic. V zasipu je bilo ve- liko keramičnih odlomkov, lepa in oglja (G204-268, G360). Radi-okarbonska datacija oglja jamo datira v čas 1322-1191 pr. n. š. (2! cal pri verjetnosti 77,5 %). Druga velika jama SE 385 je ležala na vzhodni strani naselbine, v sek. IV/VI kv. 29. Velika je bila 7,42 x 5,30 m in vkopana od 0,22 do 0,45 m globoko. Prodnato dno jame je bilo ravno, zapolnjena je bila z veliko keramičnih odlomkov in ogljem (G280-322). Radi-okarbonska datacija oglja jamo datira v čas 1315-1152 pr. n. š. (2! cal pri verjetnosti 87,8 %). Tretja jama ovalne oblike SE 383 v sek. IV, kv. 29 in kv. 30 je bila deloma odkrita zunaj izkopanega polja na južni strani najdišča. Velika je bila 6,20 x 3 m. Ravno prodnato dno z več poglobitvami je bilo vkopano 0,64 m globoko. V jami je bilo veliko keramičnih odlomkov, oglja, kosov žrmelj in hišnega ometa (G269-279). Radiokarbonska datacija oglja jamo datira v čas 1314-1127 pr. n. š. (2! cal pri verjetnosti 94,4 %). Manjše jame V naselbini in njenem obrobju je bilo odkritih več manjših jam SE 387, SE 473, SE 537, SE 551, SE 671. Med jame z bogatimi keramičnimi najdbami sodi manjša ovalna jama SE 347 iz sek. IV, kv. 28. Jama velikosti 1,20 x 0,80 m in globine 0,52 m je bila odkrita ob stranici stavbe oz. hiše 3. Že na njeni površini je bilo vidnih veliko odlomkov keramike. Na dnu jame je bila 20 cm debela plast ožganega ometa svetlo rjavo oranžne barve z drobci oglja in kosti, pod njim pa je bil odlomek posode. Zapolnitev jame z debelo pastjo hišnega ometa, mešanico žgani-ne in odlomki keramike, s katero je bila prekrita posoda na dnu jame, kaže na shrambno ali odpadno jamo (G181-203). Veliko keramičnih najdb je vsebovala tudi ovalna jama SE 671, velika 2,60 x 1,40 m, v sek. IV, kv. 30 in kv. 31 v bližini hiše 3 in dveh velikih jam SE 383 in SE 385 (G395-427). Vodnjak Vodnjak SE 519 se je nahajal na severnem predelu naselbine v sek. VI, kv. 25/26. Na površini je bil zaznan kot večja jama nepravilne oblike, velika 4,40 x 3,60 m. V spodnjem delu se je zožil in dobil okroglo obliko, veliko 1,30 x 1,20 m. Globina vodnjaka je znašala 2,40 m. V zasipu so bili na površini in v nasutjih drobci oglja, glinenega ometa, manjši prodniki in veliko kosov keramike iz bronaste dobe (G368-377). Shrambni posodi (pitosa) (sl. 27, 1) Pri strojnem izkopu v sek. I, kv. 23 sta bili v jami ovalne oblike SE 65, veliki 1,1 x 0,46 m, odkriti dve shrambni trebušasti posodi (pi- raziskano območje 2 Lonci s kratkim vratom in močno izvihanim ustjem TT=r j 3 Lonci s kratkim stožčastim vratom in izvihanim ustjem 4 Lonci s stožčastim vratom in uvihanim ustjem 5 Trebušasti lonci z izvihanim ustjem 6 Lonci s stožčastim vratom in ravno odebeljenim ustjem 7 Lonci z ozkim stožčastim vratom in izvihanim ustjem tosa) SE 61, SE 63 (G55, G56) (sl. 27, 1). Posodi sta ležali več kakor 20 m severovzhodno od hiše 1. Jame in luknje za stojke severno od hiš Večje število jam in lukenj za stojke je bilo odkritih na predelu severno od naselbine. Glede na razpršeno razporeditev bi jih lahko razdelili v dve skupini. Prva skupina jam in lukenj za stojke se je nahajala v neposredni bližini naselbinskih ostalin oz. hiše 4 (SE 281, SE 295). Sem sodi še več jam SE 289, SE 303, SE 301 in nekaj stoj k SE 69 in SE 73. Druga skupina je bila odkrita severno od prve. Manjša skupina jam (SE 79, SE 81), stoj k (SE 125), zgostitve keramike in hišnega ometa (SE 71) (G59-71) je bila strnjena v sek. I, kv. 30. Ostale jame (SE 77, SE 83, SE 85, SE 147) in stojke (SE 151, SE 153) pa so bile bolj razpršene. Jame in luknje za stojke severovzhodno od hiš Manjša skupina stojk (SE 657, SE 659, SE 665 in SE 669) in jam (SE 87, SE 89, SE 91, SE 95, SE 661, SE 663) se je grupirala severovzhodno od naselbine, na robu konca izkopišča. V bližini stojk (SE 657, SE 659, SE 665 in SE 669), ki bi lahko bile ostanek stavbe iz pozne bronaste dobe, je bilo več neopredeljenih manjših jam in stojk (SE 435, SE 437, SE 439, SE 641, SE 643, SE 649, SE 651, SE 653, SE 663, SE 645, SE 647, SE 655, SE 661, SE 667), ki so bile brez najdb, zato jih nismo uvrstili med ostanke stavb. Skupina jam (SE 87, SE 89, SE 91, SE 95) je bila zgoščena na koncu izkopnega polja. Jame in luknje za stojke z jugozahodnega dela naselbine Prva skupina odkritih lukenj za stojke in jame (SE 265, SE 275, SE 267, SE 277, SE 515) je ležala posamezno ob naselbini. Stojke, ki jih lahko povežemo v valovite črte, pa so SE 489, SE 493, SE 497 in SE 499. Ostanek morebitne stavbe bi utegnile tvoriti stojke SE 481, SE 487, SE 503 in SE 509, ki so ležale v bližini jarka SE 511, SE 555 in jame SE 479. Druga skupina se je nahajala na drugem delu najdišča, na jugozahodnem robu izkopnega polja. S tega predela so znane stojke SE 669, SE 665, SE 653, SE 657, SE 659 in jama SE 661. Vse omenjene jame so vsebovale le skromne keramične najdbe, ker pa so bile v neposredni bližini naselbinskih ostalin, je verjetno, da sodijo v pozno bronasto dobo. Skromna poselitev iz obdobja pozne bronaste dobe je bila ugotovljena tudi na jugozahodnem delu najdišča. Ohranile so se manjše jame (SE 567, SE 599, SE 601), ki so vsebovale posamezne keramične črepinje (G391-392, G393, G394). Veliko kosov keramike je bilo tudi v spodnjem polnilu SE 103, ki je bilo del jarka SE 101 (G89-126). V tej plasti, v sek. VI, kv. 3, je bil najden košček jantarja. Prav tako je bila na dnu plasti peščenega zasipa SE 103, v sek. II, kv. 4, odkrita večja zgostitev keramičnih čre-pinj s prodniki in odlomek žrmelj (G323-357). S tega predela sta se ohranila dva spodnja dela velikih shrambnih posod (G136, G137). Sklep Ugotovil smo, da je bila razporeditev stavb v naselbini Pod Ko-tom-sever polkrožna. Na zunanji strani so jih obdajali večje odpadne jame in vodnjak ter shrambna jama z dvema posodama, ki ležita ob robu naselja. Naselbina kaže na krožni - gručasti tip naselja, ki je pogost v času srednje in zgodnje pozne bronaste dobe na ravninskih predelih severovzhodne Slovenije, denimo v naselbinah Oloris pri Dolnjem Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, 41-45, pril. 4; Teržan 1999, 134-135), Sodolek (Kavur 2007, 54-55, Fig. 2; Tiefengraber 2007, 92-93, Abb. 13, A, B, C, F). Časovna opiedelitev keramike Večina keramičnega gradiva z najdišča je fragmentarno ohranjena in izvira iz zasipov velikih jam, vodnjaka in zgostitve keramičnih odlomkov. Posodje je izdelano iz grobe, slabo prečiščene gline rjave in deloma sivo črne barve, redki kosi imajo glajeno zunajo površino (npr. G291). Najpogostejše zvrsti posodja so pi-tosi, lonci, skodele, sklede in vrči. S tipološko razvrstitvijo posod in poiskanimi analogijami bomo predstavili oblike posodja in časovno ter kulturno pripadnost naselbine. Pitosi (sl. 27, 1) Vsekakor predstavljata najzanimivejšo najdbo na najdišču dva skoraj identična bikonična pitosa z zaobljenim trebuhom (G55, G56) (sl. 27, 1). Obe posodi imata ozek vrat in rahlo izvihano ustje, na trebuhu pa dva podolgovata polna (G55) in predrta držaja (G56) in dve okrogli bradavici, obdani s kaneluro. Pod vratom so štiri kratka rebrca, nad njimi pa plitva vodoravna kanelura. Primerjavo pitosoma najdemo v ohranjenem zgornjem delu posode z najdišča Vorwald, ki ima tudi kaneluro pod vratom in pod njo kratka vodoravna neokrašena rebra (Wedenig et al. 1991, 223, Taf. 7, 12). V okviru virovitiške skupine, kjer nastopajo v grobovih večinoma kot žare, so pogosti večji trebušasti pitosi s kratkim vratom, vodoravno kaneluro pod vratom ter lateralno postavljenima masivnima horizontalnima ročajema. Na najdišču Balato-nmagyaröd-Hfdvegpuszta zaznamujejo predvsem starejšo fazo pokopavanja (Bd D), pri čemer je treba omeniti predvsem pitos iz groba 22, ki ima nad ročajema in na sredini med ročajema dve koničasti bradavici, obdani s kaneluro in rebrom (Horvath 1994, 231-233, 12. kep. 1). Med večje posode oz. pitose uvrščamo odlomek rahlo izvihane-ga ustja posode (G185), spodnja dela posod (G136, G137) iz jame SE 239 in ostenja s tunelastim ročajem (G259, G379). Lonci s kratkim vratom in močno izvihanim ustjem (sl. 27, 2) Največjo skupino loncev predstavljajo trebušasti lonci rahlo bi-konične oblike s kratkim vratom in ostro izvihanim vodoravnim ustjem (G171, G182, G188, G189, G282, G283). Zanimivo je, da jih večina izvira iz jame SE 347, kar kaže na posebno shrambno funkcijo te jame v hiši 3. Omenjeni tip loncev ima številne analogije v nasebini Oloris pri Dolnjem Lakošu in ustrezajo tipu loncev L9 (Šavel 1994, 66, pril. 30, 6; 36, 6; 37, 2, 4; Dular et al. 2002, 149, sl. 6: L 9, T. 5, 12). Podobne najdemo na najdiščih Muraszemenye-Aligväri-mezö (Szaraz 2006, 6. kep: 7), Nagyrecse-Baraka-dulo (Fullar 2008, 91, Fig. 4, 716.142.1.78, 716.43.1.1, 716.43.1.8) in Bala-tonmagyaröd-Hfdvegpuszta (Horvath 1994, 232, 233, 11. kep. 1; 12. Sklede 8 Sklede konične oblike 9 Sklede z izvihanim ustjem 10 Sklede z lijakastim ustjem G334 11 Polkroglaste sklede z uvihanim ustjem 12 Polkroglaste sklede z odebeljenim in ravno odrezanim ustjem 13 Sklede s klekom in izvihanim ustjem _ p Skodele 14 Skodele bikonične oblike z rahlo izvihanim ustjem 15 Trebušaste skodele z ravnim vratom in izvihanim ustjem tP 16 Skodele z rahlim klekom 17 Skodele z ravnim ustjem 18 Skodele z izvihanim ustjem kep. 1) v bližnji županiji Zala na Madžarskem. Datirane so v pozno bronasto dobo Bd D - Ha A. Pogosti so tudi na grobiščih vi-rovitiške skupine iz Drlajnovca (Majnarič Pandžič 1988, 24, T. VI, 4) in Virovitice (Vinski Gasparini 1973, T. 7, 2; 8, 1; 11, 1, 2, 3, 5) ter v naselbini Kalnik-Igrišče (Vrdoljak 1994, 55, T. 10, 1). Znana je tudi oblika lonca s cilindričnim vratom in izvihanim ustjem (G205), ki ima najbližjo parelelo v Dolnjem Lakošu (Šavel 1994, pril. 31, 6, 7; Dular et al. 2002, T. 5, 12). Lonci s kratkim stožčastim vratom in rahlo izvihanim ustjem (sl. 27, 3) Pogosti so lonci s kratkim vratom in rahlo izvihanim ustjem (G183, G184, G185, G186) (sl. 27, 3), ki imajo primerjave med lonci iz Olorisa pri Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, 148, sl. 5: L 8; T. 8, 17; 32, 2; 51, 2; 62, 6). Podobni so bili najdeni v Rabelčji vasi pri Ptuju (Strmčnik Gulič 1988-89, T. 5: 3, 4; 6: 2). Od omenjene skupine izstopa lonec z rahlo izvihanim ustjem in prilepljenim vodoravnim rebrom, okrašenim z vtiski na trebuhu (G181). Identičen lonec je znan iz naselbine v Rabelčji vasi (Strmčnik Gulič 1988-89, T. 2: 8: 11) in iz Nagyrecse-Barakä-dülö (Fullar 2008, 91, Fig. 4, 716.142.1.27). Lonci s stožčastim vratom in uvihanim ustjem (sl. 27, 4) Ta tip posod je na najdišču dobro zastopan (G3, G59, G61, G62, G64, G65, G92, G376, G401, 402) (sl. 27, 4), nekateri odlomki imajo rob ustja rahlo izvihan (G62, G65, G92, G401). Lonce, podobne našim, najdemo na najdišču Jakopovec-Blizna na Hrvaškem (Be-kič 2006, 155, T. 8, 4), v naselbini Retznei (Schrettle/Tsironi 2007, 128, Taf. 1, 2; 3, 3), kjer so opredeljeni v srednjo in mlajšo srednjo bronasto dobo Bd C. Znani so tudi iz Petzelsdorfa na avstrijskem Štajerskem (Bartl/Fürnholzer 2007, 178, 1, 4). Oblikovno pa so blizu stožčastim loncem iz Olorisa, pri katerih je ustje ravno (Dular et al. 2002, T. 39, 4, 5). Trebušasti lonec z izvihanim ustjem (sl. 27, 5) Med najdbami je tudi manjši trebušast lonec bikonične oblike, ki je imel stanjšan vrat in rahlo izvihano ustje (G204) (sl. 27, 5). Podobni so znani iz Dolnjega Lakoša (Šavel 1994, pril. 38, 3, 4), najboljša primerjava pa je iz Rabelčje vasi (Strmčnik Gulič 1988-89, T. 4:4). Lonec s stožčastim vratom in ravnim odebeljenim ustjem (sl. 27, 6) Znana je le ena posoda (G293) (sl. 27, 6), ki ima dobre primerjave v naselbini Oloris pri Dolnjem Lakošu (Šavel 1994, pril. 33, 3; 35, 3; prim. Dular et al. 2002, T. 16, 2, 3) in Rabelčji vasi (Strmčnik Gulič, 1988-89, T. 4, 1). Najdemo jih še na najdišču Muraszemen-ye-Aligvari-mezo (Szaraz 2006, 7. kep: 8) v bližnji županiji Zala na Madžarskem. Med oblikami lončenine je tudi lonec s pokončnim vratom, ki prehaja v kroglasto ostenje (G382), zelo mu je podoben lonec iz Rabelčje vasi (Strmčnik Gulič, 1988-89, T. 4, 1). Redki pa so lonci s pokončnim vratom, ki prehaja v ovalno ali kroglasto ostenje (G285, G286, G323, G324), pri nekaterih pa je ustje rahlo izvihano (G280, G281, G396) (prim. Šavel 1994, pril. 38, 2; Dular et al. 2002, 146, sl. 4, L1). Lonci z ozkim stožčastim vratom in izvihanim ustjem (sl. 27, 7) Ta tip posod je dobro zastopan med keramičnimi oblikami (G60, G212, G211, G280, G281, G378) (sl. 27, 7). Podobne posode so pogoste v naselbini v Dolnjem Lakošu, zlasti med nekaterimi posodami tipa loncev L 7 (Dular et al. 2002, sl. 5, L7). Pogoste so tudi v Rabelčji vasi (Strmčnik Gulič 1988-89, T. 5, 9-15, 21). Med lonce verjetno sodita odlomka trebušaste (G191) in usločene (G190) posode z bradavicama na najširšem obodu. Podobno oblikovan lonec je bil odkrit v grobu 13 z nekropole Drljanovac na Hrvaškem (Majnarič Pandžič 1994, 56, Tab. 3, 3). Sklede Odkrite so bile sklede konične oblike, sklede z izvihanim, sklede z ravnim, skoraj uvihanim ustjem in sklede z uvihanim ustjem. Konične sklede (sl. 28, 8) Ohranjen je del konične sklede z nastavkom za trakasta ročaja (G140) (sl. 28, 8). Primerjamo jo lahko s podobnimi iz Dolnjega Lakoša (Dular et al. 2002, T. 43, 3), Rabelčje vasi (Strmčnik Gulič 1988-89, T. 1, 11), Rogoze (Črešnar 2010, Fig. 6: So1d, G487, G798) in primerki iz Gleinztala (Heymans 2007, 149, T. 3: 22, 23) na avstrijskem Štajerskem in na najdišču Muraszemenye-Aligvari-mezo (Szaraz 2006, 7. kep: 3) v bližnji županiji Zala na Madžarskem. Sklede z izvihanim ustjem (sl. 28, 9) Značilno obliko posod bronaste dobe predstavljajo odprte sklede z rahlim klekom v profilu ustja. Na našem najdišču sta bili odkriti dve taki skledi (G187, G400) (sl. 28, 9). Najbližjo analogijo najdemo med skledami iz naselbine v Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, T. 18, 1) in Rogozi (Črešnar 2010, Fig. 6: So5, t. 2: 5, pl. 2: 5). Najdemo jih še med keramičnim gradivom iz Lödersdorfa pri Feldbachu (Jilg 2007, Fig. 4: 6), Galambok-Harsas-erdo (Szaraz 2008, 5. kep. 5), v grobu 2 iz nekropole Sävoly-Baböcsa na Madžarskem (Boulud 2000, 140, 2, 8), v grobu 12 iz Drljanovca na Hrvaškem (Majnarič Pandžič 1994, 55, Tab. 2, 1) ter grobovih 2, 3 in 5 iz Virovitice (Vinski Gasparini 1973, T. 8, 2, 9; 9, 3). Odlomek ustja podobno oblikovane sklede je bil odkrit tudi na najdišču Jakopo-vec-Blizna (Bekič 2006, 155, T. 8, 5). Polkroglaste sklede z odebeljenim in ravno odrezanim ustjem (sl. 28, 12) Polkroglaste sklede z ravnim ali rahlo zaobljenim ustjem (G296, G333, G399) (sl. 25, 12) so znane iz Dolnjega Lakoša, primerljive so predvsem s tipom skled S6 (Dular et al. 2002, 152, sl. 8, S 6, T. 62, 1; prim. Šavel 1994, 62, pril. 30, 8, 9, 11, 12; 34, 12; 35, 20). Zastopane pa so tudi v Rabelčji vasi in Lamperstättenu in Hasreithu na avstrijskem Štajerskem (Heymans 2007, 149, T. 2: 12, 13, 14). Polkroglaste sklede z uvihanim ustjem (sl. 28, 11) Pogoste so polkroglaste sklede z uvihanim ustjem (G295, G328-332) (sl. 28, 11). Zanje najdemo analogije v Rabelčji vasi (Strmčnik Gulič, 1988-89, T. 4, 21), Rogozi (Črešnar 2010, 25, Fig. 8: Sz2a, pl. 19 Skodele bikonične oblike z ročajem in izvihanim ustjem 20 Posode na nogi 21 Pokrov 22 Pyraunos M dL-A— 23 Okras na posodah 1 Vrezan okras 2 Okras vodoravnega gladkega rebra 3 Okras vodoravnega rebra z vtiski 4 Okras členjenega rebra raznih kompozicij 5 Okras navpičnih in poševnih reber 6 Okras poševnih kanelur :nfw sN 7 Okras okroglih bradavic s kaneluro 24 Piramidalne uteži 25 Vijčka bikonične oblike 26 Jantarnajagoda 27 Ročaji 1 Tunelasti ročaji 2 Ročaji z dvema luknjicama G311 G289 G288 3, 7; 7, 5; 16: 1-3, 7), v objektu 278 iz Szombathelyja-Reiszig erdö (Ilon 2004b, 240, T. LVI, 4), Nagyrecse-Baraka-dülö (Fullar 2008, 91, Fig. 5, 716. 63. 1. 1., 716. 251. 1. 30., 716. 251. 1. 29.) v zalski župa-niji na Madžarskem in iz Lamperstättena in Hasreitha (Heymans 2007, 149, T. 2: 10, 11). Med omenjenimi skledami izstopa globoka skleda z dvema bradavicama na trebuhu (G327) (sl. 28, 11). Podobne so bile odkrite v Rabelčji vasi (Strmčnik Gulič, 1988-89, T. 4, 21), Rogozi (Čre-šnar 2010, 23-26, Fig. 8, Sz3b, pl. 8: 13; 9: 1; 16: 6), v objektu 278 iz Szombathelyju-Reiszig erdo (Ilon 2004a, 238, T. LIV, 4; LVI, 8), naselbini Nagyrecse-Baraka-dülö (Fullar 2008, 91, Fig. 5, 716. 140. 1. 10.), Vocinu (Ložnjak 2003, 43, T. 1, 2), Drljanovcu (Majnaric Pandžic 1988, T. I, 1; T. III, 4), predvsem pa so pogoste v naselbinskih kontekstih kot, denimo v Kalnik-Igrišču (Vrdoljak 1994, 59, 61, 62, T. 14, 2; 16, 4; 17, 4). Med sklede uvrščamo tudi odlomke ustij (G138, G232, G303-305, G335-344). Sklede z lijakastim ustjem (sl. 28, 10) Znan je tudi tip sklede z lijakastim vratom in ravnim odrezanim ustjem (G334) (sl. 28, 10), analogije najdemo med skledami iz Lamperstättena in Hasreitha (Heymans 2007, 149, T. 2: 16, 3: 20, 21). Posebne oblike sta dve skledi s klekom in izvihanim ustjem (G288, G289) (sl. 28, 13), prva je ohranjena skoraj v celoti, druga pa le v osrednjem delu. Tik pod ramenom se na obeh nahajata dva vodoravna držaja ovalne oblike, ki sta navpično predrta s po dvema luknjicama. Podobna je znana iz objekta 278 iz Szom-bathelyja-Reiszig erdö (Ilon 2004b, 240, T. LVI, 1). Istemu tipu bi-koničnih skled pripada del ostenja z vodoravnima držajema, ki sta navpično predrta z dvema luknjicama (G311). Skodele Na najdišču so bile odkrite številne skodele bikonične oblike (G73, G290, G360, G394) (sl. 28, 14), znane pa so tudi trebušaste skodele s kratkim vratom in izvihanim ustjem (G291, G292) (sl. 28, 15). Za bikonične skodele sta značilna zaobljen trebuh in izvihano ustje ter to, da so brez ročajev (G73, G290, G360) (sl. 28, 14), nekatere pa imajo bolj oster klekast prehod iz ramen v vrat (G209, G294, G306, G307) (sl. 28, 16). Podobne so znane iz Dolnjega Lako-ša (Šavel 1994, 66, pril. 28, 14; 30, 4; prim. Dular et al. 2002, 156, sl. 9: Sk1), Rabelčje vasi (Strmčnik Gulič, 1988-89, T. 4, 14), s Šimna pri Gotovljah (Tomažič/Olic 2009, G194), naselbine Mačkovac-Crišnje-vi na Hrvaškem (Karavanic et al. 2002, 59, T. 1, 1-4; Karavanic 2007, 48; Fig. 3, 2), Nagyrecse-Baraka-dülö (Fullar 2008, 91, Fig. 5, 716. 249. 1. 2., 716. 251. 1. 8; prim. Schamberger 2007, T. 1, 1, 2). Podobne oblike, a z ročajem, je skodela, odkrita na najdišču Petzlsdorf na avstrijskem Štajerskem (Bartl et al. 2005, 198, Taf. 2, 2) ter v grobu 16 z najdišča Uhersky Brod na Moravskem, kjer je datirana v čas starejše KŽG (Bd D-Ha A) (Parma 2004, 259, 283, obr. 26, 2). Skodelo izrazito bikonične oblike (G394) (sl. 28, 14) bi lahko primerjali s sorodnimi primerki iz Dolnjega Lakoša (Dular et al. 2002, T. 25, 3), Rabelčje vasi (Strmčnik Gulič, 1988-89, T. 4, 10, 12, 14). Podobna črepinja je bila odkrita tudi v objektu PO 235 na Gomilah pri Lenartu, kjer je datirana v Bd C oziroma je rezultat absolutne datacije pokril časovni horizont od začetka 15. do sredine 13. sto- letja pr. n. š. (Tomaž 2010, 31, 32, G10). En kos pa izvira tudi z najdišča Šiman pri Gotovljah (Tomažič/Olic 2009, 95, G197). Podobne najdemo tudi v naselbinah Vorwald (Wedenig et al. 1991, 221, T. 5, 5, 7) ter Lamperstätten in Hasreith (Heymans 2007, 155, Taf. 1, 2) na avstrijskem Štajerskem. Podobni skodeli sta bili odkriti tudi v vodnjaku v Dunakesziju na Madžarskem, ki je bil datiran na prehod iz Br C v Br D (Szilas 2002, 293-295, 301, Abb. 3, 2, 3). Skodela z najdišča Gelesziget je bila datirana v Bd C (Horvath 1994, 225, 4. kep, 2). Prav tako pa je bila podobno oblikovana skodela, vendar z ožjo stojno površino, odkrita v grobu 16 najdišča Uhersky Brod na Moravskem, kjer je bila datirana v čas starejše KŽG (Bd D-Ha A) (Parma 2004, 259, 283, obr. 26, 2). Skodela konične oblike z rahlo izvihanim ustjem in kroglastim trupom (G74) (sl. 28, 16) ima dobro primerjavo v oblikovno sorodni posodi z najdišča Muraszemenye-Aligvari-mezö (Szaraz 2006, 8. kep: 1) v bližnji županiji Zala na Madžarskem. Podobno je oblikovana skodela (G386), ki ima lijakasto izvihano ustje (prim. Dular et al. 2002, 154, sl. 9, tip Sk 2, T. 19, 12). Skodela podobne oblike je bila odkrita v grobu 10 z najdišča Hustopeče na Moravskem, v katerem je na podlagi analize keramike Parma prepoznal predvsem podonavske elemente ter ga uvrstil v čas Bd D-Ha A (Parma 2004, 256, 257, 273, obr. 16, 3). Podobna skodelica je bila odkrita med naselbinskimi najdbami iz časa kulture žarnih grobišč znotraj gradišča Pecs-Jakabhegy (Maraz 1979, 80, Abb. 2, 2) ter v grobu 3 iz Sirove Katalene (Vinski Gasparini 1973, T. 15, 3). Posebno skupino pa predstavljajo trebušaste skodele s kratkim vratom in izvihanim ustjem (G291, G292) (sl. 28, 15). S poševnimi kanelurami na trupu je bila okrašena skodela (G291). Med najboljše primerjave sodi podobna skleda iz groba 13 najdišča Bala-tonmagyaröd-Hfdvegpuszta na Madžarskem, ki je datirana v Ha A1 (Horvath 1994, 235, 14. kep. 1). Na Madžarskem so znane še iz grobišča Vörs-Battyani disznölegelö (Dular et al. 2002, 193, sl. 31, gr. 185, 7, po Honti 1993), naselbine Pecs-Jakabhegy (Maraz 1987, 48, pl. 1, 1) in iz grobov 10 in 14 grobišča Tököli (Patek 1958, 394, 395, 3. kep. 2, 4. kep. 4), iz objekta 278 iz Szombathelyja-Reiszig erdö (Ilon 2004b, 240, 238, T. LIV, 1), iz groba 1 iz Jak-Cserhidi major (Ilon 2004a, 237,T. XVII). Na avtrijskih najdiščih pa se tovrstne skodele pojavljajo v horizontu Baierdorf-Velatice (Göller 1995, 276-279; Lochner 1994, 197, Abb. 1059). Pogoste so tudi na hrvaških najdiščih iz Jakopovec-Blizna (Bekic 2006, 157, T. 10, 1), groba 3 iz Drljanovca (Majnaric Pandžic 1988, T. 1, 4), groba 2 iz Zagreba-Vrapče (Vinski Gasparini 1973, T. 23, 5) ter uničenega groba iz Male Pupelice (Majnaric Pandžic 1988, 22, sl. 2). Po kaneliranem okrasu se na obravnavane skodele navezuje tudi vrček (G208) (sl. 28, 15). Odlomki podobnega vrčka so bili odkriti tudi v jami 309 v Olorisu (Horvat Šavel 1989, T. 6, 19, 20; Šavel 1994, 63, pril. 37, 24, 26; Dular et al. 2002, T. 15, 12) ter v jami 6 iz Rabelčje vasi (Strmčnik Gulič 1988-89, T. 7, 2) in iz objekta 278 iz Szombathelyja-Reiszig erdö (Ilon 2004b, 239, T. LV, 7). Odkriti sta bili tudi dve skodeli z le rahlo izvihanim ustjem, prva ima rahel klek na prehodu iz trebuha v pokončen vrat, trakast ročaj pa sega od ramena do vratu pod ustjem posode (G287) (sl. 28, 17) (prim. Ilon 2004b, 239, 240, T. LV, 4; LVI, 5). Zelo podobna je skodeli (G142) iz jame SE 337 na obravnavanem najdišču, ki je datirana v srednjo bronasto dobo. Druga je bikonična skodela (G368) (sl. 28, 18) z rahlo izvihanim ustjem in ročajem. Primerno analogijo najdemo v Rabelčji vasi (Strmčnik Gulič 1988-89, T. 2, 1), iz naselbine Špišic Bukovica na Hrvaškem (Dular et al. 2002, sl. 39: 2, po Pavišic 1991). Podobna je bila odkrita v objektu 278 iz Szombathelyja-Reiszig erdo (Ilon 2004b, 240, T. LVI, 2), na najdišču Galambok-Härsas-erdo (Szäraz 2008, 76, Fig. 6, 6) ter v grobu 8 z grobišča Sävoly-Baböcsa na Madžarskem (Boulud 2000, 141, 3, 9). Znan je tudi večji kos bikonične skodele z rahlo izvihanim ustjem in ročajem (G395) (sl. 29, 19). Podobna posoda je znana iz groba 1 iz Ptuja (Jevremov 1988-89, 177, sl. 2, 1; prim. Fullar 2008, 91, Fig. 4, 716. 79. 1. 1.). Veliko bolj izvihano ustje in daljši vrat ima skodela ali vrč (G210) (sl. 29, 19). Podobni vrči so bili odkriti v grobu 12 iz grobišča Bala-tonmagyaröd-Hfdvegpuszta, ki je datirano v Bd D (Horvath 1994, 232, 11. kep. 5), ter v naselbini Šiman pri Gotovljah (Tomažič/Olic 2009, 95, G196). Podobna posoda je bila odkrita v naselbini v Rogozi (Strmčnik Gulič 2001b, 180, T. 8, 1; Črešnar 2010, 30, Fig. 12) in v grobu številka 3 nekropole Sävoly-Baböcsa (Boulud 2000, 141, 3, 3). Med vrče oz. skodele uvrščamo kos črepinje z ročajem in izvihanim cilindričnim vratom (G381). Posode na nogi (sl. 29, 20) Na najdišču so bili odkriti ostanki treh posod, ki pripadajo posodam na nogi. V prvem primeru gre za kos, kjer se noga stika z re-cipientom posode (G361), vendar zaradi fragmentiranosti rekonstrukcija oblike posode ni mogoča. Drugi primer predstavlja v celoti ohranjena skledica na masivni polni nogi (G274). Dno posode je ravno, prehod v ostenje pa je izrazito zožen ter koničen. Gre za plitev »krožnik«, ki ima skoraj ravno prirezano ustje. Manjše posode, domnevno skledice, na nizki polni nogi so bile odkrite tudi v Rogozi pri Mariboru, kjer sodijo med starejše odkrito gradivo (Strmčnik Gulič 2001a, T. 3, 5). Tudi odlomek posode na nogi bi lahko bil podobne oblike (G275), vendar z nekaj razlikami. Dno je rahlo vbočeno, prehod v ostenje pa zelo položen. Pokrov Med keramičnim gradivom je tudi keramičen kos, za katerega sklepamo, da je del pokrovke (G81) (sl. 29, 21). Okrogla keramična ploščica z navzdol upognjenim robom ima na spodnji strani izdelan nizek prstan. Zgornji del, kjer se je domnevno nahajal držaj, je odlomljen. Pyraunos (?) Posebnost predstavlja kos keramične posode, katere ostenje je razcepljeno (G201) (sl. 29, 22). Ker je odlomek majhen, rekonstrukcija ni mogoča, vendar se ponujata dve možnosti. Glede na primerjavo z dvoročajnim loncem, ki ima na notranji strani izdelan nosilec za pokrovko (G163), je možno, da gre za odlomek enake posode. Upoštevajoč ožgano notranjost odkritega odlomka pa lahko domnevamo, da gre za odlomek pyraunosa, pri čemer bi zadnji predstavljal najstarejši odkriti primerek na področju današnje Slovenije (prim. Pavlovič 2008). Lonček Med miniaturne posodice uvrščamo do polovice ohranjen majhen lonček, ki je na najširšem obodu okrašen z ozkim vodoravnim izstopajočim rebrom (G200). Okras na posodah (sl. 29, 23) Okrase posod lahko razdelimo na vrezane in nalepljene. Slednji nastopajo v obliki bradavic in reber, razčlenjenih ali gladkih, tudi v kompozicijah. Vrezani okrasi so le na treh manjših kosih. En odlomek ima med dvema navpičnima vrezoma tri v obliki črke V oblikovane vreze (G313) (sl. 29, 23, 1). Z vrezanimi okrasi je okrašeno tudi lako-ško posodje, najpogostejši motivi so snopi poševnih in ravnih črt in šrafirani trikotniki (Dular et al. 2002, 159, sl. 11, 12-14; Črešnar 2010, Fig. 4: 6: 7: 9-11), prim. Balatonmagyaröd-Hidvegpu-szta (Horväth 1994, 224, 3. kep. 2), Gelesziget (Horväth 1994, 224, 4. kep. 7; 6. kep. 5), Retznei (Schrettle/Tsironi 2007, 141, T. 5, 16) in Hörbing (Bernhard 2007, 224, T. 1, 2). Drugi je okrašen s poševnimi vrezi (G254), tretji pa s snopom navpičnih vrezov (G393). Najštevilnejši okras posod predstavljajo prilepljena plastična vodoravna rebra, ki so lahko gladka (G3, G33, G70, G75, G110, G116, G206, G242, G243, G244, G245, G246, G247, G278, G419) (sl. 29, 23, 2) ali členjena s prstnimi odtisi ali drugimi vtiski (G27, G28, G30, G50, G52, G66, G68, G78, G85, G111, G181, G188, G207, G250, G251, G252, G276, G277, G314, G380, G401, G417, G418) (sl. 29, 23, 3) (prim. Dular et. al. 2002, 158, sl. 11: 01: 02; Črešnar 2010, Fig. 4: 1: 56-59). Z nalepljenimi rebri so lahko izdelane razne zapletene kompozicije (G59, G315) (sl. 29, 23, 4) (prim. Dular et al. 2002, 158, sl. 11: 4). Pogost je okras v kombinaciji navpičnih in vodoravnih ali poševnih in polkrožnih reber (G35, G36, G48, G49, G109, G120, G241, G369, G371) (sl. 29, 23, 5) (prim. Dular et al. 2002, 158, sl. 11: 06-08; Črešnar 2010, Fig. 4: 23: 24: 55). Bolj redko je zastopan na posodju okras kaneliranja (G104, G208, G236, G237, G238, G240, G291) (sl. 29, 23, 6) (prim. Dular et al. 2002, 158, sl. 11: 017; Črešnar 2010, Fig. 4: 34). Znan je tudi okras prilepljenih okroglih bradavic, ki so obdane s krožno kaneluro (G55, G56) (sl. 29, 23, 7) (prim. Dular et al. 2002, 158, sl. 11: 11). Druge najdbe Najdene so bile tri uteži (sl. 29, 24). Nabolje je ohranjena piramidalna utež (G317), ostali dve pa sta fragmentarno ohranjeni (G72, G318) Na najdišču sta bila odkrita dva vijčka bikonične oblike (sl. 29, 25). Prvi je bil v celoti ohranjen (G108), od drugega se je ohranila le polovica (G199). Najdena sta bila dva odlomka žrmelj (G53, G279) in del svitka (G316). Posebnost pa predstavlja razlomljena jantarna jagoda (G102) (sl. 29, 26). Ročaji in držaji Prevladujejo trakasti ročaji (G69, G87, G88, G113, G155, G213, G214, G249, G255, G257, G260, G265, G309, G310, G312, G354, G363, G389J, znani so tunelasta ročaja (G379) (sl. 29, 27, 1) in vodoravni ročaji z dvema luknjicama (G311) (sl. 29, 27, 2) (prim. Dular et al. 2002, 155, 157, sl. 10: R1). Sklep S primerjalno analizo keramičnih najdb nam je uspelo izluščiti vodilne tipe posodja, ki so omogočili natančnejšo časovno opredelitev najdišča v kontekst bronastodobne poselitve. Kakor so pokazale številne analogije, kaže naše keramično gradivo sorodnosti predvsem s sočasnimi, pozno srednjebronastodobni-mi naselbinami, Oloris pri Dolnjem Lakošu in Rabelčja vas ter deloma z najstarejšimi najdbami iz Rogoze v Podravju in Šimna pri Gotovljah iz Savinjske doline. Dobre navezave pa zasledimo na bližnjih madžarskih najdiščih, Balatonmagyaröd-Hfdvegpusz-ta na Madžarskem (Horvath 1994, 219-235), Muraszemenye-Ali-gväri-mezö (Szaraz 2006, 171-187), Nagyrecse-Barakä-dülö (Ful-lar 2008, 79-92) in Szombathelyja-Reiszig erdo (Ilon 2004a) in na najdiščih iz srednje in pozne bronaste dobe na avstrijskem Štajerskem: Lödersdorf (Jilg 2007, 117-123), Retznei (Schrettle/Tsi-roni 2007, 125-141) Lamperstätten in Hasreith (Heymans 2007, 143-162) ter najdiščih virovitiške skupine Virovitica, Drljanovac, Mačkovac-Crišnjevi. Najboljše in najštevilčnejše paralele za naše posodje prihajajo iz t. i. horizonta Oloris-Rabelčja vas, ki je datiran v Bd C/Bd D. Po mnenju Teržanove naj bi naselbina v Olorisu nastala v času srednje bronaste dobe, Bd B2/C1 in bi naj v svoji začetni stopnji sodila v kulturni krog kulture gomil (Teržan 2010, 151-160). Za večino posodja smo našli analogije v gradivu iz Dolnjega Lakoša. Predvsem so si podobni lonci rahlo bikonične oblike s kratkim vratom in ostro izvihanim vodoravnim ustjem (G171, G182, G188, G189, G282, G283) (sl. 27, 2), lonci s kratkim vratom in močno izvihanim ustjem (G181, G183, G184, G185, G186) (sl. 27, 3), lonec z ravnim odebeljenim ustjem (G293) (sl. 27, 6), trebušasti lonec z izvihanim ustjem (G204) (sl. 27, 5), pogosti so tudi lonci z ozkim stožčastim vratom in izvihanim ustjem (G60, G212, G211, G280, G281, G378) (sl. 27, 7). Dobre primerjave najdemo tudi za konične sklede (G140) (sl. 28, 8), sklede z izvihanim ustjem (G187, G400) (sl. 28, 9), za polkroglaste sklede z ravnim ali rahlo zaobljenim ustjem (G296, G333, G399) (sl. 28, 12), za skodele bikoničnih oblik (G73, G290, G360, G394) (sl. 28, 14) in vrček s kaneliranim okrasom (G208) (sl. 28, 15). Posebnost med keramičnimi oblikami na našem najdišču predstavljata bikonična pitosa z zaobljenim trebuhom z okrasom dveh okroglih bradavic, obdanih s kaneluro (G55, G56) (sl. 27, 1). Prav tako so tuja oblika lakoškim tipom posod trebušaste skodele s kratkim vratom in izvihanim ustjem z okrasom poševnih kane-lur (G291) (sl. 28, 15), ki so datirane v Ha A1 (Horvat 1994, 14. kep: 1). Posebnost sta tudi dve izrazito bikonični skledi (G288, G289) (sl. 28, 13), skodela (G210) in skodela s pokončnim vratom (G287). Predstavljene najdbe nam kažejo, da lahko nastanek naselbine Pod Kotom-sever datiramo v čas prehoda Bd C/Bd D, njeno za-mrtje pa v stopnjo Ha A1. To datacijo podpirajo rezultati radio-karbonskih datacij 14C oglja iz jam SE 383, SE 361, SE 385 in SE 71, ki kažejo enoten časovni razpon2. Najstarejši datum iz jame SE 361 določa zgornjo mejo poselitve 1322-1191 pr. n. š. (2! cal pri verjetnosti 77,5 %), spodnjo mejo (SE 383) pa določa datum 1314-1127 2 Podrobnosti o radiokarbonskih analizah vzorcev za navedene jame glej pri posameznih opisih stratigrafskih enot. pr. n. š. (2! cal pri verjetnosti 94,4 %). Poselitev na pozno sre-dnjebronastodobni naselbini Pod Kotom-sever je torej trajala od konca 14. stoletja do začetka 12. stoletja pr. n. š. Prostor na najdišču Pod Kotom-sever je bil poseljen skozi celotno bronasto dobo. Najzgodnjejše najdbe (G1, G2) sodijo v zgodnjo bronasto dobo in so pripisane kulturi Kiszapostag oz. v stopnjo konca Bd A1 in v A2 po Reineckeju z možnostjo trajanja še v zgodnjo obdobje Bd B1. Intenzivna poselitev prostora se je nadaljevala v srednji bronasti dobi, o čemer pričajo naselbinske ostaline, ki so datirane v čas od konca Bd B1 pa do Bd C2. V pozni srednji bronasti dobi poselitev zajela novo območje, ki je ločeno od naselbine iz srednje bronaste dobe. Njen nastanek in obstoj sodita v čas prehoda Bd C/Bd D do Ha A1. Latenski bojevniški grob Med odkopanimi objekti in najdbami na najdišču Pod Kotom-sever izstopa žgan moški latenski grob, označen kot SE 399. Lega in opis groba Ostanki groba so bili prepoznani kot stisnjena ožgana gmota kosov železa, odlomkov keramike, kosti in oglja, velikosti 0,48 x 0,16 m, v zahodnem profilu jarka SE 101, ki je bil izkopan v smeri se-verovzhod-jugozahod v sek. II, kv. 4 (sl. 31). Obris grobne jame ni bil razviden, saj je bilo dno groba le 35 cm vkopano v temno sivo in rjavo plast zemlje v spodnjem delu profila nasutja jarka SE 101, v plasti SE 101. Zgornji del groba je poškodovalo oranje, odlomki lončenine so bili z oranjem razvlečeni na južno stran groba. V profilu je bila v spodnjem delu SE 100/101 v kv. 4 v sek. 5 opažena koncentracija keramike, oglja in železa. Ko smo kasneje poglobili celotno površino kvadranta, se je pokazalo, da gre za žgan grob SE 398/399. Velikost ohranjenega groba je znašala 0,55 m x 0,40 m. Grobno žgano gmoto je na eni strani omejeval zvit prelomljen meč. Veliko sežganih kosti je ležalo na dnu groba na severozahodni strani. Ostanki oglja so bili koncentrirani nekoliko više na jugovzho- 30 Grobni pridatki iz keltskega groba (SE 399). dnem delu. V sredini groba je bilo več delno ohranjenih posod, pod rdečkasto skledo je bilo ob odkrivanju vidno rezilo škarij. Po temeljiti konservatorski obdelavi in restavriranju razorane lončenine, pobrane ob grobu, so grobno celoto sestavljali: železen zvit meč (G524-527), železne škarje (G533), železna sulična ost (G528), železna ščitna grba (G529), večji železen obroček z več manjšimi železnimi obročki (G530), kamnita brusa (G531, G532), štiri sklede (G534-G537) in dva lonca (G538, G539) (Kerman 2009, 283-292) (sl. 30). Časovna opredelitev grobnih pridatkov Za časovno in kulturno opredelitev grobnega inventarja sta na voljo značilna latenska bojna oprema in na vretenu izdelana la-tenska lončenina. Meč (G524-527) z dolgim in masivnim ročajem rombičnega preseka in nožnice, ki je okrašena z dvojnim S, na vrhu pa ojačana z grebenastim branikom, stranskimi obrobami in zaokroženo konico z okrasom koncentričnih krožcev, je značilna oblika pozno-latenskega obdobja (npr. Zahar 1974). Za skupino 7 po Lejarsu so značilne nožnice z dvojno S vezjo, imajo pa tudi podobne okrogle ploščice z zanko v obliki mostička za obešanje. Ta skupina je na podlagi grobnih celot opredeljena v čas prehoda iz Lt C2 v Lt D1 horizont (Lejars 1994, 38, 53-54, 161). Podobne nožnice z dvojnim S okrasom so znane na grobišču v Rojah pri Moravčah (Knez 1977, T. 2, 1; 3, 8; 7, 1, 2, 4), iz groba 169 z Beletovega vrta v Novem mestu (Knez 1992, T. 59-60) in iz groba 1 iz Mokronoga, skupaj s fibulo tipa Beletov vrt, dvema obročkoma in umbom tipa Skorba (Guštin 1977, 72, T. 9: 2; 1984, 331-333; Božič 1999, 195). Med zgodnje nožnice z okrasom dvojnega S sodi primerek iz groba 521 na Kapiteljski njivi pri Novem mestu s kratkim okovanim zaključkom z okrasom koncentričnih krožcev na spodnjem delu meča (Križ 2006, 26-28, T. 82, 6). Novomeški grob je vseboval še zvit meč z osrednjim rebrom in zaključkom trnastega ročaja, kratko sulično ost, pravokotno šči-tno grbo (umbo) z ohranjenim žebljem in tri keramične posode (Križ 2006, 93-94, T. 81; 82). Klasični poznolatenski meči in nožnice z okrasom dvojnega S se od predstavljenih mečev razlikujejo zaradi triromboidnega križnega prereza, ki je pogost v območju mokronoške skupine ter tudi na področjih, ki so jih naseljevali Skordiski (Todorovic 1972, 72, T. 5, 2; 88, 1; Božič 1981, 319). Za tipološko in kronološko opredelitev obravnavanega meča so nam v oporo meči iz keltskega žganega grobišča Isola Rizza v bližini Verone. Dobro primerjavo najdemo v grobu 92, kjer je zvit meč na zgornjem delu nožnice okrašen z dvojnim S, na spodnjem delu pa s krožcem; identična pa je tudi okrogla zanka za obešanje. Meč je uvrščen na prehod med stopnjama Lt C v Lt D, v grobu 135 pa skupaj s ščitno grbo tipa Mokronog-Arqu sodi v stopnjo Lt D1 (Salzani 1996, 64-65, Tav. 41, 14a, 83-84; 63, 7). Začetki tega tipa orožja s konca Lt C2 so potrjeni z nožnico iz groba v Introbiu (De Marinis 1977, 37, T. 10: 11). Za zvito železno sulično ost z ozkim listom in izrazitim rebrom rombičnega preseka, ki prehaja v kratki tul (G528), najdemo dobre primerjave v grobovih, ki so datirani na konec srednjega la-tena. V grobovih 239 in 522 s Kapiteljske njive pri Novem mestu jo najdemo skupaj s trakastim umbom in sodčasto izboklino (Križ 2006, 87, T. 61: 3; 83: 4). V žganih grobovih iz poznolatenske-ga obdobja v severni Italiji se pojavljajo skupaj z meči z okrasom dvojnega S na nožnici (Salzani 1996, 65, tav. 40, 10; 84; 64, 5; De Marinis 1977, 37, pl. 10, 7). Za slabo ohranjeno ščitno grbo (G529) s trakastim osrednjim delom, trapezasto nakazano razširitvijo krilc na eni strani in z ohranjeno okroglo ploščato glavico žeblja ne najdemo prave primerjave. Če je rekonstruirana trapezasta razširitev pravilna, jo lahko primerjamo s podobno iz grobišča Roje pri Moravčah (Knez 1977, 108; 8: 1) in iz Introbia v bližini jezera Como (De Marinis 1977, 37, pl. 10: 5). V drugačni rekonstrukciji je ščitna grba primerljiva s poznolatenskimi trakastimi ščitnimi grbami z dvema diskastima žebljema, ki so znane iz že omenjenih grobov 521 in 522 na grobišču na Kapiteljski njivi (Križ 2006, 59, T. 82, 4; 84. 8). Med osebno opremo keltskega bojevnika sodijo škarje, ki so pogost pridatek v grobnih inventarjih. Škarje z ročajem omega oblike in paličastima krakoma kvadratnega preseka (G533) so podobne klasičnim poznolatenskim primerkom (Božič 1981, 320, T. 4, 40: 8, 3; 1987, 878, sl. 46, 6). Omega oblikovani ročaji ška-rij se pojavljajo v Lt C2, kakor kaže grob 19 iz Dobove (Guštin 1984, 331-333, sl. 21, 3). V poznem latenu jih najdemo v Rojah pri Moravčah (Knez 1977, T. 10, 1) in med gradivom iz depoja v Modreju (Guštin 1991, 65, T. 45, 3). S področja Skordiskov so pogoste v grobišču na Karaburmi (Todorovič 1972, 80, T. 1: 4; 30: 15; 34: 5; 36: 4; 37: 4; 39: 9). Železna zapestnica z navito žico na koncu in devetimi majhnimi železnimi obročki (G530) sodi med preproste oblike nakita, ki se v moških grobovih pojavljajo v poznem latenu, predvsem na poselitvenem področju plemena Skordiskov (Božič 1981, 320, T. 4. 46; prim. Todorovič 1972, gr. 78, 105, 137; 26, 2; 32, 2; 36, 6). Brusi (G531, G532) brez luknjice so značilna oblika za poznola-tensko obdobje (Božič 1981, 320). Sorodni primerki so znani s področja vzhodnih Keltov, in sicer iz Karaburme, kjer najdemo brus v grobu 12 skupaj z bronasto zajemalko vrste Pescate. Nekoliko večji primerek iz groba 97 je bil najden skupaj s škarjami omega oblike (Todorovič 1972 , 81, T. 4, 8). Podobni primerki se pojavljajo v grobovih iz srednjelatenskega obdobja v grobu 16 iz Slatine v Rožni dolini pri Celju (Pirkmajer 1991, 29, sl. 28, T. 15, 102) in iz Stojncev (Pahič 1966, 316, T. 15: 4). Sklede z izvihanim ustjem (G535-G537) imajo dobre primerjave na grobišču v Karaburmi, kjer so opredeljene v poznolatensko obdobje (Božič 1981, 320, T. 5, 57) in na poznolatenskih najdiščih v Slavoniji (Dizdar/Potrebica 2002, 117, T. 6, 2, 3). V to časovno obdobje sodijo primerki izvihanih skled iz Roj pri Moravčah (Knez 1977, T. 12, 4) in naselbinskih objektov v avstrijskem Oberleiserbergu (Kern 1996, 387-388, sl. 6). Sklede z rahlo izbočenim dnom (G534) in ravno odrezanim nekoliko navznoter usmerjenim ustjem so znane na poznolatenskem grobišču Beletov vrt pri Novem mestu (Knez 1992, T. 42, 10; 43, 3; 64, 11) in iz grobišč pri Veroni (Salzani 1998, 48, 108, T.42, Bc). Za trebušasti lonec z izvihanim ustjem (G538) in kratkim cilindričnim vratom lahko najdemo dobro primerjavo na grobišču Roje pri Moravčah (Knez 1977, T. 12, 3; 13, 6), predvsem pa je ta oblika loncev pogosta na grobišču v Karaburmi (Todorovič 1972, 320, T. 5, 54). Na omenjenih najdiščih so znani trebušasti lonci z izvihanim ustjem in dvema rebroma na vratu (G539) (Božič 1981, 320, T. 5, 52; prim. Todorovič 1972, T. 17: 1; Knez 1977, T. 11, 17). Podobni primerki so znani iz zgodnjerimskih gobov iz Beletovega vrta (Knez 1992, T. 47, 11). Sklep Grobni pridatki, ki sestojijo iz dolgega meča v nožnici z okrasom dvojnega S, škarje z omega ročajem, sulične osti s kratkim nasa-diščem in rombičnim presekom, zapestnice, brusi, ščitne grbe in lončenine, govorijo o vsebini poznolatenskega groba vojščaka. Veliko dobrih primerjav je znanih s področja mokronoške skupine, prav posebej v Rojah pri Moravčah, Mokronogu, Beletovem vrtu v Novem mestu in s Kapiteljske njive pri Novem mestu. Tako orožje lahko najdemo na širšem območju od vzhodnega dela Padske nižine do Spodnjega Podonavja. Zapestnice, škarje, brusi in keramika pa so po drugi strani tipični za območja, ki so jih naseljevala plemena Tavriskov in Skordiskov. Kronološko jih lahko postavimo v fazo Mokronog IIIa/Lt D1, kar sta zadnja tretjina 2. st. in prvo desetletje 1. st. pr. n. š. (Božič 1999, 210-211; Guštin 2001, 35-36). Dodatno oporo k časovni opredelitvi groba nam podaja radio-karbonska analiza vzorca oglja, ki datira grob v čas med 206-48 pr. n. š. (2! cal pri verjetnosti 90,6 %) (sl. 45). Poznolatenska in rimska poselitev Arheološke plasti in strukture Poznolatenske in zgodnjerimske naselbinske ostaline so bile odkrite na južnem delu najdišča (sl. 18, 19, 31). Posamezne slabo ohranjene ostaline, ki so jih sestavljale večje in manjše jame, jarki in vodnjak, so bile vkopane v pas temno sive ilovnate plasti SE 31, debel 20 cm. SE 31 je bila bogata s keramičnimi latenskimi in rimskimi najdbami in je potekala na najdišču od jugovzhoda proti severozahodu skozi sek. I, III, IV, V, VI, v kv. 3 in 4. V sek. II je plast SE 31 označena kot zgornja plast polnila SE 101, nekdanjega jarka in struge SE 101. Del plasti SE 31 je bila tudi večja zgostitev keramike SE 23, manjša pa v sek. VI, kv. 3 (G556-577). Plast SE 31 je globoko oranje močno poškodovalo, prav tako so se najdbe zelo fragmentarno ohranile in so bile med seboj pomešane. Ob latenski in rimski keramiki (G430-433, G541-546) so se v ornici (SE 1) in paleoornici (SE 2) pojavljale tudi posamezne prazgodovinske in srednjeveške najdbe (G579-581). Od naselbinskih ostalin so se ohranila le plitva dna jam. V spodnjem delu plasti SE 31 in plasti SE 101 so bile rimske najdbe redke, prevladovala je predvsem la-tenska keramika (G441-479, G587-614). 31 Južni del izkopnega polja z ostanki rimske in latenske poselitve, M 1:1000. H raziskano območje poznilaten keltski bojevniški grob 1 rimsko obdobje rimskodobna plast objekt možni objekt plast vodnega kanala 593 stratigrafska enota Veliko podatkov o stratigrafiji s predela poznolatenske in zgo-dnjerimske poselitve nam podaja profil vodnega jarka SE 101. Pri strojnem izkopu preseka jarka SE 101 nismo mogli omejiti nekaterih stratigrafskih plasti in vkopov, zato smo jih uvrstili v plast SE 101. Nastanek plasti SE 101 bi lahko povezovali z erozijskim nanašanjem uničenih naselbinskih ostalin iz bližnje okolice. Polnilo jarka SE 101, dolgega 40 x 6 m, ki je nadaljevanje plasti SE 31, se je v sek. II raztezalo od južnega profila v kv. 3 in je potekalo do kv. 6, kjer se je nadaljevalo v severni profil roba izkopa. Zgornji del polnila jarka SE 101 globokega 0,30 do 0,70 m, ki je ležal pod ornico, je bil iz temno sive ilovnate prsti, ki je vsebovala veliko oglja in rimske ter latenske keramike (G441-479). Profil jarka SE 101 od spodaj navzgor so zapolnjevale naslednje plasti. Plasti SE 403 in SE 405 predstavljata večji leči peska, ki sta se nahajali na geološki prodnati osnovi SE 3. Najstarejša kulturna plast SE 103 na dnu jarka SE 101 je vsebovala skromne odlomke keramike iz pozne bronaste dobe (G89-126). Brežino nekdanjega jarka pa je tvorila plast SE 391 v kv. 4. Plast SE 401 je prav tako tvorila polnilo jarka, vendar je bil njen večji del izbrisan v enem od vodno aktivnih obdobij. Tako se je ohranila zgolj na pobočju jarka v kv. 4. V plast SE 393, ki je ležala pod SE 101, sta bili vkopani dve manjši jami SE 395 in SE 397. Plast SE 393 je vsebovala drobce oglja, posamezne odlomke poznolatenske in rimske keramike. Plast ni ostanek poselitve, temveč erozijski nanos nekdanjih ostankov poselitve v neposredni bližini. V spodnjem delu plasti SE 101 je bila v kv. 4 odkrita zgostitev keramike in železa (SE 399). Pri poglabljanju celotne površine kvadranta se je pokazalo, da žgana gmota predstavlja ostanek groba latenskega bojevnika (G524-540). Stavbe Štiri jame SE 221, SE 223, SE 225, SE 623 v sek. III, kv. 2, 3, raznih velikosti od 0,34 m do 0,80 m in globine od 0,08 m do 0,16 m, so orisovale pravokotnik in so bile verjetno stojke nekega nadzemnega objekta. Razporeditev stoj k je imela jasen tloris pravokotne oblike, velik 3 x 3,30 m, kar dopušča možnost, da so pripadale manjši stavbi. Nekatere med njimi so vsebovale odlomke rimske keramike (SE 223: G651-627; SE 225: G628, G629). Prav tako so bile tudi jame (SE 307, SE 679, SE 675, SE 677) raznih velikosti od 0,30 m do 0,78 m in globin od 0,08 m do 0,12 m, ki so ležale na obrobju rimske poselitve, razvrščene tako, da bi utegnile biti del stene z vogalom (ohranjena velikost stavbe 4 x 1,30 m). Vse so bile brez najdb. Vodnjak Osrednji objekt poznolatenske in zgodnjerimske naselbine je predstavljal vodnjak SE 217, okrogle oblike in lijakastega profila v prod skopanimi ravnimi stenami in ravnim dnom, velikosti 4 x 3,8 m in globine 2,70 m. Na prodnatem dnu vodnjaka so bili odkriti ostanki: opaži lesenih desk in dobro ohranjen kvaliteno izdelan majhen lonec iz grobe črne glinene mase z metličastim okrasom (G480). V vodnjaku, ki je bil zapolnjen s temno sivo mastno ilovnato prstjo, so se ohranili odlomki rimske, predvsem pa latenske keramike (G481-511). Najbližjo paralelo za naš vodnjak najdemo v rimski naselbini Gornje njive pri Dolgi vasi z dobro ohranjeno štirikotno leseno konstrukcijo, na notranji strani utr- jeno z navpičnimi bruni, na dnu vodnjaka pa je bil odkrit vrč za zajemanje vode; datiran je v 1. stoletje (Šavel/Kerman 2008, 26, 44). Podobna vodnjaka z majhnim vrčkom na dnu sta bila odkrita v rimskem zaselku Ivankovci pri Lendavi, ki naj bi prav tako imela na dnu jaška kvadraten lesen zaboj (Tušek/Kavur 2011, 23). Večje število pa jih je znanih iz Ptuja (Batisti č Popadic 1980, 2537; Jevremov 1977, 247-251; Mikl 1964-65, 265, pril. 2, T. 6). Radio-karbonska analiza vzorca oglja iz dna vodnjaka je pokazala starost zasipa pri 95,4-odstotni verjetnosti, čas med letoma 47 pr. n. š. in 55 n. š. (glej poglavje Radiokrbonske datacije). Večja jama Med najdiščnimi večjimi objekti izstopa jama SE 227 ovalne oblike (velika 4,8 x 3,6 m in globoka od 0,40 m do 0,50 m), ki je bila odkrita vzhodno od vodnjaka SE 217. Vkopana je bila v plast SE 31 in SE 393. Stene jame so bile strme, neravno dno pa je imelo več jam. V polnilu temno sive ilovnate prsti je prevladovala rimska keramika (G630-646). Ob jami so se na severni in južni strani nahajale jami SE 697 in SE 699 ter manjša stojka SE 701. Jamo bi lahko interpretirali kot shrambno oz. odpadno jamo. Bližina jame stojke (SE 701) nakazuje možnost, da gre za preprost nadstrešek nad jamo. Radiokarbonska analiza vzorca oglja časovno umešča jamo med 121 pr. n. š. in 1 n. š. (81,1% verjetnost, 2! cal). Manjše jame Vodnjak SE 217 in jamo SE 227 je z južne strani obdajalo več večjih in manjših jam, velikih od 0,40 m do 0,88 m in globokih od 0,08 m do 0,24 m, ki so bile večinoma brez najdb SE 625, SE 633, SE 693, SE 697, SE 19 in SE 21. Posamezne jame s skromnimi rimskimi in poznolatenskimi najdbami so bile razpršene na severnem (SE 233, SE 235, SE 231, SE 241, SE 631) in vzhodnem delu rimske naselbine (SE 309). Nekoliko oddaljeni od ostalih naselbinskih ostankov in plasti sta rimskodobna jama SE 351 (G512-516) in plast SE 355 (G517-523), ki sta bili odkriti v spodnjem delu jarka SE 101 na zahodni strani najdišča. V plasti SE 355 so bili odkriti odlomki latenske lončenine. Med poznolatenske skromne ostaline je uvrščena jama SE 241, ki je vsebala majhne težko določljive odlomke latenske keramike. V celoti ohranjena skleda (G540) pa je bila odkrita v plasti SE 393 v sek. III, kv. 3 med vodnjakom SE 217 in jamo SE 227. Jarki Na območju naselbine je bilo odkritih več dolgih in ozkih jarkov, ki so bili usmerjeni severozahod-jugovzhod (v navpično smer SE 25, SE 685, SE 689). Njihova dolžina je znašala do 10 m, približna širina pa od 0,35 do 0,20 m. Manjši jarki, dolgi čez 3 m, pa so bili usmerjeni pravokotno na SE 703) ali poševno nanje (SE 313). Jarki so na posameznih delih zelo poškodovani tako, da je težko opredeliti njihovo funkcijo, ali gre za drenežne jarke ali pa za ostanke arhitekture. Več dolgih jarkov z odlomki rimske keramike, katerih dolžina znaša več 10 m, je bilo odkritih na južnem robu naselbine (SE 17, SE 563, SE 577) in na skrajnem južnem delu izkopavanj (SE 569 in SE 585). V tem jarku je bilo odkritih več manjših skupkov rimske keramike: SE 605 (G657-663), SE 607 (G664-665), SE 609. Dolga jarka, ki sta potekala eden ob drugem v rimski naselbini na Gornjih njivah pri Dolgi vasi, naj bi bila ostanek ograde naselja (Šavel/Kerman 2008, 24). Jarki na našem najdišču, ki je bilo prepleteno z mrežo nekdanjih vodnih korit, so bili najverjetnje namenjeni za odvajanje vode ob nalivih ali poplavah. Najdbe Med poznolatenskimi in zgodnjerimskimi fragmentarno ohranjenimi keramičnimi najdbami je mogoče ugotoviti več oblik posodja. Poleg grafitne lončenine so znani še razni odlomki loncev grobe domače izdelave, posode z izvihanim ozkim ustjem, vrči, sklede, trinožniki in pokrovi. Med uvožene predmete sodita odlomek sigilatne posode (G634) in odlomek stekla (G639). Opredelitev latenskih najdb Grafitna lončenina (sl. 32) Med keramičnim latenskimi najdbami izstopajo odlomki ustij grafitnih loncev in dno (G430, G441, G469, G595) (sl. 32, 1). Izdelani so iz dobro prečiščene gline pomešane z grafitom, od ostalega posodja se ločijo po srebrno sivi barvi. Prvi odlomek ima odebe-ljen kljunast zaključek ustja (G430), pri ostalih dveh je gobičasto ustje manj izrazito (G441, G595). Okras na lončenini je izdelan z navpičnim glavničenjem, ki je na vrhu posode zamejeno s horizontalnima kanelurama (G441, G469). Analogije za lonec z gobičasto odebeljenim ustjem (G430) in lonec z navzven povešeno odebelitvijo (G441) najdemo v II. in III. skupini grafitnega posodja iz Trnave, ki je opredeljeno v srednji laten in začetek poznega latena (Novšak 2006, 23, sl. 35; prim. G50, G52). Podobne oblike ustij grafitnih loncev srečamo v poznolatenskem keramičnem gradivu iz Ormoža (Dular/Tomanič Jevremov 2009, 172, T. 4, 2, 3, 5, 7; 5, 3-5). Posamične primerjave najdemo v krogu vzhodne skupine grafitne keramike iz srednjega, predvsem pa poznolaten-skega obdobja na Moravskem (Meduna 1980, 64-66, 147, Abb. 21: 23, 25, 27; T. 10, 17; 11, 10; 15, 19; 20, 15, 23; 33, 13; 38, 10; 42, 15, 16; 81, 9, 25; 111, 13). Sorodni primerki iz zgodnjerimske jame iz Frauenberga pri Lipnici so datirani v Lt D2 (Heymans 2008, 166, T. 7, 271, 27-2; 8, 27-6, 2, 27-8) in iz insule XL v Flavii Solvi na avstrijskem Štajerskem (Hinker 2006, 52, T. 30, 200). Grafitna lončenina z odebeljenim ustjem in okrasom navpičnih potegov glavnika je značilna oblika posodja poznolatenske-ga obdobja, ki se razteza na širokem področju od južne Nemčije do Karpatske kotline (Kappel 1969, Beil. 2; Meduna 1980, 64-66). Pogosta je tudi v poznolatenskih naselbinah s področja severovzhodne Slovenije. V Prekmurju je bila ugotovljena prisotnost tovrstne keramike v latenskih naselbinah južno od Murske Sobote: Kotare-Baza, Kotare-Krogi (Kerman 2003a, 61-64, 160-162; 2003b, 61-65), Pod Kotom-sever (Kerman 2003c, 211-215) in Nova Tabla (Guštin/Tiefengraber 2001, 114). Odlomki loncev s svitkasto odebeljenim ustjem so izdelani iz fino prečiščene gline oranžno rdeče in sivo rjave barve in dodelani na lončarskem vretenu (G517, G518, G519, G520) (sl. 32, 2) (prim. Gu-štin et. al. 1993, sl. 7, 19). Paralele iz avstrijskega Södingberga iz faze 2 b so datirane v Lt D1 (Tiefengraber 2009, 273-274, Abb. 19: 1, 3). Od omenjene skupine nekoliko izstopa lonec (G443), pri kate- 32 Tipološka tabela latenskih najdb, M 1:8. 1 Grafitni lonci Q'< i 2 Lonci z gobičasto odebeljenim ustjem 9" 3 Sklede s »S« profilom T 7 :o 4 Keramični kelih - bokal G508 rem je ustje odebeljeno in kljunasto izvihano (prim. Guštin/Cunja/ Predovnik 1993, sl. 7, 12; Dular/Tomanič Jevremov 2009, T. 13, 6). Sklede Značilna oblika poznolatenskega posodja so sklede z izvihanim ustjem in klekastim prehodom v trup oz. s S-profilacijo. Izdelane so na lončarskem vretenu iz fine prečiščene gline, ki je oranžno rdeče žgana (G491, G492, G493, G495, G501, G502, G540) (sl. 32, 3). Od navedenih skled se razlikuje skleda (G540) z omfalosnim dnom in ustjem, ki se zaključuje z odebelitvijo. Podobno oblikovano dno imajo sklede iz lončarskega obrata na Spodnji Hajdini (Tomanič Jevremov/Guštin 1996, 19, sl. 5). Sklede S-profila so zelo pogoste v poznolatenskih naselbinah v severovzhodni Sloveniji: Kotare-Baza in Kotare-Krogi pri Murski Soboti (Kerman 2003a, 160-162) in Ormož (Dular/Tomanič Jevremov 2009, 172, T. 8, 1, 3 -5; 9, 1, 6-9). Bližnje paralele pa so znane z naselitvenega območja Skordiskov v Podravini na Hrvaškem (Majnaric Pandžic 1996, 260, Abb. 3: 1, 2, 36; Dizdar 2001, 116, T. 3, 6-9; 6, 5-8; 9, 4-7; 10, 2, 3; 11, 3-4, 6-7; Drnič/Skelac 2008, 393, T. 6, 1-4; Todorovic 1972, T. I, 2, grob 1, T. XX, grob 56, 6, 8; XXXI, grob 100, 1, 2, grob 103, 2), kakor tudi v poznolatenskih naselbinah iz Moravske (Meduna 1980, 86-91, T. 15, 2; 49, 9; 50, 7; 52, 1; 57, 14; 71, 1, 3; 90, 12, 13, 15; 127, 2, 4, 5). V tip skled s S profilacijo bi najverjetneje lahko sodila tudi fragmentarno ohranjena in težko določljiva izvihana ustja tankih sten (G447-449, G452, G494, G496-500Odlomek narebre-ne valovite stene (G508) (sl. 32, 4) bi utegnil pripadati kelihu, ki je značilna oblika posodja v poznem latenu na področju Dolenjske (Knez 1992, T. 35, 8; 42, 16; 58, 6; 65, 9). Od ostalega gradiva je omembe vreden še odlomek ostenja posode z dvema bradavicama (G507) (prim. Novšak 2006, 25, GR 118). Opredelitev rimskih najdb Fina keramika Sigilata (sl. 33, 1) Majhen odlomek neokrašenega izvihanega ustja severnoitalske sigilate (G634) (sl. 33, 1) bi lahko pripadal krožniku oblike Drag. 36 oz. Consp. 39. Ta oblika posodja je značilna za drugo polovico 1. in prvo polovico 2. stoletja, posebej je pogosta v flavijskem obdobju (Brukner 1981, 86, T. 66, 19; Ettlinger et el. 1990, 120, 128; Žer-jal 2005, 269). Med keramičnimi odlomki pa izstopa ostenje trebušaste posode s črno glazuro (G638) temno sive barve, ki bi jo lahko povezali z izdelki panonske žigosane keramike oz. z redukcijsko žgano namizno keramiko s premazom. V Panoniji so jo izdelovali od druge polovice 1., pa vsaj do 3. stoletja (Krajšek/Stergar 2008, 252-254; Vidrih Perko 2006, 90-91; Istenič 1999, 100). Namizna keramika Sklede (sl. 33, 2) Sklede so ob pekačih in vrčih najpogostejša oblika namiznega posodja med rimskim keramičnim gradivom. Posebno obliko imata skledi (G556, G557), ki sta bili izdelani iz fi-nozrnate glinene mase rjave barve s sivo rjavo površino. Odlomka z vodoravnim robom, usmerjenim navzven in deloma navznoter, imata navpično ostenje, ki se v spodnjem delu polkrožno zaključuje in je na ramenu okrašeno z žlebi čki. Ta oblika skled je zelo pogosta v legijskem taboru v Karnutumu, kjer so datirane v prvo polovico 2. stoletja (Grünewald 1983, 42, Taf. 59, 7, 9, 13, 15, 25). Sklede z vodoravnim robom se pojavljajo predvsem na območju limesa in na področju vzhodne Panonije. Večje število raznih variant je znanih iz Gerulate (Krekovič 1998, T. 9-15; 19, 9). Krekovič jih datira pred prvo polovico 2. stoletja, dopušča pa možnost, da se pojavljajo tudi po letu 200 (Krekovič 1998, 30). Odlomek sklede s pokončnim ustjem z zaobljenim robom in dvema pasovoma koleščkastega okrasa (G637) je izdelan iz dobro prečiščene gline. Oblikovno posnema sigilatno obliko sklede Drag. 37, ki je bila priljubljen posnetek številnih lokalnih panonskih delavnic. Dobro analogijo za naš odlomek najdemo med skledami z okrasom koleščka na Vranskem (Vidrih Perko 2006, 90-91, K67, K144, K262, K503). Koleščkast okras je znan tudi na odlomku (G621). Med preproste oblike skled sodijo polkroglaste sklede z uvihanim ustjem (G503-505), ki so pogoste v poznem latenu (Novšak/Tica 1998, Fig. 8, 5; Dizdar 2001, 116, T. 3, 3-5; 6, 1; 10, 4, 5; Drnič/Skelac 2008, 392, T. 1, 1, 3, 7, 10, 11; Meduna 1980, T. 29, 3; 61, 1-6, 9, 10, 1417; 92, 3; 95, 4; 99, 11, 12; 107, 3), kakor tudi v rimskem obdobju (Vidrih Perko 2006, 91, K87, K167, K449). K skledam sodijo trije odlomki spodnjega dela trebuha s pr-stanastim dnom, ki so izdelani iz dobro prečiščene gline (G550, G603, G604) (prim. Šavel/Kerman 2008, G90, G618, G620, G621, G963, G1131, G1257; Vidrih Perko 2006, K127, 149, 162, 271, 297, 434). Vrči (sl. 33, 3) Odlomki številnih ustij z ozkim vratom in izvihanim ustjem (G444, G445, G451, G482, G483, G484, G585), kakor tudi odlomki trakastih ročajev (G468, G545, G611, G612, G669) dopuščajo, da jih uvrstimo k oblikam vrčev. Vrči so najbolj pogosta oblika namiznega keramičnega posodja. Splošno sta znani dve osnovni obliki vrčev, to so vrči z enim ročajem in vrči z dvema ročajema. Naši odlomki ustij so najbolj podobni ustjem enoročajnih vrčev, ki pa jih zaradi skromne ohranjenosti ne moremo natančno tipološko določiti. Najboljše primerjave so znane iz Poetovione. Ustja enoročajnih vrčev (G444, G445, G451, G585) s preprosto izvihanim in rahlo odebeljenim robom so podobna tipu VE 9, ki je na podlagi groba 129 datiran v čas od leta 60 do začetka 2. stoletja (Istenič 1999, 123-124, sl. 105; 2000, t. 27:6,7). Ustja enoročajnih vrčev z močno izvihanimi ustji (G482-G484) lahko primerjamo s poe-tovionskim tipom VE 10, ki je datiran od prve polovice 1. do druge polovice 2. stoletja, morda tudi kasneje (Istenič 1999, 124, sl. 108). Krožnik (sl. 33, 4) Znanih je le nekaj primerkov krožnikov, ki so izdelani iz dobro prečiščene glinene mase, so rjavo žgani in so del namiznega posodja. Med njimi ločimo dve obliki: krožnike z zaobljenim trupom in uvihanim zaobljenim ali ravnim robom ustja (G599-G602) in srednje visok krožnik z navzven nagnjenimi ravnimi ali rahlo izbočenimi stenami in enostavnim ustjem (G490). Slednji ima dobro analogijo med poetovionskimi krožniki v tipu K 1, ki je datiran od 1. do 3. stoletja (Istenič 1999, 118-119, sl. 102). Namizno posodje 1 Sigilatna keramika -1-;=> 2 Sklede G556 i 3 Vrči G444 G445 G451 G482 <=TT"? o T Ti 4 Krožniki - sklede 5 Melnica Kuhinjsko posodje 6 Lonci 1 Trebušasti lonci z izvihanim profiliranim ustjem in 2 Ovalni lonci z izvihanim in poševno odrezanim metličastim okrasjem ustjem 3 Lonci z izvihanim ravnim ustjem 4 Lonci z izvihanim in zaobljenim robom ustja G582 5 Veliki lonci z izvihanim ustjem in glavničastim okrasom G442 G631 mmmt 6 Lonci s profiliranim ravnim ustjem 7 Lonci s pokončnim ravnim odebeljenim ustjem J? F^ 8 Manjši lonci z ozkim vratom in izvihanim odebeljenim ustjem ^ I ? T i i ? si f 7 Pokrovi 8 Trinožniki 9 Steklena posoda G566 t? r=r Melnica (sl. 33, 5) Odlomek melnice sive barve s širokim in močno izvihanim ustjem na notranji strani, meljna površina ni bila ohranjena (G630) (sl. 33, 5). Po obliki bi lahko odlomek uvrstili med konične sklede s profiliranim izvihanim robom ustja z žlebičkom, ki posnemajo sigilatne sklede Drag. 35 in 36. Sorodni primerki melnic so znani iz Ilovice pri Vranskem, ki so datirane v 2. stoletje (Vidrih Perko 1997, 166, T. 3, 8, 11; Vidrih Perko 2006, 92-93, K 395, 396). Podobne melnice iz Podkraja pri Hrastniku so datirane v 2. in 3. stoletje (Krajšek/Stergar 2008, 254, T. 6: 94, 95). V 2. stoletje je datirana paralela iz Flavie Solve (Seehauser 2007, 135, Taf. 5, 35). Časovni razpon melnic je med 2. in 4. stoletjem. Za starejše obdobje so značilne melnice debelih in masivnih sten, v mlajšem obdobju pa so melnice manjše in tanjših sten kakor naša. Šele v 2. stoletju se pojavijo glazirane melnice (Seehauser 2007, 134; Krekovič 1998, 24-25). Kuhinjsko posodje (sl. 33, 6) Med oblikami grobega kuhinjskega posodja so v največjem številu zastopani večji in manjši lonci domačih delavnic, ki imajo površino okrašeno z glavničenjem. Izdelani so iz trde keramike, lončarska glina pa vsebuje večje ali manjše količine peska iz kremena in sljude. Večinoma so bili izdelani na hitro vrtečem se lončarskem vretenu, v nekaterih primerih pa so na notranji strani posode vidne poteze prstov lončarja (G480). Zunanja površina posod je hrapava in groba na dotik. Večina posodja je žgana v neenakomerni redukcijski atmosferi, manj pa oksidacijsko, na kar kaže lisasta obarvanost posodja, ki se kaže v sivi, sivo rjavi, rdeče črni, redeče rjavi in rdečkasti barvi. Za edini v celoti ohranjeni lonček iz vodnjaka (G480) (sl. 33, 6, 1) je značilno, da ima izvihano ustje, na trakastem vratu je več horizontalnih kanelur. Debelo izdelano ostenje lonca na lončarskem vretenu je iz dobro prečiščene temno rjave do črne gline in je okrašeno z metličastim okrasom navpičnih in pol krožnih linij. Okras navpičnih in pol krožnih potegov glavnika je zelo pogost motiv na lončenini v poznolatenskem in zgodnjerimskem obdobju (prim. Knez 1992, npr. T. 10, 6; T. 22, 4). Izvedba okrasa na našem lončku je sorodna tistim na loncih iz poznolatenske plasti v Stični (Gabrovec 1994, 156, T. 11, 5, 12), na poznolatenskih naselbinski keramiki iz Vrhnike (Horvat 1990, 125, npr. T. 5, 6; 17, 6; 20, 5, 6; 21, 14), Gornjega trga v Ljubljani (Vičič 1993, 165) in na loncih lokalne izdelave iz insule XL v Flavii Solvi na avstrijskem Štajerskem iz zgodnjecesarskega obdobja, kjer najdemo tudi najboljšo paralelo za naš lonec (Hinker 2006, 51-53, T. 24, 175; 27, 185; T. 29, 195). Kot staroselska ornamentalna tradicija se okras navpičnih in polkrožnih potegov glavnika ohrani globoko v antično obdobje (Plesničar Gec 1977, 37; Istenič 1999, 137-138, sl. 130, LG 1-2; prim. Šavel/Kerman 2008, 29). Grobe lonce domače izdelave na osnovi ohranjenih oblik ustij in okrasa loncev lahko razdelimo v več skupin. Za velike shrambne lonce grobe izdelave in debelih sten, sive in črno rjave barve je značilno rahlo izvihano odebeljeno ustje, ki se ravno zaključuje (G481, G548, G446, G541) (sl. 33, 6, 7), podobna ustja loncev so znana iz insule XL v Flavii Solvi na avstrijskem Štajerskem iz zgodnjecesarskega obdobja (Hinker 2006, T. 25, 180, 181). Vrat lonca (G481) je premazan s črnim lakastim premazom na zunanji in notranji strani, trup pa je okrašen z navpičnim glavničenjem. Dobro paralelo za naš lonec najdemo v primerku iz zgodnjerimske jame iz Frauenberga pri Lipnici (Heymans 2008, 167, T. 9, 37-3). Odlomek lonca rjave barve s profiliranim odebeljenim sploščenim ustjem in poudarjenim vodoravnim rebrom pod njim (G541) (sl. 33, 6, 6) ima primerjavo v lončenini iz insule XL v Flavii Solvi na avstrijskem Štajerskem iz zgodnjecesarskega obdobja (Hinker 2006, T. 21, 161). Sorodno oblikovano ustje lonca najdemo v rimskem gradivu iz Podkraja pri Hrastniku, ki je umeščeno v 2. stoletje n. š. (Krajšek/Stergar 2008, 258, T. 9, 134). Primerjava iz Gerulate pa je datirana v prvo polovico 2. stoletja (Krekovič 1998, 32, T. 16, 3). Ločimo tudi lonce z izvihanim, poševno odrezanim robom ustja (G559) (sl. 33, 6, 2), ki so pogosti v keramičnem gradivu iz Gornjih njiv pri Dolgi vasi med 1. in 3. stoletjem n. š. (Šavel/Kerman 2008, 29-30, GR 163, 256, 257, 685, 804, 814) in iz insule XL v Flavii Solvi na avstrijskem Štajerskem iz zgodnjecesarskega obdobja (Hinker 2006, T. 28, 189, 190). Od omenjene skupine se trebušast lonec razlikuje le po kratkem vratu, izvihano ustje pa ima zaobljen rob (G582) (sl. 33, 6, 4), za katerega najdemo primerjavo med zgodnjerimskimi najdbami iz insule XL v Flavii Solvi na avstrijskem Štajerskem (Hinker 2006, T. 26, 183). Loncu z rahlo izvihanim ustjem, ki se na vrhu ravno zaključuje (G560) (sl. 33, 3), najdemo najbližjo paralelo na Gornjih njivah (Šavel/Kerman 2008, G82, G83, G255). Kroglast lonec s poševno odrezanim ustjem z nastavkom za pokrov (G578) (sl. 33, 6, 2) in kanelurami na ramenu ustreza primerku iz Gerulate. Ta oblika loncev v različnih variantah je precej razširjena v zgodnjem cesarskem obdobju v Panoniji (Krekovič 1998, 32, 17, T. 18, 1). Velika lonca debelih masivnih sten grobe izdelave z izvihanim ustjem in glavničastim okrasom, ki ga zamejuje kanelura (G442, G631) (sl. 33, 5), sta primerljiva z lonci iz grobišča v Gleisdorfu (Artner 1988/89, grob 31b, T. 15, 1; grob 73; 31, 4, 7; 46, XXXII, 1), kjer sta umeščena v srednji in mlajši del grobišča, ki traja od sredine 2. do sredine 3. stoletja n. š. (Artner 1988/89, 13-15, 53, Abb. 5). V naselbinskih plasteh v Gleisdorfu pa se tovrstna keramika pojavlja v 1. stoletju (Artner 1988/89, 15). Podobna izvihana ustja loncev najdemo med zgodnjerimsko lončenino v jami v Frauenbergu pri Lipnici (Heymans 2008, 166, T. 9, 46) in insule XL v Flavii Solvi na avstrijskem Štajerskem (Hinker 2006, T. 27, 186). Odlomku odebeljenega izvihanega ustja z dvema rahlima vodoravnima rebroma na vratu (G633) najdemo primerjavo med keramičnimi najdbami iz insule XL v Flavii Solvi na avstrijskem Štajerskem iz zgodnjecesarskega obdobja (Hinker 2006, T. 28, 191) in Ilovice pri Vranskem. Vranski primerek je uvrščen med čaše in bi naj bil izdelek lokalnih delavnic. Na podlagi primerjav iz emon-skih grobišč je opredeljen v drugo polovico 1. in prvo polovico 2. stoletja (Vidrih Perko 2006, 88, G428). S premazom črne barve je okrašen vrat izvihanega ustja lonca rdečkasto rjave barve (G547). Podoben črn premaz se je ohranil tudi na odlomku lonca na rimskodobni naselbini Kotare-Baza (Kerman 2011, 48, G1296). Med lonce bi lahko sodil odlomek širokega odebeljenega ustja posode oranžne barve (G450) (prim. Vidrih Perko 2006, K450). Za manjše namizne lonce so značilna izvihana in rahlo odebe-ljena ustja. Izdelani so iz bolj finozrnate glinene mase na hitro vrtečem se lončarskem vretenu (G434, G485, G486, G512, G513, G583, G657) (sl. 33, 6, 8) (prim. Guštin/Cunja/Predovnik 1993, sl. 8, 7; Novšak 2006, GR 95, 102; Vidrih Perko 2006, K102, K456, K462). V skupino manjših loncev umeščamo tudi del ustja in ostenja tre-bušastega lončka rjave barve (G450) in odlomek odebeljenega izvihanega ustja lončka z rdeče sivo površino (G531). Pokrovi (sl. 33, 7) Med keramičnim gradivom, ki sodi k namiznemu posodju, je bilo prepoznanih tudi nekaj odlomkov pokrovov, v nekaterih primerih pa so se ohranili le gumbasti držaji. Pokrovi so bili izdelani iz dobro prečiščene glinene mase, med seboj se razlikujejo glede na oblikovanost roba naklona in oblike držaja. Med fragmentarno ohranjenimi pokrovi ločimo dva primerka preprostega koničnega pokrova z enostavno zaključenim robom (G546, G565, G566, G567). Ta oblika je pogosta med keramičnim gradivom iz Gornjih njiv pri Dolgi vasi in je datirana od 1. stoletja do prve tretjine 2. stoletja n. š. (Šavel/Kerman 2008, 29, G853, G943, G1008, G1059, G1065, G1202, G1203). Na ptujskih najdiščih je ta tip pokrovov datiran od 1. do konca 3. stoletja (Strmčnik Gulič 1993, T. 10, 1, 3, 5-7; Tušek 2001, 198-199, T. 6: 4, 5, 7, 8). Primerjave pa so znane tudi iz Podkraja pri Hrastniku (Krajšek/Stergar 2008, 257, sl. 10, P3; T. 8: 122) in iz Flavie Solve, kjer so datirani v 2. stoletje (Seehau-ser 2007, 142-143, Taf. 26, 140-144). Naši odlomki pokrovov sodijo med splošno razširjene oblike pokrovov, ki so znane po celotnem rimskem imperiju. Posebno obliko ima odlomek pokrova s širokim ravnim robom (G489). Pri treh primerkih pokrovov so se ohranili le gumbasti držaji (G488, G551, G568, G607) (prim. Vidrih Perko 2006, 95, K212-K214, K399, K400). Ostenje pokrova (G607) je okrašeno z zobatim koleščkom. Podoben okras je znan na pokrovu trinožnika iz Dokležovja (Pahič 1960-61, 104, T. VII: 4). Primerjave iz Gleisdor-fa so datirane v 2. stoletje n. š. (Artner 1988-89, Abb. 9, D 2/7b). Gumbasta držaja (G487, G568) imata posebno oblikovan rob, ki je lahko izvihan navzven ali navznoter in poševno odrezan. Primerjave zanju najdemo med gumbastimi držaji iz Ilovice pri Vranskem (Vidrih Perko 2006, 95, K446) in iz insule XL v Flavii Sol-vi na avstrijskem Štajerskem (Hinker 2006, T. 30, 208). Trinožniki (sl. 33, 8) Ohranjena sta dva spodnja dela trinožnika (G605, G606) (glej: Hinker 2006, 54-58, T. 33, 230-234). K zgornjemu delu pa bi lah- ko pripisali odlomek uvihanega profiliranega ustja (G542). Posebej grobo so izdelane noge trinožnika (G606) iz masivne sive slabo prečiščene gline. Odlomek narebrenega ostenja trinožnika je soroden s tipom TR 1 iz poetovionskih zahodnih grobišč, ki je datiran od flavijskega obdobja do začetka 2. stoletja n. š. (Istenič 1999, 144). Podoben primerek iz insule XL v Flavii Solvi na avstrijskem Štajerskem pa je opredeljen v zgodnje cesarsko obdobje (Hinker 2006, 57-58, T. 32, 224-227). Odlomek stekla (sl. 33,9) V jami SE 227 je bil najden odlomek modrikastega stekla (G639) z izstopajočim robom, ki bi lahko bil del prstanaste noge steklene posode. Vendar je odlomek zelo slabo ohranjen, zato ga je težko tipološko in časovno ovrednotiti. Okras k posameznim tipom posod (sl. 34, 10) Najpogostejši okras na kuhinjskem posodju je metličenje in glav-ničenje, ki je velikokrat izvedeno globoko, tako da daje vtis vrezov (G480, G506, G544, G553, G558, G570, G571, G572, G573, G608, G624, G625, G626, G628, G640, G641) (sl. 34, 10, 1). Na loncih je izveden tudi vodoravni, navpični in polkrožni glavničast okras, ki se lahko pojavlja v povezavi s poševnimi rebri in kanelurami (G609) (sl. 34, 10, 2). Znan je okras vtiskov, ki je narejen z zobatim koleščkom na pokrovih (G607) in ostenjih posod (G554, G621) (sl. 34, 10, 3). Okras vodoravnih žlebljenih linij je znan tudi na skledah, ki so del namiznega posodja (G556, G557), in loncih (G578, G636, G642) (sl. 34, 10, 4). Pogost je tudi okras vodoravnih ali navpičnih reber na ročajih vrčev (G468, G611, G669) in vratovih loncev (G610, G633, (sl. 34, 10, 5). Znan je tudi okras valovnice, ki se na grobi kuhinjski keramiki pojavlja zelo pozno, redko pred 4. stoletjem (G623) (sl. 34, 10, 6) (za okras valovnice glej: Krajšek/Stergar 2008, 258, t. 9:135; Vidrih Perko 2006, 95; Heymans 2008, 170). 34 Tipološka tabela rimskih najdb 2, M 1:4. 10 Okras k posameznim tipom lončenine 1 Okras polkrožnih, poševnih in navpičnih potegov glavnika 2 Navpični potegi glavnika v po- 3 Okras zobatega koleščka vezavi s kanelurami 4 Okras vodoravnih odebeljenih črt 11 5 Okras vodoravnih ali navpičnih reber G495 G501 6 Okras - Valovnica Sklep Raziskani ostanki razpršene poznolatenske in rimske poselitve na najdišču Pod Kotom-sever so skromni. Nahajali so se na nekoliko napetem oz. rahlo povzdignjenem terenu, ki je bil pozneje poseljen še v srednjem veku, kakor kažejo nekatere keramične najdbe, pomešane z rimsko lončenino v plasti SE 31 (G579-581). Večina ostalih struktur tega območja pa je vsebovala premešane odlomke latenske in rimske keremike. Kot arhitekturne sledi bivalne kuture smo na osnovi razporeditev stojk razpoznali dva možna objekta, od katerih ima eden kvadratno obliko, drugi pa ima ohranjen le del stene z vogalom. V jamah, ki so tvorile tloris kvadratne stavbe, je bila odkrita rimska keramika. Med vsemi raziskanimi objekti po pomembnosti najdb najbolj izstopata večja jama nepravilnih oblik (SE 227) in globoko vkopan vodnjak (SE 217), v katem je bil med premešanimi odlomki poznolatenske in rimske keramike odkrit cel manjši keramični lonec, ki s svojo obliko, načinom okraševanja in tehnologijo izdelave najlepše ilustrira prepletanje latenskih in rimskih elementov (G480). Kakor nakazujeta 5,1 x 3 m širok pas zgoščene keramike in kamenja (SE 23) in tudi lega vodnjaka ter ostalih objektov na sredini širokega pasu zadnjega polnila (SE 31 in SE 101) v jarku SE 101, je bilo na tem predelu osrednje mesto poselitve v rimskem obdobju. K slabi ohranjenosti struktur sta v veliki meri pripomogla intenzivna obdelava polj in nenehno oranje, ki je uničilo naselbinske objekte in s tem premešalo keramične odlomke. Zato je tudi večina poznolatenskih in rimskih odlomkov premešana ravno v ornici. O poznolatenski poselitvi tega prostora nam prav gotovo povedo največ žgani grob vojščaka (SE 399) in posamezni odlomki latenske keramike iz ornice (G430, G431) in iz spodnjega dela plasti SE 31 in SE 101. S tega predela so le dobro določljivi odlomki grafitne keramike, ki so bili odkriti v plasti SE 355 (G517-523). Na možnost poznolatenske poselitve prostora pa nakazuje odkrita skleda »S« profila (G540) ob vodnjaku. Največ podatkov o poznolatenski in rimskodobni poselitvi prostora pa nam podaja vodnjak, ki je bil v uporabi v obeh poselitvenih horizontih, kar dokazujejo v zasipu vodnjaka odkriti poznolatenski in rimskodobni keramični odlomki. Radiokrbonska analiza oglja iz vodnjaka je pokazala starost od prve polovice 1. stoletja pr. n. š. do prve polovice 1. stoletja n. š. (2! cal BC 47-AD 55 - 95,4% verjetnost), ki se časovno ujema s keramičnimi najdbami (G491-490). Veliko rimskih najdb je bilo pridobljenih deloma iz ornice (SE 1) (G541-546), predvsem pa iz plasti SE 31 (G578, G582-602) in iz pasu zgostitve keramičnih odlomkov (SE 23) (G556-577). Večina keramičnih najdb sodi med kuhinjsko posodje, med njimi so najpogostejši lonci raznih oblik, ki so okrašeni z metličastim in glavničastim okrasom. Trinožniki in pokrovi so domače lokalne izdelave in so značilni za 1. in 2. stoletje ter so odsev nadaljevanja poznolatenske lončarske tradicije. Namizno posodje predstavljajo razne sklede, vrči, pekači in mel-nice. Uvožena keramika je skromna, znani so le odlomek sigi-latnega krožnika oblike Drag. 36 oz. Consp. 39, odlomek stekla, melnica ter skledi z vodoravnim robom, ki so opredeljeni v čas 1. stoletja do prve polovice 2. stoletja. Kakor je razvidno iz rimskih objektov in plasti, je največja koncentracija najdb na osrednjem delu naselbine okrog vodnjaka. S tega predela je tudi radikarbonsko datiran vzorec oglja iz skupka rimske keramike SE 23, ki je datiran v čas od 1. stoletja pr. n. š. do prve polovice 1. stoletja n. š. (2! cal BC 111-AD 22 - 93,5-odstotna verjetnost). Analiza oglja iz jame SE 217 pa je podala starost od konca 2. Stoletja pr. n. š. in na začetek 1. stoletja n. š. (2! cal BC 121-AD 1 - 81,1-odstotna verjetnost). Glede na skromne latenske ostaline lahko sklepamo, da je bil prostor poseljen že v obdobju mlajše železne dobe, poselitev pa se je kontinuirano nadeljevala v rimsko obdobje. Slabo ohranjeni rimskodobni arhitekturni objekti in ostale strukture z vodnjakom, predvsem pa odlomek žrmelj (G613) in del opeke (G555) bi lahko kazali na obstoj manjšega zaselka oz. kmetije. Večina na novo odkritih rimskih najdišč je razpršena na poljih južno od Murske Sobote do vasi Krog. Zgodnja poselitev je zajemala predele, ki so bili poseljeni že v poznolatenskem obdobju (npr. Kotare-Baza, Kotare-Krogi in Nova Tabla), kar kaže na kontinuiteto poselitve. Na vseh odkritih rimskih naselbinah oz. zaselkih iz 1. in 2. stoletja n. š. (Kotare-Baza, Grofovsko II, Pod Ko-tom-cesta, Pod Kotom-sever, Nova Tabla) je med keramičnimi najdbami močno prisotna groba lokalna keramika latenske lončarske tradicije (okras metličenje in glavničenje), medtem ko je uvožene keramike zelo malo. To kaže na dejstvo, kako počasi se je prostor romaniziral in vključeval v rimsko provincialno kulturo. Zgodnjeslovanske najdbe Časovna opredelitev keramike Med ostanke slovanske poselitve na najdišču Pod Kotom-sever sodijo odlomki lončenine, ki so bili odkriti v ovalni lisi SE 187, veliki 130 x 0,50 m, v sek. II, kv. 37, na skrajnem severozahodnem delu najdišča (sl. 35). Plitvi sloj, debel 0,10 m, je vseboval predvsem keramične odlomke iz srednje bronaste dobe. Prepoznavna slovanska keramika se je nahajala v sredini bronastodob-ne jame, v katero je bila najverjetneje vkopana komaj zaznavna jama. Odlomke slovanske lončenine so sestavljali: del ustja lonca, dno lonca in štirje kosi ostenja posod (G130, G131) (Kerman 2008a, 47-48). Porozna lončenina je na zunanji površini temno rjave in rdečkaste barve, na notranji strani in v prelomu pa sivo črne barve. Za časovno opredelitev sta uporabna le odlomek ustja z ozkim vratom in izvihanim ustjem, ki ima poševno zglajen rob (G130), in ravno dno (G131). Za prostoročno izdelan odlomek izvihanega ustja s poševno pri-rezanim robom (G130) najdemo najbližje primerjave v gradivu iz slovanskega objekta 21 na Kotare-Bazi pri Murski Soboti, kjer ima soroden lonec nekoliko bolj odebeljen in poudarjen rob ustja (Kerman 2002a, 19, 6). Blizu pa je obliki prostoročno izdelanih loncev z izvihanim ustjem in zaobljenim ramenom iz I. skupine lončenine na Novi Tabli pri Murski Soboti (Guštin/Tiefengraber 2002, 52, sl. 7, 2). Odlomek lonca po obliki ustja, strukturi gline in rdečkasti barvi žganja sodi v horizont Murska Sobota 1 po tipološko ovrednoteni lončenini iz Nove table. Časovna opredelitev tega horizonta na konec 6. stoletja in v 7. stoletje pomeni najstarejšo slovansko poselitev ne samo na širšem območju Murske Sobote v Prekmur-ju, ampak vse do obrobja jugovzhodnih Alp (Guštin/Tiefengraber 2002, 58, 62). Enako oblikovana ustja posod so bila odkrita na slovanskem najdišču Inkey sfrkapolna pri Nagykanizsi na Madžarskem (Szöke 1992, 4. kep: 7; 6. kep: 3), več podobnih je znanih iz objektov na slovaških najdiščih Nitra-Mikov dvor (Fusek 1991, tab. V, 7, 16; tab. VII, 2, 7) in v Siladicah (Fusek 1994, tab. LII, 9; LIV, 1; LVII, 4, 3, 9, 8). Po Fuskovi tipološki klasifikaciji ustij posod lahko obravnavani odlomek ustja lonca uvrstimo v tipe 512, 522, 523. Ta oblika ustij je najpogosteje zastopana v fazi II, predvsem pa v fazi III, kar zajema čas 7. stoletja slovanske poselitve na Slovaškem (Fusek 1994, 55-56, 103-109). Odlomek dna posode, ki izbočeno prehaja v steno lonca (G131), ima nedvoumne primerjave v gradivu slovanske lončenine III. faze na Slovaškem (Fusek 1994, obr. 74). Ostanki slovanske lončenine na najdišču Pod Kotom-sever pri Krogu nam sicer ne povedo veliko o poselitvi tega neposrednega območja. Najdbe se kakor kaže nahajajo zunaj območja strnjenih naselbin in jih lahko razumemo kot odsev razpršene zgodnjeslovanske poselitve na širšem območju Kroga, Bakovec in Murske Sobote. 35 Skupek slovanske keramike s severnega dela najdišča, M 1:500. M raziskano območje M zgodnji srednji vek 40 Siednjeveške ostaline Na najdišču je bila ugotovljena skromna srednjeveška poselitev, ki je bila osredotočena predvsem na južni del najdišča (sl. 36). Posamezne srednjeveške jame so bile odkrite južno od poznola-tensko-rimske poselitve. Nekaj srednjeveških odlomkov loncev je bilo najdenih v rimskodobni plasti SE 31 (G579-G581), večji del srednjeveškega keramičnega gradiva pa izvira iz jame SE 597 in delno iz jame SE 619. K osrednjemu srednjeveškemu objektu na najdišču sodi večja jama SE 597 okrogle oblike, velika 2,5 x 2,6 m in globoka 1,10 m. Odkrita je bila v sek. X, kv. 1. V sivi ilovnati prsti, premešani z gramozom, je bilo 227 odlomkov srednjeveške keramike (G670-700). Jama je bila delno vkopana v ostanek starejše poti SE 603. Manjša jama SE 619 ovalne oblike, velika 1 x 0,84 m in globoka 0,18 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 2. V sivi ilovnati prsti so bili drobci oglja, nekaj prodnikov in 10 odlomkov srednjeveške keramike (G701-703). Časovna opiedelitev keiamike Med fragmentarno ohranjenim srednjeveškim keramičnim gradivom prevladuje lončenina. Večina loncev ima izvihana ode-beljena ustja (G627-677, G679-682, G684-687, G689-690, G702) in pokončna ustja z notranjim robom za pokrov (G579-581, G671, G701, G703). Posode so bile izdelane na lončarskem vretenu iz dobro prečiščene gline, so kroglaste oblike (G701), površina je svetlo rjave, temno rjave ali rdečkaste barve. Okrašene so s poševnimi vrezi oz. vtisi nohtov (G674), vodoravnimi črtami (G579) in odtisi koleščka (G684, G693). Za nekatere lonce z izvihanim odebeljenim ustjem (G672-674, G676, G677, G681, G682) najde- 36 Južni del izkopnega polja s posameznimi strukturami iz srednjega veka, M 1:500. H raziskano območje J srednji vek 593 stratigrafska enota mo paralele v keramičnem gradivu s konca 12. in iz 13. stoletja na Gornjih njivah pri Dolgi vasi (Šavel/Kerman 2008, G1437, G1439, G1460, G1461, G1537, G1539; Kerman 2008c, 85, 86, št. 22; 23; 24; 31; 34; 35), Pri Muri blizu Lendave (Sankovič 2008, št. 1, št. 6, 8; 22, 23), na sosednjih madžarskih najdiščih iz obdobja Arpadovicev v okolici Letenya (Kvassay 2005, 4. kep: 1, 6, 7; 5. kep: 12). Podobno oblikovana ustja loncev, značilna za 13. stoletje, najdemo v osrednjem delu Slovenije, in sicer v keramičnem gradivu iz Podbočja Stari grad (Predovnik 2003, 58, št. 14, št. 35; 36; 47; 112) in na avstrijskem štajerskem najdišču Alt-Hollenegg (Gutjahr/Tiefengra-ber 2003, 84-85, glej tip. 2). Ustja z notranjim robom za pokrov (G579-581, G671, G701, G703) so prav tako pogosta na prekmurskih srednjeveških najdiščih druge polovice 12. in 13. stoletja: Gornje njive (Kerman/Šavel 2008, 33, G1143, G1454, G1429, G1164, G1156, G1153, G1144; Kerman 2008c, št. 21; 36), Zatak (Guštin 2006, 249-251, Tab. 3: 7, 8; Guštin/ Tomaž 2008, 97, št. 1, 2), pozno keramično gradivo iz Podbočja (Predovnik 2003, št. 22; 31; 41, št. 63). Za večino oblik posod iz naših objektov najdemo paralele v Štu-larjevi tipo-kronologiji ustij loncev iz Malega Gradu v Kamniku (primerjaj G579-518, G671 s tipom 11b, G701 s tipom 1f, G672, G675, G676, G702 s tipom 6g, G673, G674, G677, G681, G682 s tipom 5h, G679, G680, G690, G687 s tipom 8c, G691 s tipom 11a (Štular 2009, sl. 6.3). Razpon datacije malograjske lončenine sega od 9. stoletja do 16. stoletja. Kakor je pokazala natančna časovna interpretacija oblik ustij izdelana na podlagi stevilnih analogij in analiz, sodi največ gradiva v visoki srednji vek med 11. in 13. stoletje (Štular 2007, 383, sl. 11). Med lončenino izstopa stekleničasta posoda (G670). Tovrstno po-sodje je zelo pogosto v različnih tipih v srednjeveških naselbinah v okolici Lendave (Kerman 2008a, 86, št. 42-46; Sankovič 2008, 94, št. 24; Guštin/Tomaž, 2008, 100. št. 19, 20). Za pekač (G697) z izvihanim robom najdemo dobre paralele v naselbini Gornje njive 2 in med keramičnim gradivom iz Malega gradu pri Kamniku (Kerman 2008a, 86, št. 40, 41; Štular 2009, 130-131, t. 22, 5-7). Sklep Na najdišču Pod Kotom-sever ni bilo odkritih veliko srednjeveških ostalin in najdb, ki bi nam podale jasnejšo poselitveno sliko. Večina keramičnega gradiva je iz bogate jame SE 597, na osnovi analogij ga lahko umestimo v čas med 11. in 13. stoletjem. Čeprav so ostanki srednjeveške poselitve zelo skopi, pa nakazujejo, da je bil predel vzhodno od Kroga poseljen tudi v srednjem veku. Obravnavane najdbe bi lahko časovno povezovali s prvo omembo vasi Krog leta 1298 (Zelko 1982, 51). Katalog stratigrafskih enot Plasti Legenda Vse risbe struktur so v merilu 1:20, razen kjer je navedeno drugače. keramika lep utež kamen železo SE 1 - ornica Vrhnja zemljena plast rjave barve, ki je predstavljala površino vsega izkopnega polja na posameznih delih, je bila pomešana s prodom in je vsebovala odlomke keramike iz bronaste dobe, rimsko, novoveško in recen-tno keramiko in dve kamniti orodji: v sek. I, kv. 1 (1 odlomek latenske keramike), kv. 10 (3 odlomki prazgodovinske keramike), kv. 11 (1 odlomek prazgodovinske keramike), kv. 25 (2 odlomka prazgodovinske keramike), kv. 30, 31 (2 odlomka prazgodovinske keramike), sek II, kv. 4 (1 odlomek rimske keramike), kv. 4 (2 odlomka latenske in 4 odlomki prazgodovinske keramike), kv. 30, 31 (30 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 34 (3 odlomki prazgodovinske keramike), kv. 35 (4 kosi prazgodovinske keramike), kv. 36 (6 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 37 (7 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 38 (5 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 39 (4 odlomki prazgodovinske keramike), sek. III, kv. 2 (1 odlomek latenske in 6 odlomkov rimske keramike), kv. 3 (60 odlomkov rimske keramike), kv. 4 (14 odlomkov rimske keramike), kv. 6, 7 (3 kosi rimske in prazgodovinske keramike), kv. 7 (17 odlomkov rimske in prazgodovinske keramike), kv. 10 (18 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 15 (26 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 15 in 16 (4 odlomki prazgodovinske keramike), kv. 17-23 (6 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 24 (2 odlomka prazgodovinske keramike), sek. IV, kv. 1-6 (36 odlomkov latenske in rimske keramike), kv. 17, 18 (33 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 20 (2 odlomka prazgodovinske keramike), kv. 21 (5 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 22 (16 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 23 (31 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 24 (108 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 25 (86 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 25, 26 (41 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 26 (10 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 28, 29 (7 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 30 (19 odlomkov prazgodo- vinske keramike), sek. V, kv. 4, 5 (18 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 28 (1 odlomek prazgodovinske keramike), sek. VI, kv. 15-20 (14 odlomkov prazgodovinske keramike), sek. VII, kv. 1-5 (9 odlomkov rimske in prazgodovinske keramike), sek. VIII, kv. 1 (2 odlomka rimske in prazgodovinske keramike), sek. IX, kv. 1-7 (39 odlomkov rimske keramike in prazgodovinske keramike), sek. X, kv. 7 (11 odlomkov rimske in novoveške keramike), kv. 10 (8 odlomkov srednjeveške keramike) (G3-47, G430-433, G541-546, G3, G4, G7, G17, G27, G28, G35, G430, G541, G543, G545, G707, G710). SE 2 - paleoomica Gre za rjavo nepreorano ilovnato plast pod ornico. Ohranjena je bila le v posameznih delih. Vsebovala je odlomke prazgodovinske, rimske in novoveške keramike. Sek. I, kv. 3 (6 odlomkov rimske in prazgodovinske keramike), kv. 4 (25 odlomkov rimske keramike), kv. 6 (4 odlomki rimske keramike), sek. II, kv. 4 (6 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 30 (3 odlomki prazgodovinske keramike), kv. 31 (2 odlomka prazgodovinske keramike), kv. 33 (8 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 34 (7 odlomkov prazgodovinske keramike), sek. III, kv. 17 (3 odlomki prazgodovinske keramike), sek. IV, kv. 24 (7 odlomkov prazgodovinske keramike), sek. VI, kv. 16 (8 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 25 (6 odlomkov srednjeveške keramike), kv. 31 (2 odlomka prazgodovinske keramike), kv. 32 (3 odlomki prazgodovinske keramike), kv. 34 (3 odlomki prazgodovinske keramike, sek. VII, kv. 5 (22 odlomkov rimske keramike), kv. 6, 7 (9 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 10 (5 odlomkov rimske keramike), sek. VIII, kv. 1 (5 odlomkov rimske keramike), kv. 2 (5 odlomkov rimske keramike), kv. 3 (7 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 4 (24 odlomkov rimske in prazgodovinske keramike), kv. 6 (5 odlomkov prazgodovinske keramike), kv. 8 (5 odlomkov rimske keramike), kv. 9 (2 odlomka rimske keramike), kv. 11 (16 odlomkov rimske keramike) (G48-54, G434-440, G547-555). SE 3 - plast proda Geološka osnova celotnega izkopnega polja. Na posameznih delih je vari-ral delež večjih prodnikov v pesku; ni vsebovala najdb. SE 4 - vodna naplavina Rjava peščena plast, ki ni vsebovala najdb. SE 5 - plast marmorirane ilovice Svetlo rjava ilovnata rahlo marmori-rana plast z vključki železovih oksidov, v katero je bila vkopana večina struktur na severozahodnem delu najdišča. V sek. VI, kv. 11 ali 13 je bilo najdeno kamnito jedro (G708, G709). SE 6 - peščena plast Sivo rjava peščena plast z železovimi vključki, ni vsebovala najdb. SE 7 - polnilo kanala Svetlo rjava do svetlo siva peščena plast - zasip kanala, v sek II, kv. 6 in kv. 7. Kanal je presekal plast SE 41. Vsebovala je posamezne plasti svetlejših in temnejših rjavih peskov. V vrhnjem delu je bila vedno bolj ilovnata in prehaja v SE 1, ni vsebovala najdb. SE 8 - plast proda Plast proda, ki je tvoril dno kanala in je presekal SE 40; plast ni vsebovala najdb. SE 9 - plast Svetlo siva peščena plast, ki se je nahajala nad bazalnim prodom SE 3 in pod plastjo SE 40; ni vsebovala najdb. SE 10 - leča proda Leča proda v sek. II. kv. 6 se je nahajala v SE 7 in pod SE 12; ni vsebovala najdb. SE 11 - plast rjavega peska Plast drobnega rjavega peska v treh vkopih v plasti proda SE 12, v sek. I, kv. 5; ni vsebovala najdb. SE 12 - leča proda Leča proda se je nahajala v zasipu jarka SE 7 in segala na površje sek. I, v kv. 5 in 6 ter padala pod SE 5 na meji kv. 4 in kv. 5; ni vsebovala najdb. SE 29 - plast Svetlo siva ilovnata plast, velika 9,3 * 9 m, se je razprostirala v sek. I, kv. 5, vzhodno od jarka SE 25 in prekrivala plast SE 5. Bila je brez najdb, v severozahodnem delu kv. 5 so bili odkriti ostanki zoglenele deske. SE 41 - plast Temno siva do črna ilovnata plast, velika 40 * 30 m, je potekala v sek. I, III, IV, VI, od severovzhodnega dela kv. 7 do kv. 10. Vsebovala je posamezne drobce oglja in keramike, ki so bili koncentrirani ob zahodnem robu. Plast je bila ostanek vodnega rokava ali močvirja. Od kv. 7 v sek. I, III, IV, VI se je nad SE 40 vlekla ilovnata SE 5, ki se je v kv. 10, kjer je SE 40 izginila, poglobila do bazalnega proda. V spodnjem delu je postala vedno bolj peščena. Potekala je preko vsega izkopnega polja - v sek. V, od kv. 7 do 10, v sek. II od kv. 7 do 10, v sek. III od kv. 7 do 10, v sek. VI od kv. 8 do 10 in v sek. IV od kv. 8 do 10. Plast je vsebovala 2 odlomka rimske keramike. SE 75 - jarek (M 1:200) Nahajal se je na dnu širokega jarka SE 17 v sek. I, kv. 1. Velikost jarka je 8,3 * 0,60 m, globina profila je znašala 0,10 m. V jarku je bil sloj, ki je vseboval 1 odlomek prazgodovinske keramike. SE 101 - jarek Jarek, velik 40 * 6 m, v sek. II, se je raztezal od južnega profila v kv. 3, potekal je do kv. 6 in se nadaljeval v severni profil. Jarek SE 101 je bil nadaljevanje plasti SE 31 iz sek. I. Zgornje polnilo jarka SE 101, globine 0,30 do 0,70 m, je ležalo pod ornico SE 1 in je bilo iz temno sive ilovnate prsti, ki je vsebovala veliko oglja in latenske ter rimske keramike. V plasti v spodnjem delu jarka so bili pogosti odlomki keramike iz mlajše železne dobe in odlomek iz zgodnje bronaste dobe. 2 odlomka keramike sta bila odkrita v sek. I, kv. 3, 16 odlomkov keramike v sek. I, kv. 4, 18 odlomkov keramike v sek. I, kv. 5, 5 odlomkov keramike v sek. I, kv. 6, 40 odlomkov keramike iz sek. II, kv. 3, 4, 132 odlomkov keramike iz sek. II, kv. 4, 63 odlomkov keramike in 21 kosov lepa iz sek. II, kv. 4, 5, 47 odlomkov keramike in 5 odlomkov lepa iz sek. II, kv. 5, 108 odlomkov keramike in 20 kosov lepa iz sek. II, kv. 5, 6, 11 odlomkov keramike in 3 kosi lepa v sek. II, kv. 6, 1 odlomek keramike v sek. IV, kv. 4, 73 odlomkov keramike in 4 kosi lepa v sek. V, kv. 3, 4, 15 od- lomkov keramike iz sek. V, kv. 4. Vseh najdb iz zgornjega in spodnjega dela plasti SE 101 je bilo 531. Pri izkopu testnega preseka jarka nismo mogli omejiti nekaterih plasti in vkopov, zato smo jih uvrstili v SE 101 (sl. 20). V spodnjem delu plasti SE 101 se je v kv. 4 nahajala koncentracija keramike ter železa SE 399 kot ostanek groba latenskega bojevnika. V plast SE 393, ki je ležala pod SE 101, sta bili vkopani dve manjši jami SE 395 in SE 397. Plast SE 393 je vsebovala drobce oglja, posamezne odlomke poznolatenske in rim- ske keramike. Plast SE 401 je prav tako predstavljala sloj jarka, vendar je bil njen večji del uničen v enem od vodno aktivnih obdobij, zato se je ohranila le na pobočju jarka v kv. 4. Brežino nekdanjega jarka pa tvori plast SE 391 v kv. 4. Najstarejša kulturna plast SE 103 je vsebovala odlomke premešane keramike iz pozne bronaste dobe. Plasti SE 403 in 405 sta bili večji leči peska, ki sta se nahajali na geološki prodnati osnovi SE 3 (G1, G441-479). SE 393 - plast Rahlo peščena ilovnata plast sivo rjave barve v sek. II, ki je potekala skozi kv. 3, kv. 4 in segala do kv. 5, je bila določena v profilu jarka SE 101. Dolžina plasti je znašala 11,5 m, širina pa od 0,20 m do 0,60 m, v zgornjem delu je bolj ilovnata in v spodnjem bolj peščena. Marmorirana plast je vsebovala posamezne drobce oglja in 19 odlomkov rimske keramike. Nahajala se je nad SE 400/401 in pod SE 100/101. Pod njo je se v določenih delih nahajala SE 103 in je podobna SE 390/391 (G358, G359). SE 405 - plast Plast rjavo sivega peska, dolžine 3,9 m in debeline od 0,10 m do 0,80 m, v sek. II, kv. 3 je bila določena v jarku SE 101, ki se je zajedala nad plast SE 393 in SE 103 ter pod SE 3. Ni vsebovala najdb. Zgodnja bronasta doba Pitos SE 111 - jama s pitosom (M 1:50) Ostanki velike trebušaste posode (pitos) v jami, veliki 0,70 * 0,65 m, v sek. II, kv. 13 so bili vkopani v plast SE 5, ki je ležala nad grebenom proda. Posoda je bila ohranjena le delno, saj je vrhnji del z ustjem uničilo oranje. Globina ohranjene jame je znašala 0,35 m. Posodo je restavriral Nikola Erlich v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota (G2). Srednja bronasta doba Hiša 1 (sek. VI, kv. 12/13) (M 1:200) Tloris hiše je bil razpoznaven na 409 471 O osnovi stojk (SE 413, SE 415, SE 417, 411 427 425 SE 425, SE 427 in SE 471). O 415 Del stavbne konstrukcije so bile tudi 413 O stojke, ki so bile odkrite v bližini objekta: SE 409, SE 411, SE 419, 417 SE 423. O23 0->419 SE 413 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,38 X 0,38 m v sek. VI, kv. 12. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, ki ni vsebovala najdb. SE 415 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,34 x 0,34 m, v sek. VI, kv. 12. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, ki ni vsebovala najdb. B B A A A B A B SE 417 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,38 x 0,38 m, v sek. VI, kv. 12. Globina profila je znašala 0,09 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo in ni vsebovala najdb. SE 425 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,28 x 0,28 m, v sek. VI, kv. 13. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo in ni vsebovala najdb. A B A B A B SE 427 - stojka Manjša ovalna jama, velika 0,32 * 0,34, v sek. VI, kv. 12. Globina profila je znašala 0,06 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo in ni vsebovala najdb. SE 471 - stojka Manjša ovalna jama, velika 0,22 * 0,28 m, v sek. IV, kv. 12. Globina profila je znašala 0,14 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo. A A B A B Ostale stojke, ki so pripadale stavbi 1: SE 409 - stojka (M 1:50) Manjša okrogla jama, velika 0,38 * 0,40 m, v sek. VI, v kv. 12. Globina profila je znašala 0,12 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo in ni vsebovala najdb. b , SE 411 - stojka (M 1:50) Manjša okrogla jama, velika 0,34 * 0,38 m, v sek. VI, kv. 12. Globina profila je znašala 0,06 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo in ni vsebovala najdb. I I SE 419 - jama Manjša podolgovata jama, velika 1 * 0,60 m, v sek. VI, kv. 12. Globina profila je znašala 0,14 m. Stikala se je s stojko SE 417, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 1 odlomek prazgodovinske keramike. SE 423 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,24 * 0,22 m, v sek. VI, kv. 12. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo in ni vsebovala najdb. B A A B B A A B A B A i B i A B Hiša 2 (sek. VI, kv. 14) (M 1:200) Tloris hiše je bil razpoznaven na osnovi stojk (SE 439, SE 441, SE 443, SE 447 in SE 453). Del hiše je bila tudi stojka SE 445. O 439 447 O SE 439 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,42 * 0,44 m, v sek. VI, kv. 13. Globina profila je znašala 0,32 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo in ni vsebovala najdb. SE 441 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,42 * 0,40 m, v sek. VI, kv. 14. Globina profila je znašala 0,26 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja, ožgano glino in 1 odlomek prazgodovinske keramike. SE 443 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,34 * 0,38 m, v sek. VI, kv. 14. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 447 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,30 * 0,28 m v sek. VI, kv. 14. Globina profila znaša 0,08 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 453 - stojka Manjša okrogla jama velikosti 0,26 * 0,26 m v sek. VI, kv. 14. Globina profila je znašala 0,12 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 445 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,32 * 0,38 m v sek. VI, kv. 14. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. B 7 A A B A B B A A A B A B A B A B Hiša 3 (sek. VI, kv. 14/15) (M 1:200) Tloris hiše je bil razpoznaven na osnovi stojk (SE 451, SE 455, SE 457, 451 SE 459, SE 461, SE 463, SE 465). O 461 O ^ O 465 o O 455 SE 451 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,32 * 0,32 m, v sek. VI, kv. 14. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. A A B SE 455 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,34 * 0,34 m, v sek. VI, kv. 15. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 457 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,36 * 0,38 m, v sek. VI, kv. 15. Globina profila je znašala 0,14 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. A A A B A B SE 459 - stojka Manjša ovalna jama, velika 0,50 * 0,50 m, v sek. VI, kv. 15. Globina profila je znašala 0,06 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 461 - stojka Manjša ovalna jama, velika 0,48 * 0,36 m v sek. VI, kv. 15. Globina profila je znašala 0,14 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. B A A B A B SE 463 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,34 * 0,36 m, v sek. VI, kv. 15. Globina profila je znašala 0,22 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 465 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,30 * 0,29 m ,v sek. VI, kv. 15. Globina profila je znašala 0,11 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. A A A B A B Okrogel objekt (ograda) (sek. I, kv. 14) (M 1:100) Sestavljajo ga stojke SE 45, SE 47, SE 49, SE 51, SE 53 in SE 55. 45 47 49 O SE 47 - stojka Majhna jama ovalne oblike, velika 0.15 * 0,13 m, je bila odkrita v sek. 1, kv. 14. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjena je bila s svetlo sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. A A B SE 45 - stojka Majhna jama ovalne oblike, velika 0.22 * 0,14 m, je bila odkrita v sek. 1, kv. 14. Globina profila je znašala 0,07 m, zapolnjena je bila s svetlo sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. b , A B I I SE 55 - stojka Majhna jama okrogle oblike, velika 0.17 * 0,13 m, je bila odkrita v sek. 1, kv. 13. Globina profila je znašala 0,09 m, zapolnjena je bila s svetlo sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. I I SE 49 - stojka Majhna jama ovalne oblike, velika 0.20 * 0,19 m, je bila odkrita v sek. 1, kv. 14. Globina profila je znašala 0,11 m, zapolnjena je bila s svetlo sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. A B B A A A B A B SE 51 - stojka Majhna jama ovalne oblike, velika 0.34 * 0,15 m, je bila odkrita v sek. 1, kv. 14. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjena je bila s svetlo sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. B A A B w>r tizWK ^im1 m mä s öpiosyM SE 53 - stojka Majhna jama okrogle oblike, velika 0.18 x 0,17 m, je bila odkrita v sek. 1, kv. 13. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjena je bila s svetlo sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. Jame SE 337 - jama (M 1:100) Večja jama ovalne oblike, velika 3,10 X 2,68 m, v sek. IV, kv. 14. Globina profila je znašala 0,50 m, zapolnjena je bila s svetlo sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. Temno sivo ilovnato polnilo je vsebovalo drobce lepa, oglja, kosti, odlomek žrmlja in 447 odlomkov keramike iz srednje bronaste dobe. Na dnu jame, ki jo je sestavljalo več zaporednih vkopov, je bil odkrit cel lonec (G141-159) (sl. 37). Vzorec oglja je bil vzet iz zasipa jame SE 337, sek. IV, kv. 14. Rezultat vzorca KIA 32898 14C BP 3365±45 11 cal BC 1737-1710 (12,3 %) 1695-1609 (56,0 %) 21 cal BC 1747-1528 (95,4 %) B A A B SE 333 - stojka (M 1:50) Manjša ovalna jama, velika 0,46 * 0,30 m, v sek. IV, kv. 14. Globina profila je znašala 0,16 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo koncentracijo oglja in drobce lepa. I I KCT3£Y£R '&1.0J i SE <904332333 SE 335 - stojka (M 1:50) Manjša ovalna jama, velika 0,40 * 0,30 m, v sek. IV, kv. 14. Globina profila je znašala 0,14 m, zapolnjena je bila s temno sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo posamezne drobce oglja in lepa. SE 345 - jama (M 1:50) Jama okrogle oblike, velika 1,50 * 1,30 m, v sek. IV, kv. 26 in 27. Globina profila je znašala 0,70 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo glineni hišni omet, kosti, veliko oglja in večje količine odlomkov keramike iz srednje bronaste dobe. Na dnu jame so ležale štiri posode na ovalni koncentraciji lepa oranžne barve z ogljem v sredini. Jama je vsebovala 370 odlomkov keramike iz srednje bronaste dobe. Jamo bi lahko opredelili kot shrambeno jamo (G160-180) (sl. 38, 39). I I Vzorec oglja je bil vzet iz jame iz polnila posode G161 iz SE 345, sek. IV, kv. 26 in kv. 27. A B A B A B KIA 21396 14C BP 3265±40 11 cal BC 1604-1498 (66,3 %) 1468-1464 (2,0 %) 21 cal BC 1679-1671 (1,9 %) 1630-1438 (93,5 %) Calibrated Age: BC 1521 KIA 21397 14C BP 3355±30 11 cal BC 1687-1604 (63,5 %) 1553-1543 (4,8 %) 21 cal BC 1735-1714 (5,7 %) 1692-1598 (66,8 %) 1590-1526 (22,9 %) Calibrated Age: BC 1680, 1670, 1658, 1652, 1636 SE 187 - jama (M 1:50) Podolgovata plitva jama, velika 1,30 * 0,50 m, v sek. II, kv. 37, je bila vkopana v sterilno prodnato osnovo. Globina polnila je znašala 0,10 m, zapolnjena je bila s temno sivo do temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 151 odlomkov keramike iz srednje bronaste dobe (G127-129, G132-135). V sredini lise se je nahajal manjši skupek 6 odlomkov zgodnje slovanske keramike. Pozna bronasta doba Hiša 1 (sek. IV, kv. 25) (M 1:200) Tloris hiše je bil razpoznaven na osnovi stojk SE 433, SE 435, SE 437, SE 467 in jame SE 431. 467 Q 437 SE 433 - stojka Manjša ovalna jama, velika 0,28 * 0,40 m, v sek. IV, kv. 25. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo. SE 435 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,40 * 0,40 m, v sek. IV, kv. 25. Globina profila je znašala 0,12 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo. SE 437 - stojka Razvlečena manjša ovalna jama, velika 0,70 * 0,30 m, v sek. IV, kv. 25. Globina profila je znašala 0,14 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 1 odlomek keramike iz bronaste dobe. A B A B A A B A B SE 467 - stojka Manjša ovalna jama, velika 0,28 * 0,28 m, v sek. IV, kv. 25. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 2 odlomka keramike iz bronaste dobe. SE 431 - jama (M 1:50) Podolgovata jama, velika 2,02 * 1,17 m, v sek. IV, kv. 25. Globina profila je znašala 0,54 m, zapolnjena je bila s sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce lepa in oglja. Hiša 2 (sek. IV/VI, kv. 26) (M 1:200) Tloris stavbe sestavljajo stoj-ke SE 371, SE 521, SE 525 in SE 529. O Q> SE 371 - stojka Manjša jama ovalne oblike, velika 0,26 * 0,26 m, v sek. IV, kv. 26. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo. 371 A A B A A B SE 521 - stojka Jama podolgovate oblike, velika 0,60 * 0,34 m, v sek. VI, kv. 26. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja, 2 kosa lepa in 4 odlomke keramike iz pozne bronaste dobe (G378, G379). A B SE 525 - stojka Jama okrogle oblike, velika 0,50 * 0,46 m, v sek. VI, kv. 26. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 1 odlomek keramike iz pozne bronaste dobe (G380). SE 529 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,40 * 0,36 m, v sek. VI, kv. 26 in kv. 27. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 1 odlomek prazgodovinske keramike. A B SE 531 - jama (M 1:50) Jama ovalne oblike, velika 1,30 * 1 m, v sek. VI, kv. 26. Globina profila je znašala 0,18 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja, lepa in 7 odlomkov keramike iz srednje bronaste dobe (G381-385). B A A B Hiša 3 (sek. IV/VI, kv. 27-29) (M 1:200) Tloris stavbe sestavljajo stojke SE 373, SE 375, SE 377, SE 379, SE 381, SE 541 in SE 543. Ob steni stavbe se je nahajala tudi jama SE 347. 373 O 375 SE 373 - stojka Jama okrogle oblike, velika 0,46 * 0,44 m, v sek. IV, kv. 28. Globina profila je znašala 0,22 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja, lepa in 3 odlomke prazgodovinske keramike. SE 375 - stojka Manjša jama okrogle oblike, velika 0,21 * 0,21 m, v sek. IV, kv. 28. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo. B A A B A B SE 377 - stojka Manjša jama okrogle oblike, velika 0,30 * 0,30 m, v sek. IV, kv. 28. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo nekaj drobcev oglja. SE 379 - stojka Manjša jama okrogle oblike, velika 0,23 * 0,23 m, v sek. IV, kv. 28. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. B B A A A B A B SE 381 - stojka Manjša jama okrogle oblike, velika 0,22 * 0,34 m, v sek. IV, kv. 29. Globina profila je znašala 0,12 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo. SE 541 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,28 * 0,28 m, v sek. IV, kv. 27. Globina profila je znašala 0,12 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo. A A B SE 543 - stojka Manjša jama okrogle oblike velikosti 0,20 * 0,20 m v sek. VI, kv. 27 in kv. 28. profila je znašala 0,05 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo. B A A B SE 347 - jama (M 1:50) Jama ovalne oblike, velika 1,20 * 0,80 m, v sek. IV, kv. 28. Na vrhu polnila je bilo veliko odlomkov keramike iz bronaste dobe. Globina profila je znašala 0,52 m. Na dnu jame se je nahajal 20 cm debel zasip ožganega hišnega lepa svetlo rjavo oranžne barve z drobci oglja in kosti. Pod njim pa se je nahajal del keramične posode. Jama je vsebovala 288 odlomkov keramike iz pozne bronaste dobe (G181-203). A Hiša 4 (sek. III, kv. 26, 27) (M 1:200) Nezanesljiv tloris vzhodne in severne stene objekta bi lahko sestavljale luknje za stojke (SE 279, SE 285, SE 291 in SE 293). 293 SE 279 - stojka Manjša jama okrogle oblike, velika 0,30 * 0,36 m, v sek. III, kv. 27. Globina profila je znašala 0,15 m, zapolnjena je bila s temno rjavo do temno sivo ilovnato prstjo, vsebovala je 1 odlomek prazgodovinske keramike. SE 285 - stojka Manjša jama okrogle oblike, velika 0,36 * 0,35 m, v sek. III, kv. 27. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjena je bila s sivo do temno rjavo ilovnato prstjo, ni vsebovala najdb. SE 291 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,30 * 0,28 m, v sek. III, kv. 27. Globina profila je znašala 0,14 m, zapolnjena je bila s sivo do temno rjavo ilovnato prstjo, ni vsebovala najdb. A A B A A B A A B SE 293 - stojka Majhna okrogla jama, velika 0,18 X 0,12 m, v sek. III, kv. 26. Globina profila je znašala 0,12 m, zapolnjena je bila s sivo do temno rjavo ilovnato prstjo, ni vsebovala najdb. Večje jame v naselbini SE 361 - jama (M 1:150) Velika ovalna jama, velika 6,52 * 4,80 m, v sek. IV, kv. 24 in 25. Sestavljalo jo je več manjših jamic. Globina profila je znašala od 0,50 do 0,65 m, zapolnjena je bila s sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja, glineni omet, odlomke keramike iz bronaste dobe. Prvotno je bila SE 361 označena kot plast ruševine nad večjim vkopom nepravilne oblike, od kv. 23 do kv. 26 v sek. IV, ki je bila sive barve in je vsebovala veliko glinenega ometa, oglje in številne odlomke keramike. V sek. IV, kv. 23 (88 odlomkov keramike), kv. 24 (161 odlomkov keramike), kv. 25 (72 odlomkov keramike), kv. 25, 26 (239 odlomkov keramike), kv. 26 (30 odlomkov keramike). Po odstranitvi plasti je SE 361 označeval velik vkop. b, A ' i A B I I Iz jame in ruševinske plasti je bilo pridobljenih 590 odlomkov keramike iz pozne bronaste dobe (G204-268, G360) (sl. 41). Vzorec oglja je bil vzet iz zasipa jame SE 361, sek. IV, kv. 24 in kv. 25. Rezultat vzorca KIA 40046 14C BP 3009±25 11 cal BC 1313-1251 (0,7 %) 1244-1212 (67,6 %) 21 cal BC 1378-1336 (12,3 %) 1322-1191 (77,5 %) 1177-1160 (2,8 %) 1143-1131 (2,8 %) SE 383 - jama (M 1:150) Velika ovalna jama, velika 6,20 * 3 m, v sek. IV, kv. 29 in kv. 30, se je nadaljevala izven izkopnega polja in jo je sestavljalo več manjših jamic. Globina profila je znašala 0,64 m, zapolnjena je bila s temno sivo do rjavo ilovnato prstjo, ki je vsebovala 87 kosov glinenega ometa, veliko oglja, 2 kosa žrmelj in 104 odlomke keramike iz pozne bronaste dobe (G269-279) (sl. 44). Vzorec oglja je bil vzet iz zasipa jame SE 383, sek. IV, kv. 29 in kv. 30. Rezultat vzorca KIA 40047 14C BP 2989±25 11 cal BC 1292-1277 (6,9 %) 1272-1194 (57,3 %) 1142-1133 (4,1 %) 21 cal BC 1367-1362 (1,0 %) 1314-1127 (94,4 %) A B SE 385 - jama (M 1:200) Velika ovalna jama z ravnim dnom, velika 7,14 * 5,30 m, v sek. IV/VI, kv. 29, je bila vkopana v prodnato osnovo SE 3. Globina profila je znašala od 0,25 m do 0,45 m, zapolnjena je bila s temno sivo in sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo veliko oglja, 81 kosov glinenega ometa, odlomek uteži in 979 odlomkov keramike iz pozne bronaste dobe (G280-322) (sl. 42). Vzorec oglja je bil vzet iz zasipa jame SE 385, sek. IV/VI, kv. 29. B A A B Rezultat vzorca KIA 40048 14C BP 2995±20 11 cal BC 1296-1209 (67,6%) 1138-1135 (0,7%) 21 cal BC 1369-1358 (1,9%) 1315-1152 (87,8%) 1146-1129 (5,7%) Manjše jame in posamezne luknje za stojke v naselbini Jame SE 387 - jama (M 1:50) Podolgovata jama, velika 1 * 0,84 m, v sek. IV, kv. 30, se je nadaljevala pod poljsko pot. Globina profila je znašala 0,38 m, zapolnjena je bila s temno sivo do rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 3 odlomke prazgodovinske keramike. a SE 473 - jama (M 1:50) Ovalna jama, velika 1,60 * 2 m, v sek. IV, kv. 25. Globina profila je znašala 0,30 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 3 odlomke keramike iz bronaste dobe. B A B A B SE 537 - jama (M 1:50) Jama nepravilne kvadratne oblike, velika 0,88 * 0,38 m, v sek. VI, kv. 27. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjena je bila s sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 10 odlomkov keramike iz bronaste dobe. SE 551 - jama (M 1:100) Jama podolgovate nepravilne oblike, velika 3,60 * 120 do 0,58 m, v sek. VI, kv. 28 in 29. Globina profila je znašala od 0,46 do 0,28 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo s koncentracijo ožgane gline in oglja. Vsebovala je 58 odlomkov keramike iz pozne bronaste dobe (G386-390). I I I A A B A B C / D SE 671 - jama (M 1:50) Ovalna jama, velika 2,60 * 1,40 m, v sek. IV, kv. 30 in kv. 31, je imela ravno dno. Globina profila je znašala 0,60 m, zapolnjena je bila s sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja, 26 kosov glinenega ometa in 221 odlomkov keramike iz pozne bronaste dobe (G395-427) (sl. 40). Vzorec oglja je bil vzet iz zasipa jame SE 671, sek. IV, kv. 30 in kv. 31. Rezultat vzorca KIA 40049 14C BP 3110±24 11 cal BC 1423-1382 (58,7 %) 1333-1324 (9,6 %) 21 cal BC 1435-1368 (72,5 %) 1360-1314 (22,9 %) SE 673 - jama (M 1:50) Jama okrogle oblike z ravnim dnom, velika 1,24 * 1,36 m, v sek. IV, kv. 32. Globina profila je znašala 0,50 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja in 11 odlomkov keramike iz pozne bronaste dobe (G428). Stojke SE 517 - stojka Ovalna jama, velika 0,64 * 0,38 m, v sek. IV, kv. 25. Globina profila je znašala 0,19 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo. SE 553 - stojka Manjša jama okrogle oblike, velika 0,38 * 0,38 m, v sek. VI, kv. 29. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo ni vsebovalo najdb. A A B A B SE 365 - stojka Manjša jama ovalne oblike, velika 0,22 * 0,28, v sek. IV, kv. 26. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s sivo ilovnato prstjo, polnilo je na površini vsebovalo drobce oglja in lepa. B Vodnjak SE 519 (M 1:150) Večja jama nepravilne oblike v sek. VI, kv. 25 in 26. Velikost zgornjega dela je znašala 4,40 * 3,60, v spodnjem delu je bil vodnjak okrogle oblike, velik 1,30 * 1,20 m. Globina vodnjaka je znašala 2,40 m, zapolnjena je bila s sivo rjavo ilovnato prstjo, na vrhu in v spodnjih delih je polnilo vsebovalo drobce oglja, 21 koščkov glinenega ometa, številne manjše prodnike in 98 odlomkov keramike iz pozne bronaste dobe (G368-377). Ob vodnajku se je nahajala manjša jama SE 535. Jama SE 535 - jama Jama ovalne oblike, velika 0,73 * 0,42 m, v sek. VI, kv. 25 in kv. 26. Globina profila je znašala 0,36 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo. Pitosi SE 61 - jama za pitos Ostanek vkopa in dna posode, velikosti 0,44 * 0,29 m, v sek. I, kv. 23 iz SE 65. Ohranilo se je le dno posode in nekaj njenega polnila, zgornji del pa je bil stisnjen v trup posode. Posodo je restavriral Nikola Erlich v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota (G55). B A A A B SE 63 - jama za pitos (M 1:50) Ostanek vkopa in dna posode, velikosti 0,44 x 0,39 m, v sek. I, kv. 23 iz SE 65. Ohranilo se je le dno posode in nekaj njenega polnila, zgornji del pa je bil stisnjen v trup posode. Posodo je restavriral Nikola Erlich v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota (G56). A B SE 65 - jama Jama ovalne oblike, velika 1,1 * 0,46 m, je bila odkrita v sek. I, kv 23. Globina profila je znašala 0,60 m, zapolnjen je bil s svetlo sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo dve poškodovani posodi (pitosa) SE 61 in SE 63. af^1. - >:, ' ^ • ,: ffJA If'ftvÄ Mi - - Jame in luknje za stojke severno od stavbnih ostalin Jame SE 69 - jama Jama ovalne oblike, velika 0,61 * 0,42 m, iz sek. I, kv. 28 je imela navpično vkopane stene. Globina profila je znašala 0,19 m, zapolnjen je bil s sivo peščeno ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo večje kose oglja, drobce lepa in kosti ter 12 odlomkov keramike iz bronaste dobe. A A B SE 73 - jama Jama okrogle oblike, velika 0,47 * 0,43 m, iz sek. I, kv. 28, ležala je ob jarku SE 67. Globina profila je znašala 0,15 m, zapolnjen je bil s sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja in 4 odlomke prazgodovinske keramike. SE 71 - skupek glinenega ometa in keramike Velikost glinenega ometa in brona-stodobne keramike v sek. I, kv. 30 je znašala 0,37 * 0,26 m. Vrhnji del zasipa je bil zaradi oglja in lepa rjavkasto sive barve. Skupek je vseboval 85 odlomkov keramike iz bronaste dobe in 46 kosov glinenega ometa (G59-71) (sl. 43). Vzorec oglja je bil vzet iz spodnjega polnila skupka keramike SE 71, sek. I, kv. 30. Rezultat vzorca KIA 40043 14C BP 2993±26 11 cal BC 1296-1207 (61,4 %) 1203-1195 (4,1 %) 1140-1134 (2,8 %) 21 cal BC 1370-1356 (1,9 %) 1316-1128 (93,5 %) A B B A A B SE 77 - jama (M 1:50) Jama podolgovate oblike, velika 2,67 * 0,85 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 30. Globina profila je znašala 0,25 m, zapolnjen je bil s sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja in 9 odlomkov prazgo- A dovinske keramike. SE 81 - jama Manjša podolgovata ovalna jama, velika 0,63 * 0,32 m, v sek. I, kv. 30, je ležala zahodno od SE 71, zapolnjena je bila s svetlo sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja in 4 odlomke prazgodovinske keramike. B A A B A B SE 79 - jama Manjša okrogla jama, velika 0,27 * 0,23 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 30. Globina profila je znašala 0,09 m, zapolnjen je bil s sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 3 odlomke keramike iz bronaste dobe in utež (G72). B A A B SE 83 - jama (M 1:100) Večja okrogla jama, velika 2,6 * 2 m, v sek. I, kv. 31 in 32. Stene vkopa so bile navpične, dno pa ravno. Globina profila je znašala od 0,30 do 0,35 m, zapolnjen je bil s svetlo sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja, 9 kosov glinenega ometa in 56 odlomkov keramike iz bronaste dobe (G73-81). A A B SE 85 - jama (M 1:100) Podolgovata jama, velika 2,9 * 1,2 m, je bila odkrita v sek. I, ob severnem profilu kv. 32 in 33. Globina profila je znašala 0,55 m, zapolnjen je bil s svetlo sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 8 odlomkov keramike iz bronaste dobe. B A A B SE 147 - jama (M 1:50) Del jame ovalne oblike, velikosti 1,09 * 0,40 m, iz sek. II, kv. 29 in 30. Globina profila je znašala 0,16 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo odlomek prazgodovinske keramike. B A A B SE 289 - jama (M 1:50) Okrogla jama s krožnim jarkom, velikosti 1,70 * 1,64 m v sek. III, kv. 28, je imela v sredini zemljen krog, velikosti 1 * 1,20 m. Širina krožnega jarka je bila 0,38 m, globina pa od 0,10 m do 0,14 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo, vseboval je drobce oglja in 2 odlomka prazgodovinske keramike. SE 301 - jama (M 1:50) Podolgovata jama, velika 1,90 * 0,50 m, v sek. III, kv. 28 in kv. 29. Globina profila je znašala 0,09 m, zapolnjen je bil s sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja, glinen omet in 1 odlomek keramike iz pozne bronaste dobe (G140). B A B B A A B SE 303 - jama (M 1:50) Podolgovata jama, velika 1,20 * 0,40 m, v sek. III, kv. 28 in 29. Globina profila je znašala 0,11 m, zapolnjen je bil s sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 2 odlomka prazgodovinske keramike. A A B Stojke SE 125 - stojka Majhna jama okrogle oblike, velika 0,20 * 0,17 m, iz sek. I, kv. 30. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 151 - stojka Manjša ovalna jama, velika 0,22 * 0,18 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 33. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja in glinen omet. A B A B SE 153 - stojka Manjša ovalna jama, velika 0,30 * 0,27 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 33. Globina profila je znašala 0,09 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja in glinenega ometa. SE 281 - stojka Manjša jama okrogle oblike, velika 0,32 * 0,32 m, v sek. III, kv. 27. Globina profila je znašala 0,15 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo nekaj drobcev oglja in glinenega ometa. A A B A B SE 287 - stojka Majhna okrogla jama, velika 0,21 * 0,20 m, v sek. III, kv. 28. Globina profila je znašala 0,11 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo ni vsebovalo najdb. B A A B SE 295 - stojka Majhna ovalna jama, velika 20 * 30 m, v sek. III, kv. 26. Globina polnila je znašala 0,28 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo, polnilo ni vsebovalo najdb. A B Skupina jam in lukenj za stojke s seveiovzhodnega dela najdišča Jame SE 87 - jama (M 1:100) Podolgovata jama, velika 2,5 * 1,37 m, iz sek. I, kv. 37. Globina profila je znašala 0,26 m, zapolnjen je bil s svetlo sivo peščeno ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo nekaj prodnikov in 4 odlomke keramike iz pozne bronaste dobe (G82). A B SE 89 - jama (M 1:50) Podolgovata jama, velika 1,6 * 0,79 m, iz sek. I, kv. 38. Globina profila je znašala 0,18 m, zapolnjen je bil s svetlo sivo do rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 5 odlomkov prazgodovinske keramike z nekaj prodniki. SE 91 - jama (M 1:50) Podolgovata jama, velika 1,1 * 0,69 m, iz sek. I, kv. 38. Globina profila je znašala 0,16 m, zapolnjen je bil s temno sivo do rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo nekaj prodnikov in 7 odlomkov keramike iz bronaste dobe. A A B A B SE 95 - jama (M 1:100) Večja ovalna jama, velika 2,64 * 1,42 m, iz sek. I, kv. 40. Globina profila je znašala 1 m, zapolnjen je bil s temno rjavo do sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo večje prodnike, drobce oglja in odlomek keramike iz pozne bronaste dobe (G83-88). A B SE 661 - jama (M 1:50) Jama nepravilne oblike, velika 1,80 X 0,80 m, v sek. III, kv. 35. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo redke prodnike in 2 odlomka keramike iz pozne bronaste dobe SE 663 - jama (M 1:50) Jama okrogle oblike, velika 0,70 x 0,68 m, v sek. VI, kv. 36. Globina profila je znašala 0,24 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo redke prodnike. SE 367 - jama (M 1:50) Jama polkrožne podkvaste oblike, velika 2,30 x 1,54 m, v sek. IV, ki je potekala pod južni profil kv. 26 in 27. Globina profila krakov je znašala od 0,20 do 0,10 m, zapolnjen je bil s temno sivo do temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce lepa in 12 odlomkov prazgodovinske keramike. Stojke SE 657 - stojka Manjša jama podolgovate oblike, velika 0,40 x 0,24 m, v sek. VI, kv. 36. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo redke prodnike. SE 659 - stojka Manjša jama okrogle oblike, velika 0,24 x 0,26 m, v sek. VI, kv. 36. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo redke prodnike. SE 665 - stojka Jama nepravilne oblike, velika 0,20 X 0,13 m, v sek. III, kv. 36. Globina profila je znašala 0,06 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je bilo brez najdb. A B B A B A B A A B A B A A B SE 669 - stojka Jama okrogle oblike, velika 0,40 * 0,40 m, v sek. III, kv. 36. Globina profila je znašala 0,12 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo redke prodnike. Jame in luknje za stojke z jugozahodnega dela naselbine Jame SE 265 - jama (M 1:50) Ovalna jama, velika 1,90 * 0,70 m, v sek. III, kv. 23. Na zahodni strani je bila plitkejša, na vzhodni strani se je nekoliko poglobila. Globina profila je znašala 0,24 m, zapolnjen je bil s temno sivo do rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 1 odlomek prazgodovinske keramike. A B B A A B SE 267 - jama Okrogla jama, velika 0,50 * 0,50 m, v sek. III, kv. 24. Globina profila je znašala 0,18 m, zapolnjen je bil svetlo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja, prežgano glino in 1 odlomek keramike iz pozne bronaste dobe (G138). A A B SE 269 - jama Plitka okrogla jama, velika 0,44 * 0,50 m, v sek. III, kv. 24. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je bilo brez najdb. A A B SE 275 - jama (M 1:50) Jama nepravilne oblike, velika 2,08 * 1,34 m, v sek. III, kv. 24 in 25. Globina profila je znašala 0,38 m, zapolnjen je bil s sivo do temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo nekaj drobcev oglja, hišnega lepa in 2 odlomka keramike iz pozne bronaste dobe (G139). SE 515 - jama (M 1:50) Jama ovalne oblike, velika 1 * 0,80 m, v sek. VI, kv. 24. Globina profila je znašala 0,24 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 3 odlomke prazgodovinske keramike. SE 479 - jama (M 1:50) Ovalna jama, velika 1 * 1,18 m, v sek. IV, kv. 23. Globina profila je znašala 0,18 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 2 odlomka prazgodovinske keramike. Stojke SE 277 - stojka Plitka okrogla jama, velika 0,36 * 0,32 m, v sek. III, kv. 24. Globina profila je znašala 0,04 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je bilo brez najdb. SE 481 - stojka Jama okrogle oblike, velika 0,34 * 0,30 m, v sek. IV, kv. 23. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo redke prodnike. SE 489 - stojka Manjša jama ovalne oblike, velika 0,48 * 0,32 m, v sek. VI, kv. 21. Globina profila je znašala 0,16 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 491 - stojka Manjša jama ovalne oblike, velika 0,52 * 0,38 m, v sek. VI, kv. 21. Globina profila je znašala 0,14 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 493 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,24 * 0,28 m, v sek. VI, kv. 21. Globina profila je znašala 0,16 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. a a b a b a b a b a b a a b b a a b SE 495 - stojka Manjša jama okrogle oblike, velika 0,26 * 0,28 m, v sek. VI, kv. 21. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo. Polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 497 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,24 * 0,24 m, v sek. VI, kv. 21. Globina profila je znašala 0,05 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 499 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,20 * 0,20 m, v sek. VI, kv. 22. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 503 - stojka Manjša ovalna jama, velika 0,37 * 0,46 m, v sek. IV, kv. 23. Globina profila je znašala 0,06 m, zapolnjen je bil s sivo ilovnato prstjo. SE 509 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,26 * 0,26 m, v sek. VI, kv. 22. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. Skupki keiamike SE 477 - koncentiacija keiamike Skupek 9 odlomkov keramike iz bronaste dobe z drobci oglja in 3 kosi lepa v sek. VI, kv. 18. Vkop ni bil viden (G362-366). SE 487 - koncentiacija keiamike (M 1:50) Skupek 13 odlomkov keramike iz pozne bronaste dobe, velik 0,36 * 0,34 m, v sek. VI, kv. 23 (G367). b b a a a b a a a b a b b a a b Jarki SE 511 - jarek (M 1:50) Krajši jarek, velik 2,10 * 0,32 m, v sek. IV, kv. 23. Globina profila je znašala 0,12 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo. Potekal je v smeri od jugozahoda proti severovzhodu. Nahajal se je nekoliko izven smeri poteka jarka SE 555. SE 555 - jarek (tloris M 1:200, profil M 1:20) Dolg jarek, velik 10,70 * 0,50 do 0,60 m, v sek. IV je potekal v smeri od jugozahoda proti severovzhodu, preko južnega profila v kv. 23 in se je zaključil v kv. 24. Nekoliko zunaj njegove smeri se je nahajal manjši jarek SE 511. Globina profila je znašla od 0,12 m do 0,26 m, zapolnjen je bil sivo rjavo ilovnato prstjo, vseboval je 2 odlomka keramike iz pozne bronaste dobe. Skupina jam in lukenj za stojke s konca jugozahodnega dela izkopišča Jame SE 567 - jama (M 1:100) Jama ovalne oblike, velika 3,80 * 3,50 m, v sek. VII, kv. 8. Globina profila je znašala 0,78 m, zapolnjen je bil s svetlo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 3 odlomke keramike iz bronaste dobe. Jama je predstavljala južni konec jarka SE 579 (G391, G392). a b SE 599 - jama (M 1:50) Jama podolgovate oblike, velika 2,46 * 1,20 m, v sek. X, kv. 4. Globina profila je znašala 0,40 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja, lepa, kos železa in 2 odlomka keramike iz pozne bronaste dobe (G393). SE 601 - jama Manjša ovalna jama, velika 0,87 * 0,52 m, v sek. X, kv. 4. Globina profila je znašala 0,19 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo odlomke keramike iz srednje bronaste dobe (G394). a a b Stojke SE 587 - stojka Manjša jama okrogle oblike, velika 0,22 * 0,18 m, v sek. VIII, kv. 9. Globina profila je znašala 0,24 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 589 - stojka Manjša jama ovalne oblike, velika 0,20 * 0,15 m, v sek. VIII, kv. 7. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjen je bil s temno sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 591 - stojka Manjša jama okrogle oblike, velika 0,10 * 0,08 m v sek. VIII, kv. 8. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo. a b b a b b a a b a b SE 611 - stojka Manjša ovalna jama, velika 0,28 * 0,25 m, v sek. X, kv. 6. Globina profila je znašala 0,11 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja in 2 odlomka keramike iz pozne bronaste dobe. Plast Del posode SE 103 - plast Spodnja plast v jarku SE 101, dolga 12,3 m in debela od 0,10 do 0,20 m, v sek. II, je potekala od kv. 3 proti severu skozi kv. 4, 5 do kv. 6, izginila je pod severnim profilom. Temno siva, sivo rjava do svetlo siva ilovnata peščena plast je vsebovala veliko oglja, drobce kosti in 117 odlomkov keramike iz pozne bronaste dobe. V sek. I, kv. 4, 2 odlomka keramike iz sek. II, kv. 3, 85 odlomkov keramike v sek. II, kv. 4, 5 in košček jantarja ter 1 odlomek keramike iz sek. VI, kv. 3 (G89-126). SE 239 - ostanek posode Pri strojnem odrivu ornice v sek. III, kv. 6, je bil odrezan del posode iz pozne bronaste dobe. Velikost ohranjenega vkopa je znašala 0,50 * 0,48 m. Ohranilo se je le odebeljeno dno posode, pod njo pa dno še enega lonca z drobci oglja (G136, G137). a b Zgoščena keramika SE 389 - zgostitev keramike (M 1:100) Koncentracija keramike in prodnikov, velika 5,60 * 1,10 m, je ležala v spodnjem delu plasti SE 103, v sek. II, kv. 4. Vkop ni bil viden, okoli keramike je bilo v peščenem zasipu več drobcev oglja. Pridobljenih je bilo 759 odlomkov keramike iz pozne bronaste dobe in odlomek žrmlja (G323-357). Poznolatensko in rimsko obdobje Vodnjak SE 217 - vodnjak (M 1:100) Večja jama okrogle oblike, velika 4 * 3,8 m, v sek. III, kv. 3, je bila vkopana v peščeno prodnato geološko osnovo SE 3. Globina profila je znašala 2,70 m. Jama vodnjaka se je pojavila na površini kot ovalna lisa temno sive barve z drobci oglja, odlomki keramike in posameznimi prodniki. Polnilo temno sive mastne ilovnate prsti z večjimi prodniki globoke lijakaste jame je vsebovalo drobce oglja, lepa, živalskih kosti, 721 odlomkov latenske in rimske keramike. Na ravnem muljastem dnu vodnjaka so ležali ostanki lesenih desk in v celoti ohranjen manjši lonec (G480-511) (sl. 48). KIA 40044 14C BP 11 21 cal BC cal BC 4-AD 22 (32,1 %) 47-AD 55 (95,4 %) Jame SE 351 - jama (M 1:100) Ovalna podolgovata jama, velika 3,60 * 0,94 m, je bila sestavni del zgornjega dela jarka SE 101 v sek. II, kv. 4. Globina profila je znašala 0,39 m, zapolnjen je bil s svetlo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce kosti, skupek odlomkov keramike iz mlajše železne dobe in kamenje (G512-516). SE 241 - jama (M 1:50) Večja ovalna jama, velika 1,43 * 1,34 m, v sek. III, kv. 6. Jugozahodna stran jame je poglobljena, zapolnjena je bila s temno sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 3 odlomke keramike iz mlajše železne dobe. Lisa SE 355 - lisa (M 1:100) Velika podolgovata lisa velikosti 6,6 * 1,30 m je bila sestavni del zgornjega dela jarka SE 101 v sek. II, kv. 6. V svetlo sivi ilovnati prsti je vsebovala na obeh koncih 66 odlomkov rimske in mlajše železnodobne keramike (G517-523). Keramika SE 683 - keramika (M 1:50) Latenska skleda in 1 odlomek keramike z drobci oglja in kosti so bili odkriti v plasti SE 31 v sek. III, kv. 3 (G540). Latenski giob SE 399 - latenski giob (M 1:50) Stisnjena ožgana koncentracija kosov železa in odlomkov keramike, velika 0,48 x 0,16 m, v sek. II, kv. 4, je bila odkrita v profilu jarka SE 101. Pri poglabljanju plasti SE 101 se je pokazalo, da sta bila železna delca, ki sta bila vidna v profilu, sestavni del železnega meča, ovitega okrog pogače žganega groba. Grobna jama ni bila določljiva, zgornji del groba je poškodovalo oranje, odlomki lonče-nine so bili razvlečeni na južno stran groba. Velikost ohranjenega groba je znašala 0,55 x 0,40 m. Grobno celoto z veliko kosti je na eni strani obdajal zvit poškodovan meč. Sredina groba je bila zapolnjena z delno ohranjenimi keramičnimi posodami, vidno je bilo rezilo škarij. Grob je bil konservatorsko zaščiten in odpeljan KIA 32899 14C BP na restavriranje v Narodni muzej Slovenije. Konservatorski postopek je uspešno opravila Sonja Perovšek. Po konservatorski obdelavi so grobno celoto sestavljali: zvit meč z nožnico, ki je okrašena z dvojnim »S«, zvita železna sulična ost z ozkim listom, škarje, ščitna grba, zapestnica z navito žico, dva brusa, štiri sklede in dva lonca (G524-539) (sl. 45). 2120±30 11 cal BC 196-100 (68,3 %) 21 cal BC 345-322 (4,8 %) 206-48 (90,6 %) Hiša (M 1:200) Pravokotni tloris stavbe je bil razpoznaven na podlagi jam in stojk (SE 221, SE 223, SE 225, SE 623. O o 30 SE 221 - jama Plitka jama ovalne oblike, velika 0,66 x 0,70 m, v sek. III, kv. 3. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja in redke odlomke rimske keramike. n a SE 223 - jama (M 1:50) Okrogla jama, velika 0,78 x 0,80 m, v sek. III, kv. 3. Globina profila je znašala 0,10 m. Na vrhu polnila plitke jame so bili vidni odlomki lonče-nine, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja, ožgano glino, 3 kose žrmelj in 30 odlomkov rimske keramike (G615-627). a b a b SE 225 - jama (M 1:50) Okrogla jama, velika 0,82 * 0,78 m, v sek. III, kv. 3. Globina profila je znašala 0,16 m, zapolnjen je bil s temno rjavo do temno sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo dva večja prodnika, drobce oglja, ožgane gline in 6 odlomkov rimske lončenine (G628, G629). s a a b SE 623 - jama Jama ovalne oblike, velika 0,84 * 0,72 m, v sek. III, kv. 2. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo nekaj drobcev oglja, ožgane gline in 1 odlomek rimske keramike. b i a b Del hiše? (M 1:200) Del vogalnega dela možne stavbe sestavljajo jame in stojke (SE 307, SE 675, SE 677, SE 679). O O 307 O SE 677 - jama Jama podolgovate oblike, velika 0,78 * 0,34 m, v sek. VI, kv. 4. Globina profila je znašala 0,10 m. Vkopana je bila v temno rjavo ilovnato prst. Plitek vkop je ob robu SE 31 vkopan v SE 393. a b SE 307 - jama Jama okrogle oblike, velika 0,64 * 0,60 m, v sek. IV, kv. 4, je imela ravno dno. Globina profila je znašala 0,12 m, zapolnjen je bil s temno rjavo peščeno ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja in lepa. a b SE 675 - jama Jama podolgovate oblike, velika 0,60 * 0,30 m, v sek. VI, kv. 4. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo. Plitek vkop je bil ob robu SE 31 vkopan v SE 393. SE 679 - stojka Jama ovalne oblike, velika 0,44 * 0,34 m, v sek. VI, kv. 4. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo. Plitek vkop je bil ob robu SE 31 vkopan v SE 393. a b a b Vodnjak SE 217 - vodnjak (M 1:100) Večja jama okrogle oblike, velika 4 * 3,8 m, v sek. III, kv. 3, je bila vkopana v peščeno prodnato geološko osnovo SE 3. Globina profila je znašala 2,70 m. Jama vodnjaka se je pojavila na površini kot ovalna lisa temno sive barve z drobci oglja, odlomki keramike in posameznimi prodniki. Zapolnjena je bila s sivo KIA 40044 14C BP 11 cal BC 21 cal BC Velika jama V bližini jame SE 227 so se nahajale jame in stojke SE 697, SE 699, SE 701. mastno ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja, ožano glino, večje prodnike, živalske kosti, 721 odlomkov latenske in rimske keramike. Na ravnem muljastem dnu vodnjaka so ležali ostanki lesenih desk in v celoti ohranjen manjši lonec (G480-511) (sl. 48). 2000±23 39-8 (36,2 %) 4-AD 22 (32,1 %) 47-AD 55 (95,4 %) SE 227 - jama (M 1:100) Velika ovalna jama, velika 4,8 * 3,6 m, v sek. III, kv. 3, je bila vkopana v SE 31 in SE 393. Globina profila je znašala od 0,40 m do 0,50 m. Stene vkopa so bile navpič ne, dno je imelo več jam, zapolnjena je bila s temno sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja, ožgano glino, odlomek stekla in 125 odlomkov rimske keramike (G630-646) (sl. 46). 11 cal BC 145-141 (2,0 %) 111-38 (63,5 %) 9-4 (2,7 %) 21 cal BC 164-128 (14,3 %) 121-AD 1 (81,1 %) Jame SE 697 - jama Podolgovata jama, velika 0,88 * 0,32 m, v sek. VI, kv. 3. Globina profila je znašala 0,20 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo. SE 699 - jama (M 1:50) Jama ovalne oblike, velika 1,50 * 1 m, v sek. III/IV, kv. 3. Globina profila je znašala 0,29 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja, lepa in 6 odlomkov rimske keramike (G669). Stojka SE 701 - stojka Stojka okrogle oblike, velika 0,40 * 0,39 m, v sek. VI, kv. 3. Globina profila je znašala 0,04 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo. Ostale jame SE 19 - jama Ovalna lisa, velika 0,80 * 0,79 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 2. Globina profila je znašala 0,16 m, zapolnjen je bil s temnejšo sivo ilovnato prstjo. a a b SE 21 - jama Okrogla jama, velika 0,85 * 0,80 m, iz sek. I, kv 2. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjen je bil s svetlo sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo oglje, drobce lepa in keramike. a SE 109 - jama (M 1:50) Okrogla jama, velika 1,1 * 0,90 m, v sek. II, kv. 5, je ležala v plasti SE 103. Globina profila je znašala 0,40 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja in 7 odlomkov rimske keramike. SE 233 - jama (M 1:50) Podolgovata jama, velika 2 * 0,80 m, v sek. III, kv. 5. Globina profila je znašala od 0,20 m do 0,25 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja, kosti in odlomke rimske keramike. a b a a b SE 235 - jama (M 1:50) Podolgovata jama, velika 3,15 * 0,74 m, v sek. III, kv. 5. Globina profila je znašala 0,22 m, zapolnjen je bil s sivo peščeno ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja in 2 odlomka rimske keramike. a b SE 309 - jama (M 1:50) Krožen jarek podkvaste oblike, velik 1,80 * 1,60 m, v sek. IV, kv. 5. Globina profila je znašala od 0,15 do 0,18 m, zapolnjen je bil s sivo peščeno ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja in 3 odlomke rimske keramike. a a b ' : 1 " ' r . KS _ i SE 353 - jama (M 1:50) Podolgovata jama, velika 2,20 * 0,65 m, v sek. II, kv. 5, se je nahajala v zgornjem delu jarka SE 101. Globina profila je znašala 0,19 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo veliko oglja. b a b SE 569 - jama (M 1:200) Velika podolgovata ovalna jama, velika 10,7 * 2,28 m, v sek. VII, v kv. 9 in 10. Globina profila je znašala 0,40 m. Polnilo sivo rjave ilovnate prsti je vsebovalo 8 kosov lepa in 9 odlomkov rimske keramike (G651, G652). SE 571 - jama (M 1:50) Jama ovalne oblike, velika 2,20 * 1,40 m, v sek. VIII, kv. 10, se je na-A hajala v sredini jarka SE 585. Globina profila je znašala 0,16 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja, lepa A in 1 odlomek rimske keramike. b b SE 631 - jama Ovalna jama, velika 1,34 * 0,70 m, v sek. III, kv. 4. Globina profila je znašala 0,16 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja, lepa in 6 odlomkov rimske keramike (G666, G667). a a b SE 633 - jama Jama ovalne oblike, velika 0,60 * 0,50 m, v sek. VI, kv. 3. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. a b SE 687 - jama Okrogla jama, velika 0,40 * 0,44 m, v sek. III, kv. 4. Globina profila je znašala 0,10 m. Nahajala se je sredi prekinitve med jarkoma SE 684 in SE 689, zapolnjena je bila s temno sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo nekaj večjih prodnikov, drobce oglja, kos opeke in 1 odlomek rimske keramike. a b a b SE 693 - jama Okrogla jama, velika 0,48 * 0,41 m, v sek. III, kv. 2. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil z rjavo ilovnato prstjo. Jama je bila vkopana na jugozahodnem delu jarka SE 703. a b Stojke SE 231 - stojka Stojka okrogle oblike, velika 0,50 * 0,50 m, v sek. III, kv. 5. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjen je bil z rjavo ilovnato prstjo. a b SE 573 - stojka Manjša jama ovalne oblike, velika 0,54 * 0,32 m, v sek. IX, kv. 1. Globina profila je znašala 0,12 m, zapolnjen je bil z rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja in lepa. a b SE 575 - stojka Manjša ovalna jama, velika 0,55 * 0,45 m, v sek. IX, kv. 1. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja in lepa in 5 odlomkov rimske keramike (G653). a b SE 625 - stojka Manjša jama okrogle oblike, velika 0,30 * 0,30 m, v sek. III, kv. 2. Globina profila je znašala 0,24 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo. a , b a b Zgostitev keiamike SE 23 - zgostitev keiamike in kamenja (M 1:100) Koncentracija rimske keramike in ka menja, velika 5,1 * 3 m, v sek. I, kv. 3, bi lahko bi bila del plasti SE 31. Plast temnosive ilovnate prsti je vsebovala nekaj drobcev oglja, 65 kosov lepa in 175 odlomkov latenske in rimske kera mike (G556-577) (sl. 47). KIA 40042 14C 11 21 BP cal BC cal BC 111-AD 22 (93,5 %) SE 605 - zgostitev keramike 23 odlomkov rimske keramike in drobci oglja so bili najdeni v jarku SE 585, v sek. VIII, kv. 10 (G657-663). SE 607 - zgostitev keramike Skupek 12 odlomkov rimske keramike z drobci oglja je bilo v jarku SE 585, v sek. VIII, kv. 10 (G664, G665). H r T i SE 609 - zgostitev keramike Skupek odlomkov rimske keramike z drobci oglja je bilo v SE 585, v sek. VIII, kv. 11. Jarki SE 17 - jarek (M 1:500) Plitek jarek, ki je potekal v smeri ju-govzhod-severozahod preko sek. I, IV, V, kv. 1. Na dnu jarka SE 17 v sek. I se je nahajal še en manjši jarek SE 75. V sek. IV je bil na dnu jarka SE 17 še jarek podkvaste oblike SE 315. Skupna dolžina odkopanega jarka je znašala 50 m. Globina profila jarka je znašala od 0,30 do 0,40 m, zapolnjen je bil s svetlo sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo oglje, lep in 37 odlomkov rimske keramike iz sek. I, kv. 1 ter 5 odlomkov rimske keramike iz sek. V, kv. 1, katere večina se je nahajala v zgornjem delu. SE 25 - jarek (tloris M 1:100, profil M 1:20) Jarek, velik 6,3 * 0,35 m, sek. I, kv. 4, je potekal iz smeri jugovzhod pro ti severozahodu, debelina profila je bila 0,10 do 0,15 m. Polnilo sive ilovnate prsti je vsebovalo drobce oglja in kosti ter 3 odlomke rimske keramike. SE 219 - jaiek (M 1:50) Plitek podolgovat ukrivljen ozek jarek, velik 2,20 x 0,40 m, v sek. III, kv. 3, se je na zgornjem delu stikal z vodnjakom SE 217. Globina profila je znašala 0,06 m. Zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo, vseboval je drobce oglja. a a b SE 313 - jaiek (M 1:50) Podolgovat jarek, velik 3 x 0,40 m, v sek. IV, kv. 4, je potekal v smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Zapolnjen je bil s sivo ilovnato prstjo. SE 315 - jaiek (M 1:50) Ovalna jarka podkvaste oblike v sek IV, kv. 1. Velikost manjšega jarka je bila 2,10 x 1 m, globina profila je znašala 0,20 m. Velikost večjega jarka je bila 2,40 x 0,74 m, globina profila pa 0,20 m. Kraka jarka sta bila vkopana na dnu razširjenega jarka SE 17. Polnilo sive ilovnate prsti je vsebovalo 5 A odlomkov rimske keramike. b a b SE 563 - jarek (tloris M 1:400, profil M 1:50) A Dolg jarek, velik 30,50 * 1,10 do 0,40 m, ki poteka skozi sek. VII, VIII, IX v kv. 1. Globina polnila je znašala 0,25 m. Polnilo sivo rjave ilovnate prsti je vsebovalo drobce oglja, kosti in 5 odlomkov keramike iz bronaste dobe in 4 kose rimske keramike (G647-650). SE 585 - jarek (tloris M 1:400, profil M 1:50) Jarek, velik 21 * 1,2 do 0,80 m, v sek. VIII, kv. 9, 10 in 11. Globina profila je znašala od 0,20 do 0,25 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo. V jarku so bile najdene tri zgostitve keramike SE 605, SE 607, SE 609. 605 a a SE 685 - jarek (tloris M 1:150, profil M 1:20) Podolgovat ozek jarek, velik 9,6 * 0,20 m, v sek. III/IV, kv. 4. Globina profila je znašala 0,06 m, zapolnjen je bil s temno sivo rjavo ilovnato prstjo, vseboval je drobce oglja in odlomek rimske keramike (G668). a a SE 689 - jarek (M 1:50) Podolgovat plitek jarek, velik 2,59 * 0,34 m, v sek. III, kv. 4. Globina profila je znašala 0,13 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo, vseboval je 1 odlomek keramike. SE 703 - jarek (M 1:50) Podolgovat ozek jarek, velik 3,6 * 0,60 m, v sek. III, kv. 2 in kv. 3. Globina trikotnega preseka je znašala 0,20 m, zapolnjen je bil s svetlo sivo ilovnato prstjo, vseboval je drobce oglja. s a Plast SE 31 - plast (M 1:750) Temno siva ilovnata plast, velika 50 * 10 m, je potekala v sek. I do VI, kv. 3, in 4, v sek. II je bila označena kot SE 101. Njen vzhodni rob se konča tik pred jarkom SE 25. Plast je bila najverjetneje ostanek ruševine manjše rimske kmetije, ki je prekrivala plast SE 5. Vsebovala je oglje, lep, del žr-melj, drobce kosti, 172 odlomkov keramike v sek. I, kv. 4, 5, 198 odlomkov keramike v sek. II, kv. 4, 42 odlomkov keramike iz sek. III, kv. 3, 9 odlomkov keramike iz sek. III, kv. 3, 4, 72 odlomkov keramike iz sek. III, kv. 4, 28 odlomkov keramike iz sek. IV, kv. 3, 70 odlomkov keramike v sek. IV, kv. 4, 15 odlomkov keramike v sek. VI, kv. 1, 33 odlomkov keramike iz sek. VI, kv. 3, in 25 odlomkov keramike iz sek. VI, kv. 3 in 4. Vsega skupaj je bilo v plasti SE 31 pridobljenih 664 odlomkov latenske in rimske keramike. Del te plasti bi lahko bil tudi SE 23 (G578-614). Srednji vek Jame SE 597 - jama (M 1:100) Jama okrogle oblike, velika 2,5 * 2,6 m, v sek. X, kv. 1. Globina profila je znašala 1,10 m, zapolnjen je bil s sivo ilovnato prstjo in z veliko proda, polnilo je vsebovalo 227 odlomkov srednjeveške keramike. Jama je presekala jarek SE 603 (G670-700). a b SE 619 - jama (M 1:50) Jama ovalne oblike, velika 1 * 0,84 m, v sek. VI, kv. 2. Globina profila je znašala 0,18 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja, nekaj prodnikov in 10 odlomkov srednjeveške keramike (G701-703). Novi vek b a a b Jarek SE 579 - jarek (tloris M 1:400, profil M 1:100) Jarek, velik 11,5 * 1,80 do 2,1 m, v sek. VIII, XII, je potekal preko kv. 6, 7 in 8. Na sredini jarka je bila velika pravokotna jama SE 581. Globina profila je znašala od 0,20 do 0,30 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, vseboval je 1 odlomek novoveške keramike in opeke. Jarek se je zaključil v jami SE 567 (G704-706). Jama Pot a b SE 581 - jama Velika jama pravokotne oblike z zaobljenimi vogali, velika 4,10 * 1,74 m v sek. VIII, kv. 6 in 7. Globina profila je znašala 1 m, zapolnjen je bil z rjavo ilovico, ki je v globini rahlo peščena, vseboval je 13 odlomkov rimske keramike. SE 603 - pot (M 1:200) Pot velikosti 10,50 * 1 do 1,70 m, v sek. X, kv. 1 Globina je znašala 0,20 m, sestavljena je bila iz večjih prodnikov in drobnejšega proda. Večji prodniki so se nahajali na dnu in dajali podobo tlakovanja. Od zahoda proti vzhodu je presek tlakovanja padal. Neopredeljene strukture SE 27 - stojka Majhna jama okrogle oblike, velika 0,29 * 0,24 m, v sek. I, kv. 4, je ležala zahodno od jarka SE 25. Globina profila je znašala 0,11 m, zapolnjen je bil s svetlo sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo le nekaj drobcev oglja. frxor MW 235,Ol KV If S£OOIh . pn SE 33 - jama Svetlo siva peščena jama, velika 0,55 * 0,52 m, je bila odkrita v sek. I, kv 6. Globina profila je znašala 0,14 m, zapolnjen je bil s svetlo sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo veliko oglja. SE 37 - stojka Lisa nepravilne oblike, velika 0,57 * 0,39 m, iz sek. I, kv. 6. Po odstranitvi tanke zgornje pasti je bila v jugovzhodnem delu odkrita stojka, velika 0,11 * 0,11 m. Globina profila stojke je znašala 0,15 m, zapolnjen je bil s sivo peščeno ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 43 - stojka Majhna jama okrogle oblike, velika 0.22 * 0,19 m, je bila odkrita v sek. 1, kv. 13. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjen je bil s svetlo sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. a b a b a SE 35 - jama (M 1:10) Manjša okrogla jama, velika 0,12 * 0,10 m. Globina profila je znašala 0,05 m, zapolnjen je bil s svetlo sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 57 - stojka Majhna jama ovalne oblike, velika 0.18 * 0,18 m, je bila odkrita v sek. 1, kv. 14. Globina profila je znašala 0,9 m, zapolnjen je bil s svetlo sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 67 - jarek (tloris M 1:500, profil M 1:100) Jarek L oblike, velikost daljše stranice je znašala 46 m, krajše pa 3,7 m, širina jarka je bila od 0,7 do 0,9 m, potekal je preko sektorjev I, II, III, V in VI v kv. 27, 28 in 29. V sektorju VI se je jarek pravokotno zaključil. Globina trikotnega profila je znašala od 0,20 do 0,40 m, zapolnjen je bil s sivo peščeno ilovnato prstjo, vseboval je drobce oglja, 13 odlomkov keramike v sek. I, kv. 28, železen trn pasne spone ?, 2 odlomka keramike v sek. II, kv. 27 in 8 odlomkov keramike v sek. VI, kv. 28, 29. Skupaj je bilo iz jarka pridobljenih 23 odlomkov keramike iz bronaste dobe (G57, G58). a a b SE 93 - jama Manjša okrogla jama, velika 0,59 * 0,50 m, iz sek. I, kv. 38. Globina profila je znašala 0,06 m, zapolnjen je bil s svetlo sivo do rjavo sivo ilovnato prstjo. SE 113 - jama (M 1:100) Jama nepravilne okrogle oblike, velika 5 * 2,5 m, v sek. II, kv. 15, z izstopajočim okroglim osrednjim delom. Globina profila je znašala od 0,25 do 0,35 m, zapolnjen je bil s temno sivo do temno rjavo peščeno ilovnato prstjo. a b SE 115 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,27 * 0,23 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 15. Globina profila je znašala 0,35 m, zapolnjen je bil s temno sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo veliko oglja. a b b SE 117 - jama Podolgovata jama, velika 3,40 * 1,40 m, v sek. II, kv. 16 in 17. Globina profila je znašala 0,40 m, zapolnjen je bil s temno sivo do temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 119 - jama Ovalna jama velikosti 1,20 * 1,80 m v sek. I, kv. 16 in 17. Globina profila je znašala 0,70 m, zapolnjen je bil s svetlo sivo in temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo veliko oglja. SE 121 - skupek oglja Manjša okrogla koncentracija oglja, velika 0,35 * 0,32 m, v sek. II, kv. 16. SE 123 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,12 * 0,13 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 5, vkopana je bila v SE 101. Globina profila je znašala 0,09 m, zapolnjen je bil s temno sivo rjavo ilovnato prstjo. SE 133 - stojka (M 1:10) Manjša ovalna jama, velika 0,17 * 0,12 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 16. Globina profila je znašala 0,09 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. b a a b a a b SE 135 - stojka Manjša ovalna jama, velika 0,21 * 0,21 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 16. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. b a b SE 137 - stojka Manjša ovalna jama, velika 0,19 * 0,17 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 16. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. a b a b SE 139 - jama (M 1:50) Večja podolgovata jama, velika 2,90 * 0,96 m, v sek II, kv. 29. Globina profila je znašala 0,62 m, zapolnjen je bil s temno sivo do temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja in manjši košček hišnega lepa. a b SE 141 - jama Del jame ovalne oblike, velike 0,60 * 0,69 m, v sek. II, kv. 30. Globina profila je znašala 0,14 m, zapolnjen je bil s temno sivo do temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce lepa in oglja ter odlomek prazgodovinske keramike. b a a b SE 145 - jama (M 1:50) Podolgovata jama, velika 3,5 * 2,40 m, iz sek. II, kv. 30 in 31. Globina profila je znašala 0,15 m, zapolnjen je bil s temno sivo do temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 2 odlomka prazgodovinske keramike. a SE 143 - jama (M 1:50) Ovalna jama zaobljenih robov (skoraj kvadratna), velika 1,60 * 1,60 m, iz sek. II, kv. 31. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 149 - jama (M 1:50) Jama ovalne oblike, velika 1,80 * 1,02 m, iz sek. II, kv. 31, 32. Globina profila je znašala 0,16 m, zapolnjen je bil s temno sivo do črno ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 157 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,32 x 0,30 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 19. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjen je bil s temno sivo do temno rjavo ilovnato prstjo. SE 155 - jama Manjša nepravilna jama, velika 0,49 X 0,40 m, iz sek. II, kv. 19. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo. SE 159 - jama Jama ovalne oblike, velika 0,62 x 0,50 m, v sek. II, kv. 18, je bila vkopana. Globina profila je znašala 0,06 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo. Jama je bila povezana s stojkama SE 165 in SE 175 v večji ovalni vkop. SE 161 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,11 x 0,10 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 18. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo. a b a b a b a b a b a b SE 163 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,26 x 0,23 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 18. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo. b a b SE 165 - stojka (M 1:50) Manjša okrogla jama, velika 0,30 * 0,30 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 18. Globina profila je znašala 0,09 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo. SE 169 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,24 * 0,22 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 15. Globina profila je znašala 0,14 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo. SE 167 - jama Podolgovata jama, velika 0,35 * 0,20 m, iz sek. II, kv. 18. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo. SE 171 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,22 * 0,22 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 20. Globina profila je znašala 0,09 m, zapolnjen je bil s temno rjavo do temno sivo ilovnato prstjo. SE 175 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,30 * 0,20 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 18. Globina profila je znašala 0,11 m, zapolnjen je bil s temno rjavo do temno sivo ilovnato prstjo. SE 173 - jama (M 1:100) Podolgovata jama, velika 3,7 * 1,06 m, v sek. II, kv. 21. Globina profila je znašala 0,36 m, zapolnjen je bil s temno sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 177 - jama Manjša ovalna jama, velika 0,60 * 0,40 m, iz sek. II, kv. 15. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo. b a b a b a b a b b a a b a SE 179 - jama (M 1:50) Plitka jama kvadratne oblike, velika 1,10 * 0,80 m, v sek. II, kv. 14 Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjen je bil s sivo do temno rjavo ilovnato prstjo. SE 181 - jama (M 1:50) Večja ovalna jama, velika 2,80 * 1,90 m v sek. II, kv. 13. Globina profi la je znašala 0,20 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo en odlomek prazgodovinske keramike. SE 183 - jama (M 1:50) Podolgovata jama, velika 2,27 * 1,82 m, v sek. II, kv. 10 in 11. Globina profila je znašala 0,09 m, zapolnjen je bil s svetlo rjavo ilovnato prstjo. SE 185 - jama (M 1:50) Okrogla jama, velika 0,82 * 0,76 m, iz sek II, kv. 13 in 14. Globina profila je znašala 0,11 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo. a b b a b a a b SE 229 - jama (M 1:50) Jama ovalne oblike, velika 1,10 * 1 m, v sek. III, kv. 6. Globina profila je znašala 0,19 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo peščeno ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. rHz' / SE 237 - jama (M 1:50) Ovalna jama, velika 1,08 * 0,80 m, v sek. III, kv. 6. Globina profila je znašala 0,20 m, zapolnjen je bil s peščeno temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 243 - jama (M 1:50) Plitka jama nepravilne oblike, velika 0,96 * 0,70 m, v sek. III, kv. 11. Globina profila je znašala 0,20 m, zapolnjen je bil s sivo peščeno ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 245 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,16 * 0,17 m, je bila odkrita v sek. III, kv. 11. Globina profila je znašala 0,06 m, zapolnjen je bil s temno sivo rjavo peščeno ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja in 7 odlomkov bronastodobne keramike. ''.-t. . St oaSMuiUfC . ■ .- - 2S<2E& feS^^JšP m r EŠSr a a b a b a a b a a b SE 247 - jama (M 1:50) Ovalna jama podkvaste oblike, velika 2 * 2,10 m, v sek. III, kv. 13 in 14. Podkvast jarek, ki obdaja osrednji prostor, je bil širok od 0,30 m do 0,59 m. Globina profila jarka je znašala od 0,16 m do 0,26 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 1 odlomek prazgodovinske keramike. SE 249 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,16 * 0,16 m, v sek. III, kv. 13. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjen je bil s temno sivo do temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce ožgane gline. I I SE 253 - stojka Jama okrogle oblike, velika 0,40 * 0,40 m, v sek. III, kv. 11. V spodnjem delu se je jama zožila v manjšo okroglo jamo, veliko 0,14 * 0,14 m. globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s temno sivo in temno rjavo peščeno ilovnato prstjo. v a a b a b a b SE 251 - jama (M 1:50) Ovalna jama podkvaste oblike z otokom v sredini, velika 2 * 2,08 m, v sek. III, kv. 15. Podkvast jarek, ki je obdajal osrednji prostor, je bil širok od 0,30 m do 0,60 m. Globina profila jarka je znašala od 0,06 do 0,10 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo. SE 255 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,18 * 0,20 m, v sek. III, kv. 11. Globina profila je znašala 0,06 m, zapolnjen je bil s temno sivo rjavo peščeno ilovnato prstjo. SE 261 - jama (M 1:50) Podolgovata krožna jama, velika 1,40 * 1,30 m, v sek. III, kv. 20 in kv. 21. Globina profila je znašala 0,28 m, zapolnjen je bil s sivo ilovnato prstjo. I I d b c a a b a b a b c d SE 259 - jama (M 1:50) Ovalna jama podkvaste oblike, velika 2,20 * 1,70 m, v sek. III, kv. 20. Podkvast jarek je imel poglobljeno le vzhodno stranico, do globine 0,40 m, zapolnjen je bil s sivo ilovnato prstjo. a b SE 263 - jama (M 1:100) Podolgovata jama, velika 3,90 * 0,80 m, v sek. III, kv. 21. Globina profila je znašala 0,20 m, zapolnjen je bil s sivo do temno rjavo ilovnato prstjo. SE 273 - jama (M 1:50) Ovalna jama, velika 1,80 * 1,70 m, v sek. III, kv. 24 in kv. 25. Na vzhodnem delu je bila jama globlja. Globina profila je znašala 0,48 m, zapolnjen je bil s temno sivo do temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo nekaj drobcev lepa in oglja ter 4 odlomke novoveške keramike. a b a b SE 271 - jama (M 1:50) Ovalna jama s krožnim jarkom, velika 1,50 * 2 m, v sek. III, kv. 24. Globi na profila jarka je znašala od 0,14 m do 0,28 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo nekaj drobcev oglja in lepa. m mi mim - aiHKis^ b a b SE 283 - jama Majhna ovalna jama, velika 0,44 * 0,20 m, v sek. III, kv. 27. Globina profila je znašala 0,14 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo nekaj drobcev oglja in lepa. b a b SE 311 - jama Plitka jama okrogle oblike, velika 0,48 * 0,42 m, v sek. IV, kv. 2. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo. SE 325 - jama (M 1:50) Jama podolgovate nepravilne oblike, velika 2,30 * 1,05 m, v sek. IV, kv. 12. Globina profila je znašala 0,13 m, zapolnjen je bil s sivo ilovnato prstjo. a a b a b SE 319 - jama (M 1:100) Podolgovata jama, velika 3,82 * 1,15 m, v sek. IV, kv. 12. Globina profila je znašala 0,22 m, zapolnjen je bil s temno sivo do rjavo ilovnato prstjo. SE 321 - jama (M 1:50) Jama nepravilne oblike, velika 1,70 * 0,72 m, v sek. IV, kv. 12. Globina profila je znašala 0,12 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo. SE 323 - jama (M 1:100) Jama podolgovate nepravilne oblike, velika 3,80 * 0,54 m, v sek. IV, kv. 12. Globina profila je znašala 0,18 m, zapolnjen je bil s temno sivo do temno rjavo ilovnato prstjo. a b I I SE 327 - jama (M 1:50) Jama nepravilne oblike, velika 1,45 * 0,61 m, v sek. IV, kv. 12. Globina profila je znašala 0,05 m, zapolnjen je bil s temno sivo do temno rjavo ilovnato prstjo. SE 329 - jama Majhna podolgovata jamica, velika 0,44 * 0,20 m, v sek. IV, kv. 12. Globina profila trikotnega preseka je znašala 0,09 m, zapolnjen je bil z rjavo ilovnato prstjo. SE 343 - jama Jama ovalne oblike, velika 1 * 0,60 m, v sek. IV, kv. 21. Globina profila je znašala 0,12 m, zapolnjen je bil s temno sivo do temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce ožgane gline. a b a b a b SE 331 - stojka Majhna ovalna jamica, velika 0,40 * 0,20 m, v sek. IV, kv. 12. Globina profila je znašala 0,06 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo. SE 339 - jama Plitka jama ovalne oblike, velika 0,44 * 0,80 m, v sek. IV, kv. 17. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s temno sivo do temno rjavo ilovnato prstjo. SE 341 - jama (M 1:50) Podolgovata jama podkvaste oblike, velika 1,50 * 1,20 m, v sek. IV, kv. 17. Globina profila krakov je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s sivo do temno rjavo ilovnato prstjo. SE 349 - jama (M 1:50) Jama ovalne oblike, velika 1,60 * 1,08 m, iz sek. II, v kv. 1. Globina profila je znašala 0,30 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo veliko oglja. a b b a b a b SE 357 - jama (M 1:100) Ovalna jama podkvaste oblike, velika 3,60 * 3,80 m, v sek. V, kv. 12 in kv. 13. Globina profila krakov je znašala od 1,10 m do 0,80 m, zapolnjena sta bila s temno rjavo ilovnato prstjo. SE 359 - jami (M 1:50) Dve podolgovati jami nepravilnih oblik v sek. V, kv. 11. Velikost večje je bila 3,30 * 0,90 m, manjše pa 1,74 * 0,80 m. Globina profila je znašala 0,14 m, zapolnjen je bil s sivo ilovnato prstjo. SE 369 - stojka Manjša ovalna jama, velika 0,26 * 0,22 m, v sek. IV, kv. 27. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s sivo ilovnato prstjo. SE 391 - plast Rahlo peščena ilovnata plast sivo rjave barve v sek. II, kv. 4 in 5, je bila določena v profilu jarka SE 101. Dolžina plasti je znašala 5,6 m, širina pa od 1 m do 0,20 m. V zgornjem delu je bila bolj ilovnata, v spodnjem pa je bila peščena. Vsebovala je redke drobce oglja. Nahajala se je nad SE 103 in pod SE 401. SE 395 - jama (sl. 20) Manjša jama ovalne oblike, velika 0,28 * 0,20 m, v sek. II, kv. 3, je bila določena v preseku jarka SE 101, zapolnjena je bila s temno sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. a a b SE 397 - jama (sl. 20) Manjša jama ovalne oblike, velika 0,32 * 0,33 m, v sek. II, kv. 3, je bila določena v profilu jarka SE 101, zapolnjena je bila s temno sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 401 - plast Peščena plast sive barve z drobci oglja v sek. II, kv. 4 je bila določena v profilu jarka SE 101. Dolžina plasti je znašala 4,2 m, globina pa je bila od 0,15 do 0,30 m. Nahajala se je pod SE 393 in nad SE 391. SE 403 - plast Peščena sivo rjava plast oz. prodni zasip v sek. II, kv. 4, je bila določena v plasti jarka SE 101. Dolžina plasti je znašala 4,5 m, globina pa je bila od 0,40 do 0,15 m. Nahajala se je pod SE 102 in nad peščeno prodnato geološko osnovo SE 3. SE 407 - jama (M 1:50) Jama ovalne oblike, velika 2,19 * 1,40 m, v sek. VI in sek. IV v kv. 12. Globina profila je znašala 0,48 m, zapolnjen je bil s temno sivo do rjavo ilovnato prstjo. SE 421 - jama (M 1:50) Jama ovalne oblike, velika 1,50 * 1,08 m, v sek. VI in IV, v kv. 12. Globina profila je znašala 0,20 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo. b a b SE 429 - jama (M 1:50) Jama okrogle oblike, velika 0,86 * 0,94 m, v sek. VI, kv. 13. Globina profila je znašala 0,22 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja, ožgano glino in 2 odlomka prazgodovinske keramike. b , SE 449 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,48 * 0,48 m, v sek. VI, kv. 14. Globina profila je znašala 0,12 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. a a b a b SE 469 - stojka Manjša ovalna jama, velika 0,40 * 0,30 m, v sek. IV, kv. 24. Globina profila je znašala 0,12 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 1 odlomek keramike iz bronaste dobe. SE 475 - stojka Manjša ovalna jama, velika 0,40 * 0,36 m, v sek. VI, kv. 16. Globina profila je znašala 0,18 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 2 odlomka prazgodovinske keramike. SE 483 - stojka Manjša jama ovalne oblike, velika 0,36 * 0,38 m, v sek. VI, kv. 20. Globina profila je znašala 0,14 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 485 - stojka Manjša jama okrogle oblike, velika 0,30 * 0,30 m, v sek. VI, kv. 21. Globina profila je znašala 0,24 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 501 - lisa (M 1:50) Siva lisa nepravilne oblike v sek. VI, kv. 23 in 24. Zapolnjena je bila s sivo do temno rjavo ilovnato prstjo. a a b a a b a b a b b a a b SE 505 - jama (M 1:50) Okrogla jama, velika 0,88 * 0,80 m, v sek. VI, kv. 22. Globina polnila je znašala 0,12 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 507 - jama (M 1:100) Jama nepravilne ovalne oblike, velika 3,40 * 2,70 m, v sek. VI, kv. 23 in 24. Globina profila je znašala 0,44 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 513 - jama (M 1:50) Jama podolgovate oblike, velika 2,40 * 0,80 m, v sek. VI, kv. 24 in 25. Globina profila je znašala 0,22 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 523 - jama Jama podolgovate oblike, velika 0,58 * 0,40 m, v sek. VI, kv. 26. Globina profila je znašala 0,12 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. a a b a b a a a b SE 527 - jama (M 1:50) Jama ovalne oblike, velika 0,40 * 0,40 m, v sek. VI, kv. 27. Globina profila je znašala 0,24 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. SE 533 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,22 * 0,26 m, v sek. VI, kv. 27. Globina profila je znašala 0,06 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo. b a a b a b SE 539 - stojka Manjša okrogla jama, velika 0,34 * 0,32 m, v sek. VI, kv. 27. Globina profila je znašala 0,05 m, zapolnjen je bil s sivo ilovnato prstjo. SE 545 - stojka Manjša jama okrogle oblike, velika 0,30 * 0,34 m, v sek. VI, kv. 28. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo. a b b a b a b SE 547 - stojka Jama ovalne oblike, velika 0,40 * 0,30 m, v sek. VI, kv. 28. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo. SE 549 - jama (M 1:50) Jama ovalne oblike, velika 2,22 * 1,70 m, v sek. VI, kv. 28. Globina profila je znašala 0,36 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo. a SE 557 - pes Skelet psa je bil najden v sek. VI, kv. 29. SE 565 - jama (M 1:50) Jama nepravilne ovalne oblike velikosti 1,20 * 0,86 m, v sek. VII, kv. 2. Globina profila je znašala 0,30 m, zapolnjen je bil z rjavo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo koncentracijo oglja in drobce lepa. SE 593 - jarek (tloris M 1:200, profil M 1:50) Jarek, velik 8,36 * 0,50 do 0,70 m v sek. VIII, kv. 10. Globina profila je znašala 0,30 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo, vseboval je drobce oglja in ožgane gline. SE 595 - droben prod Polnilo SE 581 v sek. VIII, kv. 6 in 7. Vsebovalo je 4 odlomke rimske in 1 odlomek prazgodovinske keramike (G654-656). SE 583 - jarek (tloris M 1:400, profil M 1:50) Jarek, velik 20,35 * 0,70 do 0,90 m, v sek. VIII, kv. 8, 9 in 10. Globina profila je znašala od 0,20 do 0,25 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo. SE 561 - jarek (M 1:50) Jarek, velik 3,44 * 0,80 m, v sek. VII, kv. 1. Globina profila je znašala 0,40 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilov nato prstjo. SE 577 - jarek (M 1:50) Jarek, velik 2,40 * 0,22 do 0,31 m, v sek. IX, kv. 1. Globina profila je znašala 0,05 m, zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo. SE 613 - jarek 1:50) Del jarka, velikega 2,40 * 1 m, se je nadaljeval pod poljsko pot v sek. VIII, kv. 1. Zapolnjen je bil s sivo rjavo ilovnato prstjo, vseboval je drobce oglja in odlomke novoveške keramike. SE 621 - jama Jama okrogle oblike, velika 0,72 * 0,76 m, v sek. VI, kv. 2. Globina pro fila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja in lepa ter 1 odlomek prazgodovinske in 3 odlomke novoveške keramike. a b SE 627 - pokop svinje (M 1:10) Skelet svinje je bil najden v sek. VI, kv. 4. SE 635 - jama Manjša jama nepravilne oblike, velika 0,60 * 0,54 m, v sek. VI, kv. 35. Globina profila je znašala 0,36 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo. °o SE 637 - jama Manjša jama ovalne oblike, velika 0,45 * 0,80 m, v sek. VI, kv. 35 Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo. b a b a b SE 639 - jama Manjša jama ovalne oblike, velika 0,60 * 0,42 m, v sek. VI, kv. 35. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo. SE 641 - jama Manjša jama ovalne oblike, velika 0,60 * 0,42 m, v sek. VI, kv. 35. Globina profila je znašala 0,08 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo. SE 643 - jama Manjša jama ovalne oblike, velika 0,70 * 0,40 m, v sek. VI, kv. 35. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo. SE 645 - jama (M 1:50) Jama nepravilne oblike, velika 1,52 * 0,60 m, v sek. III/IV, kv. 35 in 36. Globina profila je znašala 0,20 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo. SE 651 - jama Manjša jama ovalne oblike, velika 0,46 * 0,72 m, v sek. VI, kv. 36. Globina profila je znašala 0,38 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo. SE 649 - jama Manjša jama okrogle oblike, velika 0,36 * 0,48 m, v sek. VI, kv. 36. Globina profila je znašala 0,06 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo. a a a b a b b a a b b a a b SE 647 - jama Jama okrogle oblike, velika 0,76 * 0,80 m, v sek. VI, kv. 36. Globina profila je znašala 0,25 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo. SE 667 - jama (M 1:50) Jama podolgovate nepravilne oblike, velika 2,40 * 0,66 m, v sek. III, kv. 36. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo. a a b SE 653 - stojka Manjša jama okrogle oblike, velika 0,22 * 0,20 m, v sek. VI, kv. 35. Globina profila je znašala 0,06 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo. SE 655 - jama (M 1:50) Jama ovalne oblike, velika 1,40 * 0,56 m, v sek. VI, kv. 36. Globina profila je znašala 0,26 m, zapolnjen je bil s temno rjavo ilovnato prstjo. a a b a a b SE 681 - keramika Del dna prazgodovinske keramike je bil odkrit v plasti SE 393 v sek. III, kv. 3 (G429). SE 691 - jama Okrogla jama, velika 0,46 * 0,40 m, v sek. VI, kv. 4. Globina profila je znašala 0,24 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo 1 odlomek prazgodovinske keramike. a b a b SE 695 - jama (M 1:50) Jama ovalne oblike, velika 1,23 * 0,80 m, v sek. IV/VI, kv. 2. Globina profila je znašala 0,10 m, zapolnjen je bil s temno sivo ilovnato prstjo, polnilo je vsebovalo drobce oglja. a b a b Katalog gradiva Gradivo hrani Pokrajinski muzej Murska Sobota. Okiajšave dl. dolžina kv. kvadrant db. debelina SE stratigrafska enota v. višina sek. sektor š. širina pr. premer vel. velikost u. ustje najš. najširši d. dno ohr. ohranjen roč. ročaj inv. št. inventarna številka Izkopavanje Zgodnja bronasta doba Jarek 1 SE 101, sek. I, kv. 6, inv. št. AII 3032 Del ustja in vratu posode, vrat je okrašen z bolj ali manj vodoravnimi vrvičastimi linijami, temno sive barve s temno sivo rjavo površino, ohr. v. 4,7 cm, pr. u. 15 cm, najš. pr. 15,4 cm, db. 0,15-0,6 cm. Pitos 2 SE 111, sek. II, kv. 13, inv. št. AII 3106 Konična posoda (pitos) s štirimi ročaji z vrezi, temno rjave barve, ohr. v. 40,8 cm, najš. pr. 60 cm, pr. d. 14,2 cm, db. 0,8-1 cm, š. roč. 5,5 cm. 1 SE 10 1 SE 111 2 Srednja in pozna bronasta doba Plast 3 SE 1, sek. IV, kv. 24, inv. št. AII 2771/1 Del ustja in ostenja posode z vodoravnim rebrom, sive barve z opečnato površino, ohr. v. 7,8 cm, pr. u. 18 cm, najš. ohr. pr. 23 cm (brez rebra), db. 0,5-0,7 cm, š. rebra ok. 1,2 cm. 4 SE 1, sek. IV, kv. 25, inv. št. AII 2777/3 Del rahlo izvihanega ustja posode, temno sive barve s temno opečnato površino, ohr. v. 3,2 cm, pr. u. 14 cm, db. 0,4-0,6 cm. 5 SE 1, sek. IV, kv. 25, inv. št. AII 2777/1 Odlomek ustja posode, na vrhu rahlo oblikovanega z vtiski, temno sive barve, ohr. v. 6,55 cm, ohr. š. 6,6 cm, db. 0,7-0,8 cm. 6 SE 1, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 2785/2 Odlomek ostenja in ustja posode z ostankom ročaja, temno sive barve s temno rjavo površino, v. 5,45 cm, š. 6,8 cm, db. 0,45-0,7 cm. 7 SE 1, sek. IV, kv. 24, inv. št. AII 2771/2 Odlomek ustja posode, temno sive barve s sivo rjavo površino, ohr. v. 5,1 cm, ohr. š. 5,3 cm, db. 0,7 cm. 8 SE 1, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 2783/5 Odlomek ustja posode, sive barve z oranžno sivo površino, v. 3,3 cm, š. 3,85 cm, db. 0,35-0,5 cm. 9 SE 1, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 2767 Odlomek rahlo izvihanega ustja posode, temno sive barve, ohr. v. 2,05 cm, ohr. š. 3,7 cm, db. 0,7 cm. 10 SE 1, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 2783/3 Odlomek rahlo izvihanega ustja posode, temno sive barve s temno čokoladno površino, v. 2,2 cm, š. 2,85 cm, db. 0,4 cm. 11 SE 1, sek. IV, kv. 26, inv. št. AII 2789 Odlomek ustja posode z odebeljenim ustjem, temno sive barve z oranžno rdeče rjavo površino, v. 4,3 cm, š. 5,6 cm, db. 0,6-1,05 cm. 12 SE 1, sek. IV, kv. 24, inv. št. AII 2771/3 Odlomek ustja posode, temno rjave barve s sivo opečnato površino (verjetno prežgan), ohr. v. 4,6 cm, ohr. š. 4,95 cm, db. 1 cm. 13 SE 1, sek. IV, kv. 24, inv. št. AII 2771/4 Odlomek rahlo odebeljenega ustja posode, sive barve z umazano rjavo površino, ohr. v. 2,9 cm, ohr. š. 4,1 cm, db. 0,55-0,85 cm. 14 SE 1, sek. IV, kv. 30, inv. št. AII 2759/2 Odlomek ustja posode, temno sive barve s sivo rjavo površino, v. 23, cm, š. 3,05 cm, db. 0,6 cm. 15 SE 1, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 2721/2 Odlomek ustja posode z utorom na vrhu ustja, sivo rdečkaste barve, v. 2,4 cm, š. 3 cm, db. 0,65-1,35 cm. 16 SE 1, sek. IV, kv. 24, inv. št. AII 2771/8 in 2771/11 Odlomek ustja posode, temno rjave barve, ohr. v. 2,3 cm, ohr. š. 1,45 cm, db. 0,55-0,8 cm. 17 SE 1, sek. IV, kv. 25, inv. št. AII 2777/2 Odlomek ustja posode, na vrhu okrašenega z vtiski, sive barve z rdečkasto površino, ohr. v. 2,9 cm, ohr. š. 5,7 cm, db. 0,6-0,7 cm. 18 SE 1, sek. IV, kv. 25, inv. št. AII 2777/5 Odlomek ustja posode, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 2,5 cm, ohr. š. 3,1 cm, db. 0,30,6 cm. 19 SE 1, sek. IV, kv. 24, inv. št. AII 2771/5 Odlomek ustja posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 1,8 cm, ohr. š. 3,4 cm, db. 0,55-0,7 cm. 20 SE 1, sek. III, kv. 15, inv. št. AII 2737/1 Odlomek ustja psode, rjave barve, v. 2,65 cm, š. 1,9 cm, db. 0,6-0,85 cm. 21 SE 1, sek. IV, kv. 24, inv. št. AII 2771/1 Del ustja in ostenja posode z vodoravnim rebrom, sive barve z opečnato površino, ohr. v. 7,8 cm, pr. u. 18 cm, najš. ohr. pr. 23 cm (brez rebra), db. 0,5-0,7 cm, š. rebra ok. 1,2 cm. 22 SE 1, sek. IV, kv. 24, inv. št. AII 2771/9 Odlomek ustja posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 1,2 cm, ohr. š. 2 cm, db. 05,-0,7 cm. 23 SE 1, sek. IV, kv. 24, inv. št. AII 2771/10 Odlomek ustja skledice, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 1,3 cm, ohr. š. 1,6 cm, db. 0,25 cm. 24 SE 1, sek. IV, kv. 24, inv. št. AII 2771/6 Odlomek uvihanega ustja posode, temno rjave barve, ohr. v. 1,4 cm, ohr. š. 3,25 cm, db. 0,6 cm. 25 SE 1, sek. I, kv. 10, inv. št. AII 2690/1 Odlomek ustja posode, umazano sive barve z svetlo rdeče rjavo površino, ohr. v. 2,65 cm, ohr. š. 3,55 cm, db. 0,6-0,8 cm. 26 SE 1, sek. I, kv. 10, inv. št. AII 2690/2 Odlomek ustja posode, umazano sive barve z svetlo rdeče rjavo površino, ohr. v. 2,8 cm, ohr. š. 3,8 cm, db. 0,9 cm. 27 SE 1, sek. V, kv. 28, inv. št. AII 2806 Odlomek ostenja posode z vodoravnim rebrom z vtiski, rjave barve, ohr. v. 8,4 cm, ohr. š. 7,65 cm, db. 0,81,2 cm, š. rebra 1,8-1,9 cm. 28 SE 1, sek. IV, kv. 25, inv. št. AII 2779/1 Odlomek ostenja posode z rebrom z vtiski, temno sive barve, ohr. v. 3,75 cm, ohr. š. 4,4 cm, db. 0,7-0,9 cm, š. rebra 1,2 cm. 29 SE 1, sek. IV, kv. 24, inv. št. AII 2773/3 Odlomek ostenja posode z ostankom vodoravnega rebra?, temno sive barve z opečnato površino, ohr. v. 4,35 cm, ohr. š. 3,95 cm, db. 0,8 cm. 30 SE 1, sek. II, kv. 38, inv. št. AII 2714 Odlomek ostenja posode z nizkim vodoravnim rebrom z rahlimi vtiski, temno sive barve z rjavo površino, v. 5,6 cm, š. 5,25 cm, db. 0,951,05 cm. 31 SE 1, sek. IV, kv. 25, inv. št. AII 2779/2 Odlomek ostenja posode z ostankom ročaja, sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 2,55 cm, ohr. š. 4,4 cm, db. 0,4-0,5 cm. 32 SE 1, sek. IV, kv. 17/18, inv. št. AII 2759 Odlomek ostenja posode z ostankom ročaja, temno sive barve z rdečo površino, ohr. v. 3 cm, ohr. š. 3 cm, db. 0,6-0,7 cm. 33 SE 1, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 2768/2 Odlomek ostenja posode z ostankom rebra z ročajem (?), temno sive barve z opečnato površino, ohr. v. 3,6 cm, ohr. š. 4 cm, db. 0,5 cm. 34 SE 1, sek. III, kv. 15, inv. št. AII 2739/2 Odlomek ostenja posode z plitkim vodoravnim vrezom in dvema ozkima rebroma, temno sive barve z rjavo površino, v. 3,8 cm, š. 5,3 cm, db. 0,4-0,9 cm. 35 SE 1, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 2768/1 Odlomek ostenja posode (in dna?) z vzorcem iz navpičnih in vodoravnih reber, temno sive barve z opečnato oranžno površino, ohr. v. 3,6 cm, ohr. š. 3,85 cm, db. 0,7 cm, š. reber 0,35-0,6 cm. 36 SE 1, sek. III, kv. 15, inv. št. AII 2739/1 Odlomek ostenja posode z nizkimi vodoravnim in navpičnimi rebri, temno sive barve z rjavo površino, v. 6,5 cm, š. 7,05 cm, db. 1-1,3 cm. 37 SE 1, sek. IV, kv. 30, inv. št. AII 2796/2 Del vodoravnega držaja posode, temno sive barve s svetlo rjavo površino, v. 3 cm, š. 4,55 cm, db. 0,6-2 cm. 38 SE 1, sek. IV, kv. 30, inv. št. AII 2796/1 Del vodoravnega držaja posode, temno sive barve z rjavo površino, v. 2,75 cm, š. 5,7 cm. 39 SE 1, sek. IV, kv. 25, inv. št. AII 2780/2 Odlomek ročaja posode, svetlo sive barve s temno oranžno površino, ohr. v. 3,2 cm, ohr. š. 2,55 cm, db. 0,5-0,7 cm. 40 SE 1, sek. IV, kv. 25, inv. št. AII 2780/1 Odlomek ročaja posode, opečnate barve, ohr. v. 3,8 cm, ohr. š. 2,95 cm, db. 0,9 cm. 41 SE 1, sek. IV, kv. 25, inv. št. AII 2780/5 Odlomek ročaja posode, temno sive barve s svetlo sivo bež površino, ohr. v. 3,4 cm, ohr. š. 3,6 cm, db. 0,5 cm. 42 SE 1, sek. IV, kv. 17/18, inv. št. AII 2758 Del dna in ostenja posode, sivo rjave barve, ohr. v. 4,05 cm, pr. d. 15 cm, najš. ohr. š. 19,3 cm, db. 0,651,1 cm. 43 SE 1, sek. III, kv. 15, inv. št. AII 2738/2 Odlomek dna posode, temno sive barve z rjavo površino, v. 2,5 cm, š. 5,15, cm, db. 1,3-2,2 cm. 44 SE 1, sek. IV, kv. 24, inv. št. AII 2772/1 Del dna in ostenja, temno sive barve, ohr. v. 4,45 cm, pr. d. 10 cm, najš. ohr. pr. 17,8 cm, db. 0,5-0,9 cm. 45 SE 1, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 2722/4 Del dna posode, sive barve z rjavo oranžno površino, ohr. v. 2,3 cm, pr. d. 10 cm, najš. pr. 10,8 cm, db. 0,9-1,1 cm. 46 SE 1, sek. IV, kv. 24, inv. št. AII 2775a Odlomek kamnitih žrmelj, ohr. v. 7 cm, ohr. š. 11,4 cm, ohr. db. 7,6 cm. 47 SE 1, sek. IV, kv. 24, inv. št. AII 2775b Odlomek kamnitih žrmelj, ohr. v. 5,6 cm, ohr. š. 6,7 cm, ohr. db. 6,4 cm. 48 SE 2, sek. IV, kv. 24, inv. št. AII 2850/1 Odlomek ostenja posode z različnimi rebri, temno sive barve, ohr. v. 9,2 cm, ohr. š. 3,5 cm, db. 0,4-0,7 cm. 49 SE 2, sek. IV, kv. 24, inv. št. AII 2850/2 Odlomek ostenja posode z različnimi rebri, temno sive barve, ohr. v. 7,3 cm, ohr. š. 4 cm, db. 0,55-0,7 cm. 50 SE 2, sek. IV, kv. 24, inv. št. AII 2850/3 Odlomek ostenja posode z rebrom z vtiski, temno sive barve s svetlo sivo površino, ohr. v. 4,55 cm, ohr. š. 4,6 cm, db. 1,1 cm, š. rebra 1,1 cm. 51 SE 2, sek. VI, kv. 32, inv. št. AII 2859 Odlomek ustja posode, temno sive barve s temno sivo rdečkasto površino, ohr. v. 2,1 cm, ohr. š. 3,5 cm, db. 0,4-0,6 cm. 52 SE 2, sek. IV, kv. 24, inv. št. AII 2850/4 Odlomek ostenja posode z rebrom z vtiski, temno sive barve z rdečo površino, ohr. v. 2,2 cm, ohr. š. 2,3 cm, db. 0,4-0,5 cm, š. rebra 1,1 cm. 53 SE 2, sek. VI, kv. 32, inv. št. AII 2862 Odlomek žrmelj, ohr. v. 4,4 cm, ohr. š. 5,7 cm cm. 54 SE 2, sek. VI, kv. 32, inv. št. AII 2860 Del dna posode, groba keramika sive barve, ohr. v. 2,65 cm, pr. d. 7 cm, najš. ohr. pr. 10,5 cm, db. 1,31,4 cm. Pitos 55 SE 61, sek. I,kv. 23, inv. št. All 2980 Bikonična posoda z ozkim vratom in rahlo izvihanim ustjem, na trebuhu dva podolgovata držaja in dve okrogli bradavici obdani s kaneluro, pod vratom 4 (ali 2?) kratki rebri, nad njimi pa plitva vodoravna kanelura, svetlo rjave barve, v. 36,3 cm, pr. u. 22,5 cm-23 cm, najš. pr. 37,2 cm, pr. d. 12,3 cm, db. 0,6-0,9 cm, š. roč. 5,4cm, pr. bradavic 2,2 cm. Pitos 56 SE 63, sek. I,kv. 23, inv. št. All 2981 inv. št. 2981 Bikonična posoda z ozkim vratom in rahlo izvihanim ustjem, na trebuhu dva predrta ročaja in dve bradavici obdani s kaneluro, nad njima štiri kratka vodoravna rebrca ter plitva vodoravna kanelura, svetlo rjave barve, v. 32,6 cm, pr. u. 24,5 cm, najš. pr. 58 cm, pr. d. 12,2 cm, db. 0,6-1 cm, š. roč. 5,3 cm, pr. bradavice 2 cm. Jarek 57 SE 67, sek. I, kv. 28, inv. št. AII 2982 Odlomek ustja posode, svetlo rjave barve, v. 2,1 cm, š. 5,4 cm, db. 0,8 cm. 58 SE 67, sek. I, kv. 28, inv. št. AII 2983 Odlomek ostenja posode z rebrom z vtiski, sive barve z rdečkasto površino, v. 2,4 cm, š. 2,8 cm, db. 0,7 cm. Koncentracija hišnega lepa in keramike 59 SE 71, sek. I, kv. 30, inv. št. AII 2996/4 Del ustja in ostenja posode, okras iz poševnih trikotnikh reber in vodoravnega rebra z vtiski, ki se stikajo in ustvarjajo nekak trapez, sive barve z rjavo rdečkasto površino, ohr. v. 6,6 cm, pr. u. 17 cm, najš. pr. 22,3 cm, db. 0,3-1 cm. X -- M 1:4 55,56 56 59 SE 67 57, 58 SE 71 59 60 SE 71, sek. I, kv. 30, inv. št. AII 2994/4 Del rahlo izvihanega ustja posode, sivo rjave barve z rdečkasto površino, ohr. v. 5,3 cm, pr. u. 16,2 cm, db. 0,6-0,7 cm. 61 SE 71, sek. I, kv. 30, inv. št. AII 2994/1 Odlomek ustja in ostenja prežgane posode, sivo rjave barve, v. 7,3 cm, š. 8,25 cm, db. 0,5-1,3 cm. 62 SE 71, sek. I, kv. 30, inv. št. AII 2994/2 Odlomek ustja in ostenja posode, temno sive barve z rjavo površino, v. 6,7 cm, š. 5,25 cm, db. 0,4-0,9 cm. 63 SE 71, sek. I, kv. 30, inv. št. AII 2994/3 Odlomek ustja posode, temno sive barve z bordo površino, v. 4,35 cm, š. 4,8 cm, db. 0,45-0,65 cm. 64 SE 71, sek. I, kv. 30, inv. št. AII 2994/6 Odlomek ustja posode, sive barve s svetlo rjavo površino, v. 5,05 cm, š. 4,2 cm, db. 0,25-0,6 cm. 65 SE 71, sek. I, kv. 30, inv. št. AII 2994/5 Odlomek ustja posode, rjavo sive barve, v. 3,6 cm, š. 4,3 cm, db. 0,40,8 cm. 66 SE 71, sek. I, kv. 30, inv. št. AII 2996/1 Odlomek ostenja posode z vodoravnim rebrom z vtiski, sive barve z oranžno rjavo površino, v. 9,4 cm, š. 7,9 cm, db. 0,9-1 cm. 71 SE 71, sek. I, kv. 30, inv. št. AII 2995/2 Odlomek dna posode, temno sive barve, v. 6,5 cm, š. 4,7 cm, db. 0,51,95 cm. 67 SE 71, sek. I, kv. 30, inv. št. AII 2996/2 Odlomek ostenja z delom rebra z vti-ski, svetlo rdeče svetlo rjave barve, v. 6,95 cm, š. 9,15 cm, db. 0,851,1 cm. 68 SE 71, sek. I, kv. 30, inv. št. AII 2996/5 Odlomek ostenja posode z vodoravnim rebrom z vtiski, sive barve z bordo površino, v. 4,5 cm, š. 4,95 cm, db. 0,55-0,6 cm. 69 SE 71, sek. I, kv. 30, inv. št. AII 2997 Odlomek ročaja posode, sive barve z rjavo površino, v. 3,7 cm, š. 3,4 cm, db. 1,05 cm. 70 SE 71, sek. I, kv. 30, inv. št. AII 2996/3 Odlomek ostenja posode z vodoravnim rebrom, sive barve s svetlo rjavo površino, v. 5,45 cm, š. 7,8 cm, db. 0,7-1 cm. lama lama 72 SE 79, sek. I, kv. 80, inv. št. AII 3005 Del uteži, oranžne barve, ohr. v. 8 cm, najš. pr. 9,7 cm, db. 9,3 cm. 73 SE 83, sek. I, kv. 31/32, inv. št. AII 3010/1 Del izvihanega ustja in ostenja lončka, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 4,55 cm, pr. u. 13,6 cm, db. 0,5 cm. 74 SE 83, sek. I, kv. 31/32, inv. št. AII 3010/2 Del ustja in ostenja lončka, temno sive barve z bordo površino, ohr. v. 3,9 cm, pr. u. 10,8 cm, db. 0,40,5 cm. 75 SE 83, sek. I, kv. 31/32, inv. št. AII 3012/2 Odlomek ostenja in ustja posode s poševnim trikotnim rebrom, temno sive barve s sivo rjavkasto površino, v. 5,65 cm, š. 5,45 cm, db. 0,60,8 cm. 76 SE 83, sek. I, kv. 31/32, inv. št. AII 3010/5 Odlomek ustja posode, temno sive barve s svetlo rjavo površino, v. 3,4 cm, š. 4,45 cm, db. 0,5-0,65 cm. 77 SE 83, sek. I, kv. 31/32, inv. št. AII 3010/4 Odlomek ustja posode, temno sive barve s svetlo rjavo sivo površino, v. 3,6 cm, š. 2,6 cm, db. 0,4-0,7 cm. 78 SE 83, sek. I, kv. 31/32, inv. št. AII 3012/1 Odlomek ostenja posode z rebrom z vtiski, sive barve z rdečo površino, v. 5,4 cm, š. 6,1 cm, db. 0,7-0,8 cm. 79 SE 83, sek. I, kv. 31/32, inv. št. AII 3012/3 Odlomek ostenja posode z držajem, rjavo sive barve z rdečo površino, v. 3,9 cm, š. 4,25 cm, db. 0,9-1,1 cm. 80 SE 83, sek. I, kv. 31/32, inv. št. AII 3011/4 Odlomek ostenja posode z držajem, sive barve z rdečo površino, v. 4 cm, š. 3,5 cm, db. 0,85-1 cm. 81 SE 83, sek. I, kv. 31/32, inv. št. AII 3011/2 Del pokrovčka z rahlo prstanastim dnom, sive barve z rdeče rjavo površino, ohr. v. 1,6 cm, pr. d. 8 cm, najš. pr. 11 cm. 74 SE 83 73-81 SE 87 82 lama Plast 82 SE 87, sek. I, kv. 37/38, inv. št. AII 3016 Odlomek odebeljenega ustja posode, rjave barve, v. 1,9 cm, š. 4,1 cm, db. 0,8-1,2 cm. lama 83 SE 95, sek. I, kv. 40, inv. št. AII 3021/1 Odlomek ustja posode, sive barve z bež površino, v. 2,1 cm, š. 3,3 cm, db. 0,7-1,1 cm. 84 SE 95, sek. I, kv. 40, inv. št. AII 3021/2 Odlomek ustja posode, rjave barve z rjavo oranžno površino, v. 1,95 cm, š. 2,7 cm, db. 0,5-0,65 cm. 85 SE 95, sek. I, kv. 40, inv. št. AII 3022/1 Odlomek ostenja posode z vodoravnim rebrom z vtiski, sive barve s svetlo rjavo površino, v. 3,65 cm, š. 5,2 cm, db. 0,9-1 cm. 86 SE 95, sek. I, kv. 40, inv. št. AII 3022/2 Odlomek ostenja posode z držajem (?), sive barve s svetlo rjavo površino, v. 2,3 cm, š. 5,2 cm, db. 0,8 cm. 87 SE 95, sek. I, kv. 40, inv. št. AII 3023/1 Odlomek ročaja posode, sive barve z rdeče rjavo površino, v. 3,5 cm, š. 3 cm, db. 0,7 cm. 88 SE 95, sek. I, kv. 40, inv. št. AII 3023/2 Odlomek ročaja posode, sive barve z rdečkasto površino, v. 3,35 cm, š. 2,2 cm, db. 0,7-0,9 cm. 89 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3088/5 Odlomek izvihanega ustja posode, sive barve z bordo površino, v. 2,2 cm, š. 5,3 cm, db. 0,45-0,55 cm. 90 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3088/1 Odlomek izvihanega ustja posode, temno sive barve z rjavo površino, v. 2,4 cm, š. 5,7 cm, db. 0,7 cm. 91 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3088/9 Odlomek ustja posode, oranžne barve, v. 1,65 cm, š. 5,35 cm, db. 0,40,8 cm. 92 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3088/4 Odlomek ustja posode, temno sive barve, v. 3,15 cm, š. 4,2 cm, db. 0,40,7 cm. 93 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3088/3 Odlomek ostenja posode z ustjem, temno sive barve z rjavo površino, v. 4,5 cm, š. 3,1 cm, db. 0,35-0,5 cm. 94 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3088/8 Del rahlo izvihanega ustja vrčka?, temno sive barve. Ohr. v. 2,45 cm, pr. u. 7,2 cm, db. 0,35-0,45 cm. 95 SE 103, sek. II, kv. 4/5, inv. št. AII 3097/1 Odlomek ustja posode, sive barve z rjavo površino, v. 3,2 cm, š. 4,4 cm, db. 0,65-0,7 cm. 96 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3088/12 Odlomek ustja posode, sive barve z bordo površino, v. 2,1 cm, š. 2,85 cm, db. 0,9-1,2 cm. 97 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3088/11 Odlomek rahlo izvihanega ustja posode, temno sive barve, v. 1,95 cm, š. 2,4 cm, db. 0,45 cm. 98 SE 103, sek. II, kv. 4/5, inv. št. AII 3097/2 Odlomek ustja posode, oranžne barve, v. 1,6 cm, š. 2,15 cm, db. 0,9 cm. 99 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3088/10 Odlomek ustja posode, sive barve, v. 2,7 cm, š. 2,8 cm, db. 0,6-0,7 cm. 100 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3088/2 Odlomek ustja posode, temno sive barve, v. 2,5 cm, š. 6,95 cm, db. 0,75-0,9 cm. 101 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3091/2 Odlomek ustja posode, sive barve s svetlo rjavo površino, v. 2,35 cm, š. 4 cm, db. 0,6-0,8 cm. 102 SE 103, sek. II, kv. 4/5, inv. št. AII 3095 Odlomek obdelanega jantarja, v. 1,65 cm, š. 2,1 cm, db. 0,55 cm. 103 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3088/13 Odlomek ustja posode, svetlo rjave barve, v. 2,15 cm, š. 1,85 cm, db. 0,35-0,5 cm. 104 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3087 Odlomek ustja posode z ostenjem z vodoravnimi kanelurami, temno sive barve z rjavo površino, v. 3,95 cm, š. 4,1 cm, db. 0,9-1,6 cm. 105 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3088/7 Odlomek izvihanega ustja posode, sive barve z rjavo - sivo površino, v. 2,3 cm, š. 4,1 cm, db. 0,4-0,5 cm. 106 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3088/6 Odlomek skledice, temno sive barve, v. 2,95 cm, š. 4,2 cm, db. 0,40,6 cm. 107 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3090/2 Del ostenja posode z vtisnjenim okrasom, sive barve z rjavo rdečkasto površino, ohr. v. 5,5 cm, najš. pr. 26 cm, db. 0,6-0,8 cm. 108 SE 103, sek. II, kv. 4/5, inv. št. AII 3096 Vijček, temno sive barve, pr. 3,6 cm, v. 2,85 cm. 109 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3090/7 Odlomek ostenja posode z vodoravnimi in navpičnimi rebri, temno sive barve z rjavo površino, v. 5,05 cm, š. 4,5 cm, db. 0,9 cm. 110 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3090/10 Odlomek ostenja posode z rebrom in vrezom, sive barve z rjavo površino, v. 3,75 cm, š. 4,2 cm, db. 0,650,85 cm. 111 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3090/6 Odlomek ostenja posode z vodoravnim rebrom z vtiski, temno sive barve z rdečkasto površino, v. 3,9 cm, š. 5,85 cm, db. 0,8-0,95 cm. 112 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3090/3 Odlomek ostenja posode, sivo svetlo rjave barve, v. 4,2 cm, š. 6,1 cm, db. 0,4-0,6 cm. 113 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3091/1 Del ročaja posode, temno sive barve s temno rjavo površino, v. 6,9 cm, š. 3,8 cm, db. 0,9 cm. 114 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3090/4 Odlomek ostenja bikonične posode, temno sive barve, v. 6,7 cm, š. 4,9 cm, db. 0,55-0,65 cm. 115 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3090/9 Odlomek ostenja bikonične posode, temno sive barve, v. 5,35 cm, š. 3,4 cm, db. 0,6-1 cm. 116 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3090/8 Odlomek ostenja posode z rebrom, temno sive barve z rdečkasto površino, v. 3,45 cm, š. 5,25 cm, db. 0,60,7 cm. 117 SE 103, sek. II, kv. 4/5, inv. št. AII 3100/1 Del ročaja posode, rjave barve s svetlejšo rjavo površino, v. 4,3 cm, š. 5,15 cm, db. 1,45 cm. 118 SE 103, sek. II, kv. 4/5, inv. št. AII 3100/2 Odlomek ročaja posode, rjave barve s sivkasto površino, v. 3,15 cm, š. 2,7 cm, db. 104-109 cm. 119 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3090/1 Odlomek ostenja posode z odlomkom ročaja, temno sive barve, v. 6,5 cm, š. 6,85 cm, db. 0,45-0,5 cm. 120 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3090/5 Odlomek ostenja posode s polkro-žnimi rebri, temno sive barve, v. 5,3 cm, š. 6,4 cm, db. 0,6-0,8 cm. 121 SE 103, sek. II, kv. 4/5, inv. št. AII 3100/3 Odlomek ostenja posode z držajem, sive barve z oranžno površino, v. 1,8 cm, š. 2,95 cm, db. 0,75 cm. 122 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3090/11 Odlomek ostenja in vratu posodice s poševnimi kanelurami, v. 2,15 cm, š. 2,95 cm, db. 0,4-0,5 cm. 123 SE 103, sek. II, kv. 4/5, inv. št. AII 3098/2 Odlomek dna posode, temno sive barve s temno sivo svetlo rjavo površino, v. 1,5 cm, š. 2,95 cm, db. 0,60,8 cm. 124 SE 103, sek. II, kv. 4/5, inv. št. AII 3098/1 Odlomek dna posode, temno sive barve z rjavo površino, v. 1,1 cm, š. 2,3 cm, db. 0,45-0,5 cm. 125 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3089/1 Del dna posode, sive barve z bež površino, ohr. v. 2,1 cm, pr. d. 14 cm, db. 0,7-1,1 cm. 126 SE 103, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3089/2 Del dna posode, temno sive barve z rdečkasto rjavo površino, ohr. v. 2,3 cm, pr. d. 10 cm, najš. pr. 12 cm, db. 0,6-1,3 cm. Lisa 127 SE 187, sek. II, kv. 37/38, inv. št. AII 3109/1, 3109/2, 3112/2 Del posode z rahlo odebeljenim ustjem in ostanki vodoravnega rebra z vtiski tik pod vratom, rjavo oranžne barve, ohr. v. 12,3 cm, pr. u. 24 cm, najš. ohr. pr. 29,5 cm, db. 0,50,8 cm, š. rebra ok. 1 cm. 129 SE 187, sek. II, kv. 37/38, inv. št. AII 3112/1 Odlomek ostenja posode z vodoravnim rebrom z vtiski in vodoravnim držajem, ki izhaja iz rebra, temno rjave do temno sive barve, ohr. v. 9,6 cm, ohr. š. 9,1 cm, db. 0,5-0,55 cm, š. rebra ok. 1 cm. 130 SE 187, sek. II, kv. 38, inv. št. AII 3109/3 Del ustja posode, temno rjave rdečkaste barve, v. 8 cm, š. 5,8 cm, db. 0,6-0,8 cm. 128 SE 187, sek. II, kv. 37/38, inv. št. AII 3110 Del rahlo izvihanega ustja in vratu posode z dvema vodoravnima držajema, rjave barve z opečnato površino, ohr. v. 8,5 cm, pr. u. 20 cm, najš. ohr. pr. 24,4 cm, db. 0,5-0,7 cm. 131 SE 187, sek. III, kv. 38, inv. št. AII 3111/2 Del dna posode, temno rjave rdečkaste barve, pr. d. 8 cm, ohr. v. 2,5 cm, db. 0,5-0,6 cm. 132 SE 187, sek. II, kv. 37/38, inv. št. AII 3112/3 Odlomek ostenja posode z vodoravno vrsto ozkih navpičnih vtiskov, temno rjave barve, ohr. v. 4,4 cm, ohr. š. 6,35 cm, db. 0,5-0,95 cm. 133 SE 187, sek. II, kv. 3 7/38, inv. št. AII 3113/1 Del ostenja posode z ostankom ročaja, rjave barve z bledo rjavo površino, ohr. v. 5,7 cm, ohr. š. 5,2 cm, db. 0,5-0,9 cm. 134 SE 187, sek. II, kv. 37/38, inv. št. AII 3112/4 Odlomek ostenja posode z vodoravnim rebrom z vtiski, rjave barve z opečnato površino, ohr. v. 4,45 cm, ohr. š. 4,8 cm, db. 1,15 cm. 135 SE 187, sek. II, kv. 37/38, inv. št. AII 3111/1 Del dna posode z ostenjem posode, rjave barve z opečnato površino, ohr. v. 6 cm, pr. d. 14 cm, najš. ohr. pr. 22,6 cm, db. 0,7-1 cm. 128 133 Ostanek posode 136 SE 239, sek. III, kv. 6, inv. št. AII 3154 Del dna posode, temno sive barve z rjavo sivo površino, ohr. v. 4,8 cm, pr. d. 26,6 cm, najš. ohr. pr. 35,8 cm, db. 0,75-1,2 cm. 137 SE 239, sek. III, kv. 6, inv. št. AII 3153 Del dna in ostenja posode, sive barve z bledo rjavo bledo oranžno površino, ohr. v. 12,65 cm, pr. d. 10,5 cm, najš. ohr. pr. 26 cm, db. 0,6-1 cm. ]ama 138 SE 267, sek. III, kv. 24, inv. št. AII 3159 Odlomek rahlo profiliranega ustja posode, temno sive barve z bež površino, ohr. v. 3,45 cm, ohr. š. 3 cm, db. 0,6-0,85 cm. ]ama 139 SE 275, sek. III, kv. 24/25, inv. št. AII 3161 Odlomek rahlo odebeljenega in izvihanega ustja posode, temno sive barve z močno oranžno površino, ohr. v. 1,2 cm, ohr. š. 2,45 cm, db. 0,4-0,6 cm. ]ama 140 SE 301, sek. III, kv. 28, inv. št. AII 3165 Del ustja in ostenja skledice z enim ali dvema navpičnima ročajema, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 4,2 cm, pr. u. 14 cm, db. 0,4-0,7 cm. M 1:3 136 lama 141 SE 337, sek. IV, kv. 14, inv. št. AII 3172 Rahlo trebušast lonec s pokončnim vratom in ravnim ustjem, na prehodu vratu v trup dve bradavici in dva trakasta ročaja, temno rjave barve, v. 21,2 cm, pr. u. 9,4 cm, najš. pr. 18,3 cm, pr. d. 8 cm, db. 0,9 - 1,3 cm, š. roč. 2 cm. 142 SE 337, sek. IV, kv. 14, inv. št. AII 3173 Lonec s pokončnim vratom in rahlo izvihanim ustjem, z razčlenjenimi odtisi in trakastim ročajem, rdečkasto svetlo rjave barve, ohr. višina 13 cm, pr. u. 14,4 cm, najš. pr. 15 cm, db. 0,6-0,7 cm, š. roč. 3,3 cm. SE 337 143 SE 337, sek. IV, kv. 14, inv. št. AII 3174 Rahlo trebušasta posoda s pokončnim vratom, na prehodu na ramenu je vodoravno rebro z odtisi in štirimi jezičastimi držaji, svetlo rjave barve, v. 28,7 cm, pr. u. 27,5 cm, najš. pr. 28,7 cm, pr. d. 11 cm, db. 0,4 - 0,8 cm, š. roč. 5,5 cm. 144 SE 337, sek. IV, kv. 14, inv. št. AII 3175/2 Del ustja in ostenja posode z vodoravnim rebrom z vtiski nad najširšim delom, sive barve s sivo rjavo opečnato površino, ohr. v. 17,8 cm, pr. u. 32 cm, najš. pr. 35,2 cm, db. 0,4-0,8 cm, š. rebra 0,8-1 cm. SE 337 145 SE 337, sek. IV, kv. 14, inv. št. AII 3176/2 Del ustja in ostenja posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 5,4 cm, pr. u. 14 cm, najš. ohr. pr. 19,6 cm. 146 SE 337, sek. IV, kv. 14, inv. št. AII 3176/1 Del ostenja in ustja posode z (enim ali) dvema ročajema, sive barve s sivo rjavo površino, ohr. v. 14,3 cm, pr. u. 19 cm, najš. pr. 21,4 cm, db. 0,5-0,6 cm. 147 SE 337, sek. IV, kv. 14, inv. št. AII 3175/1 Odlomek ostenja in ustja posode, ustje na vrhu okrašeno z vtiski, na ostenju bolj ali manj vodoravno rebro z vodoravnim držajem in vtiski, temno rjave barve, ohr. v. 11,8 cm, ohr. š. 16,65 cm, db. 0,6-0,7 cm. 148 SE 337, sek. IV, kv. 14, inv. št. AII 3175/6 Del ustja posode z dvema (?) držajema, temno sive barve s svetlo rjavo površino, ohr. v. 3,6 cm, pr. u. 11 cm, najš. ohr. pr. 12,7 cm, db. 0,30,4 cm. 149 SE 337, sek. IV, kv. 14, inv. št. AII 3176/5 Odlomek ustja posode, sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3,25 cm, ohr. š. 6,55 cm, db. 0,-0,9 cm. 146 150 SE 337, sek. IV, kv. 14, inv. št. AII 3175/4 Odlomek ustja in ostenja posode, na katerem je vodoravno rebro s širokimi bolj ali manj okroglimi vtiski, sive barve z rjavo površino, ohr. v. 10,75 cm, ohr. š. 11,5 cm, db. 0,8-1 cm. 151 SE 337, sek. IV, kv. 14, inv. št. AII 3176/4 Del ustja posode, sive barve s svetlo rjavo površino, ohr. v. 5,4 cm, ohr. š. 6,2 cm, db. 0,7-1,2 cm. 152 SE 337, sek. IV, kv. 14, inv. št. AII 3176/3 Odlomek ustja posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 6,75 cm, ohr. š. 6,15 cm, db. 0,5-0,75 cm. 153 SE 337, sek. IV, kv. 14, inv. št. AII 3175/3 Odlomek ustja in ostenja posode z bolj ali manj vodoravnim rebrom z vodoravnim držajem in vtiski, temno sive barve z rjavo sivo površino, ohr. v. 11,9 cm, ohr. š. 11 cm, db. 0,8-1,1 cm. 154 SE 337, sek. IV, kv. 14, inv. št. AII 3178 Skleda, temno rjave barve, ohr. v. 4,3 cm, pr. u. 21 cm, db. 0,45-0,8 cm. 155 SE 337, sek. IV, kv. 14, inv. št. AII 3175/5 Odlomek ustja in ostenja posode z ročajem, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 4,6 cm, ohr. š. 5 cm, db. 0,5 cm, š. roč. 2,25 cm. 156 SE 337, sek. IV, kv. 14, inv. št. AII 3179/6 Odlomek ostenja posode z dvema aplikama, sive barve, ohr. v. 5,1 cm, ohr. š. 7,4 cm, db. 0,6-0,7 cm. 157 SE 337, sek. IV, kv. 14, inv. št. AII 3182 Del žrmelj, ohr. v. 5,5 cm, ohr. š. 9,7 cm, db. 7 cm. 158 SE 337, sek. IV, kv. 14, inv. št. AII 3179/1 Del vratu posode, temno rjave barve, ohr. v. 7,9 cm, najš. ohr. pr. 12,2 cm, db. 0,6 cm. 159 SE 337, sek. IV, kv. 14, inv. št. AII 3179/5 Odlomek ostenja posode z vodoravnim vrezom in pod njim v levo poševnimi tankimi vrezi, rjave barve, ohr. v. 2,9 cm, ohr. š. 3,35 cm, db. 0,6 cm. lama 160 SE 345, sek. IV, kv. 27, inv. št. AII 3186 Posoda z ozkim stekleničastim vratom, na trebuhu dva trakasta ročaja, rdečkasto svetlo rjave barve, v. 23 cm, pr. u. 2,7 cm, najš. pr. 17 cm, pr. d. 6 cm, db. 0,8-1 cm, š. roč. 2,4 cm. 161 SE 345, sek. IV, kv. 27, inv. št. AII 3187 Skodela s kratkim vratom in izvihanim ustjem, na prehodu vratu v trup tri bradavice, pod ustjem majhen trakast ročaj, temno rjave barve, v. 10,2 cm, pr. u. 15,5 cm, najš. pr. 16,1 cm, pr. d. 7 cm, db. 0,5 - 0,8 cm, š. roč. 2 cm. SE 345 162 SE 345, sek. IV, kv. 27, inv. št. AII 3184 Trebušasta posoda z izvihanim ustjem, na prehodu vratu v trup bradavica, na trebuhu dva ročaja, temno rjave sive barve, v. 28 cm, pr. u. 21,3 cm, najš. pr. 28,5 cm, pr. d. 12 cm, db. 0,9 - 1,3 cm, š. roč. 2 cm. 163 SE 345, sek. IV, kv. 27, inv. št. AII 3185 Posoda z zoženim vratom in dvema ročajema na trebuhu, na notranji strani ustja rob za pokrov, rjave barve, v. 21 cm, pr. u. 6,7 cm, najš. pr. 13 cm, pr. d. 6,8 cm, š. roč. 2,4 cm. 164 SE 345, sek. IV, kv. 26/27, inv. št. AII 3188/1 Odlomek ostenja posode z rahlo izvihanim ustjem in z bolj ali manj vodoravnim rebrom z vtiski prstov in vodoravnim držajem, sive barve s sivo temno oranžno površino, ohr. v. 8,5 cm, ohr. š. 14,6 cm, db. 0,4-0,8 cm, š. rebra 1,3 cm, v. držaja 1,1 cm. 165 SE 345, sek. IV, kv. 26/27, inv. št. AII 3188/3 Odlomek rahlo izvihanega ustja posode, okrašenega z vtiski prstov, temno sive temno rjave barve, ohr. v. 5,6 cm, ohr. š. 8,7 cm, db. 0,70,95 cm. 166 SE 345, sek. IV, kv. 26/27, inv. št. AII 3188/2 Odlomek rahlo izvihanega ustja posode, okrašenega z vtiski prstov, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 3,95 cm, ohr. š. 12,3 cm, db. 0,8-1,15 cm. 167 SE 345, sek. IV, kv. 26/27, inv. št. AII 3188/4 Odlomek rahlo izvihanega ustja posode, okrašenega z vtiski prstov, temno sive temno rjave barve, ohr. v. 4,3 cm, ohr. š. 5 cm, db. 0,9-1 cm. 168 SE 345, sek. IV, kv. 26/27, inv. št. AII 3189/8 Odlomek rahlo izvihanega ustja posode, temno rjave barve, ohr. v. 2,9 cm, ohr. š. 3,4 cm, db. 0,6-0,7 cm. 169 SE 345, sek. IV, kv. 26/27, inv. št. AII 3189/3 Dva odlomka ustja posode, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 4,95 cm, ohr. š. 5,5 cm, db. 0,65-0,9 cm. 170 SE 345, sek. IV, kv. 26/27, inv. št. AII 3188/5 Odlomek rahlo izvihanega ustja posode, okrašenega z vtiski prstov, temno sive temno rjave barve, ohr. v. 2,1 cm, ohr. š. 5,5 cm, db. 0,9 cm. 171 SE 345, sek. IV, kv. 26/27, inv. št. AII 3189/1 Del ostenja in vratu posode z močno izvihanim ustjem, temno bež temno sive barve, ohr. v. 4,5 cm, najš. ohr. pr. 19,4 cm, db. 0,4-0,6 cm. 172 SE 345, sek. IV, kv. 26/27, inv. št. AII 3189/9 Odlomek rahlo izvihanega ustja posode, rjave barve z rdečkasto površino, ohr. v. 2,3 cm, ohr. š. 2,85 cm, db. 0,6-0,8 cm. 173 SE 345, sek. IV, kv. 26/27, inv. št. AII 3189/10 Odlomek ustja posode, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 1,95 cm, ohr. š. 2,75 cm, db. 0,40,5 cm. 174 SE 345, sek. IV, kv. 26/27, inv. št. AII 3192/2 Del ročaja posode, temno sive barve s temno bordo površino, ohr. v. 2,6 cm, š. 3,2 cm, db. 0,8-0,9vm. 175 SE 345, sek. IV, kv. 26/27, inv. št. AII 3191/3 Odlomek ostenja posode z vodoravnim rebrom z vtiski, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 7,6 cm, ohr. š. 8,3 cm, db. 0,75-0,9 cm, š. rebra 1 cm. 176 SE 345, sek. IV, kv. 26/27, inv. št. AII 3191/2 Odlomek ostenja posode z vodoravnim rebrom, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 8,6 cm, ohr. š. 8,75 cm, db. 0,7-0,9 cm, š. rebra 0,8 cm. 177 SE 345, sek. IV, kv. 26/27, inv. št. AII 3192/1 Odlomek ostenja posode z vodoravnim držajem, temno rjave barve z rjavo - temno oranžno površino, ohr. v. 5,3 cm, ohr. š. 6,6 cm, db. 0,7-0,8 cm, v. držaja 1,4 cm. 178 SE 345, sek. IV, kv. 26/27, inv. št. AII 3191/6 Odlomek ostenja posode z vodoravnim rebrom, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 4,35 cm, ohr. š. 5,45 cm, db. 0,75-0,8 cm, š. rebra 0,9-1 cm. 179 SE 345, sek. IV, kv. 26/27, inv. št. AII 3191/5 Odlomek ostenja posode z vodoravnim rebrom, svetlo rjave barve, ohr. v. 5,2 cm, ohr. š. 5,8 cm, db. 0,6-0,8 cm, š. rebra 0,9 cm. 180 SE 345, sek. IV, kv. 26/27, inv. št. AII 3190/1 Del dna posode, temno sive barve z opečnato površino, ohr. v. 2,9 cm, pr. d. 12 cm, najš. ohr. pr. 16,4 cm, db. 1-1,2 cm. lama 181 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3195/3 Del lonca z rahlo izvihanim ustjem in vodoravnim rebrom z vtiski na oste-nju, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 11,35 cm, pr. u. 32 cm, najš. ohr. pr. 36 cm, db. 0,75-0,9 cm, š. rebra 1,1-1,5 cm. 182 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3196/7 Del izvihanega ustja sklede, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 4,3 cm, pr. u. 40 cm, db. 0,9-1 cm. 183 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3196/3 Del odebeljenega ustja posode, svetlo rjave barve, ohr. v. 7,4 cm, pr. u. 24 cm, najš. ohr. pr. 26,4 cm, db. 0,5-0,7 cm. 184 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3196/4 Del ustja posode, sive barve s svetlo rjavo površino, ohr. v. 6,3 cm, pr. u. 18 cm, najš. ohr. pr. 19,8 cm, db. 0,3-0,5 cm. 185 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3196/5 Del odebeljenega ustja posode, bež s svetlo rjavo površino, ohr. v. 5,8 cm, pr. u. 27 cm, najš. ohr. pr. 28,2 cm, db. 0,55-0,65 cm. 186 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3196/8 Del odebeljenega ustja posode, temno sive barve z rdeče oranžno površino, ohr. v. 5,4 cm, pr. u. 16,2 cm, db. 0,6-0,9 cm. 187 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3196/9 Del ustja sklede, temno sive barve s svetlo do temno rjavo površino, ohr. v. 4,5 cm, pr. u. 30 cm, db. 0,6-0,8 cm. M 1:3 181,182 182 184 186 SE 347 188 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3195/1 Odlomek izvihanega ustja in ostenja posode z ostankom vodoravnega rebra z vtiski in dvema luknjicama nad zgornjem delu, temno sive barve s svetlo rjavo sivo površino, ohr. v. 12 cm, ohr. š. 22,5 cm, db. 0,8-0,9 cm. 189 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3196/1 Odlomek izvihanega ustja in ostenja posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 12,4 cm, ohr. š. 16,9 cm, db. 0,7-1 cm. 190 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3195/2 Del lonca z držajema, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 19 cm, najš. ohr. pr. 33 cm, db. 0,7-0,8 cm. 191 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3195/4 Del trebušaste posode z držajema, temno sive barve z opečnato površino, ohr. v. 10,9 cm, najš. ohr. pr. 38 cm, db. 0,5-0,8 cm. M 1:2 M 1:3 190,191 189 191 SE 347 192 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3196/2 Odlomek ustja posode, temno sive barve s sivo svetlo rjavo površino, ohr. v. 7,5 cm, ohr. š. 13,6 cm, db. 0,7-0,85 cm. 193 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3196/6 Odlomek ustja posode, temno sive barve s svetlo rjavo površino, ohr. v. 7 cm, ohr. š. 7,4 cm, db. 0,7-0,8 cm. 194 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3196/12 Odlomek rahlo izvihanega ustja posode, temno sive barve s svetleje rjavo površino, ohr. v. 4,05 cm, ohr. š. 4,8 cm, db. 0,7-0,8 cm. 195 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3196/10 Odlomek ustja posode, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 3,1 cm, ohr. š. 7,45 cm, db. 0,60,75 cm. 196 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3196/16 Odlomek ustja posode z vtiski na ustju, sive barve s sivo rdečkasto površino, ohr. v. 3,2 cm, ohr. š. 3,7 cm, db. 0,6 cm. 197 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3198/1 Odlomek ostenja posode z ostankom ročaja, temno sive barve s svetlo rjavo površino, ohr. v. 11,55 cm, ohr. š. 12,8 cm, db. 0,5-0,8 cm. k 198 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3198/2 Odlomek ostenja posode z držajem ali ročajem, temno sive barve z opečnato površino, ohr. v. 6,4 cm, ohr. š. 5,25 cm, db. 0,7 cm. 199 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3200 Odlomek vijčka, sive barve z oranž-kasto površino, ohr. v. 2,9 cm, ohr. š. 5,4 cm. 200 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3197/3 Lončea s tankim rebrcem pod ustjem, sive barve s svetlo rjavo površino, ohr. v. 5,95 cm, pr. d. 3,9 cm, najš. ohr. pr. 7,3 cm, db. 0,7-1 cm. 201 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3197/1 Odlomek piraunosa, sivo rjave barve, ohr. v. 3,8 cm, ohr. š. 7,9 cm, db. 0,5-1 cm. 202 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3197/4 Del dna posode, temno sive barve z rdečkasto rjavo površino, ohr. v. 2,7 cm, pr. d. 4,5 cm, najš. ohr. pr. 17,4 cm, db. 0,8-1 cm. 203 SE 347, sek. IV, kv. 28, inv. št. AII 3197/2 Del dna posode, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 5,8 cm, pr. d. 15 cm, najš. ohr. pr. 23,1 cm, db. 0,7-1 cm. lama 204 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3219/1 Del posode z rahlo izvihanim ustjem, sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 8 cm, pr. u. 15 cm, najš. ohr. pr. 23 cm, db. 0,4-0,8 cm. 205 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3219/2 Del izvihanega ustja posode, temno rjave barve s temno rjavo površino, ohr. v. 4,5 cm, pr. u. 17,5 cm, najš. ohr. pr. 18 cm, db. 0,4-0,6 cm. 207 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3240/1 Del ostenja lonca z vodoravnim rebrom z vtiski, temno sive barve z rdečkasto površino, ohr. v. 8,05 cm, najš. ohr. pr. 21,1 cm, db. 0,7 cm, š. rebra 1,2-1,5 cm. 208 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3240/5 Del posodice s poševno kaneliranim ostenjem, svetlo sive barve sivo rjavo površino, ohr. v. 4,65 cm, najš. ohr. pr. 11 cm, db. 0,25-0,35 cm. 209 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3240/16 Del ostenja posodice, temno sive barve, ohr. v. 3,9 cm, najš. ohr. pr. 17,2 cm, db. 0,3-0,6 cm. 206 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3221/1 Del skledice z vodoravnim rebrom, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 6,6 cm, najš. ohr. pr. 20 cm, db. 0,4 cm, š. rebra 0,8 cm. 210 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3237/2 Del izvihanega ustja posode s prese-gajočim ročajem, sive barve s sivka-sto površino, ohr. v. 4,8 cm, pr. u. 13 cm, db. 0,4-0,5 cm, š. roč. 4,5 cm. 214 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3237/1 Odlomek ustja posode s presegajočim ročajem, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 6,05 cm, ohr. š. 7 cm, db. 0,3 cm, š. roč. 2,7 cm. 211 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3238/1 Del rahlo izvihanega ustja in oste-nja lonca, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 9,3 cm, pr. u. 15,4 cm, najš. ohr. pr. 17,2 cm, db. 0,5-0,6 cm. 212 SE 361, sek. IV, kv. 25, inv. št. AII 3226/1 Del izvihanega ustja posode, temno sive barve, ohr. v. 3,7 cm, pr. u. 19 cm, db. 0,5-0,6 cm. 213 SE 361, sek. IV, kv. 25, inv. št. AII 3225 Odlomek rahlo izvihanega ustja in ostenja posode z navpičnim ročajem, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 7,5 cm, ohr. š. 4,8 cm, db. 0,45-0,7 cm, š. roč. 2,1-3 cm. 215 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3238/6 Odlomek ustja posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3,1 cm, ohr. š. 4,15 cm, db. 0,3-0,5 cm. 216 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3238/5 Odlomek ustja posode, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 2,9 cm, ohr. š. 4,4 cm, db. 0,40,5 cm. 217 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3238/15 Odlomek ustja posode, sive barve z rdečkasto površino, ohr. v. 2,1 cm, ohr. š. 2,5 cm, db. 0,3-0,4 cm. 218 SE 361, sek. IV, kv. 25, inv. št. AII 3226/2 Odlomek izvihanega ustja posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3,25 cm, ohr. š. 4,1 cm, db. 0,4 cm. 219 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3238/11 Odlomek ustja posode, temno sive barve s temno rdečkasto površino, ohr. v. 3,6 cm, ohr. š. 2,75 cm, db. 0,35-0,8 cm. 220 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3238/9 Odlomek ustja posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3,1 cm, ohr. š. 3,4 cm, db. 0,5-0,6 cm. 221 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3238/4 Odlomek izvihanega ustja posode, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 6,25 cm, db. 0,5 cm. 222 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3238/8 Odlomek odebeljenega ustja posode, temno sive barve, ohr. v. 2,9 cm, ohr. š. 3,1 cm, db. 0,5-0,7 cm. 223 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3212/1 Odlomek ustja posode, sive barve z bež površino, ohr. v. 2,7 cm, ohr. š. 4,6 cm, db. 0,6-0,7 cm. 224 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3219/9 Odlomek ustja posode, temno sive barve s sivo - rjavo površino, ohr. v. 2,9 cm, ohr. š. 2,15 cm, db. 0,350,5 cm. 225 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3219/8 Odlomek ustja posode, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 2 cm, ohr. š. 2,95 cm, db. 0,450,5 cm. 226 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3219/7 Odlomek ustja posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 1,9 cm, ohr. š. 4 cm, db. 0,4-0,5 cm. 227 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3219/5 Odlomek ustja posode, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 2,1 cm, ohr. š. 3,4 cm, db. 0,4-0,7 cm. 228 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3238/17 Odlomek ustja posode, svetlo rjave barve, ohr. v. 1,3 cm, ohr. š. 3,15 cm, db. 0,2-0,4 cm. 229 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3219/3 Odlomek ustja posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3,3 cm, ohr. š. 3,7 cm, db. 0,5 cm. 230 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3238/7 Odlomek odebeljenega ustja posode, temno sive barve z rdečkasto površino, ohr. v. 3,2 cm, ohr. š. 3,8 cm, db. 0,4-0,85 cm. 231 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3238/10 Odlomek ustja posode, temno sive barve, ohr. v. 2 cm, ohr. š. 3,9 cm, db. 0,6 cm. 232 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3238/2 Odlomek ustja posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3 cm, ohr. š. 6,8 cm, db. 0,6-0,8 cm. 233 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3212/3 Odlomek ustja posode, sive barve z rjavo površino, ohr. v. 2,7 cm, ohr. š. 6,4 cm, db. 0,8-1,6 cm. 234 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3238/3 Odlomek izvihanega ustja posode, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 2,2 cm, ohr. š. 5,95 cm, db. 0,4-0,6 cm. 235 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3219/4 Odlomek odebeljenega izvihanega ustja posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3,35 cm, ohr. š. 6,2 cm, db. 0,7-1,45 cm. 236 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3237/3 Odlomek lonca z izvihanim ustjem in kaneliranim zgornjim delom in vodoravnimi rebri na vratu, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3.35 cm, ohr. š. 4,05 cm, db. 0,9-1,2 cm. 237 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3221/3 Odlomek ostenja posode s kanelurami, temno sive barve z opečnato površino, ohr. v. 4,65 cm, ohr. š. 5,4 cm, db. 0,8-1 cm. 238 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3214/1 Odlomek ostenja posode s kanelurami, temno sive barve z bordo sivo svetlo rdeče površino, ohr. v. 4,8 cm, ohr. š. 4,8 cm, db. 0,95-1,3 cm. 239 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3221/7 Odlomek ostenja posode z navpičnimi rebri, sive barve z rjavo rdečkasto površino, ohr. v. 2,8 cm, ohr. š. 4,35 cm, db. 0,5 cm. 240 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3218 Odlomek sklede z uvihanim ustjem in ostenja z vodoravnimi in poševnimi rebri, temno sive barve z rjavo oranžno površino, ohr. v. 6,2 cm, ohr. š. 6,2 cm, db. 0,3-0,8 cm. 241 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3240/2 Odlomek ostenja posode s polkro-žnimi rebri, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 7,7 cm, ohr. š. 6,65 cm, db. 0,70,8 cm. 242 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3221/4 Odlomek ostenja posode z rebrom, sive barve z rjavo površino, ohr. v. 5 cm, ohr. š. 5,5 cm, db. 0,9-1 cm. 243 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3240/3 Odlomek ostenja posode z vodoravnim rebrom, temno sive barve z opečnato površino, ohr. v. 4,9 cm, ohr. š. 6,2 cm, db. 0,55-0,65 cm. 244 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. All 3221/5 Odlomek ostenja posode z rebrom, temnosive barvez rjavo rdečkasto površino, ohr. v. 4,9 cm, ohr. š. 6,5 cm, db. 0,65-0,9, š. rebra 0,8-1,1 cm. 245 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3221/9 Odlomek ostenja posode z vodoravnim rebrom, sivo - rdečkaste barve, ohr. v. 3,4 cm, ohr. š. 4,1 cm, db. 0,9 cm. 246 SE 361, sek. IV, kv. 25, inv. št. AII 3228/2 Odlomek ostenja posode z vodoravnim rebrom, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 3,3 cm, ohr. š. 3,3 cm, db. 0,4-0,55 cm, š. rebra 0,6-0,8 cm. 247 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3214/2 Odlomek ostenja posode z rebrom, temno sive barve z rdečkasto površino, ohr. v. 3,1 cm, ohr. š. 2,8 cm, db. 0,55-0,7 cm. 248 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3240/4 Odlomek ostenja posode z vodoravnim rebrom z vtiski, temno sive barve z bordo površino, ohr. v. 5,8 cm, ohr. š. 6,8 cm, db. 0,7-0,8 cm, š. rebra 1-1,3 cm. 249 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3241/1 Odlomek ostenja posode z ročajem in vodoravnim rebrom z vtiski, temno sive barve z opečnato površino, ohr. v. 6,5 cm, ohr. š. 8,2 cm, db. 0,9 cm, š. roč. 4-5,4 cm. 250 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3240/10 Odlomek ostenja posode z rebrom z vtiski, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 4,8 cm, ohr. š. 3,9 cm, db. 1 cm. 251 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3221/6 Odlomek ostenja posode z vodoravnim rebrom s plitvimi vtiski, sive barve z opečnato površino, ohr. v. 4,15 cm, ohr. š. 3,8 cm, db. 0,6 cm. 252 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3221/10 Odlomek ostenja posode z rebrom z vtiski, temno sive barve z rdečkasto površino, ohr. v. 3 cm, ohr. š. 2,2 cm, db. 0,5 cm, š. rebra 1 cm. 253 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3221/2 Odlomek ostenja posode z rahlim gubanjem, temno sive barve s sivo rjavo površino, ohr. v. 6,15 cm, ohr. š. 4,9 cm, db. 0,4-0,5 cm. 254 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3240/15 Odlomek ostenja posode s poševnimi vrezi, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 2,6 cm, ohr. š. 2,2 cm, db. 0,5 cm. 255 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3222 Odlomek ročaja posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3,4 cm, š. 4,25 cm, db. 0,6 cm. 256 SE 361, sek. IV, kv. 25, inv. št. AII 3229/3 Del navpičnega ročaja posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 2,8 cm, š. 2,45 cm, db. 0,4-0,5 cm. 257 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3241/4 Odlomek ročaja posode, temno sive barve s temno rdečkasto površino, ohr. v. 2,5 cm, š. roč. 3,5 cm, db. 1 cm. 258 SE 361, sek. IV, kv. 25, inv. št. All 3229/2 Elipsen vodoraven držaj posode, temnosive barvez rjavo sivo površino, v. 1,1 cm, dl. 4,75 cm, š. 1,8 cm. 259 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3241/2 Odlomek ostenja posode s podolgovatim držajem, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 5,5 cm, ohr. š. 7,4 cm, db. 0,65-0,8 cm, š. roč. 2,4 cm. 260 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3241/3 Odlomek ostenja posode z ročajem in rebrom, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 5,4 cm, ohr. š. 5,4 cm, db. 0,5 cm, š. roč. 3,2 cm. 'r- 261 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3213/2 Odlomek dna posode, temno sive barve, ohr. v. 1,9 cm, ohr. š. 5,2 cm, db. 0,7-1,5 cm. 262 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3220/5 Del dna posode, sive barve z rjavo površino, ohr. v. 1,4 cm, pr. d. 3 cm, najš. ohr. pr. 5,9 cm, db. 0,4-0,8 cm. 263 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3220/7 Odlomek dna posode, sive barve z rdečkasto površino, ohr. v. 2,8 cm, ohr. š. 4,6 cm, db. 0,5-1 cm. 264 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3213/1 Del dna lonca, sive barve s sivo rjavo površino, ohr. v. 5 cm, pr. d. 16 cm, najš. ohr. šr. 18 cm, db. 0,7-1,5 cm. 265 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3220/1 Del dna posode, temno sive barve, ohr. v. 2,95 cm, pr. d. 7 cm, najš. ohr. pr. 14 cm, db. 0,65-1,6 cm. 266 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3239/3 Del dna posode, sive barve z opečnato površino, ohr. v. 3,25 cm, pr. d. 7,8 cm, najš. ohr. pr. 15,6 cm, db. 0,7-1,1 cm. 267 SE 361, sek. IV, kv. 25, inv. št. AII 3227/1 Del dna posode, temno sive barve s svetlo rjavo površino, ohr. v. 1,9 cm, pr. d. 14,6 cm, najš. ohr. pr. 16,7 cm, db. 0,7-1,4 cm. 268 SE 361, sek. IV, kv. 25/26, inv. št. AII 3239/2 Del dna posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 5,5 cm, pr. d. 19 cm, najš. ohr. pr. 24 cm, db. 0,7-1,3 cm. lama 269 SE 383, sek. IV, kv. 29/30, inv. št. AII 3247/1 Odlomek odebeljenega ustja posode, temno sive barve, ohr. v. 3,2 cm, ohr. š. 5,7 cm, db. 0,5-06, cm. 275 SE 383, sek. IV, kv. 29/30, inv. št. AII 3250/4 Del noge ali pokrova posode, temno rjave barve z rjavo rdečkasto površino, ohr. v. 1,7 cm, pr. dna/ustja 10 cm. 270 SE 383, sek. IV, kv. 29/30, inv. št. AII 3277/2 Odlomek ustja posode, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 3,15 cm, ohr. š. 4,2 cm, db. 0,550,6 cm. 271 SE 383, sek. IV, kv. 29/30, inv. št. AII 3247/3 Odlomek ustja posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 2,3 cm, ohr. š. 3,05 cm, db. 0,6 cm. 272 SE 383, sek. IV, kv. 29/30, inv. št. AII 3247/4 Odlomek ustja posode, sive barve z rdečkasto površino, ohr. v. 2,7 cm, ohr. š. 3,25 cm, db. 0,5-0,6 cm. 273 SE 383, sek. IV, kv. 29/30, inv. št. AII 3247/6 Odlomek ustja posode, svetlo sive barve s svetlo rjavo površino, ohr. v. 2,3 cm, ohr. š. 2,8 cm, db. 0,450,6 cm. 274 SE 383, sek. IV, kv. 29/30, inv. št. AII 3249 Del podstavka (?), temno sive do oranžno rjave barve, v. 5,7 cm, pr. u. 12 cm, pr. d. 9 cm. 276 SE 383, sek. IV, kv. 29/30, inv. št. AII 3250/2 Odlomek ostenja posode z rebrom z vtiski in majhnim držajem, temno sive ba rve s temno sivo rjavo površino, ohr. v. 3,85 cm, ohr. š. 8,2 cm, db. 0,8-1 cm. 277 SE 383, sek. IV, kv. 29/30, inv. št. AII 3250/1 Odlomek ostenja posode z rebrom z vtiski in visokim držajem, temno sive barve z rjavo oranžno površino, ohr. v. 5,6 cm, ohr. š. 9,2 cm, db. 1,4 cm, v. držaja ok. 3,5 cm. 278 SE 383, sek. IV, kv. 29/30, inv. št. AII 3250/3 Odlomek ostenja posode z vodoravnim rebrom, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 4,05 cm, ohr. š. 4,55 cm, db. 0,9-1,05 cm, š. rebra 0,8-0,9 cm. 279 SE 383, sek. IV, kv. 29/30, inv. št. AII 3252 Del kamnitih žrmelj, ohr. v. 5,2 cm, ohr. š. 6,6 cm, ohr. db. 4,8 cm. lama 280 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3257/16 Del rahlo izvihanega ustja posode, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 3 cm, pr. u. 15,7 cm, db. 0,5 cm. 282 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3257/20 Del posode z izvihamin ustjem, oranžno rjave barve, ohr. v. 3 cm, pr. u. 12 cm, db. 0,55 cm. 283 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3257/13 Del posode z izvihanim ustjem, svetlo rjavo oranžne barve, ohr. v. 3,5 cm, pr. u. 14 cm, db. 0,5-0,7 cm. 284 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3257/7 Del izvihanega ustja posode, temno sive barve, ohr. v. 5,5 cm, pr. u. 24 cm, db. 0,5-0,85 cm. 281 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3257/8 Del rahlo izvihanega ustja posode, rjave barve, ohr. v. 5,1 cm, pr. u. 17,8 cm, db. 0,55-0,6 cm. 287 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3256/2 Del rahlo bikonične posode z ročajem, temno sive barve z bordo rdečkasto površino, ohr. v. 9,65 cm, pr. u. 19,6 cm, najš. pr. 11,6 cm, db. 0,5-1 cm. 285 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3257/21 Del ustja in ostenja lončka, sive barve z rjavo površino, ohr. v. 5,6 cm, pr. u. 17,4 cm, db. 0,5 cm. 286 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3257/11 Del ustja in vratu posode, temno sive barve z bordo površino, ohr. v. 4,9 cm, pr. u. 19,5 cm, db. 0,5-0,7 cm. 288 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3256/1 Del bikonične sklede z rahlo izviha-nim ustjem in (vsaj) dvema vodoravnima ročajema s po dvema luknjicama, sive barve s sivo rjavo površino, ohr. v. 10,5 cm, pr. u. 34,3 cm, najš. pr. 35 cm, db. 0,5-0,8 cm, š. roč. 4 cm. 289 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3259/20 Del bikonične sklede z (vsaj) dvema ročajema s po dvema luknjicama, sive barve z sivo površino, ohr. v. 10,15 cm, najš. pr. 38 cm, db. 0,450,9 cm, š. roč. 4,6 cm. 291 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3255/1, 3255/2, 3255/3 Del sklede z rahlo izvihanim ustjem in poševnimi kanelurami na ostenju, rjave barve, ohr. v. 8,3 cm, pr. u. 18 cm, najš. pr. 19 cm, db. 0,4-0,55 cm. 292 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3257/3 Del bikonične skledice z izvihanim usnjem, temno sive barve, ohr. v. 8,4 cm, pr. u. 16 cm, db. 0,5-0,7 cm. 290 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3260 Del rahlo bikonične skledica z rahlo izvihanim ustjem, temno sive barve, v. 11,35 cm, pr. u. 16-17 cm, pr. d. 7,4 cm, najš. pr. 17,8 cm, db. 0,50,9 cm. 293 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3256/3 Del ustja posode z ročajema, temno sive barve s sivo oranžno površino, ohr. v. 9,9 cm, pr. u. 26 cm, najš. pr. 37,8 cm, db. 1-1,5 cm. 294 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3258/7 Del bikonične skledice, temno sive barve, ohr. v. 9,7 cm, najš. pr. 20 cm, db. 0,5-0,8 cm. 295 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3257/1 Del sklede z rahlo uvihanim ustjem, temno sive barve z bordo rdečkasto površino, ohr. v. 6,5 cm, pr. u. 27,8 cm, najš. pr. 28 cm, db. 0,5-0,9 cm. 296 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3257/5 Del skledice z rahlo uvihanim ustjem, temno sive barve, ohr. v. 5,5 cm, pr. u. 21,5 cm, najš. pr. 22 cm, db. 0,55-0,7 cm. 297 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3257/9 Odlomek ustja posode, temno sive barve z bordo površino, v. 4,9 cm, š. 4,85 cm, db. 0,4-0,7 cm. 298 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3257/6 Odlomek ustja posode, sive barve z bordo površino, v. 5,1 cm, š. 6,65 cm, db. 0,6-0,7 cm. 299 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3257/10 Odlomek ustja posode, temno sive barve z rjavo površino, v. 3,5 cm, š. 5,9 cm, db. 0,5-0,7 cm. 300 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3257/4 Odlomek odebeljenega ustja posode, temno sive barve s temno rjavo površino, v. 6,15 cm, š. 9,4 cm, db. 0,9-1 cm. 301 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3257/22 Odlomek ustja posode, temno sive barve z rjavo površino, v. 3,8 cm, š. 3,8 cm, db. 0,4-0,5 cm. 302 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3257/36 Odlomek ustja posode, temno sive barve s temno rjavo površino, v. 1,4 cm, š. 3,8 cm, db. 0,5-0,65 cm. 303 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3257/12 Odlomek ustja in ostenja skledice, sive barve s sivo rjavo površino, v. 3,9 cm, š. 5,2 cm, db. 0,4-0,7 cm. 304 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3257/15 Odlomek uvihane skodelice, temno sive barve z bordo površino, v. 4,2 cm, š. 4,75 cm, db. 0,2-0,6 cm. 305 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3257/17 Odlomek skodelice z uvihanim ustjem, temno sive barve s sivo svetlo rjavo površino, v. 3,9 cm, š. 3,95c,. db. 0,5-0,65 cm. 306 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3261/1 Del bikonične skledice, temnejše sive barve, ohr. v. 5,95 cm, najš. pr. 16 cm, db. 0,55-0,6 cm 307 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3261/4 Del bikonične skledice, rjave barve, ohr. v. 3,9 cm, najš. pr. 10 cm, db. 0,4-0,65 cm. 308 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3259/2 Odlomek ostenja posode z delom ročaja, temno sive barve z rdečkasto površino, v. 3 cm, š. 7 cm, db. 1,2 cm. 309 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3259/3 Del ročaja posode, oranžne barve, v. 3,9 cm, š. 2,9 cm, db. 0,6 cm. 310 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3259/7 Del ročaja posode, sive barve, v. 3,2 cm, š. 2,3 cm, db. 0,8-1 cm. 311 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3259/8 Odlomek ostenja posode z vodoravnim ročajem z dvema luknjicama, temno sive barve, v. 4,9 cm, š. 6,6 cm, db. 0,65-0,7 cm, š. roč. 4,75 cm. 312 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3259/1, 3256/4 Del ostenja in ustja posode z ročajem, temno sive barve z rdečkasto površino, v. 8,7 cm, š. 6 cm, db. 0,51 cm, š. roč. 3,2 cm. 313 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3261/9 Odlomek ostenja posode z vodoravnimi, navpičnimi in cikcakasti-mi vrezi, temno sive barve z oranžno površino, v. 6,3 cm, š. 3,3 cm, db. 1 cm. 314 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3261/24 Odlomek ostenja posode z rebrom z vtiski, sive barve z bordo površino, v. 3,4 cm, š. 3,85 cm, db. 0,8 cm. 315 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3261/18 Odlomek ostenja posode z okrasom iz reber z vtiski, sive barve z bordo površino, v. 3,8 cm, š. 4,6 cm, db. 0,85 cm. 316 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3259/14 Del svitka, rdečkaste barve, pr. 3,6 cm, db. 1-1,3 cm. 317 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3254/1 Utež, sive barve z oranžno površino, v. 6,9 cm, š. 5,1 cm, db. 5,2 cm. 318 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3262/2 Del uteži, sive barve z oranžno površino, v. 7 cm, š. 6,7 cm. 319 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3258/2 Del dna posode, temno rjave barve s svetlo rjavo površino, ohr. v. 3 cm, pr. d. 13 cm, najš. pr. 16 cm, db. 0,7-1,4 cm. 320 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3258/5 Del dna posode, temno sive barve z rdečkasto površino, ohr. v. 4,3 cm, pr. d. 12 cm, naj. šr. 14,1 cm, db. 0,65-2 cm. 321 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3258/14 Del prstanastega dna posode, sive barve z bordo rjavo površino, ohr. v. 1,65 cm, pr. d. 6 cm, najš. pr. 9,3 cm, db. 0,6-0,7 cm. 322 SE 385, sek. VI, kv. 29, inv. št. AII 3258/8 Del dna posode, sive barve z rjavkasto površino, ohr. v. 3,55 cm, pr. d. 14 cm, najš. pr. 17,4 cm, db. 0,71,4 cm. Koncentracija keramike 323 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3268/1 Del ustja in ostenja lonca, temno sive barve z rjavo opečnato površino, ohr. v. 10,4 cm, pr. u. 21,4 cm, db. 0,7 cm. 327 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3267/2 Del skledice z uvihanim ustjem in dvema držajema, temno sive barve s temno sivo rjavo površino, ohr. v. 6,8 cm, pr. u. 14 cm, najš. ohr. pr. 16 cm, db. 0,3-0,4 cm. 324 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3267/1 Del ustja in ostenja lonca z ostankom ročaja, temno sive barve s temno sivo rjavo površino, ohr. v. 9 cm, pr. u. 18,8 cm, najš. ohr. pr. 20 cm, db. 0,5-0,9 cm. 325 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3271/1 Del ostenja posode z vodoravnim rebrom, temno sive barve, ohr. v. 7,4 cm, najš. ohr. pr. 16 cm, db. 0,6 cm. 328 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3269/13 Del uvihanega ustja sklede, temno sive barve z opečnato površino, ohr. v. 2,8 cm, pr. u. 13,6 cm, najš. ohr. pr. 15 cm, db. 0,4-0,6 cm. 329 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3268/24 Del uvihanega ustja sklede, temno sive barve z bež površino, ohr. v. 2,4 cm, pr. u. 17 cm, najš. ohr. pr. 18 cm, db. 0,5-0,6 cm. 326 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3271/2 Del ostenja lonca z rahlim vodoravnim rebrom, temno sive barve, ohr. v. 8,15 cm, najš. ohr. pr. 14 cm, db. 0,6-0,9 cm. 330 SE 389, sek. II, kv. 4, 339 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3268/20 inv. št. AII 3268/16 Del uvihanega ustja skledice, temno Odlomek rahlo odebeljenega ustja sive barve z rdečkasto sivo površino, posode, opečnate barve, ohr. v. 2,85 ohr. v. 3,25 cm, pr. u. 17,8 cm, najš. cm, ohr. š. 3,9 cm, db. 0,6-0,8 cm. ohr. pr. 20 cm, db. 0,5-0,6 cm. 340 SE 389, sek. II, kv. 4, 331 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3268/9 inv. št. AII 3268/8 Odlomek ustja posode, sive barve z Del uvihanega ustja sklede, temno rjavo sivo površino, ohr. v. 4,6 cm, sive barve s sivo rjavo površino, ohr. ohr. š. 3,95 cm, db. 0,6-1 cm. v. 3,5 cm, pr. u. 21,7 cm, najš. ohr. pr. 23 cm, db. 0,4-0,6 cm. 341 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3268/7 332 SE 389, sek. II, kv. 4, Odlomek ustja posode, rdečkaste inv. št. AII 3268/2 barve, ohr. v. 3,6 cm, ohr. š. 5,5 cm, Del uvihanega ustja sklede, temno db. 0,65-0,8 cm. sive barve s sivo površino, ohr. v. 3,9 cm, pr. u. 24,4 cm, najš. ohr. pr. 26 342 SE 389, sek. II, kv. 4, cm, db. 0,5-0,7 cm. inv. št. AII 3268/3 Odlomek ustja posode, temno sive 333 SE 389, sek. II, kv. 4, barve s temno rdečkasto površino, inv. št. AII 3268/5 ohr. v. 4,7 cm, ohr. š. 8,55 cm, Del ustja sklede, temno sive barve, db. 0,6-0,8 cm. ohr. v. 3,5 cm, pr. u. 22,2 cm, najš. ohr. pr. 23 cm, db. 0,8-0,9 cm. 343 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3268/10 334 SE 389, sek. II, kv. 4, Odlomek ustja sklede posode, temno inv. št. AII 3268/14 sive barve z rjavo površino, ohr. v. Del ustja posode, temno sive barve z 3,15 cm, ohr. š. 4,35 cm, db. 0,45- rjavo površino, ohr. v. 2,4 cm, pr. u. 0,55 cm. 15 cm, db. 0,6-0,7 cm. 344 SE 389, sek. II, kv. 4, 335 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3268/11 inv. št. AII 3268/26 Odlomek ustja posode, sive barve Odlomek ustja posode, temno sive z rjavo svetlo rdeče površino, ohr. barve s temno sivo rjavo površino, v. 3,5 cm, ohr. š. 3,75 cm, db. 0,8 cm. ohr. v. 1,6 cm, ohr. š. 3,3 cm, db. 0,4-0,6 cm. 345 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3268/25 336 SE 389, sek. II, kv. 4, Odlomek ustja posode, temno sive inv. št. AII 3268/22 barve z rdečkasto površino, ohr. Odlomek ustja posode, temno rjave v. 2,25 cm, ohr. š. 2,9 cm, db. 0,3- barve, ohr. v. 2,3 cm, ohr. š. 3,6 cm, 0,7 cm. db. 0,6-0,7 cm. 346 SE 389, sek. II, kv. 4, 337 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3268/15 inv. št. AII 3268/19 Odlomek rahlo odebeljenega ustja Odlomek ustja posode, temno sive posode, temno bordo barve s temno barve s sivo površino, ohr. v. 3,5 cm, rjavo površino, ohr. v. 3 cm, ohr. š. ohr. š. 2,7 cm, db. 0,45-0,7 cm. 3,6 cm, db. 0,9-1,1 cm. 338 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3268/17 Odlomek ustja posode, temno sive barve, ohr. v. 3,05 cm, ohr. š. 3,45 cm, db. 0,5-0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom-sever pri Krogu 184 Plast 347 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3270/13 Odlomek ostenja posode z delom držaja, sive barve z rjavo opečnato površino, ohr. v. 6,75 cm, ohr. š. 8,2 cm, db. 1,1 cm. 348 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3270/2 Odlomek ostenja posode z držajem, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 8,7 cm, ohr. š. 8,75 cm, db. 0,7-0,8 cm. 349 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3270/5 Odlomek ostenja posode z ostankom držaja, temno sive barve, ohr. v. 4,6 cm, ohr. š. 4,9 cm, db. 0,6-0,7 cm. 352 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3270/9 Odlomek ostenja posode z držajem, ki ima na eni strani dva polkro-žna vreza, temno rjave barve z rjavo rdečo površino, ohr. v. 1,6 cm, ohr. š. 5,1 cm. 353 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3270/1 Odlomek ustja posode z ostankom ročaja, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 8 cm, ohr. š. 9,75 cm, db. 0,6 cm. 354 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3270/7 Del ročaja posode, rjave barve, ohr. dl. 8,9 cm, š. 3,4-3,7 cm, db. 1,4 cm. 358 SE 393, sek. III/IV, kv. 3/4, inv. št. AII 3274/1 Del dna posode, oranžne barve, ohr. v. 1,15 cm, pr. d. 9,5 cm, najš. ohr. pr. 11,8 cm, db. 0,15-0,7 cm. 359 SE 393, sek. III/IV, kv. 3/4, inv. št. AII 3274/3 Del dna lončka(?), temno rdeče barve, ohr. v. 2,9 cm, pr. d. 10,2 cm, najš. ohr. pr. 11,4 cm, db. 0,8-1,2 cm. 350 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3270/8 Odlomek ostenja posode z držajem (z luknjico, ki pa bi lahko bila od kamenčka), sive barve z rjavo - opečnato površino, ohr. v. 3,8 cm, ohr. š. 3,9 cm, db. 0,8-0,9 cm. 351 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3270/6 Odlomek ostenja posode z držajem, temno rdeče sive barve z rjavkasto površino, ohr. v. 3,9 cm, ohr. š. 4,7 cm, db. 0,9 cm. 355 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3273 Del kamnitih žrmelj, ohr. v. 4,8 cm, ohr. š. 9,55 cm, ohr. dl. 8,6 cm. 356 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3269/4 Del dna posode, sive barve z opečnato površino, ohr. v. 2,7 cm, pr. d. 9,2 cm, najš. ohr. pr. 12 cm, db. 0,81,1 cm. 357 SE 389, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3269/3 Del dna posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 1,7 cm, pr. d. 22 cm, najš. ohr. pr. 22,2 cm. SE 389 347-357 SE 393 358,359 lama Koncentiacija keiamike Koncentiacija keiamike Vodnjak 360 SE 361, sek. IV, kv. 23, inv. št. AII 3217 Skodelica z rahlo izvihanim ustjem, temno sivo rjave barve, v. 7,1 cm, pr. d. 3,5 cm, pr. u. 11,6 cm, db. 0,4-0,6 cm. Stojka 361 SE 461, sek. IV, kv. 25, inv. št. AII 3288 Del noge posode, temno sive barve, ohr. v. 4,75 cm, pr. noge 4,1 cm, najš. ohr. pr. 6,1 cm, db. 0,7-2,55 cm. 362 SE 477, sek. VI, kv. 18, inv. št. AII 3297/1, 3297/4 Odlomek ostenja posode z ostanki ročaja, sive barve z rdečkasto površino, ohr. v. 7,75 cm, ohr. š. 5,3 cm, db. 0,8-1 cm. 363 SE 477, sek. VI, kv. 18, inv. št. AII 3297/2 Ročaj posode, sive barve z oranžka-sto površino, ohr. v. 5,15 cm, š. 3,8 cm, db. 0,9-1 cm. 364 SE 477, sek. VI, kv. 18, inv. št. AII 3299/1 Odlomek vratu posode, sivkaste barve z rjavo površino, ohr. v. 5,95 cm, ohr. š. 6,4 cm, db. 0,45-0,6 cm. 367 SE 487, sek. VI, kv. 23, inv. št. AII 3301 Del dna in ostenja sklede, svetlo rjave barve, ohr. v. 10,8 cm, pr. d. ok. 10 cm, najš. ohr. pr. 38 cm, db. 0,9-1 cm. 365 SE 477, sek. VI, kv. 18, inv. št. AII 3296 Odlomek ustja posode, rjavo sive barve, ohr. v. 2,05 cm, ohr. š. 2,9 cm, db. 0,4-0,5 cm. 366 SE 477, sek. VI, kv. 18, inv. št. AII 3299/2 Odlomek ostenja posode, temno sive barve z bordo površino, ohr. v. 3,05 cm, ohr. š. 3,4 cm, db. 0,3-0,5 cm. 368 SE 519, sek. VI, kv. 25/26, inv. št. AII 3304 Rahlo bikonična skledica z ročajem, temno sive barve, v. 9,6 cm, pr. u. 14,7 cm, pr. d. 4,5 cm, db. 0,5-0,75 cm, š. roč. 8,4 cm. 369 SE 519, sek. VI, kv. 25/26, inv. št. AII 3305 Odlomek ustja posode s tremi poševnimi rebri, temno sive barve z oranžno temno rjavo površino, v. 5,3 cm, š. 8,7 cm, db. 0,4-0,6 cm. K- 370 SE 519, sek. VI, kv. 25/26, inv. št. AII 3308/2 Del ostenja posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 4,7 cm, najš. pr. 14,2 cm, db. 0,4-0,85 cm. 371 SE 519, sek. VI, kv. 25/26, inv. št. AII 3308/1 Odlomek ostenja posode z dvema vzporednima navpičnima rebroma, ki se na spodnjem koncu končata z bolj ali manj ovalnim vtiskom, v. 10 cm, š. 8,3 cm, db. 0,55-0,75 cm. lama lama lama 372 SE 519, sek. VI, kv. 25/26, inv. št. AII 3306/1 Odlomek ustja posode, sivo oranžne barve, v. 4 cm, š. 5,15 cm, db. 0,8-0,9 cm. 373 SE 519, sek. VI, kv. 25/26, inv. št. AII 3306/2 Odlomek ustja posode, temno sive barve s svetlo rjavo površino, v. 2,9 cm, š. 3 cm, db. 0,45 cm. 378 SE 521, sek. VI, kv. 26, inv. št. AII 3312, Del rahlo izvihanega ustja in vratu posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 5 cm, pr. u. 14 cm, db. 0,5-0,6 cm. 380 SE 525, sek. VI, kv. 26, inv. št. AII 3316 Odlomek ostenja posode z vodoravnim rebrom z vtiski, temno sive barve z rdečkasto površino, v. 4,6 cm, š. 4,85 cm, db. 0,55-0,65 cm. 374 SE 519, sek. VI, kv. 25/26, inv. št. AII 3306/32 Odlomek ustja posode, sive barve z oranžno površino, v. 2,6 cm, š. 2,8 cm, db. 0,6 cm. 375 SE 519, sek. VI, kv. 25/26, inv. št. AII 3309/2 Del ustja in vratu posode, oranžne barve, ohr. v. 2,3 cm, pr. u. 2,8 cm, db. 0,7 cm. 376 SE 519, sek. VI, kv. 25/26, inv. št. AII 3306/5 Odlomek ustja posode, temno sive barve s temno rjavo površino, v. 1,8 cm, š. 2,2 cm, db. 0,4-0,6 cm. 377 SE 519, sek. VI, kv. 25/26, inv. št. AII 3307 Del dna posode, temno sive barve z rjavo sivo površino, ohr. v. 1,25 cm, pr. d. 20 cm. 379 SE 521, sek. VI, kv. 26, inv. št. AII 3313 Odlomek ostenja posode z vodoravnim tunelastim držajem rjave barve s temno rjavo površino, v. 13,8 cm, š. 10,45 cm, db. 0,65-0,7 cm, š. roč. 6 cm. 381 SE 531, sek. VI, kv. 26, inv. št. AII 3318/2 Del skledice z ročajem, temno sive barve z rdečkasto površino, ohr. v. 5,75 cm, pr. u. 14 cm, db. 0,450,6 cm. 382 SE 531, sek. VI, kv. 26, inv. št. AII 3318/1 Del ustja in ostenja posodice, sive barve z rdeče rjavo površino, ohr. v. 8 cm, pr. u. 13 cm, najš. pr. 16 cm, db. 0,4-0,5 cm. 383 SE 531, sek. VI, kv. 26, inv. št. AII 3319/1 Del ostenja posode, temno sive barve z rjavkasto površino, ohr. v. 7,6 cm, najš. pr. 26 cm, db. 0,85-0,9 cm. Jama lama lama 384 SE 531, sek. VII/VIII, kv. 6/7/8, inv. št. AII 3355 Odlomek ustja tere sigilate z ostanki glazure, svetlo rdeče barve, v. 2,1 cm, š. 3,7 cm, db. 0,3-0,4 cm. 385 SE 531, sek. VI, kv. 26, inv. št. AII 3319/3 Odlomek ostenja posode, sivo rjave barve z bordo rdečkasto površino, v. 2,85 cm, š. 4,05 cm, db. 0,55-0,9 cm. lama 386 SE 551, sek. VI, kv. 28, inv. št. AII 3323/1 Del skodelice z rahlo izvihanim ustjem, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 5,2 cm, pr. u. 12 cm, db. 0,3-0,5 cm. 391 SE 567, sek. VII/VIII, kv. 8, inv. št. AII 3335 Odlomek držaja posode, temno opečnato rdeče barve, v. 3,65 cm, š. 3,1 cm, najš. db. 2,6 cm. 392 SE 567, sek. VII/VIII, kv. 8, inv. št. AII 3336 Del dna posode, temno sive barve z rdečkasto površino, ohr. v. 5,8 cm, pr. d. 12 cm, najš. pr. 17,2 cm, db. 1-1,7 cm. lama 394 SE 601, sek. X, kv. 4/5, inv. št. AII 3371 Del rahlo bikonične posode z dvema rahlima elipsastima aplikama na najširšem delu ostenja in rahlo izvihanim ustjem, sivo rjave barve, pr. u. 17,8 cm, v. 12,4 cm, pr. d. 9 cm, db. 0,5-0,8 cm. 395 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3400 Del rahlo bikonične skledice z rahlo izvihanim ustjem in vsaj enim ročajem, temno sive barve z rjavkasto površino, ohr. v. 6,1 cm, pr. u. 10 cm, najš. pr. 12 cm, db. 0,3-0,55 cm. 396 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. All 3396/13 Del ustja, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 2,25 cm, pr. u. 16 cm, db. 0,4-0,5 cm. 387 SE 551, sek. VI, kv. 28, inv. št. AII 3325/1 Odlomek ostenja posode z delom ročaja, sive barve s svetlo rjavo površino, v. 10,05 cm, š. 7,15 cm, db. 0,45-0,75 cm. 393 SE 599, sek. X, kv. 4, inv. št. AII 3370/1 Odlomek ostenja posode s plitkimi navpičnimi vrezi, rjave barve z rdečkasto površino, v. 2,5 cm, š. 3,15 cm, db. 0,8 cm. 388 SE 551, sek. VI, kv. 28, inv. št. AII 3324/1 Del dna posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3,05 cm, pr. d. 8 cm, db. 0,5-1,4 cm. 389 SE 551, sek. VI, kv. 28, inv. št. AII 3325/2 Del ročaja posode z rahlim rebrom, temno sive barve s svetlo rjavimi lisami, v. 3,45 cm, š. 3,4 cm, db. 0,8 cm. 390 SE 551, sek. VI, kv. 28, inv. št. AII 3323/2 Odlomek posode, temno sive barve z rdečo površino, v. 2,5 cm, š. 3,55 cm, db. 0,7-1,3 cm. 397 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3396/7 Del ustja posode, sivo rjave barve, ohr. v. 3,7 cm, pr. u. 12,4 cm, najš. ohr. pr. 13 cm, db. 0,55-0,7 cm. 398 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3396/17 Del rahlo izvihanega ustja posode, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 4,4 cm, pr. u. 11,3 cm, najš. ohr. pr. 13,1 cm, db. 0,40,5 cm. 399 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3396/12 Del ustja skledice, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 2,7 cm, pr. u. 24,5 cm, db. 0,6 cm. 400 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3396/1 Del rahlo izvihanega ustja sklede, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 5,4 cm, pr. u. 29,6 cm, db. 0,3-0,7 cm. 401 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3395/1 Odlomek ustja in ostenja posode z vodoravnim rebrom z rahlimi vtiski, sive barve s temno opečnato površino, ohr. v. 6,05 cm, ohr. š. 5,9 cm, db. 0,5-0,6 cm, š. rebra ok. 1 cm. ) 402 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3396/6 Odlomek ustja, temno sive barve z opečnato rdečo površino, ohr. v. 4,55 cm, ohr. š. 4,5 cm, db. 0,50,7 cm. 403 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3396/4 Odlomek ustja posode z rahlim vodoravnim vrezom, temno sive barve z rjavo sivo površino, ohr. v. 5,4 cm, ohr. š. 5,4 cm, db. 0,5-0,8 cm, š. vreza 0,2 cm. 404 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3395/2 Odlomek ustja posode z ostankom aplike, temno sive barve s sivo rjavo površino, ohr. v. 3 cm, ohr. š. 2,55 cm, db. 0,6-0,7 cm. % 405 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3396/2 Odlomek ustja posode, sive barve s temno rjavo rdeče površino, ohr. v. 5,05 cm, ohr. š. 6,5 cm, db. 0,71,2 cm. 406 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3396/8 Odlomek izvihanega ustja posode, sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3,9 cm, ohr. š. 5 cm, db. 0,7-0,9 cm. 407 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3396/21 Odlomek ustja posode, temno sive barve s temno opečnato površino, ohr. v. 3,1 cm, ohr. š. 3,8 cm, db. 0,45-0,6 cm. 408 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3396/9 Odlomek ustja posode, sive barve z rjavo sivo površino, ohr. v. 3 cm, ohr. š. 5,3 cm, db. 0,6-0,7 cm. 409 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3396/14 Odlomek ustja posode, temno sive barve, ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 5,6 cm, db. 0,5-0,55 cm. 410 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3396/3 Odlomek ustja posode, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 3,45 cm, ohr. š. 7,05 cm, db. 0,50,6 cm. 411 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3396/24 Odlomek ustja posode, sive barve z rjavo površino, ohr. v. 1,5 cm, ohr. š. 3,6 cm, db. 0,4-0,6 cm. 412 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3396/18 Odlomek ustja posode, temno sive barve, ohr. v. 3,8 cm, ohr. š. 3,1 cm, db. 0,5-0,7 cm. 413 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3396/25 Odlomek ustja posode, temno sive barve z opečnato površino, ohr. v. 2,6 cm, ohr. š. 3,05 cm, db. 0,450,5 cm. 414 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3396/5 Odlomek ustja posode, temno sive barve z rjavo rdečo površino, ohr. v. 3,3 cm, ohr. š. 6,2 cm, db. 0,81,2 cm. 415 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3396/10 Odlomek ustja posode, temno sive barve s čokoladno rjavo površino, ohr. v. 4,15 cm, ohr. š. 3,75 cm. Jama 416 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3396/15 Odlomek ustja posode, sive barve z rdečkasto rjavo površino, ohr. v. 2,95 cm, ohr. š. 3,9 cm, db. 0,60,7 cm. 417 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3398/1 Odlomek ostenja posode z vodoravnim rebrom z vtiski, temno sive barve s temno opečnato površino, ohr. v. 8,05 cm, ohr. š. 6,3 cm, db. 0,6 cm, š. rebra ok. 1 cm. 418 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3398/4 Odlomek ostenja posode z rebrom z vtiski, temno sive barve z bež površino, ohr. v. 4,5 cm, ohr. š. 5,4 cm, db. 0,6-0,7 cm, š. rebra 1,2 cm. 419 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3398/2 Odlomek ostenja posode z bolj ali manj vodoravnim rebrom in rahlim vodoravnim vrezom nad njim, temno oranžno rjave barve, ohr. v. 5,95 cm, ohr. š. 8,75 cm, db. 1-1,2 cm, š. rebra 0,7-0,8 cm. 420 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3398/3 Odlomek ostenja posode z okroglo apliko, temno sive barve z rdečkasto površino, ohr. v. 5,5 cm, ohr. š. 6,35 cm, db. 0,8 cm, pr. aplike ok. 2,3 cm. 421 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3399/1 Odlomek ostenja ali ročaja? posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 3 cm, db. 0,4-0,8 cm. 422 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3399/2 Odlomek aplike?, ustja? posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 2,15 cm, ohr. š. 2,3 cm, db. 1,5 cm. 423 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3399/4 Del svitka (morda ročaja?), temno sive barve z bež površino, v. 1,9 cm, db. 0,75 cm. 424 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3398/5 Odlomek ostenja posode z elipso-idno stožčasto apliko, temno bež barve z bež površino, ohr. v. 3,8 cm, ohr. š. 5,4 cm, db. 0,8 cm, š. aplike 1,65 cm, v. aplike 0,8 cm. 425 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3397/2 Del dna in ostenja sklede, temno oranžne barve, ohr. v. 2,2 cm, pr. d. 10,8 cm, najš. ohr. pr. 14 cm, db. 0,65-1,5 cm. 426 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3397/4 Del dna in ostenja skledice, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 3,1 cm, pr. d. 6,4 cm, najš. ohr. pr. 13,2 cm, db. 0,4-0,8 cm. 427 SE 671, sek. IV, kv. 30/31, inv. št. AII 3397/1 Del dna in ostenja sklede, temno sive do svetlo rjave barve, ohr. v. 5,15 cm, pr. d. 22 cm, najš. ohr. pr. 32,4 cm, db. 1-2 cm. 428 SE 673, sek. IV, kv. 31, inv. št. AII 3404 Odlomek ostenja posode, temno sive barve, ohr. v. 3,75 cm, ohr. š. 3,9 cm, db. 0,2-0,6 cm Keramika 429 SE 681, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3407 Del dna sklede, temno sive barve s temno sivo rjavo površino, ohr. v. 5,5 cm, pr. dna 9 cm, najš. ohr. pr. 17,2 cm, db. 0,65-1 cm. Mlajša železna doba Plast SE 1 430 SE 1, sek. II, kv. 1-4, inv. št. AII 2696/1 Odlomek odebeljenega izvihanega ustja lonca, temno sive barve, ohr. v. 2,7 cm, ohr. š. 7,9 cm, db. 1-3 cm. 431 SE 1, sek. IV, kv. 1-4, inv. št. AII 2750 Odlomek rahlo izvihanega ustja skledice, sivo rjave barve, ohr. v. 3,25 cm, ohr. š. 3,8 cm, db. 0,40,55 cm. 432 SE 1, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 2721/5 Odlomek odebeljenega ustja posode, sive barve z oranžno rdečo površino, v. 1,65 cm, š. 2,3 cm, db. 0,20,5 cm. 433 SE 1, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 2721/1 Del ustja posode, svetlo rjave barve, ohr. v. 1,7 cm, pr. u. 16,4 cm, db. od 0,6 cm dalje. Plast SE 2 434 SE 2, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 2833/2 in 2833/4 Del odebeljenega ustja posode, sive barve z oranžno površino, ohr. v. 1,9 cm, pr. u. 11 cm, db. 0,5-0,9 cm. 435 SE 2, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 2833/1 Odlomek ustja posode, oranžne barve, ohr. v. 2,5 cm, ohr. š. 5,2 cm, db. 0,3-0,5 cm. 436 SE 2, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 2833/3 Odlomek rahlo odebeljenega ustja posode, sive barve s temno oranžno površino, ohr. v. 1,9 cm, ohr. š. 3,1 cm, db. 0,3-0,6 cm. 437 SE 2, sek. I, kv. 6, inv. št. AII 2838 Odlomek ostenja z rebrom posode, opečnate barve s temno rjavo površino, ohr. v. 3 cm, ohr. š. 3,9 cm, db. 0,66-0,7 cm, š. rebra 0,8 cm. 438 SE 2, sek. VII, kv. 11, inv. št. AII 2878/3 Odlomek ostenja posode s plitkimi vrezi, temno sive barve z opečnato sivo površino, ohr. v. 3,25 cm, ohr. š. 3,6 cm, db. 0,9 cm. 439 SE 2, sek. I, kv. 6, inv. št. AII 2839/1 Odlomek ostenja posode s črno gla-zuro, opečnate barve, ohr. v. 4,6 cm, ohr. š. 6,15 cm, db. 1 cm. 440 SE 2, sek. I, kv. 6, inv. št. AII 2839/2 Odlomek ostenja posode s črno gla-zuro, opečnate barve, ohr. v. 3,35 cm, ohr. š. 5,55 cm, db. 0,95-1 cm. ]aiek SE 101 441 SE 101, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3064/2 Del odebeljenega ustja in ostenja lonca, na ostenju sta dve vodoravni kaneluri, pod drugo kaneluro so plitki navpični vrezi, temno sive barve, ohr. v. 6,7 cm, pr. u. 29 cm, najš. pr. 36,5 cm, db. 0,6-2 cm. 442 SE 101, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3064/1 Odlomek odebeljenega izvihanega in rahlo profiliranega ustja lonca ter ostenja z nizkim vodoravnim rebrom, pod njim vodoravno kane-luro, pod njo pa plitkimi navpičnimi vrezi, svetlo rjave barve, v. 6,35 cm, š. 10,5 cm, db. 1-1,6 cm. 443 SE 101, sek. II, kv. 5/6, inv. št. AII 3047 Del odebeljenega rahlo izvihanega ustja lonca, svetlo sive barve z oranžno površino, ohr. v. 3,4 cm, pr. u. 25,1 cm, najš. pr. 28 cm, db. 0,6-2,5 cm. 444 SE 101, sek. II, kv. 5, inv. št. AII 3071/1 Del odebeljenega ustja in vratu vrčka, oranžne barve s svetlo sivo površino, ohr. v. 3,05 cm, pr. u. 7 cm, najš. pr. 8 cm, db. 0,4-0,65 cm. 445 SE 101, sek. II, kv. 6, inv. št. AII 3081 Del izvihanega ustja vrča, oranžne barve, ohr. v. 1,5 cm, pr. u. 7 cm, db. 0,45-0,6 cm. 446 SE 101, sek. II, kv. 5, inv. št. AII 3071/2 Odlomek ustja posode, sive barve z rdečkasto površino, v. 3,9 cm, š. 4,6 cm, db. 0,8 cm. 447 SE 101, sek. V, kv. 3/4, inv. št. AII 3052/1 Del odebeljenega ustja posode, sivo oranžne barve, ohr. v. 2,45 cm, pr. u. 17,6 cm, db. 0,25-0,55 cm. 448 SE 101, sek. V, kv. 3/4, inv. št. AII 3052/2 Del izvihanega ustja posode, oranžne barve, ohr. v. 2,2 cm, pr. u. 24,2 cm, db. 0,45-0,6 cm. 449 SE 101, sek. IV, kv. 4, inv. št. AII 3085 Del odebeljenega ustja posode, svetlo sive barve s svetlo rjavo površino, ohr. v. 3,15 cm, pr. u. 23,4 cm, db. 0,4-0,65 cm. 450 SE 101, sek. I, kv. 4, inv. št. AII 3060 Del ustja posode s profiliranim oste-njem, svetlo rdeče barve, ohr. v. 3,4 cm, pr. u. 31,4 cm, db. 0,7-0,9 cm. 451 SE 101, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3065/1 Odlomek rahlo izvihanega ustja vrča, oranžne barve, v. 1,95 cm, š. 4,2 cm, db. 0,3-0,6 cm. 452 SE 101, sek. II, kv. 5/6, inv. št. AII 3076/1 Odlomek odebeljenega ustja posode, svetlo rjave barve, v. 2,6 cm, š. 2,95 cm, db. 0,3-0,8 cm. 453 SE 101, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3065/7 Odlomek odebeljenega ustja posode, svetlo rjave barve, v. 1,75 cm, š. 1,7 cm, db. 0,25-0,55 cm. 454 SE 101, sek. II, kv. 5, inv. št. AII 3071/5 Odlomek odebeljenega izvihanega ustja posode, svetlo sive barve s svetlo rdečo površino, v. 1,1 cm, š. 2,35 cm, db. 0,15-0,6 cm. 455 SE 101, sek. V, kv. 3/4, inv. št. AII 3052/5 Odlomek odebeljenega ustja, svetlo sive barve, v. 1,65 cm, š. 3 cm, db. 0,45-0,55 cm. 456 SE 101, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3065/3 Odlomek ustja posode, oranžne barve, v. 2,55 cm, š. 2,6 cm, db. 0,3-0,5 cm. 457 SE 101, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3065/4 Odlomek ustja posode, oranžne barve, v. 1,6 cm, š. 2,3 cm, db. 0,45-0,6 cm. 458 SE 101, sek. V, kv. 3/4, inv. št. AII 3052/6 Odlomek ustja posode rjave barve, v. 1,6 cm, š. 2,9 cm, db. 0,5-0,75 cm. 459 SE 101, sek. V, kv. 3/4, inv. št. AII 3052/3 Odlomek ustja posode, oranžne barve, v. 1,85 cm, š. 2,6 cm, db. 0,40,5 cm. 460 SE 101, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3065/6 Odlomek rahlo izvihanega ustja posode, svetlo sivo oranžne barve, v. 0,9 cm, š. 3,2 cm, db. 0,25-0,4 cm. 461 SE 101, sek. II, kv. 5, inv. št. AII 3071/4 Odlomek ustja posode, svetlo sive barve, v. 1,1 cm, š. 2,5 cm, db. 0,20,4 cm. 462 SE 101, sek. II, kv. 5, inv. št. AII 3071/3 Odlomek ustja posode z dvema vodoravnima kanelurama na vratu, svetlo sivo oranžne barve, v. 1,4 cm, š. 2,3 cm, db. 0,3-0,35 cm. 463 SE 101, sek. I, kv. 5, inv. št. AII 3028 Odlomek ustja posode, rjave barve, v. 1,5 cm, š. 2,9 cm, db. 0,4 cm. 464 SE 101, sek. II, kv. 5/6, inv. št. AII 3076/2 Odlomek ustja posode, svetlo rjave barve, v. 2,2 cm, š. 2,2 cm, db. 0,50,65 cm. 465 SE 101, sek. V, kv. 3/4, inv. št. AII 3052/4 Odlomek odebeljenega izvihanega ustja posode, rjave barve, v. 1,05 cm, š. 3,05 cm, db. 0,3-0,7 cm. 466 SE 101, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3065/2 Odlomek ustja posode z vodoravno kaneluro, oranžne barve, v. 2,1 cm, š. 2,8 cm, db. 0,5-0,7 cm. 467 SE 101, sek. II, kv. 5/6, inv. št. AII 3078 Odlomek ostenja posode s plitkimi navpičnimi vrezi, rjave barve, v. 3,5 cm, š. 2,95 cm, db. 1,1 cm. 468 SE 101, sek. V, kv. 3/4, inv. št. AII 3055 Del ročaja posode z rahlima navpičnima rebroma, svetlo sive barve z oranžno površino, v. 5,05 cm, š. 3,8 cm, db. 1,4 cm. 469 SE 101, sek. II, kv. 4/5, inv. št. AII 3042/2 Del dna lončka z navpičnimi kane-lurami na zunanji strani, temno sive barve, ohr. v. 2,5 cm, pr. d. 12 cm, najš. pr. 14,1 cm, db. 0,6-0,7 cm. » i \ \ 470 SE 101, sek. V, kv. 3/4, inv. št. AII 3053/1 Del dna posode, oranžne barve, ohr. v. 2,1 cm, pr. d. 11 cm, najš. pr. 14 cm, db. 0,3-1 cm. 471 SE 101, sek. I, kv. 5, inv. št. AII 3029/2 Del rahlo prstanastega dna posode, sive barve z rjavo površino, ohr. v. 2,6 cm, pr. d. 10 cm, najš. pr. 0,350,75 cm. 472 SE 101, sek. II, kv. 5/6, inv. št. AII 3048/2 Del dna posode, sivo oranžne barve, ohr. v. 2,7 cm, pr. d. 10-11 cm, najš. pr. 12,3 cm, db. 0,7-1,2 cm. 473 SE 101, sek. II, kv. 6, inv. št. AII 3082 Del dna posode, oranžne barve, ohr. v. 0,8 cm, pr. d. 16 cm, najš. pr. 19,3 cm, db. 0,4-0,55 cm. 474 SE 101, sek. II, kv. 5, inv. št. AII 3066/1 Del dna posode, sive barve s sivo rdečkasto površino, ohr. v. 5 cm, pr. d. 14 cm, najš. pr. 18,8 cm, db. 0,61,05 cm. 475 SE 101, sek. II, kv. 4/5, inv. št. AII 3042/1 Del dna posode, svetlo rdeče barve, ohr. v. 2,6 cm, pr. d. 18 cm, najš. pr. 20,5 cm, db. 0,85-1,15 cm. 476 SE 101, sek. I, kv. 5, inv. št. AII 3029/1 Del dna in ostenja posode, temno sive barve s svetlo rjavo površino, ohr. v. 4,35 cm, pr. d. 18 cm, najš. pr. 22,8 cm, db. 0,9-1,3 cm. 477 SE 101, sek. II, kv. 5/6, inv. št. AII 3048/1 Del dna posode, sive barve, ohr. v. 1,7 cm, najš. pr. 27,5 cm, db. 0,85 cm. 478 SE 101, sek. II, kv. 5, inv. št. AII 3061/1 Del dna posode, svetlo sive barve z bež površino, ohr. v. 4,9 cm, pr. d. 26 cm, najš. pr. 29,7 cm, db. 0,751,9 cm. 479 SE 107, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3103 Del bikonične posodice, temno sive barve, ohr. v. 5,8 cm, najš. pr. 22 cm, db. 0,3-0,75 cm. Vodnjak SE 217 480 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3117 Lonec s kratkim izvihanim ustjem, vrat ustja okrašen z dvema paroma enojnih vodoravnih kanelur, trup pa z metličastim okrasom, sivo rjave barve, v. 15,5 cm, pr. u. 12 cm, najš. pr. 15,3 cm, pr. d. 8 cm, db. 0,9-1,2 cm. 481 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3119 Del odebeljenega ustja in ostenja posode, vrat je bil premazan s črno glazuro na ostenju plitke navpične kanelure, svetlo sive barve s črno glazuro, ohr. v. 7,5 cm, pr. u. 27 cm, najš. ohr. pr. 34,5 cm, db. 0,91,1 cm. 483 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3120/14 Odlomek odebeljenega izvihane-ga ustja vrča, sivo rjave barve z bež površino, ohr. v. 3,05 cm, ohr. š. 5,3 cm, db. 0,6-1,5 cm. 484 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3120/20 Odlomek odebeljenega in izvihane-ga ustja vrča, rjave barve z ostanki črne glazure, ohr. v. 2,25 cm, ohr. š. 7,1 cm, db. 0,5-0,9 cm. 485 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3120/17 Del odebeljenega in rahlo izvihane-ga ustja posode, bež barve, ohr. v. 2,6 cm, pr. u. 10 cm, db. 0,3-0,8 cm. 486 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3120/18 Del odebeljenega in rahlo izvihane-ga ustja posode, svetlorjave barve, ohr. v. 2,6 cm, pr. u. 10,8 cm, db. 0,2-0,8 cm. 487 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3122/1 Del pokrovčka (?), temno sive barve, pr. u. 3,1 cm, najš. pr. 4,2 cm, ohr. v. 2,45 cm, db. 0,8-1 cm. 489 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3120/22 Odlomek ustja pokrova, bledo rjave barve, ohr. v. 1,9 cm, ohr. š. 6,75 cm, db. 0,5-1 cm. 490 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3118 Krožnik z izvihanim ustjem in onfa-losnim dnom, rjave barve, v. 4,3 cm, pr. u. 17,1 cm, pr. d. 12,5 cm, db. 0,6-0,8 cm. 482 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3120/6 Odlomek odebeljenega izvihanega ustja vrča, svetlo rjave barve, ohr. v. 4,1 cm, ohr. š. 6,2 cm, db. 0,751,3 cm. 488 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3122/2 Del dna lončka oz. čaše, svetlo do temno rjave barve, pr. d. 3,8 cm, 1,4 cm, db. 0,4-0,7 cm. 481 482 483 484 485 486 487 490 491 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3120/4 in 3120/7 Del odebeljenega in rahlo izvihanega ustja in ostenja skledice, temno oranžne barve, ohr. v. 3,3 cm, pr. u. 19 cm, db. 0,25-0,6 cm. 498 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3120/8 Del odebeljenega in rahlo izvihanega ustja posode, bež barve z oranž-kasto površino, ohr. v. 2,9 cm, pr. u. 26,8 cm, db. 0,4-0,8 cm. 492 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3120/2 Del odebeljenega in rahlo izvihanega ustja in ostenja sklede, oranžne barve, ohr. v. 5,7 cm, pr. u. 21 cm, db. 0,3-0,5 cm. 493 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3120/3 Del odebeljenega in rahlo izvihanega ustja in ostenja sklede, oranžne barve, ohr. v. 4,1 cm, pr. u. 23 cm, db. 0,3-0,5 cm. 499 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3120/24 Del odebeljenega in rahlo izvihanega ustja posode, sive barve, ohr. v. 2,6 cm, pr. u. 27,4 cm, db. 0,40,6 cm. 500 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3120/1 Del odebeljenega in rahlo izvihanega ustja posode, oranžne barve, ohr. v. 2,95 cm, pr. u. 28 cm, db. 0,4-0,7 cm. 494 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3120/9 Del odebeljenega in izvihanega ustja posode, svetlo rdeče bež barve, ohr. v. 2,9 cm, pr. u. 22,2 cm, db. 0,30,6 cm. 495 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3120/10 Del odebeljenega in rahlo izvihanega ustja ter ostenja sklede, bež barve, ohr. v. 3,5 cm, pr. u. 22,4 cm, db. 0,4-0,6 cm. 496 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3120/28 Del rahlo izvihanega ustja posode, svetlo sive barve z bež površino, ohr. v. 2,1 cm, pr. u. 27,8 cm, db. 0,6 cm. 497 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3120/5 Del odebeljenega in rahlo izvihanega ustja posode, bež barve z bež rdečkasto sivo površino, ohr. v. 3,1 cm, pr. u. 27,8 cm, db. 0,4-0,7 cm. 492 494 496 497 498 499 500 501 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3120/21 Odlomek odebeljenega in rahlo izvi-hanega ustja posode, umazano sive barve, ohr. v. 3,9 cm, ohr. š. 4,7 cm, db. 0,4-0,6 cm. 507 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3123/8 Odlomek prežganega ostenja posode z dvema okroglima bunkama, svetlo sive barve, ohr. v. 5,55 cm, ohr. š. 6,5 cm, db. 0,7-1,2 cm. 502 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3120/12 Odlomek ustja in ostenja sklede, bež svetlo rdeče barve, ohr. v. 4 cm, ohr. š. 5,8 cm, db. 0,2-0,5 cm. 503 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3120/16 Del odebeljenega uvihanega ustja sklede, sive barve z bledo oranžno površino, ohr. v. 2,3 cm, pr. u. 18 cm, najš. pr. 19,4 cm, db. 0,3-0,7 cm. 504 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3120/11 Del ustja in ostenja sklede, sivo temno oranžne barve, ohr. v. 4,3 cm, pr. u. 17 cm, db. 0,4-0,5 cm. 505 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3120/19 Del uvihanega ustja sklede, sive barve z oranžnimi lisami, ohr. v. 3 cm, pr. u. 14 cm, najš. pr. 15 cm, db. 0,5 cm. 506 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3123/6 Odlomek ostenja posode z vodoravnim vrezom na vratu in pod njim bolj ali manj plitkimi navpičnimi vrezi, svetlo sive barvez rjavo površino in ostanki črne glazure, ohr. v. 7,75 cm, ohr. š. 7,45 cm, db. 0,9 cm. 508 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3123/9 Odlomek rahlo nagubanega ostenja posode, sive barve z rjavkasto rdečkasto površino, ohr. v. 5,1 cm, ohr. š. 4,75 cm, db. 0,4-0,5 cm. 509 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3121/1 Del dna in ostenja posode, sive barve s svetlo rjavo površino, ohr. v. 9 cm, pr. d. 9 cm, najš. ohr. pr. 21,8 cm, db. 0,5-1,2 cm. 510 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3121/3 Del posodice, bledo svetlo rdeče barve, ohr. v. 5,1 cm, pr. d. 7 cm, najš. ohr. pr. 11,8 cm, db. 0,7-1,4 cm. 511 SE 217, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3116 Del ostenja in dna sklede, na notranji strani so obroči od prstov, svetlo sive barve z bež površino in ostanki opečnate glazure, ohr. v. 9,8 cm, pr. d. 9,4 cm, najš. ohr. pr. 24 cm, db. 0,4-0,85 cm. lama SE 351 Lisa SE 355 512 SE 351, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3203/1 Del odebeljenega rahlo izvihane-ga ustja posode, temno sive barve s temno oranžno površino, ohr. v. 2,5 cm, pr. u. 11,8 cm, db. 0,4-1 cm. 517 SE 355, sek. II, kv. 6, inv. št. AII 3207/1 Del odebeljenega ustja lonca, bledo rdeče rjave barve s temno sivo površino, ohr. v. 3,5 cm, pr. u. 23 cm, db. 0,5-2,3 cm. 513 SE 351, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3203/5 Del odebeljenega uvihanega ustja lončka(?), sive barve z rdeče sivo površino, ohr. v. 1,8 cm, pr. u. 9 cm, najš. ohr. pr. 10,6 cm, db. 0,3-0,7 cm. 514 SE 351, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3203/2 Odlomek odebeljenega izvihanega ustja posode, oranžne barve s svetlo oranžno površino, ohr. v. 2,8 cm, ohr. š. 2,95 cm, db. 0,4-0,7 cm. 515 SE 351, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3203/4 Odlomek odebeljenega močno izvihanega ustja posode, temno bledo oranžne barve, ohr. v. 1,75 cm, ohr. š. 2,7 cm, db. 0,4-0,9 cm. 516 SE 351, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 3203/6 Odlomek izvihanega ustja posode, bledo oranžne barve, ohr. v. 1,15 cm, ohr. š. 3,1 cm, db. 0,35-0,6 cm. 519 SE 355, sek. II, kv. 6, inv. št. AII 3207/4 Odlomek odebeljenega ustja posode, umazano rjave barve s temno oranžno površino, ohr. v. 2,6 cm, ohr. š. 2,9 cm, db. 0,7-2,7 cm. 520 SE 355, sek. II, kv. 6, inv. št. AII 3207/3 Odlomek odebeljenega ustja lonca, umazano rjave barve s temno oranžno površino, ohr. v. 3,45 cm, ohr. š. 5,3 cm, db. 0,7-2,5 cm. 521 SE 355, sek. II, kv. 6, inv. št. AII 3207/5 Odlomek odebeljenega ustja posode, oranžne barve, ohr. v. 1,9 cm, ohr. š. 3,2 cm, db. 0,3-0,7 cm. 522 SE 355, sek. II, kv. 6, inv. št. AII 3208/4 Odlomek dna in ostenja posode, temno rjave barve, ohr. v. 9,5 cm, ohr. š. 8,95 cm, db. 1,5-2,3 cm. 523 SE 355, sek. II, kv. 6, inv. št. All 3210 Del žrmelj, ohr. v. 5,4 cm, ohr. š. 7,4 cm. 518 SE 355, sek. II, kv. 6, inv. št. AII 3207/2 Del odebeljenega ustja posode, bledo rdeče rjave barve s temno sivo površino, ohr. v. 2,9 cm, pr. u. 26 cm, db. 0,9-2,5 cm. Grob SE 399 524 SE 399, sek. V, kv. 4, inv. št. AII 8340 Držaj železnega meča z nožnico z okrasom dvojnih S in ohranjeno zanko za obešanje, ohr. dl. 28,5 cm, š. rezila 4,4 cm, db. rezila 0,2 cm, š. nožnice 4,7 cm, š. držaja na vrhu 0,6 cm, pri nožnici 1,3 cm, db. držaja od 0,6 cm do 1,3 cm, dl. zanke z mostič-kom 4,3 cm, vel. okrogle ploščice 2,5 cm x 2 cm, vel. mostička 2 x 2 cm. 525 SE 399, sek. V, kv. 4, inv. št. AII 8340C Zvito rezilo meča z ostanki nožnice z osrednjim rebrom rombičnega preseka in zaokroženo konico, ohr. dl. rezila v ukrivljenem stanju je 57 cm, š. rezila presekov 4,2 cm in 3,4 cm, š. nožnice 4,7 cm. 526 SE 399, sek. V, kv. 4, inv. št. AII 8340A Del meča in dela nožnice z okrasoma dveh koncentričnih krogcev. ohr. dl. v ukrivljenem stanju 7,5 cm, š. 4,4 cm, š. rezila 3,9 cm, db. rezila 0,1 cm, db. nožnice 0,1 cm, pr. koncentričnih krogcev 1 cm. 527 SE 399, sek. V, kv. 4, inv. št. AII 8340B Del nožnice meča s stranskim robom, dl. odlomka 6,4 cm, š. 3,2 cm, db. 0,1 cm. M 1:4 525 524 528 SE 399, sek. V, kv. 4, inv. št. AII 8341 Zvita železna sulična ost z ozkim listom in izrazitim rebrom rombične-ga preseka, ki prehaja v kratki tul z ohranjenimi ostanki lesa, dl. osti v prepognjenem stanju 39 cm, db. rezila 4,5 cm, dl. tula 4,5 cm. 529 SE 399, sek. V, kv. 4, inv. št. AII 8343 Slabo ohranjena ščitna grba (umbo) s pravokotnim in noter upognjenim osrednjim delom in trapezasto nakazano razširitvijo slabo ohranjenega krilca, ohr. dl. ščitne grbe 18,2 cm, ohr. š. pravokotnega dela 10 cm, ohr. dl. trapezaste razširitve 12,6 cm, db. ščitne grbe 0,1-0,2 cm. 530 SE 399, sek. V, kv. 4, inv. št. AII 8344 Železna zapestnica z navito žico na enem koncu, na njej je devet majhnih železnih obročkov, pr. zapestnice 6,5 cm, db. zapestnice 0,2 cm, pr. obročkov 0,15-0,2 cm. 531 SE 399, sek. V, kv. 4, inv. št. AII 8345 Podolgovat siv kamniti brus, dl. brusa 10,2 cm, š. 2,5 cm, najv. db. 1,25 cm. 532 SE 399, sek. V, kv. 4, inv. št. AII 8346 Manjši kamniti belkasto rjav brus dl. brusa 7 cm, š. 1,6 cm, najv. db. 0,9 cm. 533 SE 399, sek. V, kv. 4, inv. št. AII 8342 Škarje z ročajem omega oblike in paličastima krakoma, kvadratnega preseka, dl. škarij 27,5 cm, dl. ročaja 10,7 cm, dl. rezil 16,7 cm, š. rezila 2-1,1 cm, db. rezila 0,35-0,25 cm, db. ročaja 0,5 cm. 534 SE 399, sek. V, kv. 4, inv. št. AII 8339 Skleda z rahlo izbočenim dnom, pr. u. 15,3 cm, pr. d. 6,3 cm, v. 5,35 cm. 535 SE 399, sek. V, kv. 4, inv. št. AII 8338 Skleda sivo oranžne barve z izviha-nim ustjem, pr. u. 17,5 cm, pr. d. 6,6 cm, v. 7,3 cm. 536 SE 399, sek. V, kv. 4, inv. št. AII 8337 Skleda sive barve z izvihanim ustjem in vbočenim dnom, pr. u. 23 cm, pr. d. 10,1 cm, v. 10,1 cm. 537 SE 399, sek. V, kv. 4, inv. št. AII 3277/3 Del sklede sive barve z rahlo izvihanim ustjem. Pod ustjem in na najširšem delu so nizke bradavice, pr. u. 16 cm, ohr. v. 3,4 cm, db. 0,5 cm. 538 SE 399, sek. V, kv. 4, inv. št. AII 8336 Trebušasti lonec z izvihanim ustjem. Na zgornjem delu trupa rahlo poglobljen pas, pr. u. 13 cm, pr. d. 11 cm, v. 20 cm. 539 SE 399, sek. V, kv. 4, inv. št. AII 8335 Trebušasti lonec sive barve z izvihanim ustjem in dvema rebroma na vratu, v. lonca 34,8 cm, pr. u. 18 cm, pr. d. 14 cm, š. zg. rebra 1 cm, š. sp. rebra 1,4 cm. Keramika 540 SE 683, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3408 Del sklede z odebeljenim in rahlo izvihanim ustjem in polkrožno vbo-čenim (prstanastim) dnom, oranžno rjave barve, v. 10,6 cm, pr. u. 24,6 cm, pr. d. 7,4 cm, db. 0,45-1,1 cm. Rimsko obdobje Plast SE 1 541 SE 1, sek. III, kv. 6/7, inv. št. AII 2729 Del profiliranega odebeljenega ustja lonca, rjave barve s sivo rjavo površino, ohr. v. 3,2 cm, pr. u. 18 cm, db. 0,6-1 cm. 542 SE 1, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 2721/3 Odlomek profiliranega ustja in ostenja trinožnika, rjave barve s temno rjavo sivo površino, v. 2,45 cm, š. 3,2 cm, db. 0,5-0,7 cm. 543 SE 1, sek. IV, kv. 1-4, inv. št. AII 2751 Odlomek dna in ostenja lonca ali vrča, oranžno svetlo sive barve, v. 4,3 cm, pr. u. 9,2 cm, pr. d. 8 cm, db. 0,5-0,8 cm. 544 SE 1, sek. IV, kv. 5, inv. št. AII 2723/1 Odlomek ostenja lonca z vodoravnim glavničenjem, temno rjave barve, ohr. v. 8,6 cm, ohr. š. 6,4 cm, db. 1,2 cm. 545 SE 1, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 2701 Odlomek ustja vrča z rahlo prese-gajočim ročajem, sive barve z rjavo rdečkasto površino, v. 8,75 cm, š. 6,7 cm, db. 0,6 cm, š. roč. 2,8 cm. 546 SE 1, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 2722/2 Odlomek ustja in ostenja pokrova z rahlim utorom na sredini, rjave barve, v. 2 cm, š. 4,2 cm, db. 0,60,8 cm. Plast SE 2 547 SE 2, sek. I, kv. 6, inv. št. AII 2837 Del izvihanega ustja lonca z ostanki črne glazure na vratu, opečnate barve, ohr. v. 4,7 cm, pr. u. 16,4 cm, najš. ohr. pr. 18,4 cm, db. 0,81,4 cm. 548 SE 2, sek. VIII, kv. 8, inv. št. AII 2896 Del rahlo profiliranega pokončnega ustja in ostenja lonca, temno sive barve, ohr. v. 5,6 cm, pr. u. 28 cm, najš. ohr. pr. 34,8 cm, db. 0,9-1,3 cm. 549 SE 2, sek. VII, kv. 5, inv. št. AII 2867/3 Odlomek ustja posode z vodoravnim glavničenjem, temno sive barve s sivkasto površino, ohr. v. 2,3 cm, ohr. š. 2,05 cm, db. 0,8-0,9 cm. 550 SE 2, sek. VII, kv. 11, inv. št. AII 2877 Odlomek sklede s prstanastim dnom, svetlo rjave barve, ohr. v. 1,85 cm, ohr. š. 5,8 cm, db. 0,4-1 cm. 551 SE 2, sek. VII, kv. 10, inv. št. AII 2872 Del gumba pokrova, temno sive barve, ohr. v. 2,25 cm, pr. 4,6 cm, db. 0,7-0,9 cm. 552 SE 2, sek. VII, kv. 5, inv. št. AII 2866 Odlomek dna in ostenja posode, opečnate barve, ohr. v. 3,3 cm, pr. d. 4,5 cm, najš. ohr. pr. 9,8 cm, db. 0,6-1 cm. 553 SE 2, sek. VII, kv. 5, inv. št. AII 2867/1 Odlomek ostenja lonca z navpičnim glavničenjem, sive barve s sivo svetlo rjavo površino, ohr. v. 6,6 cm, ohr. š. 6,9 cm, db. 1 cm. 554 SE 2, sek. VII, kv. 10, inv. št. AII 2873 Odlomek ostenja posode z vodoravno žlebičasto linijo okrasa, temno sive barve, ohr. v. 2,5 cm, ohr. š. 3,5 cm, db. 0,9 cm. 555 SE 2, sek. VIII, kv. 1, inv. št. AII 2883 Odlomek opeke, opečnato oranžne barve, ohr. v. 5,8 cm, ohr. š. 5,1 cm, db. 2,5-3 cm. Koncentracija keramike in kamenja SE 23 556 SE 23, sek. I, kv. 3, inv. št. AII 2908/1 Del profiliranega odebeljenega ustja in ostenja sklede s širokimi vodoravnimi kanelurami, rjave barve s sivo rjavo površino, ohr. v. 5,3 cm, š. 18 cm, najš. pr. 22 cm, db. 0,8-2,1 cm. 557 SE 23, sek. I, kv. 3, inv. št. AII 2908/2 Odlomek odebeljenega ustja sklede s širokimi vodoravnimi kanelurami pod ustjem, rjavkaste barve, v. 3,75 cm, š. 6,45 cm, db. 0,55-1 cm. 558 SE 23, sek. I, kv. 3, inv. št. AII 2908/3 Odlomek ustja in ostenja posode, na ostenju okras iz plitvih poševnih glavničastih vrezov, temno sive barve, v. 3,75 cm, š. 3,5 cm, db. 0,750,8 cm. 559 SE 23, sek. I, kv. 3, inv. št. AII 2909/1 Del izvihanega ustja in ostenja lonca, temno sive barve z rjavkasto površino, ohr. v. 9,75 cm, pr. u. 16 cm, najš. pr. 19,6 cm, db. 0,75-0,8 cm. 560 SE 23, sek. I, kv. 3, inv. št. AII 2909/4 Del ustja posode, rjave barve z rdečkasto rjavo površino, ohr. v. 3,15 cm, pr. u. 18 cm, db. 0,9-1,2 cm. 565 SE 23, sek. I, kv. 3, inv. št. AII 2909/5 Del odebeljenega ustja pokrova, svetlo rjave barve s sivo rjavo površino, ohr. v. 3,4 cm, pr. u. 35 cm, db. 0,6-1,1 cm. 561 SE 23, sek. I, kv. 3, inv. št. AII 2909/4 Del odebeljenega ustja in ostenja sklede, svetlo rdeče barve, ohr. v. 3,6 cm, pr. u. 22,4 cm, db. 0,20,5 cm. 562 SE 23, sek. I, kv. 3, inv. št. AII 2909/14 Odlomek ustja posode, sivo rjave barve s svetlo rjavo površino, v. 2,55 cm, š. 2,7 cm, db. 0,8-1,3 cm. 563 SE 23, sek. I, kv. 3, inv. št. AII 2909/13 Odlomek odebeljenega ustja posode, temno sive barve z rjavkasto površino, v. 2,3 cm, š. 3,9 cm, db. 0,3-1 cm. 564 SE 23, sek. I, kv. 3, inv. št. AII 2909/9 Odlomek odebeljenega ustja posode, sive barve z oranžno površino, v. 2,75 cm, š. 5,05 cm, db. 0,8-105 cm. 567 SE 23, sek. I, kv. 3, inv. št. AII 2909/2 Del ustja pokrova(?), rjavo sive barve, ohr. v. 2,9 cm, pr. u. 19,7 cm, db. 0,75 cm. 568 SE 23, sek. I, kv. 3, inv. št. AII 2913 Del čepka pokrova? z luknjico, oranžno sive barve s temno sivo površino, ohr. v. 1,6 cm, pr. u. 3 cm, najš. pr. 3,8 cm, db. 0,1-0,6 cm. 569 SE 23, sek. I, kv. 3, inv. št. AII 2914 Del svitka, temno sive barve, v. 1,3 cm, najš. pr. 4,6 cm, db. 1,8 cm. 570 SE 23, sek. I, kv. 3, inv. št. AII 2911/4 Odlomek ostenja kuhinjskega lonca z glavničastim okrasom, svetlo rjave barve, v. 5,4 cm, š. 4,4 cm, db. 0,6-0,7 cm. 571 SE 23, sek. I, kv. 3, inv. št. AII 2911/6 Odlomek ostenja kuhinjskega lonca z glavničastim okrasom, rjave barve, v. 6,3 cm, š. 5,1 cm, db. 1,2 cm. 572 SE 23, sek. I, kv. 3, inv. št. AII 2911/10 Odlomek ostenja kuhinjskega lonca z glavničastim okrasom, svetlo rjave barve, v. 4,85 cm, š. 4 cm, db. 0,8 cm. 573 SE 23, sek. I, kv. 3, inv. št. AII 2911/11 Odlomek ostenja posode s plitkimi vodoravnimi vrezi, rjave barve s sivo rjavo površino, v. 4 cm, š. 4,4 cm, db. 0,8 cm. 574 SE 23, sek. I, kv. 3, inv. št. AII 2910/6 Del dna lončka?, svetlo rdeče barve, ohr. v. 2,2 cm, pr. d. 9,8 cm, najš. pr. 10,6 cm, db. 0,3-0,7 cm. 575 SE 23, sek. I, kv. 3, inv. št. AII 2910/5 Odlomek dna posode, sive barve z rjavo površino, v. 1,8 cm, š. 4 cm, db. 0,5-1 cm. 576 SE 23, sek. I, kv. 3, inv. št. AII 2910/2 Del dna posode s plitkim vodoravnim vrezom, temno sive barve s svetlo rjavo površino, ohr. v. 3,5 cm, pr. d. 16 cm, najš. pr. 17,2 cm, db. 0,9-1,4 cm 577 SE 23, sek. I, kv. 3, inv. št. AII 2910/1 Del dna in ostenja posode, na oste-nju so sledovi navpičnih vrezov, oranžno rjave barve z rjavo površino, ohr. v. 4,2 cm, pr. d. 16 cm, najš. pr. 23,5 cm, db. 0,55-1,3 cm. Plast SE 31 578 SE 31, sek. VI, kv. 3, inv. št. AII 2965 Del profiliranega odebeljenega ustja kuhinjskega lonca z dvema vodoravnima vrezoma pod njim, rjave barve, ohr. v. 7,6 cm, pr. u. 17,6 cm, najš. pr. 21,2 cm, db. 0,6-1,3 cm. 579 SE 31, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 2935/1 Del profiliranega ustja in ostenja srednjeveškega lonca(?) z dvema plitkima vodoravnima vrezoma pod vratom, svetlo rjave barve s temno sivo površino, ohr. v. 8,7 cm, pr. u. 21,6 cm, najš. pr. 22,8 cm, db. 0,55-1,1 cm. 580 SE 31, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 2936/1 Del profiliranega ustja srednjeveškega lonca, temno sivo rjave barve, ohr. v. 2,9 cm, pr. u. 20,6 cm, db. 0,55-0,75 cm. 581 SE 31, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 2935/2 Del profiliranega ustja srednjeveškega lonca, svetlo rjave barve s sivo površino, ohr. v. 3,65 cm, pr. u. 17,8 cm, db. 0,55-1 cm. 582 SE 31, sek. I, kv. 4/5, inv. št. AII 2921/1 Del izvihanega ustja kuhinjskega lonca, temno sive barve, ohr. v. 4,35 cm, pr. u. 15 cm, db. 0,65-0,95 cm. 583 SE 31, sek. I, kv. 4/5, inv. št. AII 2921/4 Del odebeljenega in rahlo izvihanega ustja namiznega vrča, sive barve z oranžno površino, ohr. v. 3,5 cm, pr. u. 9 cm, db. 0,55-0,7 cm. 584 SE 31, sek. VI, kv. 3, inv. št. AII 2966/2 Del ustja in ostenja trebušastega lončka, rjave barve, ohr. v. 3 cm, pr. u. 11 cm, najš. pr. 12,3 cm, db. 0,40,45 cm. 585 SE 31, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 2929/3 Del rahlo izvihanega ustja vrča, temno oranžne barve, ohr. v. 2,5 cm, pr. u. 5,4 cm, db. 0,45-0,5 cm. 586 SE 31, sek. IV, kv. 3, inv. št. AII 2952/3 Del profiliranega ustja posode, rjave barve s temno sivo površino, ohr. v. 1,55 cm, pr. u. 10,8 cm, db. 0,51,15 cm. 587 SE 31, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 2936/2 Odlomek izvihanega in rahlo profi-lirnaega ustja posode, svetlo rjave barve, v. 3,8 cm, š. 5,55 cm, db. 0,50,75 cm. 588 SE 31, sek. I, kv. 4/5, inv. št. AII 2921/6 Odlomek ustja posode, temno sive barve z rdečkasto površino, v. 2,6 cm, š. 3,85 cm, db. 0,5-0,8 cm. 589 SE 31, sek. I, kv. 4/5, inv. št. AII 2921/5 Odlomek odebeljenega izvihanega ustja posode, temno sive barve z rjavo površino, v. 2,9 cm, š. 4,1 cm, db. 0,6-1 cm. 590 SE 31, sek. I, kv. 4/5, inv. št. AII 2921/3 Odlomek izvihanega ustja posode, oranžne barve, v. 2,55 cm, š. 5,2 cm, db. 0,7-0,85 cm. 591 SE 31, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 2928/2 Odlomek ustja posode, sivkaste barve, v. 3,95 cm, š. 4,1 cm, db. 0,6-0,9 cm. 592 SE 31, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 2929/6 Odlomek izvihanega ustja posode, rjave barve s sivo površino, v. 2,4 cm, š. 3,45 cm, db. 0,55-0,6 cm. 593 SE 31, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 2929/8 Odlomek ustja posode, sive barve, v. 2,25 cm, š. 2,35 cm, db. 0,6-0,9 cm. 594 SE 31, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 2929/2 Odlomek odebeljenega ustja posode, sive barve s svetlo sivo površino, v. 3,6 cm, š. 2,25 cm, db. 0,61,25 cm. 595 SE 31, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 2928/1 Odlomek odebeljenega ustja posode, temno sive barve, v. 4,6 cm, š. 5,45 cm, db. 0,7-1,4 cm. 596 SE 31, sek. VI, kv. 1, inv. št. AII 2961/1 Odlomek ustja in ostenja posode, sive barve, v. 5,2 cm, š. 5,9 cm, db. 0,6-0,9 cm. 597 SE 31, sek. VI, kv. 1, inv. št. AII 2961/2 Odlomek ustja in ostenja posode, sive barve, v. 3,4 cm, š. 6,8 cm, db. 0,8 cm. 598 SE 31, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 2929/5 Odlomek ustja posode, rjave barve s temno sivo površino, v. 2,35 cm, š. 3,7 cm, db. 0,5-0,6 cm. 599 SE 31, sek. I, kv. 4/5, inv. št. AII 2921/2 Odlomek uvihanega ustja in ostenja posode, svetlo sive barve, v. 2,95 cm, š. 6,1 cm, db. 0,6 cm. 600 SE 31, sek. IV, kv. 3, inv. št. AII 2952/2 Del uvihanega ustja in ostenja pekača, svetlo rdeče barve, ohr. v. 4,5 cm, pr. u. 20,8 cm, najš. pr. 22 cm, db. 0,6-0,8 cm. 601 SE 31, sek. IV, kv. 3, inv. št. AII 2952/1 Del rahlo uvihanega ustja pekača, rjave barve, ohr. v. 3,5 cm, pr. u. 26 cm, db. 1 cm. 602 SE 31, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 2929/1 Del ostenja uvihane pekača, temno sive barve s temno sivo rjavo površino, ohr. v. 4,6 cm, pr. u. 26 cm, najš. pr. 28 cm, db. 0,6-0,8 cm. 586 587 588 589 590 591 592 593 594 595 596 597 598 599 600 601 602 603 SE 31, sek. I, kv. 4/5, inv. št. AII 2922/3 Del prstanastega dna in ostenja posode, svetlo sive barve, ohr. v. 3,5 cm, pr. d. 10,8 cm, najš. pr. 15,2 cm, db. 0,7-0,8 cm. 604 SE 31, sek. VI, kv. 3, inv. št. AII 2967/1 Del noge posode, svetlo rjave barve z rjavo površino, ohr. v. 2 cm, pr. u. 11 cm, najš. pr. 12,2 cm, db. 0,6-0,7 cm. 607 SE 31, sek. IV, kv. 3, inv. št. AII 2953 Zgornji del pokrova z gumbastim čepkom in okrasom vodoravnih linij z vtisi zobatega koleščka, rjave barve, ohr. v. 4,1 cm, pr. d. 4 cm, najš. pr. 10,6 cm, db. 0,8-1 cm. 611 SE 31, sek. I, kv. 4/5, inv. št. AII 2924 Del ročaja posode z nizkimi navpičnimi rebri, svetlo rjave barve, v. 4,25 cm, š. 3,8 cm, db. 1,05 cm. 612 SE 31, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 2931 Del ročaja posode, svetlo sive barve z oranžno površino, v. 4,45 cm, š. 1,75 cm, db. 0,9-0,95 cm. 613 SE 31, sek. IV, kv. 3, inv. št. AII 2955 Del kamnitih žrmelj, v. 3-4,3 cm, š. 13,1 cm, db. 8,85 cm. 605 SE 31, sek. I, kv. 4/5, inv. št. AII 2922/5 Del trinožnika, temno sivo rjave barve, ohr. v. 3,1 cm, najš. pr. noge 10 cm, najš. pr. 14,2 cm, db. 0,6-0,9 cm. 606 SE 31, sek. IV, kv. 3, inv. št. All 2950 Del trinožnika, svetlo sive do svetlo rjave barve, v. 5,1 cm, pr. u. 10,5 cm pr. d. 9,8 cm, db. 1,1-2 cm. 608 SE 31, sek. II, kv. 4, inv. št. AII 2932/2 Del ostenja lonca z bolj ali manj vodoravnimi vrezi (glavnik?), svetlo rjave barve s temno sivo površino, ohr. v. 6,5 cm, najš. pr. 18 cm, db. 0,7 cm. 609 SE 31, sek. I, kv. 4/5, inv. št. AII 2923/4 Del ostenja lonca s tremi vodoravnimi rebri, pod njimi dvema plitkima vodoravnima vrezoma, pod njima pa so poševni vrezi, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 5,1 cm, najš. pr. 18 cm, db. 0,5-0,7 cm. 610 SE 31, sek. I, kv. 4/5, inv. št. AII 2923/6 Del vratu lonca z vodoravnim rebrom, sive barve z oranžno površino, ohr. v. 5,65 cm, najš. pr. 9,9 cm, db. 0,45-0,8 cm. 614 SE 31, sek. l,kv.4/5, inv. št. All 2922/6 Del dna posode, sive barve s svetlo rjavo površino, ohr. v. 1,6 cm, pr. d. 18,4 cm, db. 0,6-1,3 cm. lama SE 223 615 SE 223, sek. III, kv. 2/3, inv. št. AII 3126/1 Odlomek močno izvihanega ustja posode z ostenjem, sive barve z bež površino, v. 7,25 cm, š. 8 cm, db. 0,8-1,1 cm. 616 SE 223, sek. III, kv. 2/3, inv. št. AII 3126/7 Odlomek odebeljenega ustja posode z dvema rahlima vrezoma na ustju, svetlo sive barve, v. 2,8 cm, š. 4,85 cm, db. 0,9-1,5 cm. 617 SE 223, sek. III, kv. 2/3, inv. št. AII 3126/4 Odlomek odebeljenega ustja posode, sive barve z rjavo površino, v. 2,55 cm, š. 3,35 cm, db. 0,6-0,85 cm. 618 SE 223, sek. III, kv. 2/3, inv. št. AII 3126/5 Odlomek rahlo izvihanega ustja posode, rjave barve s sivo površino, v. 2,05 cm, š. 2,5 cm, db. 0,3 cm. 619 SE 223, sek. III, kv. 2/3, inv. št. AII 3126/3 Odlomek ustja posode, temno sive barve, v. 1,9 cm, š. 3,2 cm, db. 0,50,6 cm. 620 SE 223, sek. III, kv. 2/3, inv. št. AII 3126/6 Odlomek odebeljenega ustja posode, rjave barve s sivo površino, v. 2,25 cm, š. 2,25 cm, db. 0,5-0,7 cm. 621 SE 223, sek. III, kv. 2/3, inv. št. AII 3128/7 Odlomek ostenja posode z navpičnimi linijami majhnih vtiskov koleščka, svetlo rjave barve s sivo rjavo površino, v. 2,75 cm, š. 3,4 cm, db. 0,35 cm. lama SE 225 622 SE 223, sek. III, kv. 2/3, inv. št. AII 3126/2 Del ostenja(?) posode z rahlimi vodoravnimi rebrci, oranžno sive barve, ohr. v. 2,7 cm, najš. pr. 18,5 cm, db. 0,6-1,7 cm. 623 SE 223, sek. III, kv. 2/3, inv. št. AII 3128/3 Odlomek ostenja posode z okrasom valovnice, temno sive barve, v. 6,4 cm, najš. pr. 18,5 cm, db. 0,6-1,7 cm. 628 SE 225, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3132/1 Odlomek ostenja posode s plitkimi vodoravnimi vrezi, bledo rjave barve, v. 8 cm, š. 6,3 cm, db. 0,60,8 cm. 629 SE 225, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3131 Odlomek dna posode, svetlo sive barve, v. 2,5 cm, š. 3,05 cm, db. 0,6-1 cm. 624 SE 223, sek. III, kv. 2/3, inv. št. AII 3128/1 Odlomek ostenja posode s plitkimi navpičnimi in poševnimi vrezi, temno sive barve z rjavo površino, v. 4,3 cm, š. 6,5 cm, db. 0,45-0,5 cm. 625 SE 223, sek. III, kv. 2/3, inv. št. AII 3128/4 Odlomek ostenja posode s plitkimi navpičnimi vrezi, svetlo rjave barve, v. 4 cm, š. 4,1 cm, db. 0,8-0,95 cm. 626 SE 223, sek. III, kv. 2/3, inv. št. AII 3128/5 Odlomek ostenja posode s plitkimi vodoravnimi vrezi, svetlo sive barve z rjavkasto površino, v. 3,95 cm, š. 4,5 cm, db. 0,8-0,95 cm. 627 SE 223, sek. III, kv. 2/3, inv. št. AII 3130 Glinena utež?, sive barve z oranžno površino, v. 10,5 cm, š. 12,6 cm, db. (vsaj) 6 cm. lama SE 227 630 SE 227, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3137/1, 3137/2 Melnica s profiliranim izvihanim ustjem, sive barve s svetlo sivo površino, ohr. v. 6,4 cm, pr. u. 18,8 cm, db. 0,65-0,8 cm. 634 SE 227, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3136 Del ustja krožnika tere sigilate Drag. 36, svetlo rdeče barve s temno rdečo in oranžno glazuro, ohr. v. 1,4 cm, pr. u. 4,8 cm, db. 0,4-0,45 cm. 639 SE 227, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3135 Odlomek stekla prstanastega dna posode?, modrikasto steklo, ohr. v. 1,35 cm, najš. pr. 12 cm, db. 0,15-0,2 cm, 643 SE 227, sek. IV, kv. 3, inv. št. AII 3142/1 Odlomek ostenja posode z različnimi vrezi, bež barve, v. 4,75 cm, š. 5,9 cm, db. 0,7-0,8 cm. 631 SE 227, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3138/1 Del profiliranega izvihanega ustja kuhinjskega lonca, na ostenju okras iz plitkih navpičnih vrezov, svetlo rjave barve, ohr. v. 5,4 cm, pr. u. 36,7 cm, db. 1,15-1,55 cm. 632 SE 227, sek. IV, kv. 3, inv. št. AII 3145 Del izvihanega ustja posode, svetlo sive barve, ohr. v. 1,1 cm, pr. u. 11,8 cm, db. 0,3-0,5 cm. 633 SE 227, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3139/1 Del odebeljenega ustja lonca z dvema rahlima vodoravnima rebroma na vratu, temno sive barve z rdečkasto rjavo površino, ohr. v. 4,15 cm, pr. u. 15,8 cm, db. 0,55-1,1 cm. 635 SE 227, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3139/3 Odlomek izvihanega ustja posode, sive barve s svetlo rjavo površino, v. 1,85 cm, š. 4,15 cm, db. 0,8-0,9 cm. 636 SE 227, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3139/2 Odlomek ustja in ostenja posode z dvema plitkima vodoravnima vrezoma na ostenju, rjave barve, v. 3,75 cm, š. 5,6 cm, db. 0,8-1,45 cm. 637 SE 227, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3138/2 Odlomek ustja sklede, pod njim je ostenje, okrašeno s koleščkastim okrasom, svetlo rdeče barve, v. 1,85 cm, š. 2,5 cm, db. 0,45-0,5 cm. 638 SE 227, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3142/2 Del ostenja trebušaste posode s črno glazuro, temno sive barve, ohr. v. 4,65 cm, najš. pr. 17 cm, db. 0,6-0,8 cm. 640 SE 227, sek. VI, kv. 3, inv. št. AII 3147/1 Odlomek ostenja posode z večinoma plitkimi navpičnimi vrezi, temno sive barve, v. 5,35 cm, š. 7,75 cm, db. 1,05-1,1 cm. 641 SE 227, sek. III, kv. 3, inv. št. AII 3142/3 Odlomek ostenja posode z večinoma vodoravnimi vrezi, bež barve, v. 5,15 cm, š. 3,1 cm, db. 0,9 cm. 642 SE 227, sek. IV, kv. 3, inv. št. AII 3147/2 Odlomek ostenja in delčka vratu posode z dvema širšima vodoravnima kanelurama pod vratom, bež barve, v. 3,3 cm, š. 5,2 cm, db. 0,6-0,65 cm. 644 SE 227, sek. IV, kv. 3, inv. št. AII 3141 Dno posode svetlo sive barve, ohr. v. 1 cm, pr. d. 3,5 cm, db. 0,15-0,6 cm. 645 SE 227, sek. IV, kv. 3, inv. št. AII 3140/1 Del dna in ostenja posode, sive barve z rdečkasto površino, ohr. v. 3,7 cm, pr. d. 10 cm, najš. pr. 14,5 cm, db. 0,6-0,9 cm. 646 SE 227, sek. IV, kv. 3, inv. št. AII 3146/1 Del dna in ostenja posode, svetlo rjave barve, ohr. v. 4,7 cm, pr. d. 6,4 cm, najš. pr. 11 cm, db. 0,5-0,8 cm. ]aiek SE 563 Piod SE 595 Jama SE 631 647 SE 563, sek. VIII, kv. 1, inv. št. AII 3332 Odlomek ustja posode, sive barve z oranžno površino, v. 2,8 cm, š. 3,3 cm, db. 0,5-0,8 cm. 648 SE 563, sek. VII, kv. 1, inv. št. AII 3330/1 Odlomek ostenja posode, svetlo rdeče barve, v. 5,1 cm, š. 3,1 cm, db. 0,45-0,65 cm. 649 SE 563, sek. VII, kv. 1, inv. št. AII 3329 Del ročaja ali svitka?, rjave barve, v. 7,5 cm, pr. 2,5-3 cm. 650 SE 563, sek. VIII, kv. 1, inv. št. AII 3333 Odlomek dna posode, temno sive barve z rjavo površino, v. 2,25 cm, š. 5,45 cm, db. 0,9-1,4 cm. Jama SE 569 651 SE 569, sek. VII, kv. 10, inv. št. AII 3340/2 Odlomek ustja posode rdečkaste barve, v. 2,35 cm, š. 3,8 cm, db. 0,95-1,2 cm. 652 SE 569, sek. VII, kv. 10, inv. št. AII 3339 Odlomek ustja posode, sive barve z bordo površino, v. 2,35 cm, š. 3,35 cm, db. 0,55-1,45 cm. Stojka SE 575 653 SE 575, sek. IX, kv. 11, inv. št. AII 3345 Odlomek dna posode, rjave barve s sivo površino, v. 1,1 cm, š. 3,2 cm, db. 0,5-1,2 cm. 654 SE 595, sek. VIII, kv. 7, inv. št. AII 3360/1 Odlomek ustja posode, sive barve s sivo rjavo površino, v. 3,75 cm, š. 6,9 cm, db. 1,3-1,4 cm. 655 SE 595, sek. VIII, kv. 7, inv. št. AII 3360/2 Odlomek ustja posode, rjave barve s temno rjavo površino, v. 2,9 cm, š. 4,1 cm, db. 0,9-1,4 cm. 656 SE 595, sek. VIII, kv. 7, inv. št. AII 3360/3 Odlomek ustja posode, svetlo rdeče oranžne barve, v. 1,95 cm, š. 2,7 cm, db. 0,5-0,75 cm. Skupek keiamike SE 605 657 SE 605, sek. VIII, kv. 10, inv. št. AII 3373/1 Del rahlo izvihanega ustja lonca, temno rjave barve, ohr. v. 3,7 cm, pr. u. 14 cm, db. 0,4-0,6 cm. 658 SE 605, sek. VIII, kv. 10, inv. št. AII 3373/2 Odlomek ustja posode, temno sivo rjave barve, ohr. v. 2,6 cm, ohr. š. 4,1 cm, db. 0,5-0,6 cm. 659 SE 605, sek. VIII, kv. 10, inv. št. AII 3373/3 Odlomek ustja posode, temno sive rjave barve, ohr. v. 2,05 cm, ohr. š. 4,45 cm, db. 0,5 cm. 660 SE 605, sek. VIII, kv. 10, inv. št. AII 3374/3 Odlomek ostenja posode z ostanki glavničastega okrasa, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 4,15 cm, ohr. š. 3,9 cm, db. 0,70,75 cm. 661 SE 605, sek. VIII, kv. 10, inv. št. AII 3374/4 Odlomek ostenja posode z ostanki glavničastega okrasa, temno rjave barve, ohr. v. 3,2 cm, ohr. š. 3,2 cm, db. 0,5-0,7 cm. 662 SE 605, sek. VIII, kv. 10, inv. št. AII 3374/2 Odlomek ostenja posode z glavni-častim okrasom, temno sive barve, ohr. v. 3,95 cm, ohr. š. 4,45 cm, db. 0,6-0,7 cm. 663 SE 605, sek. VIII, kv. 10, inv. št. AII 3373/4 Odlomek izvihanega ustja posode, temno rjave barve, ohr. v. 1,8 cm, ohr. š. 2,7 cm, db. 0,3-0,5 cm. Skupek keiamike SE 607 664 SE 607, sek. VIII, kv. 10, inv. št. AII 3377 Odlomek ostenja posode z rahlimi bolj ali manj vodoravnimi glavniča-stimi linijami, temno rjave barve z rjavo površino, ohr. v. 6,2 cm, ohr. š. 6,4 cm, db. 0,4-0,65 cm. 665 SE 607, sek. VIII, kv. 10, inv. št. AII 3376 Odlomek odebeljenega ustja posode, temno rjave barve, ohr. v. 2,1 cm, ohr. š. 3,2 cm, db. 0,4-0,6 cm. 666 SE 631, sek. III, kv. 4, inv. št. AII 3391 Odlomek ostenja posode z ozkimi plitkimi vrezi na zunanji strani in širokimi plitkimi kanelurami na notranji strani, sivkaste barve z opečnato površino, ohr. v. 2,9 cm, ohr. š. 3,7 cm, db. 0,8 cm. 667 SE 631, sek. III, kv. 4, inv. št. AII 3390 Odlomek dna in ostenja posode, svetlo rjave barve, ohr. v. 3,4 cm, ohr. š. 5,2 cm, db. 0,3-0,95 cm. Jaiek SE 685 668 SE 685, sek. III/VI, kv. 4, inv. št. AII 3410 Odlomek odebeljenega in rahlo izvihanega ustja posode, rjave barve, ohr. v. 1,15 cm, ohr. š. 2,2 cm, db. 0,2-0,4 cm. Jama SE 699 669 SE 699, sek. III/VI, kv. 3, inv. št. AII 3415 Odlomek ročaja posode z navpičnimi rebri, svetlo rdeče barve, ohr. v. 4,1 cm, š. 3,8-4 cm, db. ok. 0,9 cm. Srednjeveško obdobje Jama 670 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3362 Del posode z zoženim vratom in nekoliko uvihanim rahlo profiliranim ustjem, sive barve s temno oranžno površino, ohr. v. 19 cm, pr. u. 9 cm, najš. ohr. pr. 22 cm, db. 0,6-0,7 cm. 674 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3363 Del odebeljenega izvihanega ustja in ostenja posode z vsaj dvema od-tiskoma nohta na zgornjem delu ostenja, temno sive barve s temno rjavo površino, ohr. v. 5,1 cm, pr. u. 17 cm, db. 0,5-0,9 cm. 671 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/2 Del odebeljenega profiliranega izvihanega ustja posode, sive barve (s črnim premazom?), ohr. v. 7,9 cm, pr. u. 23 cm, db. 0,5-0,8 cm. 672 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/4 Del odebeljenega izvihanega ustja velike posode, sive barve z bledo rjavo površino, ohr. v. 4 cm, pr. u. 40 cm, db. 0,8-1,2 cm. 673 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/7 in 3364/9 Del izvihanega ustja posode, temno sive barve, ohr. v. 3,1 cm, pr. u. 16 cm, db. 0,6-0,8 cm. M 1:3 672 675 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/1 Del odebeljenega izvihanega ustja posode, sive barve z bledo rjavo površino, ohr. v. 6 cm, pr. u. 19 cm, db. 0,3-0,9 cm. 676 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/5 Del izvihanega ustja posode, sive barve z bledo rjavo površino, ohr. v. 4,8 cm, pr. u. 22 cm, db. 0,7-0,9 cm. 677 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/3 Del odebeljenega izvihanega ustja posode z linijami izdelave na ustju, sive barve z bledo rjavo površino, ohr. v. 3,3 cm, pr. u. 21 cm, db. 0,6-1 cm. 678 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/10 Odlomek izvihanega ustja posode, sive barve, ohr. v. 3,1 cm, ohr. š. 3,3 cm, db. 0,45-0,5 cm. 679 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/11 Odlomek izvihanega ustja posode z vodoravnim rebrcem na spodnjem delu roba, temno sive barve, ohr. v. 2,15 cm, ohr. š. 3,9 cm, db. 0,5-1 cm. 680 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/12 Odlomek odebeljenega profiliranega ustja posode, sive barve, ohr. v. 2,7 cm, ohr. š. 2,95 cm, db. 0,6-0,9 cm. 681 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/13 Odlomek odebeljenega izvihanega ustja posode z vodoravnim vrezom na notranjem robu in (tankim?) vodoravnim rebrom(?) pod njim, sive barve z bledo rjavo površino, ohr. v. 2,8 cm, ohr. š. 4,05 cm, db. 0,5-1,2 cm. 682 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/23 Odlomek odebeljenega izvihanega ustja posode, sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3,2 cm, ohr. š. 2,25 cm, db. 0,6-1,1 cm. 683 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/14 Odlomek odebljenega izvihanega ustja posode, sive barve z bledo rjavo - svetlo rdeče površino, ohr. v. 2,85 cm, ohr. š. 3,25 cm, db. 0,40,75 cm. 684 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/16 Odlomek profiliranega izvihanega ustja posode, sive barve z rjavo površino in ostanki črnega premaza, ohr. v. 2,15 cm, ohr. š. 3,35 cm, db. 0,4-0,7 cm. 685 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/18 Odlomek odebeljenega izvihanega ustja posode, bež barve z bledo rjavo površino, ohr. v. 2,8 cm, ohr. š. 3,15 cm, db. 0,7-1 cm. 686 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/19 Odlomek odebeljenega izvihanega ustja posode, sive barve, ohr. v. 2,2 cm, ohr. š. 2,65 cm, db. 0,45-0,8 cm. 687 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/8 Odlomek izvihanega ustja posode, sivo do temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 4,1 cm, db. 0,5-0,85 cm. 688 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/6 Odlomek izvihanega ustja posode, svetlo sive barve s svetlo rdeče bež površino, ohr. v. 1,75 cm, ohr. š. 5,25 cm, db. 1-1,05 cm. 689 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/20 Odlomek odebeljenega izvihanega ustja posode, svetlo sive barve s svetlo sivo temno bež površino, ohr. v. 2,25 cm, ohr. š. 2,2 cm, db. 0,50,95 cm. 690 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/24 Odlomek izvihanega ustja posode, sive barve z rdečkasto rjavo površino, ohr. v. 1,75 cm, ohr. š. 2,5 cm, db. 0,5-0,7 cm. 691 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/22 Odlomek ustja posode z vodoravnim rebrom pod njim, sive barve, ohr. v. 2,9 cm, ohr. š. 3,3 cm, db. 0,4-0,5 cm, š. rebra 0,3-0,4 cm. 692 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/21 Odlomek ustja posode, sive barve s sivo svetlo rdeče površino, ohr. v. 1,4 cm, ohr. š. 2,7 cm, db. 0,50,55 cm. 693 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3366/1 Del ostenja posode z vodoravnimi linijami slabo odtisnjenih odtiskov nohtov, temno sive barve, ohr. v. 6,75 cm, najš. pr. 14,2 cm, db. 0,40,5 cm. 694 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3366/14 Odlomek ostenja posode z vodoravnimi vrstami različnih vtiskov, svetlo sive barve z svetlo rdeče - bež površino, ohr. v. 3,85 cm, ohr. š. 3,65 cm, db. 0,6-0,7 cm. 695 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3366/10 Odlomek ostenja posode s plitvimi navpičnimi kanelurami, temno sive barve, ohr. v. 3,65 cm, ohr. š. 3,9 cm, db. 0,5 cm, š. kanelur 0,25-0,3m. 696 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/15 Odlomek vratu in ostenja posode, sive barve s sivo oranžno površino, ohr. v. 4,05 cm, ohr. š. 3,8 cm, db. 0,6-0,95 cm. 697 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3367 Del pekača z rahlo profiliranim ustjem, temno rjavo bordo barve, v. 2,35 cm, pr. u. 18 cm, pr. d. 16 cm, db. 0,4-0,6 cm. 698 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3364/17 Odlomek vratu in ostenja posode, sive barve s sivo bež površino, ohr. v. 2,75 cm, najš. ohr. pr. 11,6 cm, db. 0,75-0,9 cm. 699 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3365/2 Del dna posode, temno sive barve z rdečkasto rjavo sivo površino, ohr. v. 3,2 cm, pr. d. 10 cm, najš. ohr. pr. 14,1 cm, db. 0,4-1 cm. 700 SE 597, sek. X, kv. 1, inv. št. AII 3365/1 Del dna posode, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 2,9 cm, pr. d. 11 cm, najš. ohr. pr. 15,6 cm, db. 0,35-0,95 cm. lama 701 SE 619, sek. VI, kv. 3, inv. št. AII 3383 Del trebušastega lončka z izvihanim ustjem, rjave barve, v. 16,3 cm, pr. u. 16 cm, pr. d. 6,6 cm, najš. pr. 16,5 cm, db. 0,6-0,8 cm. laiek 704 SE 579, sek. VIII, kv. 10, inv. št. AII 3352/1 Del dna posode, sive barve s svetlo rdeče površino, ohr. v. 3,1 cm, pr. d. 10 cm, najš. pr. 12,1 cm, db. 0,450,6 cm. ■r 702 SE 619, sek. VI, kv. 3, inv. št. AII 3384/1 Del odebeljenega ustja posode, sive barve s sivo rdečkasto površino, ohr. v. 4,7 cm, pr. u. 17 cm, db. 0,251,1 cm. 705 SE 579, sek. VIII, kv. 10, inv. št. All 3351 Del dna noge? posode, svetlo rdeče barve, ohr. v. 2,8 cm, pr. d. k cm, I najš. pr. 4,2 cm, db. 0,8-0,9 cm. 706 SE 579, sek. VIII, kv. 10, inv. št. All 3352/2 Del dna posode, svetlo rdeče barve, ohr. v. 2,3 cm, pr. d. 12 cm, najš. pr. 14,2 cm, db. 0,3-0,6 cm. 703 SE 619, sek. VI, kv. 3, inv. št. AII 3384/2 Odlomek ustja posode z rebrom pod njim, rjavkaste barve s temno sivo površino, ohr. v. 2 cm, ohr. š. 6,4 cm. Kamnita oiodja Plast 707 SE 1, sek. I, kv. 40, inv. št. AII 3419 Klina, rjave barve, ohr. vel. 3,1 x 1,1 cm; najdena na deponiji zemlje. I Plast 708 SE 5, sek. VI, kv. 11 ali 13, inv. št. AII 3420 Jedro, svetlo rjave barve s temno rjavim pramenom, ohr. vel. 4,6 cm x 3,2 cm. 709 SE 5, sek. ?, kv. 1?, inv. št. AII 3418 Jedro, rdečkasto rjave barve s prameni bež barve, ohr. vel. 6,8 x 4,5 cm. Plast 710 SE 1, sek. ?, kv. ?, inv. št. AII 3417 Odbitek, temno rjave barve, ohr. vel. 2,1 x 1,6 cm. SE 1 707, 710 SE 5 708, 709 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurič Okrajšave PKS Pod Kotom-sever Gradivo hrani NMS. ZE zbiralna enota NMS Narodni muzej Slovenije 1 PKS ZE 32E 9 PKS ZE 89H Železen klin kvadratnega preseka s Del ploščatega okova/nasadila za srčasto ukrivljeno ploščato glavo z vrata z luknjama za pritrditev; luknjo v sredini in železnim žebljem dl. 22,4 cm, š. 2,3 cm, db. 0,4 cm. v njej; dl. 18,5 cm, db. 1,5 cm, v. glave 3,7 cm, dl. žeblja 8,2 cm. 10 PKS ZE 44F Del litoželezne rešetke peči; dl. 11,3 2 PKS ZE 28F cm, š. 3,9 cm, db. 1,5 cm. Železno nasadilo z ušesom, izdela- no iz debele zvite pločevine, s koni- 11 PKS ZE 64H častim dvojnim klinom za pritrditev; Železna pravokotna ploščica s po- dl. 11 cm, pr. ušesa 1,3 cm. dolgovato zaobljeno odprtino v sre- dini, morda del zapaha; dl. 15,8 cm, 3 PKS ZE 33J š. 4,5 cm, db. 0,3 cm. Železen klin kvadratnega preseka s srčasto ukrivljeno ploščato glavo z 12 PKS ZE 39G luknjo v sredini; dl. 20 cm, db. 1,5 Del železne podkve za govedo; cm, v. glave 3,7 cm. v. 10,2 cm, š. 9,4 cm, db. 0,4 cm. 4 PKS ZE 28F 13 PKS ZE 29C Železno nasadilo za vrata s koniča- Železen trapezoiden spodnji lemež stim klinom pravokotnega preseka; pluga z dvema luknjama za pritrdi- dl. klina 11,6 cm, db. klina 1,5-1,2 tev; dl. 26,5 cm, š. 8 cm, db. 0,4 cm. cm, dl. nasadila 3,2 cm. 5 PKS ZE 23F Železen klin kvadratnega preseka s srčasto ukrivljeno ploščato glavo z luknjo v sredini; dl. 19 cm, db. 1,4 cm, v. glave 4,8 cm. 6 PKS ZE 82A Železno nasadilo z ušesom, izdela- no iz debele zvite pločevine, s koni- častim dvojnim klinom za pritrditev; dl. 11 cm, pr. ušesa 1,4 cm. 7 PKS ZE 25F Del ploščatega, rahlo konkavne- ga okova/nasadila za vrata z luknjo za pritrditev; dl. 17,8 cm, š. 3,2 cm, db. 0,2 cm. 8 PKS ZE 46C Železno nasadilo za vrata s koniča- stim klinom pravokotnega preseka; dl. klina 11,9 cm, db. klina 1,5-1,2 cm, dl. nasadila 3,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom-sevei pii Kiogu 248 14 PKS ZE 65E 26 PKS ZE 37D 38 PKS ZE 39I Železna trikotna zagozda; v. 6,1 cm, Poškodovan bel valjast in narebren Plastični šiberni tulec zelene bar- š. 2 cm, db. 0,6 cm. plastični pokrovček z napisom Slap v ve z ostanki železnega platišča; dl. plitvem reliefu na zgornji strani; 6,7 cm, v. platišča 0,9 cm, pr. plati- 15 PKS ZE 50J pr. 3,3 cm, v. 3,3 cm. šča 22 mm. Železen kovan žebelj s pravoko- tno glavo; dl. 3,8 cm, š. glave 0,9 x 27 PKS ZE 63G 39 PKS ZE 16B 1,1 cm. Poškodovan stožčast narebren pla- Plastični šiberni tulec modre bar- stični kozarček rožnate barve; ve z ostanki železnega platišča; dl. 16 PKS ZE 4J pr. dna 3,6 cm, v. 5,5 cm. 7 cm, v. platišča 0,9 cm, pr. plati- Prelomljen dvojni klin z ušesom; šča 22 mm. dl. 4,5 cm, š. 2,6 cm. 28 PKS ZE 3J Bel valjast in narebren plastični po- 40 PKS ZE 31D 17 PKS ZE 34E krovček z napisom Slap v plitvem Platični šiberni tulec oranžne barve Železen ključ brez brade; dl. 7,5 cm. reliefu na zgornji strani; pr. 2,3 cm, z ostanki platišča in napisa v temni v. 1,2 cm. barvi .M/long range; dl. 6,9 cm, re- 18 PKS ZE 77F konstruiran pr. platišča 22 mm. Ročaj in del telesa železnega klju- 29 PKS ZE 75A ča za odpiranje konzerv; dl. 5,7 cm, Poškodovan bel valjast in uleknjen 41 PKS ZE 65H š. 5,1 cm. plastični pokrovček; pr. 2,2 cm, Plastični šiberni tulec proizvajalca v. 2 cm. Eley Hawk Company oranžne bar- 19 PKS ZE 51E ve brez platišča z grbom (v grbu črke Britvica; dl. 4,2 cm, š. 2,1 cm. 30 PKS ZE 73I EBL)in napisom v temni barvi: ELEY/ Poškodovan plastični pokrovček pi- MAXIMUM/ WATERPROOF/ high ve- 20 PKS ZE 82E sala modre barve; dl. 4,6 cm, locity/ long range/ 70 mm/ 3 mm; Aluminijasta škatlica tablet Phenal- pr. 0,9 cm. dl. 7 cm, rekonstruiran pr. platišča gin proizvodnje LEK Ljubljana; dl. 6,8 22 mm. cm, š. 3 cm. 31 PKS ZE 96A Okrogel gumb iz sive plastike s štirimi 42 PKS ZE 40B 21 PKS ZE 28F luknjicami; pr. 1,5 cm, db. 0,3 cm. Medeninasto platišče plastičnega ši- Siva plastična sponka za nogavice; bernega tulca, pr. 22 mm, v. 0,8 cm. dl. 3,9 cm, š. 2,4 cm. 32 PKS ZE 43E Del glavnika iz črne plastike z vti- 43 PKS ZE 4F 22 PKS ZE 41F snjenim napisom ZVEZDA; dl. 6,5 cm, Poškodovan medeninast tulec kal. Del dna in stene okrogle stekleničke š. 3 cm. 12 mm; ohr. dl. 4,9 cm. iz zelenkasto obarvanega prozorne- ga stekla z napisom SIDOL in dvojnim 33 PKS ZE 82J križem v plitvem reliefu na dnu; pr. Del glavnika iz črne plastike; dl. 3,7 3,7 cm, ohr. v. 2,5 cm. cm, š. 3,5 cm. 23 PKS ZE 42D 34 PKS ZE 32F Okrogla steklenička iz rjavega pro- Okrogel gumb iz rjave plastike s štiri- zornega stekla s pokrovčkom iz črne mi luknjicami; pr. 1,5 cm, db. 0,2 cm. plastike, ki nosi na vrhu v plitvem reliefu logo K = Tovarna Karbon Za- 35 PKS ZE 53A greb; v steklenički ostanki črnila ali Okrogel gumb iz rjave plastike z dvema tuša; v. 4,5 cm, pr. 2,8 cm. luknjicamia; pr. 1,1 cm, db. 0,3 cm. 24 PKS ZE 48J 36 PKS ZE 51G Prozorni okrogli plastični pokrovček Plastični šiberni tulec svetlozelene z napisom MEDEX/MED/UUBUANA/ barve brez platišča; dl. 6,4 cm. TOČENI SLOVENSKI CVETLIČNI/Neto 25 gr v plitvem reliefu na zgornji strani; 37 PKS ZE 76I pr. 4,1 cm, v. 0,3 cm. Plastični šiberni tulec rumene barve z železnim platiščem; dl. 6,7 cm, v. 25 PKS ZE 74E platišča 1,2 cm, pr. platišča 22 mm. Moder valjast in narebreni plastični pokrovček; pr. 3 cm, v. 1,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom-sever pri Krogu 250 i ■ O 33 44 PKS ZE 65G 53 PKS ZE 12D Del izvihanega ustja vrčka iz fino Del izvihanega odebeljenega ustja prečiščene gline, črne barve, okra- lonca z notranjim žlebom za pokrov- šen z licenskim okrasom, zgodnja ko, svetlo oker barve; š. 3,9 cm, v. 2 bronasta doba; š. 2 cm, v. 2,4 cm. cm, pr. 24,4 cm. 45 PKS TJ6 SE1 54 PKS ZE 68F Del dna in ostenja posode iz fino Del izvihanega odebeljenega ustja prečiščene gline, črne barve, z za- lonca z notranjim žlebom za pokrov- obljenim štirikotnim dnom; zgodnja ko, svetlo oker barve; š. 4,1 cm, bronasta doba?; š. 7,1 cm, v. 4,3 cm. v. 2,5 cm, pr. 21 cm. 46 PKS TJ6 SE1 55 PKS ZE 34A Del izvihanega ustja prazgodovin- Del močno izvihanega odebeljene- skega lonca, ki skoraj brez vratu pre- ga ustja lonca z notranjim žlebom za haja v telo, rjave barve, na prelomu pokrovko, sivo oker barve; š. 5,3 cm, stene jedro črno; š. 8,2 cm, v. 5,2 v. 2 cm, pr. 16,6 cm. cm, pr. 20,4 cm. 56 PKS ZE 48A 47 PKS ZE 79B Del izvihanega, močno odebeljene- Del izvihanega in odebeljenega ustja ga ustja lonca z notranjim žlebom za in ostenja rimskega lonca, ki skoraj pokrovko, oker barve; š. 2,8 cm, brez vratu prehaja v telo; na vratu v. 1,8 cm, pr. 12,5 cm. dvojni plitev žleb, barva siva, glina pomešana z večjimi in manjšimi ka- menčki do 3 mm; š. 10,3 cm, v. 5,9 cm, pr. 16,6 cm. 48 PKS ZE 66J Del izvihanega odebeljenega ustja lonca rdečkasto oker barve; š. 3,2 cm, v. 1,8 cm, pr. 17,6 cm. 49 PKS ZE 55B Del izvihanega odebeljenega ustja lonca temno rjave barve; š. 3,5 cm, v. 2,2 cm, pr. 13,4 cm. 50 PKS ZE 64A Del izvihanega, trikotno odebelje- nega in profiliranega ustja lonca oker barve; š. 3,4 cm, v. 2 cm, pr. 18,6 cm. 51 PKS ZE 36E Del rahlo izvihanega, trikotno ode- beljenega ustja lonca temno rjave barve; š. 2,3 cm, v. 2 cm, pr. 18,3 cm. 52 PKS ZE 54F Del izvihanega odebeljenega ustja lonca z notranjim žlebom za pokrov- ko, sivo oker barve; š. 2,8 cm, v. 2,6 cm, pr. 26,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom-sevei pii Kiogu 252 57 PKS ZE 75E 66 PKS ZE 81J Del močno izvihanega odebeljene- Del izvihanega, odebeljenega in ga ustja lonca z notranjim žlebom za profiliranega ustja lonca svetlo oker pokrovko, oker barve; š. 2,9 cm, barve; š. 4,1 cm, v. 2,5 cm, pr. 16 cm. v. 2,2 cm, pr. 25,2 cm. 67 PKS ZE 12C 58 PKS ZE 96F Del izvihanega, odebeljenega in Del močno izvihanega, odebeljenega profiliranega ustja lonca oker barve; in profiliranega ustja lonca z notra- š. 3,2 cm, v. 2,6 cm, pr. 14,4 cm. njim žlebom za pokrovko, oker bar- ve; š. 3,5 cm, v. 2,6 cm, pr. 19,8 cm. 68 PKS ZE 76A Del izvihanega, odebeljenega in 59 PKS ZE 93C profiliranega ustja lonca oker barve; Del izvihanega odebeljenega ustja š. 4 cm, v. 2,8 cm, pr. 21,4 cm. lonca z notranjim žlebom za pokrov- ko, sivo oker barve; š. 3,5 cm, v. 2,5 69 PKS ZE 87J cm, pr. 21,8 cm. Del izvihanega, odebeljenega in profiliranega ustja lonca oker barve; 60 PKS ZE 49H š. 2,5 cm, v. 2,8 cm. Del izvihanega odebeljenega ustja lonca z notranjim ležiščem za po- 70 PKS ZE 79B krovko, premazan znotraj z oker gla- Del izvihanega, odebeljenega in zuro, na notranji strani ustja s svetlo profiliranega ustja lonca z ležiščem zeleno glazuro, na zunaji strani ustja za pokrovko, oker barve; š. 2,8 cm, s temno rjavo glazuro in na vratu s v. 2,5 cm, pr. 21,6 cm. temno zeleno glazuro; š. 3,2 cm, v. 2,3 cm, pr. 18,4 cm. 71 PKS ZE 86B Del izvihanega, odebeljenega in 61 PKS ZE 62F profiliranega ustja lonca oker barve; Del izvihanega odebeljenega ustja š. 3,2 cm, v. 2,8 cm, pr. 23,2 cm. lonca z notranjim ležiščem za po- krovko, svetlo oker barve; š. 3,4 cm, 72 PKS ZE 34E v. 2,3 cm, pr. 15,5 cm. Del izvihanega, odebeljenega in profiliranega ustja lonca temno rja- 62 PKS ZE 28G ve barve; š. 2,9 cm, v. 2,5 cm, Del izvihanega ustja lonca rdečka- pr. 13,3 cm. sto oker barve; š. 3,8 cm, v. 2,4 cm, pr. 21,4 cm. 73 PKS ZE 7F Del izvihanega in profiliranega ustja 63 PKS ZE 88B lonca svetlo oker barve; š. 2,5 cm, Del izvihanega odebeljenega ustja v. 2,3 cm. (rimskega?) lonca rjave in na prelo- mu črne barve; š. 4 cm, v. 2,9 cm, 74 PKS ZE 48A db. 0,9 cm, pr. 17,8 cm. Del izvihanega, odebeljenega in profiliranega ustja lonca temno rja- 64 PKS ZE 17A ve barve; š. 2,1 cm, v. 1,9 cm. Del izvihanega profiliranega ustja lonca znotraj prevlečenega z olivno zeleno glazuro; š. 3,2 cm, v. 1,9 cm, pr. 13,3 cm. 65 PKS ZE 45B Del izvihanega odebeljenega in pro- filiranega ustja lonca z ležiščem za pokrovko, oker barve; š. 3,2 cm, v. 2,7 cm, pr. 35 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom-sevei pii Kiogu 254 71 75 PKS ZE 44I 84 PKS ZE 10E Del močno izvihanega, odebeljene- Del pokrovke sivo oker barve; š. 3,5 ga in profiliranega ustja lonca z le- cm, v. 5 cm, pr. 12,4 cm. žiščem za pokrovko rdečkasto oker barve; š. 2,2 cm, v. 2,8 cm, 85 PKS ZE 83E pr. 20,2 cm. Del pokrovke z gumbom sivo rjave barve; š. 5,7 cm, v. 4,5 cm. 76 PKS ZE 41D Del močno izvihanega, odebeljene- 86 PKS ZE 73A ga in profiliranega ustja lonca z le- Del pokrovke temno rjave barve; žiščem za pokrovko rdečkasto oker š. 4,7 cm, v. 3,7 cm, pr. 22,2 cm. barve; š. 2,8 cm, v. 2 cm, pr. 17,8 cm. 87 PKS ZE 56F 77 PKS ZE 83C Del pokrovke z gumbom svetlo oker Del močno izvihanega, odebeljene- barve; š. 2,6 cm, v. 4,2 cm, pr. gum- ga in profiliranega ustja lonca te- ba 2,6 cm. mno rjave barve; š. 3 cm, v. 1,7 cm, pr. 17,2 cm. 88 PKS ZE 65G Gumb pokrovke rdečkasto oker bar- 78 PKS ZE 9G ve; pr. gumba 3,8 cm. Del močno izvihanega, odebeljenega in profiliranega ustja lonca rdečka- 89 PKS ZE 56F ste barve; š. 3,2 cm, v. 2,7 cm, Gumb pokrovke svetlo oker barve, pr. 16,2 cm. prevlečene z olivno zeleno glazuro; pr. gumba 3,2 cm. 79 PKS ZE 89F Del izvihanega, odebeljenega in profiliranega ustja lonca sivo rja- ve barve, prevlečen znotraj z zeleno glazuro; š. 2,6 cm, v. 3 cm, pr. 19,2 cm. 80 PKS ZE 7F Del izvihanega, odebeljenega in profiliranega ustja lonca temno sive barve, prevlečen znotraj z rjavo gla- zuro; š. 3,1 cm, v. 2,3 cm, pr. 24,6 cm. 81 PKS ZE 27G Del ustja in ostenja cvetličnega lon- ca oker barve; š. 6,6 cm, v. 8,7 cm, pr. 29 cm. 82 PKS ZE 33B Del odebeljenega in profiliranega ustja cvetličnega lonca oker barve; š. 4,5 cm, v. 2,8 cm, pr. 17,7 cm. 83 PKS ZE 9F Del odebeljenega in rahlo profilira- nega ustja cvetličnega lonca prevle- čenega zunaj in znotraj z glazuro bež barve; š. 4,8 cm, v. 3 cm, pr. 18,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom-sevei pii Kiogu 256 85 90 PKS ZE 55A 100 PKS ZE 53J Del izvihanega ustja in ostenja skle- Del izvihanega močno odebeljenega de oker barve; š. 4 cm, v. 2,6 cm, ustja z ležiščem za pokrovko sklede pr. 23,4 cm. ali lonca rdečkasto oker barve; š. 4,6 cm, v. 2,5 cm, pr. 31,6 cm. 91 PKS ZE 94A Del izvihanega ustja in ostenja skle- 101 PKS ZE 89G de sive barve; š. 3,8 cm, v. 2,4 cm, Del izvihanega odebeljenega ustja pr. 18 cm. sklede oker barve, prevlečene zno- traj z zeleno glazuro; š. 5,1 cm, v. 2 92 PKS ZE 73F cm, pr. 32,6 cm. Del izvihanega ustja in ostenja skle- de oker barve; š. 2,6 cm, v. 2,6 cm, pr. 16,9 cm. 93 PKS ZE 20A Del izvihanega ustja z ležiščem za pokrovko in ostenja sklede bež bar- ve; š. 3,6 cm, v. 2,7 cm, pr. 23 cm. 94 PKS ZE 29D Del izvihanega ustja z ležiščem za pokrovko in ostenja sklede bež bar- ve; š. 2,5 cm, v. 2 cm, pr. 21 cm. 95 PKS ZE 65B Del izvihanega ustja z ležiščem za pokrovko in ostenja sklede oker bar- ve; š. 2,4 cm, v. 1,9 cm, pr. 14,2 cm. 96 PKS ZE 14C Del navpičnega profiliranega ustja sklede oker barve, prevlečene zno- traj in zunaj z rjavo glazuro; š. 2,2 cm, v. 2,6 cm, pr. 20,4 cm. 97 PKS ZE 4E Del navpičnega profiliranega ustja sklede oker barve, prevlečene zno- traj in zunaj z oranžno glazuro, zno- traj okrašena s koncentričnimi pa- sovi rjave barve; š. 3,2 cm, v. 2,8 cm, pr. 18,6 cm. 98 PKS ZE 53J Del izvihanega odebeljenega ustja in ostenja sklede sive barve; š. 3,5 cm, v. 2,2 cm, pr. 23,8 cm. 99 PKS ZE 64C Del izvihanega odebeljenega ustja in ostenja sklede oker barve; š. 5,2 cm, v. 2,3 cm, pr. 32,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom-sevei pii Kiogu 258 96 100 101 102 PKS ZE 35D Del roba krožnika oker barve, znotraj glazirane z oker, rjavimi in belimi koncentričnimi pasovi; š. 4,5 cm, v. 3,2 cm, pr. 27,2 cm. 103 PKS ZE 27D Del roba krožnika oker barve, znotraj glazirane z oker, rjavimi in belimi koncentričnimi pasovi; š. 4,9 cm, v. 3,1 cm, pr. 25,4 cm. 104 PKS ZE 30D Del roba krožnika oker barve, znotraj glazirane z oker, rjavimi in belimi koncentričnimi pasovi; š. 2,8 cm, v. 2,5 cm, pr. 25,8 cm. 105 PKS ZE 34B Del odebeljenega roba krožnika oker barve, prevlečenega znotraj z zeleno glazuro; š. 2,8 cm, v. 2,7 cm, pr. 18,3 cm. 106 PKS ZE 83C Del odebeljenega roba krožnika oker barve, prevlečenega znotraj z zeleno glazuro; š. 2,9 cm, v. 2,7 cm, pr. 15,5 cm. 107 PKS ZE 72C Del roba porcelanastega krožnika; š. 9,5 cm, v. 4,5 cm, pr. 34 cm. 108 PKSZE33B Del roba in telesa porcelanastega krožnika; š. 8,7 cm, v. 6,2 cm, pr. 27,6 cm. 109 PKS ZE 22G Del roba porcelanastega krožnika z zlato obrobo; š. 4,7 cm, v. 4,2 cm. 110 PKS ZE 68I Del roba porcelanastega krožnika; š. 2,9 cm, v. 3,3 cm. 113 PKSZE 6E Del dna s prstanasto nogo in ostenja porcelanaste skodelice; š. 3,4 cm, v. 2,1 cm, pr. noge 5,3 cm. 111 PKS ZE 67I Del roba in ostenja porcelanaste sklede; š. 5,5 cm, v. 4,1 cm, pr. 18,2 cm. 112 PKS ZE 29I Del roba in ostenja porcelanaste skodelice; š. 2,6 cm, v. 5,2 cm, pr. 10 cm. 103 104 105 106 108 Analize Radiocaibon 14C dating 37 SE 336/337 (3365±45 BP) The samples were checked under a microscope and an appropriate amount of charcoal was selected for dating. The selected material was then extracted with 1 % HCl, 1 % NaOH at 60°C and again 1 % HCl (alkali residue). The combustion to CO2 was performed in a closed quartz tube together with CuO and silver wool at 900 °C. The sample CO2 was reduced at 600 °C with H2 over approx. 2 mg of Fe powder as a catalyst, and the resulting carbon/iron mixture was pressed into a pellet in the target holder. The 14C concentration of the samples was measured by comparing the simultaneously collected 14C, 13C, and 12C beams of each sample with those of Oxalic Acid standard CO2 and coal background material. Conventional 14C ages were calculated according to Stuiver and Polach (1977) with a d13C correction for isotopic fractionation based on the 13C/12C ratio measured by our AMS-system simultaneously with the 14C/12C ratio (note: This d13C includes the effects of fractionation during graphitization and in the AMS-system and therefore cannot be compared with d13C values obtained per mass spectrometer on CO2). For the determination of our measuring uncertainty (standard deviation s) we observed both the counting statistics of the 14C measurement and the variability of the interval results that, together, make up one measurement. The larger of the two is adopted as a measuring uncertainty. To this we added the uncertainty connected with the subtraction of our "blank". The quoted 1s uncertainty is thus our best estimate for the full measurement and not just based on counting statistics. "Calibrated" or calendar ages were calculated using "CALIB rev 5.01" (Data set: IntCal04, Stuiver/Reimer 1986). The overview over the calibrated results was prepared with OxCal version 3.10, Bronk Ramsey (2001; 2005). All samples gave more than the 1 mg of carbon recommended for a precise measurement and produced sufficient ion beam; 13C values are in the normal range and insofar the results are reliable. Fraction Corrected pMC* Conventional Age 613C (■%)** Charcoal, alkali residue, 4,6 mg C 65,79 ± 0,36 3365 ± 45 BP -26,85 ± 0,14 38 SE 344/345 (sample 145) (3355±30 BP; 3195±40 BP) Fraction Corrected pMC* Conventional Age 613C (%)* Charcoal, alkali 65,88 ± 0,26 3355 ± 30 BP residue, 4,1 mg C Charcoal, humic acid, 2,2 mg C 67,20 ± 0,32 3195 ± 40 BP -26,04 ± 0,23 -27,20 ± 0,35 39 SE 344/345 (sample 221) (3265±40 BP) 41 SE 361 (3010±25 BP) 3800 3000 2800 Radiocarbon Age: BP 3266 ±39 Calibrated Ages: cal BC 1521 One Sigma Range: cal BC 1604 - 1498 (Probability 66.3 %) (Probability 68,3 %) 1468 - 1464 (Probability 2.0 %) Two Sigma Range: cal BC 1679 - 1671 (Probability 1:9 %) (Probability 95,4 %) 1630- 1438 (Probability 93,5 %) : .............................................................. .......................................................................................... . s—. __ r -1800 -1750 -1700 -1650 -1600 -1550 -1500 -1450 Calendar Age [years BC] -1400 Fraction Corrected pMC* Conventional Age 613C (■%)* Charcoal, alkali residue, 4,0 mg C 66,59 ± 0,32 3265 ± 40 BP -24,32 ± 0,29 Fraction Corrected pMC* Conventional Age 613C (%)** Charcoal, alkali residue, 4,9 mg C 68,76 ± 0,21 3010 ± 25 BP -22,82 ± 0,22 40 SE 671 (3110±25 BP) 42 SE 385 (2995±20 BP) Fraction Corrected pMC* Conventional Age 613C (%)* Charcoal, alkali residue, 4,8 mg C 67,90 ± 0,21 3110 ± 25 BP -25,65 ± 0,33 Fraction Corrected pMC* Conventional Age 613C (%)** Charcoal, alkali residue, 4,2 mg C 68,88 ± 0,18 2995 ± 20 BP -23,47 ± 0,22 43 SE 71 (2995±25 BP) 45 SE 398/399 (2120±30 BP) Fraction Charcoal, alkali residue, 4,9 mg C Corrected pMC* Conventional Age 613C (■%)* 68,89 ± 0,22 2995 ± 25 BP -27,66 ± 0,23 Fraction Charcoal, alkali residue, 5,2 mg C Corrected pMC* Conventional Age 613C (%)* 76,83 ± 0,31 2120 ± 30 BP -26,73 ± 0,18 44 SE 383 (2989±25 BP) 46 SE 227 (2055±25 BP) Fraction Corrected pMC* Conventional Age 613C (%)* Charcoal, alkali residue, 4,7 mg C 68,93 ± 0,22 2990 ± 25 BP -25,74 ± 0,40 Fraction Corrected pMC* Conventional Age 613C (%)* Charcoal, alkali residue, 4,5 mg C 77,41 ± 0,24 2055 ± 25 BP -22,56 ± 0,22 Antropološka analiza žganega keltskega groba Zdravka Hincak 47 SE 23 (2040±20 BP) Fraction Corrected pMC* Conventional Age 613C (■%)* Charcoal, alkali residue, 3,8 mg C 77,57 ± 0,21 2040 ± 20 BP -24,62 ± 0,26 Vzorec iz keltskega groba (SE 399) (sek. V, kv. 4, št. vz. 290, 292) lahko delimo v dve skupini glede na ohranjenost kosti: fragmen-tirano skupino (155 g) in zelo fragmentirano skupino (obe skupaj: 180 g). Večina vzorca je snežno bele barve in kalcinirana, kar kaže na visoko temperaturo žganja (900-1000° C). Manjši del kosti je sivkaste do svetlo sive barve, kar je rezultat gorenja pri nekoliko nižjih temperaturah od 500-800° C. Sivkaste barve je samo notranjost posameznih dolgih kosti. Na materialu sta bili opravljeni makroskopska in mikroskopska analiza za določanje starosti in spola osebe (Acsadi et al. 1970; Chiarelli 1980; Kerley 1965; Kerley/Ubelaker 1978; Kleppinger 2006; Schmidt 2008; Ubelaker 1999). Makroskopska analiza Ohranjenih je nekaj večjih odlomkov kosti, ki jih lahko makro-morfološko analiziramo. Devet odlomkov pripada lobanjskim kostem (ossa crania): teme (os parietale) in kostem zatilja (os occipitale). Na odlomku kosti zatilja (os occipitale)je viden popolnoma odprt šiv (sutura lambdoidea) in krajši os interparietale (os incae). Ohranjen je odlomek desne strani spodnje čeljustnice (condylus mandibulae) in poškodovanega korena zoba. Odlomek križnice (sacrum) S1: na njenem distalnem delu je vidno, kako je S1 samo deloma zraščen (sl. 49). Ohranjen je tudi odlomek tretjine telesa petega ledvenega vretenca (corpus vertebrae) brez patoloških sprememb. Fraction Corrected pMC* Conventional Age 613C (%)* Charcoal, alkali residue, 5,1 mg C 77,94 ± 0,23 2000 ± 25 BP -22,70 ± 0,32 Precej bolje in v večji meri so ohranjeni odlomki leve medenične kosti (pelvis): facies auricularis, tuber ischiadicus etfacies luna-tum. Po značilnih spolnih točkah oz. znakih na ohranjenih odlomkih in velikosti facies lunatum leve skledice (pelvis-acetabu-lum) lahko predpostavljamo, da gre za moško osebo. Med večje odlomke sodi tudi del desne črevnice (os ilii-facies auricularis), ki po videzu pripada osebi, stari od 30 do 39 let. Distalni rob facies auricularis je popolnoma raven in njegov prehod v skledico (acetabulum) v incisura ischiadica major opisuje ozek lok, znači- len za moške osebe. Ohranjeni so odlomki desne sednice (ischium), odlomek dimeljnice (ramus ossis pubis) in krajši odlomek skledice (acetabulum-facies lunatum). Ta je znatno širša in lahko kaže na moški spol osebe. Manjši odlomki desne medenične kosti (pelvis) so zlepljeni oziroma sprijeti s koščkom železa. Odlomki dialize obeh stegnenic (femur) kažejo močneje razvito linijo (linea aspera). Debelina odlomkov diafize stegnenice (femur) se nahaja v razponu med 4,2-4,8 mm. Odlomki desne kolčne kosti (os coxae) so slabše ohranjeni od leve. Ohranjeni so krajši odlomki desne nadlahtnice (humerus), podlahtnice (ulna) in koželjnice (radius). Odlomki diafize obeh golenic (tibia) so številni, vendar je samo na enem viden krajši del sledi narastišča m. margosolearis. Ostali odlomki v glavnem obsegajo zelo majhne dele diafize dolgih kosti (ossa longa). Mikroskopska analiza (določitev starostne dobe osebe) Iz štirih odlomkov diafize stegnenice (femur) so bili izdelani histološki preparati (sl. 50). Vidni so dobro ohranjeni osteoni in Haversovi kanali. Po modificirani Kerleyjevi metodi je določena starost osebe v razponu od 30. do 34. leta. 50 Fotomikrogram moške osebe, stare od 30-34 let (grob SE 399, VZ 290, 292). Živalske kosti kot grobni pridatek Ohranjen je odlomek obdelanega parožka navadnega jelena (Cervus elaphus, L.). Masa vzorca znaša 5 g, višina 43 mm. Na odlomku so vidne poškodbe v obliki debelejših vrezov (sl. 51). Ohranjen je tudi odlomek leve medenične kosti (pelvis-acetabulum), natančneje facies lunata malega prežvekovalca, najverjetneje srne (Capreolus capreolus, L.) (sl. 49). 51 Obdelani vrh parožka navadnega jelena (Cervus elaphus, L.) (grob SE 399, VZ 290, 292). Zooarheološke in antropološke analize kostnih ostankov Zdravka Hincak V analizo je bilo zajetih 123 koščenih (72,97 %) in zobnih (27,03 %) odlomkov, ki izvirajo iz šestih stratigrafskih enot na najdišču Pod Kotom-sever. Stopnja ohranjenosti nežganih je višja od ohranjenosti žganih vzorcev. Ti so večinoma zelo fragmentirani, so sive do sivo bele in bele barve, kar pomeni temperaturo žganja od 200°C do 900°C. Žgani vzorci pripadajo različnim arheološkim obdobjem: bronastodobni, železnodobni in rimski plasti. Nežgani osteološki vzorci srednjeveške in recentne plasti so dobro ohranjeni. Za njih je mogoče določati MNI oziroma najmanjše število osebkov na najdišču: psa (Canisfamiliaris, L.), svinjo (Sus scrofa sp.), malega prežvekovalca (Ovis aries, L. Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L.) in navadnega jelena (Cervus elaphus, L.). Potrjeni so še štirje osebki. Vzorci so bili analizirani s pomočjo primerjalnega gradiva (Cohen/ Serjeantson 1986; Hillson, 1992; Kolda 1936; Nickel et al. 1986; Struska 1903; Schmid 1972; von den Driesch 1976; Bass 2004). Analiza zastopanosti vzorcev posameznih živalskih vrst je prikazana na sl. 52. Najpogostejši so odlomki kosti in zob mlade svinje (Sus scrofa sp.) s 26 % iz recentne plasti SE 627. Vzorci so dobro ohranjeni in glede na razvoj zoba v čeljusti je bilo mogoče določati starost. Žival v času smrti ni bila starejša od treh mesecev. Sledijo ostanki navadnega jelena (Cervus elaphus, L.) s 24,4 % iz srednjeveške in recentne plasti. Ostanki malih prežvekovalcev, kamor sodijo ovca, koza in srna (Ovis aries, L. Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L.), so na tretjem mestu z 19,5 % in se nahajajo v poznoželeznodobni in rimski plasti. V recentni plasti SE 363 se nahajajo ostanki odraslega psa (Canisfamiliaris, L.) s 16,3-odstotno zastopanostjo. Taksonomski nedoločeni odlomki živalskih kosti zajemajo 13,8 % vzorcev najdišča. 52 Zastopanost raziskanih živalskih vrst na najdišču. O/C/C - mali prežvekovalci: ovca, koza, srna (Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L.), ANIMA - ostanki kosti živalskega porekla brez taksonomske določitev, CF - pes (Canisfamiliaris, L.), CE -navadni jelen (Cervus elaphus, L.), SSP - svinja (Sus scrofa sp.) % O/C/C ANIMA CF CE S. sp. Največje število kostnih ostankov je v recentni plasti SE 627 (26,02 %). Sledijo recentna in srednjeveška plast SE 597 (24,39 %), bro-nastodobna plast SE 337 s 16,26 %, rimska plast SE 217 in recentna plast SE 363, obe s 13,82 %, in končno zgodnježeleznodobna rimska plast SE 233 s 5,69 %. Odstotna zastopanost kostnih ostankov po stratigrafskih enotah je prikazana na sl. 53. 53 Odstotna zastopanost kostnih ostankov po stratigrafskih enotah. Seznam vzorcev Pod Kotom-sevei 1. Sek. III, kv. 3, SE 217, VZ. 73, 27.6.2001 Masa vzorca: 25 g Število vzorcev: Mali prežvekovalci (Ovis aries L., Capra hircus, L., Capreolus ca-preolus, L.): 17 Opis: ohranjeni so odlomek telesa lopatice (corpusscapulae) in odlomki dolgih kosti (ossa longa) - odlomki diafiz stegnenice (femur) in golenice (tibia) malih prežvekovalcev (Ovis aries L., Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L.). Vsi vzorci so žgani, barva odlomkov je bela, kar pomeni žganje na visoki temperaturi, ki je verjetno dosegla 700° C. 2. Sek. III, kv. 5, SE 233, VZ. 75, 28.6.2001 Masa vzorca: 2 g Število vzorcev: Mali prežvekovalci (Ovis aries L., Capra hircus, L., Capreolus ca-preolus, L.): 7 Opis: ohranjeni so zelo drobni žgani odlomki dolgih kosti (ossa longa) malih prežvekovalcev, ovce, koze ali srne (Ovis aries L., Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L.). Pogostnost najdb kostnih in dentalnih odlomkov na najdišču lahko vidimo na sl. 54. Najštevilčnejše so najdbe odlomkov dolgih kosti (ossa longa), kar 42,34 %, potem pa odlomkov zobnih kron ali drobnejših odlomkov zobne sklenine (27,03 %). Kosti zadnje noge v analiziranem primeru zajemajo odlomke medenice (pelvis), stegnenice (femur) in golenice (tibia) z 12,61 %. Ostanki dolgih kosti prednje noge z odstotno zastopanostjo 8,11 % zajemajo odlomke lopatice (scapula) in odlomke diafiz nadlahtnice (humerus). Sledijo ostanki vretenc (vertebrae) z nekaj nižjim odstotkom 6,31 %. Odlomki kosti lobanje (ossa cranii) se nahajajo na najdišču z 2,70 %. Odlomki reber (costae) so večinoma ohranjeni v delu telesa reber (corpus costae) z 0,9 %. 54 Pogostnost najdb kostnih in dentalnih odlomkov na najdišču. CRA - kosti lobanje (ossa cranii), VER - vretence (vertebra), COS - rebra (costae), KPU - kosti sprednje noge (nadlahtnica-ftumerus, koželjni-ca-radius, podlahtnica-u/na), KSU - kosti zadnje noge (stegnenica-femur, golenica-tibia, mečnica-fibu/a), DOKO - dolge kosti (ossa /on-ga), DENTES - zobje (dentes) I CRA (2,7 %) I KSU ( 12,61 %) | VER (6,31 %) I DOKO (42,34 %) I COS (0,9 %) I DENTES (27,03 %) KPU (8,11 %) 3. Sek. IV, kv. 14, SE 337, VZ. 131, 13.7.2001 Masa vzorca: 11 g Število vzorcev: Odlomki žganih ostankov živalskega porekla. Opis:ohranjenih je šest večjih odlomkov žganih kosti živalskega porekla in večje število zelo drobnih žganih odlomkov. 4. Sek. V, kv. 28, SE 363, VZ. 270, 16.8.2001 Masa vzorca: 22 g Število vzorcev: Pes (Canisfamiliaris, L.): 17 Opis: ohranjeni so cel prvi kočnik (dens molaris I) spodnje čeljusti (mandibula), šest odlomkov proksimalnih členkov prstov (phalanges proximalis), trije odlomki kosti glave (cranium), popolnoma ohranjeno prsno vretence (eno od spodnjih prsnih vretenc) - vertebrae thoraci in odlomek telesa rebra (corpus costae). Vsi vzorci pripadajo odraslemu psu (Canisfamiliaris, L.). 5. Sek. X, kv. 1, SE 597, VZ. 310, 13.8.2001 Masa vzorca: 57 g Število vzorcev: Navadni jelen (Cervus elaphus, L.): 16 Opis: ohranjenih je šestnajst odlomkov zobne krone (zobne sklenine) odraslega navadnega jelena (Cervus elaphus, L.). 6. Sek. X, kv. 1, SE 597, VZ. 333, 18.9.2001 Masa vzorca: 24 g Število vzorcev: Navadni jelen (Cervus elaphus, L.): 14 Opis: ohranjenih je štirinajst odlomkov zobne krone navadnega jelena (Cervus elaphus, L.). Opaža se odlomek krone zoba kočnika (dens molares), ki še ni dosegel okluzalne ravni. Starost živali v času smrti ni presegla leta in pol. 7. Sek. VI, kv. 4, SE 627, VZ. 339, 21.9.2001 Masa vzorca: 73 g Število vzorcev: Svinja (Sus scrofa sp.): 32 Opis: ohranjeni so fragmentirani deli kosti mlade svinje (Sus scrofa sp.), katere starost ni presegala treh mesecev. Odlomki zoba zajemajo dele mlečnih zob (dentes decidui): dva odlomka prvega in drugega kočnika (dentes molares), spodnje čeljusti in dva kočnika (dentes molares) zgornje čeljusti (maxilla). Odlomki stalne denticije (dentes permanentes) so ohranjeni v treh odlomkih zobne krone kočnikov (dentes molares), ki se še razvijajo. Odlomek skalnice (os petrosa) je ohranjen v večjem delu. Dva odlomka telesa vretenca (corpus vertebrae) in štirje odlomki loka vretenca (arcus vertebrae) so slabše ohranjeni. Prisotni so odlomki leve lopatice (scapula) z ohranjenim delom cavitas gle-noidale, vrat lopatice (collum scapulae) in dva odlomka telesa (corpusscapulae). Ohranjen je odlomek dialize nadlahtnice (humerus), odlomek dialize stegnenice (femur) in šest odlomkov dolgih kosti (ossa longa). Arheobotanični pregled Mitja Kaligarič, Igor Paušič Uvod kroostankov in lesa nismo določali. Prevladujejo semena plevelov in ruderalnih rastlin. Precej je tudi trav, redka so semena travniških ali gozdnih vrst. V več vzorcih so tudi semena/plodovi vinske trte. Verjetno so manjša ali manj značilna semena ostala nesortirana, seveda pa je možno, da niso bila prisotna v vzorcih. Ker gre za človekova bivališča, je seveda logično, da najdena semena izvirajo iz bližine bivališč, ki so bila bodisi ogolela rudera-lizirana rastišča ali pa tudi kmetijske kulture. Čeprav semen samih kultur (razen semena ajde, prosa in vinske trte) nismo našli v vzorcih. Morda je za koga sporna prisotnost ajde, vendar Ca-stelletti et al. (2001) navajajo pojavljanje ajde v severni Italiji že v neolitiku, čeprav večina avtorjev opisuje ostanke od zgodnjega srednjega veka naprej. Metode Semena smo določali po različnih literarnih virih, od domačih po Bakanu (2006) in Martinčiču et al. (1999). Uporabljali smo tudi najnovejši atlas semen Srednje Evrope (Bojnansky/Fargaso-va 2007). Veliko koristnih podatkov je v delu Zohary/Hopf (2000). Metodološko nam je pomagal članek Ernst/Jacomet (2006) o posušenih rastlinskih ostankih v starih zgradbah. Pomagali smo si tudi z zbirko M. Culiberg na ZRC SAZU. Za to in za njeno pomoč se iskreno zahvaljujemo. Uporabili smo nekaj internetnih virov, ki so navedeni v literaturi3. Nomenklatura imen: »Mala flora Slovenije« (Marinčič et al.). Pregledali in prešteli smo semena, plodove in druge razpoznavne dele rastlin, po katerih smo lahko določili vrsto ali rod. Ma- 3 http://asis.scri.ac.uk/, http://predmet.arh.uni-lj.si, www.fmnh.helsinki. fi/english/botany/afe/, www.dees.dri.edu/Facilities/archaeobotany.htm, www.statsoft.com. 55 Določeni taksoni rastlin v vzorcih, katerim je v oklepaju pripisano število semen. obdobje SE št. vzorca opis semen, plodov in ostankov plast SE 75 A) poogleneli ostanki B) Chenopodium album (4), Chenopodium polyspermum (1), Scleranthus annuus (1), Corydalis sp. (1) zgodnja bronasta doba SE 111, PN 7 Vitis vinifera (2), Polygonum Polygonum sp. (19) i lapathifolium (1), Polygonum persicaria (1), Chenopodium album (11), srednja bronasta doba SE 47 Poogleneli makro ostanki srednja bronasta doba SE 49 Chenopodium album (1) srednja bronasta doba SE 51 poogleneli makro ostanki, Chenopodium album (3) srednja bronasta doba SE 53 Polygonum persicaria (1) srednja bronasta doba SE 55 Settaria viridis- semenske ovojnice (3) srednja bronasta doba SE 333 Chenopodium album (2), Vitis vinifera (1), Sinapis sp. (4) srednja bronasta doba SE 335 Chenopodium album (2), Sinapis arvensis (2) srednja bronasta doba SE 337 131 (136, Vitis vinifera (1), Equisetum sp. (1), Chenopodium album (4), Settaria viridis (1), Sinapis arvensis (8) 139, 153, 148, 155, 154, 161, 162) srednja bronasta doba SE 337 iz PN 12 Ostanki semen srednja bronasta doba SE 345 142 (149, Chenopodium album (71), Settaria pumila (15), Chenopodium polyspermum (15), Amaranthus sp. (4), 151, 180) Myosotis (1), Polygonum persicaria (1) srednja bronasta doba SE 345 220 iz PN 13 Chenopodium album (4), Chenopodium polyspermum (2), Sinapis arvensis (2) Chenopodium album (13), Amaranthus sp. (2), Aphanes arvensis (1), Polygonum hydropiper (1), Chenopodium polyspermum (2) srednja bronasta doba SE 345 180 in PN 15 Sinapis sp. (2), ostanki semeni Sinapis arvensis (4) srednja bronasta doba SE 409 Chenopodium album (2), Amaranthus sp. (1), Equisetum (1) srednja bronasta doba SE 411 Settaria pumila (1), Sinapis sp. (4), Chenopodium album (1) srednja bronasta doba SE 413 Chenopodium album (3), Chenopodium polyspermum (4), Equisetum (1), Sinapis sp. (20) Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom-sever pri Krogu 268 obdobje SE št. vzorca opis semen, plodov in ostankov srednja bronasta doba SE 415 Chenopodium album (2), Polygonum persicaria (1), Sinapis arvensis (10) srednja bronasta doba SE 417 Chenopodium polyspermum (1), Sinapis sp. (3) srednja bronasta doba SE 419 Scleranthus annuus (1), Sinapis sp. (1), Chenopodium album (1), seme nedoločeno (1) srednja bronasta doba SE 423 Agrostis sp. (1), Chenopodium album (1), Sinapis sp. (8) srednja bronasta doba SE 439 Ostanki semen srednja bronasta doba SE 441 Sinapis arvensis (16) srednja bronasta doba SE 443 Sinapis arvensis (14) srednja bronasta doba SE 447 Chenopodium polyspermum (1), Sinapis sp. (8) srednja bronasta doba SE 453 Sinapis sp. (5) srednja bronasta doba SE 455 A) Chenopodium album (2), Sinapis arvensis (8) B) Poogleneli ostanki (1) srednja bronasta doba SE 457 Sinapis sp. (2) srednja bronasta doba SE 463 Sinapis sp. (7) srednja bronasta doba SE 465 Sinapis sp. (1) srednja bronasta doba SE 471 Sinapis sp. (2) pozna bronasta doba SE 61 Vitis vinifera (2), Chenopodium album (4), Chenopodium polyspermum (1), ostanki semen pozna bronasta doba SE 61, 63 Vitis vinifera (3), Equisetumsp. (6), Scleranthus annuus(7), Polygonum persicaria (6), Settaria pumila (35), Chenopodium album (65), Chenopodium polyspermum (12), Euphorbia sp. (2), Myosotis arvensis (6) pozna bronasta doba SE 63 A) Chenopodium album (17), chenopodium polyspermum (6), Settaria pumila (5), Polygonum persicaria (1), Settaria viridis (1) B) Les, makro ostanki pozna bronasta doba SE 67 Chenopodium album (12), Chenopodium polyspermum (1), seme-nedoločeno (1) pozna bronasta doba SE 67 Chenopodium album (13), Polygonum persicaria (4), Scleranthus annuus (1), semena nedoločena (18) pozna bronasta doba SE 67 Chenopodium sp. (34), Chenopodium album (5), Amaranthus sp. (2), ostanki semen pozna bronasta doba SE 69 Chenopodium album (1), ostanki pozna bronasta doba SE 71 34 (37, 57) Scleranthus annuus (2), Chenopodium album (14), Chenopodium polyspermum (1), Stellaria media (2), Panicum miliaceum (1) pozna bronasta doba SE 73 Chenopodium album (4), Chenopodium polyspermum (1), Stellaria sp. (1), Anethum graveolens (1) pozna bronasta doba SE 77 Equisetum sp. (1), Sinapis arvensis (18), Chenopodium album (1) pozna bronasta doba SE 79 A) les, makro ostanki B) Chenopodium album (1) pozna bronasta doba SE 83 A) Seme, nedoločeno (2) B) Chenopodium album (1), les, makro ostanki pozna bronasta doba SE 91 Fumariaceae (1) pozna bronasta doba SE 95 53 (56, 59) Chenopodium polyspermum (1), Chenopodium album (4), Polygonum aviculare (1), Luzula sp. (1) pozna bronasta doba SE 147 Plantago lanceolata (1), Polygonum aviculare (1), Chenopodium album (2) pozna bronasta doba SE 239 83 (85) A) poogleneli ostanki B) Chenopodium sp. (1) pozna bronasta doba SE 239 Sinapis sp. (4), Chenopodium album (1) pozna bronasta doba SE 265 Polygonum persicaria (3), Settaria pumila (2), Chenopodium album (3), Amaranthus sp. (1) pozna bronasta doba SE 267 Polygonum persicaria (2), Matricaria perforata (2), Apiaceae (1), ostanki semen pozna bronasta doba SE 269 Semena nedoločeno (4) pozna bronasta doba SE 275 Chenopodium album (3) pozna bronasta doba SE 279 Semena nedoločeno (2), Chenopodium album(2), ostanki semen pozna bronasta doba SE 281 Prazna vrečka! pozna bronasta doba SE 285 Prazna vrečka! pozna bronasta doba SE 287 Chenopodium album (1) pozna bronasta doba SE 289 Ostanki semen pozna bronasta doba SE 291 Chenopodium album (1), ostanki semen pozna bronasta doba SE 295 Amaranthus sp. (2), Equisetum (1), Chenopodium album (1), ostanki semen pozna bronasta doba SE 301 Chenopodium album (7), Amaranthus lividus (1), Settaria sp. (1), ostanki semen pozna bronasta doba SE 303 Chenopodium album (9), Sinapis arvensis (15) pozna bronasta doba SE 347 140 (141) Panicum miliaceum (39), Polygonum persicaria (12), Settaria pumila (3), Amaranthus sp. (25), Myosotis sp. (3), Cirsium arvense (1), Chenopodium album (11) Amaranthussp. (6), Panicum miliaceum (4), Chenopodium album (23), Sinapis arvensis839, ostanki semen pozna bronasta doba SE 361 Chenopodium album (6), ostanki semen pozna bronasta doba SE 365 Sinapis arvensis (3), Polygonum persicaria (1) pozna bronasta doba SE 367 Polygonum persicaria (1) obdobje SE št. vzorca opis semen, plodov in ostankov pozna bronasta doba SE 371 Chenopodium album (9), Chenopodium polyspermum (2), Sinapis sp. (12) pozna bronasta doba SE 373 176 (177, 179) Agrostis tenuis (1), amaranthus sp. (1), ostanki semen pozna bronasta doba SE 375 Sinapis arvensis (4) pozna bronasta doba SE 377 Sinapis arvensis(10), seme nedoločeno (1) pozna bronasta doba SE 379 Prazna vrečka! pozna bronasta doba SE 381 Chenopodium sp. (1), Sinapis sp. (3) pozna bronasta doba SE 383 A) poogleneli ostanki B) Chenopodium album (6), Chenopodium polyspermum (2), Amaranthus sp. (1) pozna bronasta doba SE 385 185 (202) Polygonum hydropiper(1), Polygonum persicaria (1), Amaranthus lividus(6), Chenopodium album (1), Sinapis arvensis (28) pozna bronasta doba SE 387 186 (188) Settaria pumila (1), Polygonum aviculare (1), Amaranthus sp. (2), Chenopodium album (1), Chenopodium polyspermum (1), Sinapis sp. (9) pozna bronasta doba SE 431 Agrostemma githago (1), Chenopodium album (3) pozna bronasta doba SE 433 Seme nedoločeno (1) pozna bronasta doba SE 487 Chenopodium album (8), Chenopodium polyspermum (4) pozna bronasta doba SE 489 Sinapis sp. (6) pozna bronasta doba SE 491 Sinapis sp. (6), Chenopodium album (1) pozna bronasta doba SE 493 Sinapis arvensis (1) pozna bronasta doba SE 495 Chenopodium album (1) pozna bronasta doba SE 497 Chenopodium album (1), Chenopodium polyspermum (2), Sinapis sp. (7) pozna bronasta doba SE 499 Sinapis arvensis (4) pozna bronasta doba SE 503 Ostanki semen pozna bronasta doba SE 511 Chenopodium album (20), Amaranthus lividus (2), Polygonum persicaria (1), Polygonum hydropiper (1), Plantago sp. (1) pozna bronasta doba SE 515 Chenopodium album (41), Chenopodium ap. (1), Sinapis sp. (7), Chenopodium polyspermum (3) pozna bronasta doba SE 519 247 (260) Chenopodium album (2), Sinapis sp. (2), Amaranthus sp. (1), Fumariaceae (1) pozna bronasta doba SE 521 Chenopodium album (1) pozna bronasta doba SE 525 Chenopodium album (1), Chenopodium polyspermum (1), Sinapis sp. (1) pozna bronasta doba SE 529 Polygonum persicaria (1), Chenopodium album (3), Sinapis sp. (8), Chenopodium polyspermum (2) pozna bronasta doba SE 531 Settaria pumila (4), Polygonum persicaria (8), Sinapis sp. (3) pozna bronasta doba SE 535 Polygonum persicaria (3), Chenopodium polyspermum (2), Chenopodium sp. (2), Settaria pumila (2), Sinapis sp. (21), deli žuželk pozna bronasta doba SE 537 Chenopodium album (7), Chenopodium sp. (1), Sinapis arvensis (10), deli žuželk pozna bronasta doba SE 541 Sinapis arvensis (1) pozna bronasta doba SE 543 Sinapis sp. (7), Chenopodium sp. (1) pozna bronasta doba SE 551 268 (269) Plod nedoločen (9), Chenopodium album (1), Sinapis sp. (49, ostanki semen pozna bronasta doba SE 553 Sinapis sp. (4) pozna bronasta doba SE 589 Sinapis arvensis (9) pozna bronasta doba SE 589 Sambucus nigra (1), Sinapis sp. (2), Chenopodium polyspermum (1) pozna bronasta doba SE 591 Agrostis tenuis (1), Sinapis sp. (3) pozna bronasta doba SE 599 Sinapis arvensis (4), Vitis vinifera (1) pozna bronasta doba SE 601 Amaranthus lividus (8), Chenopodium album (8), Sinapis sp. (13), Equisetum sp. (1) pozna bronasta doba SE 611 Chenopodium polyspermum (2), Chenopodium album (6) pozna bronasta doba SE 65 24 (42) Chenopodium album(29, ostanki semen pozna bronasta doba SE 657 Sinapis arvensis (2) pozna bronasta doba SE 661 Chenopodium album (1), Polygonum persicaria (1) pozna bronasta doba SE 663 Chenopodium polyspermum (1) pozna bronasta doba SE 671 344 (368, 346, 369, 374) Chenopodium album (15), Settaria pumila (2), Chenopodium polyspermum (4), Sinapis sp. (9) pozna bronasta doba SE 673 343 (347) Equisetum sp. (2), Chenopodium album (2), ostanki semen srednja bronasta doba/slovansko obdobje SE 187 66 (70, 138, 146) Chenopodium polyspermum (13), Chenopodium album (12), Amaranthus sp. (6), Polygonum persicaria (2), Settaria pumila (1) mlajša železna doba SE 217 73 (74, 90) Settaria pumla (3), Polygonum persicaria (2), Chenopodium album (4), Sinapis arvensis (20), Myosotis arvensis (1) mlajša železna doba SE 241 Vitis vinifera (1), Scleranthus annuus(1), Stellaria sp. (1), ostanki semen mlajša železna doba SE 351 Chenopodium album (2), Chenopodium polyspermum (2) obdobje SE št. vzorca opis semen, plodov in ostankov mlajša železna doba SE 399 - grob1 292 (297, 298, 305) Polygonum hydropiper (2), Euphorbia sp. (1), Settaria pumila (6), Chenopodium album (6) mlajša železna doba SE 677 Chenopodium polyspermum (2), Sinapis sp. (16) rim SE 17 Semenske ovojnice-nedoločene (11), Polygonum polyspermum (2), Chenopodium album (1) rim SE 21 poogleneli makro ostanki, ostanki žuželk rim SE 23 A) les makro ostanki B) Amaranthus lividus (1), les-poogleneli ostanki rim SE 25 Myosotis sp. (4), Chenopodium sp. (1), Ranunculus sp. (1), seme nedoločeno (1) rim SE 31 11 (4, 25, 382, 383) Polygonum aviculare (2), Amaranthus sp. (2), Chenopodium polyspermum (1), Chenopodium album (1), ostanki semen rim SE 109 47 (385) Euphorbia sp. (1), Amaranthus lividus (1), ostanki žuželk rim SE 219 67 (79) A) poogleneli makro ostanki lesa (3) B) Chenopodium album (6), Polygonum pesicaria (11), Myosotis arvensis (5) rim SE 221 68 (80) Polygonum aviculare (1), chenopodium album (1), Chenopodium polyspermum (2), Sinapis arvensis (20), poogleneli ostanki rim SE 223 Polygonum aviculare (5), Chenopodium album (63), Polygonum persicaria (1), Settaria pumila (1), ostanki semen, Vitis vinifera (1) rim SE 225 69 (72) Polygonum aviculare (10), Polygonum persicaria (2), Myosotis sp. (2), Settaria pumila (2), Sinapis sp. (25) rim SE 227 Vitis vinifera (1), Chenopodium album (4), Sinapis arvensis (14) rim SE 231 Settaria pumila (1), Chenopodium album (19), ostanki semen rim SE 235 Chenopodium album (3), Chenopodium polyspermum (2) rim SE 307 118 (124) Settaria pumila (1), Chenopodium album (1), Sinapis arvensis (21) rim SE 309 117 (121) Chenopodium album (17), Polygonum persicaria (1), Sinapis arvensis (3), Chenopodium polyspermum (2), Myosotis sp. (1) rim SE 353 Amaranthus sp. (2), Sinapis sp. (7) rim SE 571 299 (306, 365) Polygonum persicaria (1), Chenopodium album (6), Chenopodium polyspermum (4), Sinapis sp. (6) rim SE 575 Vitis vinifera (4), Chenopodium album (3) rim SE 623 Chenopodium album (ostanki), Chenopodium polyspermum (1) rim SE 625 320 Silenesp. (2), Chenopodium album (1), Settaria pumila (ostanki), seme-nedoločeno (1) rim SE 631 327 (328) Euphorbia sp. (1), Polygonum aviculare (2), Chenopodium album (2), Settaria viridis (1), Sinapis arvensis (1) rim SE 633 Polygonum persicaria (1), Settariaviridus (2), Chenopodium polyspermum (3) rim SE 675 Sinapis arvensis (5), Chenopodium album (1) rim SE 679 Chenopodium album (3), Aphanes arvensis (1) rim SE 689 Aphanes arvensis (1), ostanki semen rim SE 693 Sinapis arvensis (2), Sambucus sp. (15) rim SE 697 Chenopodium polyspermum (1) rim SE 701 Sinapis arvensis (3) srednji vek SE 597 310 (311, 319, 393, 318, 330, 384 ) Chenopodium album (23), Polygonum persicaria (1), Equisetum (2), Sinapis sp. (6), ostanki semen srednji vek SE 619 Polygonum hydropiper(1), Chenopodium album (4), Chenopodium polyspermum (4), ostanki semen novi vek SE 579 Settaria pumila (1), Chenopodium album (1), Chenopodium polyspermum (1), ostanki semen novi vek SE 579 Settaria pumila (6), Polygonum aviculare (2), Chenopodium album (33), Chenopodium polyspermum (28) novi vek SE 603 Scleranthus annuus (3), Chenopodium album (64), Polygonum aviculare (1), Chenopodium polyspemum (6), Polygonum persicaria (6), Equisetum (2) neopredeljeno SE 37 Fumaria sp. (2) neopredeljeno SE 43 Chenopodium sp. (3), Sinapis arvensis (4) neopredeljeno SE 57 Vitis vinifera (1) neopredeljeno SE 93 A) Chenopodium album (4) B) les, makro ostanki neopredeljeno SE 117 Chenopodium album (5), Stellaria media (1) neopredeljeno SE 119 50 (386) Chenopodium album (3), ostanki semen neopredeljeno SE 121 Fumariaceae (2) neopredeljeno SE 139 Sinapis arvensis(2), ostanki semen neopredeljeno SE 141 Scleranthus annuus (1), Chenopodium album (1), euphorbia sp. (1), Sinapis sp. (38) neopredeljeno SE 237 82 (95) Stellaria media (1), Chenopodium polyspermum (2), Luzula sp. (1), poogleneli ostanki neopredeljeno SE 243 Polygonum aviculare (1), Settaria pumila (1), ostanki semen obdobje SE št. vzorca opis semen, plodov in ostankov neopredeljeno SE 245 Aphanes arvensis (1), Stellaria media (1), Chenopodium album (1) *** neopredeljeno SE 245 Amaranthus sp. (1), Chenopodium album (1), Sinapis arvensis (4), seme nedoločeno (1) neopredeljeno SE 247 390 (391) Chenopodium album (3), Polygonum persicaria (1), Settaria pumila (2) neopredeljeno SE 249 Semena nedoločeno (6) neopredeljeno SE 251 93 (392) Veronica sp. (1), Chenopodium album (2), Amaranthus sp. (1), okončine žuželk neopredeljeno SE 261 A) poogleneli makro ostanki B) Chenopodium labum (2) neopredeljeno SE 263 Vitis vinifera (1), Chenopodium album (1) neopredeljeno SE 271 Chenopodium album (21), Polygonum hydropiper (1), Settaria pumila (3) neopredeljeno SE 273 Chenopodium album (1) neopredeljeno SE 283 Sonchus arvensis(1), Chenopodium album (2), seme nedoločeno (1), ostanki semen neopredeljeno SE 305 Ostanki semen neopredeljeno SE 311 119 (125) Settaria pumila (1), Chenopodium album (7), Sinapis sp. (15) neopredeljeno SE 319 Chenopodium album (5), Sinapis sp. (12), ostanki semen neopredeljeno SE 319 120 (124) Sambucus sp. (98), Vitis vinifera (2), Panicum miliaceum (1), Chenopodium album (56) neopredeljeno SE 323 Sinapis arvensis (9), Brassica sp. (2), Chenopodium album (1) neopredeljeno SE 325 Chenopodium album (2), Sinapis sp. (9) neopredeljeno SE 327 Chenopodium album (3), Brassica sp. (9), Sinapis sp. (18) neopredeljeno SE 331 Chenopodium sp. (1), Sinapis arvensis (5), poogleneli ostanki neopredeljeno SE 343 Chenopodium album (1) neopredeljeno SE 349 Chenopodium album (1), ostanki žuželk, elitre hroščev neopredeljeno SE 35 Chenopodium polyspermum (1), Polygonum persicaria (1), ostanki semen neopredeljeno SE 407 Chenopodium album (6), Chenopodium polyspermum (8), Sinapis sp. (14) neopredeljeno SE 421 Sinapis sp. (3) neopredeljeno SE 449 Sinapis sp. (1), seme nedoločeno (1) neopredeljeno SE 475 Sinapis sp. (3), ostanki semen neopredeljeno SE 483 Chenopodium album (2), Sinapis arvensis (5), poogleneli ostanki (1) neopredeljeno SE 501 Chenopodium album (1) neopredeljeno SE 513 A) poogleneli ostanki B) Chenopodium album (7), Equisetum (1), Sinapissp. (3) neopredeljeno SE 523 Sinapis arvensis (4) neopredeljeno SE 527 Chenopodium album (17), Amaranthus sp. (1), Sinapis sp. (5) neopredeljeno SE 545 Polygonum persicaria (1) neopredeljeno SE 549 Polygonum persicaria (2), Sinapis sp. (19), Chenopodium album (4), Chenopodium polyspermum (2) neopredeljeno SE 563 278 (280) Sambucus nigra (3), Settaria pumila (1), Polygonum aviculare (1), Amaranthus retroflexus (8) neopredeljeno SE 565 Amaranthus sp. (3), Chenopodium polyspermum (4), Sinapis sp. (1), ostanki semen neopredeljeno SE 583 Stellaria media (1), Settaria pumila (2), Chenopodium album (1), Chenopodium polyspermum (1), Sinapis sp. (6) neopredeljeno SE 613 Euphorbia sp. (1), Vitis vinifera (1), Sambucus sp. (1), Chenopodium album (1), Amaranthus sp. (1) neopredeljeno SE 621 323,316 Vitis vinifera (1), Solanaceae (2), Polygonum persicaria (3), Polygonum hydropiper (1), Anagalis arvensis (1), Chenopodium album (6) neopredeljeno SE 635 Chenopodium polyspermum (1) neopredeljeno SE 639 Chenopodium album (3), Chenopodium polyspermum (1) neopredeljeno SE 641 Settaria pumila (2), Chenopodium album (2), Sinapis sp. (9) neopredeljeno SE 643 Sinapis arvensis (3) neopredeljeno SE 645 Chenopodium labum (1), Chenopodium polyspermum (1), Sinapis arvensis (20) neopredeljeno SE 647 Chenopodium album (2) neopredeljeno SE 649 Chenopodium album (1) neopredeljeno SE 651 Cirsium arvense (1), Chenopodium album (3), Sinapis sp. (7) neopredeljeno SE 655 360 (362) Chenopodium album (2), Chenopodium sp. (1) neopredeljeno SE 667 Silene sp. (1) neopredeljeno SE 691 374 (378) Chenopodium album (1), Chenopodium polyspermum (1), Sinapis arvensis (5) neopredeljeno SE 695 Chenopodium album (6) / SE 98 Chenopodium album (1) / SE 257 Chenopodium album (3), Aphanes arvensis (1), Sinapis arvensis (20) / SE 317 Settaria viridis (2), Chenopodium album (2) / SE 572 Chenopodium album (6), Chenopodium polyspermum (1), ostanki semen / SE 629 313 (314) Scleranthus annuus (1), Sinapis sp. (8), Chenopodium polyspermum (3), Chenopodium album (1) / SE 637 Amaranthus sp. (1) Diskusija Po pregledu semen, plodov in ostankov smo določili 30 različnih rodov, v katere so uvrščene predvsem travniške vrste, vrste mo-krišč in vrste kulturnih rastlin. Vzorci oziroma taksoni, ki smo jih določili, kažejo na prehodno kmetijsko krajino. Od posevkov kulturnih rastlin smo potrdili prisotnost vrst Vitis vinifera, Panicum miliaceum i n Brassica sp. Te tri vrste nam povedo, da je šlo za elemente kulturne krajine. Potrdili smo prisotnost plevelov, kot so: Anagalis arvensis, Agros-tema githago, Setaria viridis, Papaversp., Aphanes arvensis itd., od katerih sta zaradi spremenjene tehnologije kmetijstva redki dve vrsti: Aphanes arvensis in Agrostema githago. Dobro zastopane so travniške vrste; Ranunculus sp., Veronica hederifolia, Scleranthus annuus, Agrostis tenuis, Sinapis sp. Da pa ni šlo le za mozaik njiv in travniških površin, nam dokazujejo vrste, ki prefe-rirajo vlažna rastišča (močvirne travnike, poplavne loge ter bregove rek in potokov). Dobro zastopana je družina Polygonaceae, katere taksoni oz. rodovi preferirajo vlažne, obvodne habitate. Na vlažnih območjih uspevajo različne vrste iz rodu Polygonum, Fallopia, Luzula, Fumaria (tudi gozdna vrsta), Stellaria sp., Silene in rod Equisetum. Rod Sambucusse pojavlja v gozdovih, gozdnih robovih in mejicah. Nekaterih danes zelo pogostih neofitov (Eri-geron, Solidago) pa v vzorcih nismo zasledili. Po pregledu rastlinskih ostankov smo torej dokazali prisotnost predvsem arheofitov ter ostalih travniških in drugih vrst kmetijske krajine. Manjkajo neofiti, vrste, ki jih je na obravnavano območje naselil človek šele kasneje in zato v vzorcih niso zastopane. Lahko sklenemo, da je sestava vrst po njihovem ekološkem spektru izredno pestra, saj nakazujejo zelo različne habitate, ki so gradili takratno pokrajino. Ker gre za nižino, je gotovo, da so bila mokrišča povsod, kjer so naravne danosti to omogočala, tudi v bližini človekovih bivališč, prav tako pa nam plevelne vrste nakazujejo kmetijsko rabo tal, ne glede na to, da ostankov kulturnih rastlin ni veliko. Travniške rastline nam nakazujejo odprte površine, ki jih je človek izkrčil (naravna potencialna vegetacija je gozdnata) sebi v prid, bodisi zaradi lastne varnosti, najverjetneje pa predvsem zaradi gojenja domačih živali. Analiza živalskih kostnih ostankov s površinskega pregleda Borut Toškan Med intenzivnim površinskim pregledom njivskih površin na območju najdišča Pod Kotom-sever je bilo najdenih 18 odlomkov živalskih kosti, od tega eden iz testnega jarka. Vsaj do nivoja rodu je bilo taksonomsko določljivih 13 primerkov, ki so pripadali najmanj štirim vrstam iz prav toliko družin (sl. 56). Sicer skromen vzorec označuje izrazita prevlada divjadi, saj je mogoče domačim živalim z zanesljivostjo pripisati zgolj odlomek koželjnice domačega goveda (Bos taurus). Isti vrsti zelo verjetno pripada tudi odlomek bovidne nadlahtnice, ki je v tabeli na sl. 56 sicer voden zgolj kot pripadajoč rodu Bos. Na podlagi njegovih dimenzij bi načeloma namreč lahko šlo tudi za ostanek pragove-da (Bos primigenius), a v luči očitne (tj.>90 %) prevlade moderne in novoveške keramike med skupaj 1867 površinsko pobranimi odlomki lončenine to ni zelo verjetno; pragovedo je bilo namreč v 17. stoletju iztrebljeno. Sodeč po praviloma zanemarljivem deležu divjadi v okviru bro-nastodobnih, železnodobnih in rimskih najdišč s Slovenskega ter sosednjih pokrajin se zdi, da gre tudi v primeru (večine?) ostalih tukaj obravnavanih kostnih najdb za sodobno favno. Ne preseneča torej, da se dimenzijsko tako ostanki divjega prašiča (Sus scrofa) kakor tudi srne (Capreolus capreolus) umeščajo znotraj variacijske širine za recentne primerke obeh vrst (sl. 57). 57 Dimenzije dovolj dobro ohranjenih ostankov divjega prašiča (Sus scrofa) in srne (Capreolus capreolus). Takson Kost Dimenzija Susscrofa komolčnica največja širina na sklepnem delu = 29 mm dlančnica III največja širina proksimalnega konca = 23,5 mm največja širina distalnega konca = 21,0 mm največja dolžina = 88 mm golenica največja širina diafize = 23 mm prstnica I največja dolžina = 41,5 mm Capreolus stopalnica največja širina proksimalnega dela = 19 mm capreolus največja debelina proksimalnega dela = 20,5 mm najmanjša širina diafize = 13 mm 56 Zastopanost posameznih živalskih taksonov. Količina najdb je izražena kot število določenih primerkov (NISP; Number of Identified Specimens). Mx - zg. čeljustnica, Atl - nosač; V-th. - prsno vretence; Hum -golenica; Mt - stopalnica; Ph - prstnica. nadlahtnica; Rad - koželjnica; Uln - komolčnica; Mc - dlančnica; Cox - medenica; Tib - Takson Mx Atl V-th Hum Rad Uln Mc Cox Tib Mt Ph 6 Bostaurus 1 1 2 Bos sp. 1 1 Susscrofa 1 1 1 1 1 5 Sus sp. 1 1 2 C. capreolus 1 1 2 Lepus europaeus 1 1 Skupaj 1111 1 1 2 1 1 2 1 13 Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom-sever pri Krogu 273 Sklep Branko Kerman, Boris Kavur Večperiodno najdišče Pod Kotom-sever leži v ravnini na poljih severno od ceste Bakovci-Krog in jugozahodno od naselja Krog pri Murski Soboti. Razteza se med najdiščema Pod Kotom-cesta in Za Raščico. Najdišče so pred arheološkim posegom prekrivale obdelovalne površine. Intenzivna kmetijska obdelava polj je deloma zbrisala in močno poškodovala strukture, ki so bile vkopane na vrh prodnih sipin. Poselitev je pogojevala geološka podlaga terena, ki jo tvorijo peščen prod, prodne sipine in vodna korita. Zaradi lažjega razumevanja nastanka in nalaganja geoloških plasti je bila izkopana vzdolžna sonda ob jugovzhodnem profilu (sek. IV, kv. 6 do kv. 22), ki je pokazala na dinamiko sedi-mentacijsko-erozijskih procesov v prostoru, ki pa se je že tisočletja pred prvo poselitvijo skoraj popolnoma umirila in videz površja pokrajine približala današnjemu. Pri zavarovalnih izkopavanjih je bila ugotovljena večperiodna kontinuirana poselitev iz zgodnje in srednje bronaste dobe, pozne mlajše železne dobe in rimskega obdobja. Odkritih je bilo nekaj odlomkov slovanske keramike in posamezne ostaline iz srednjega veka ter nekaj novoveških vkopov. Ob odstranjevanju ornice je bilo odkritih nekaj najdb, ki jih ne moremo povezati z odkritimi strukturami. Odkrito je bilo kamnito kresilo vojaške puške z začetka 19. stoletja (G710). Na dorzalni in ventralni strani je zgolj rahlo okrcano oziroma izrabljeno, kar pomeni, da ni bilo dolgo časa v uporabi oziroma da je bilo hitro izgubljeno ali zavrženo. Starejšo najdbo predstavlja odlomek retuširane kline iz svetlo rjavega do sivo rjavega roženca (G707). Glede na obliko izdelave in obdelave gre za tip orodja, ki je bil v uporabi od pozne bakrene dobe pa vse do konca srednje bronaste dobe. Predvsem pa sta zanimivi dve najdbi kamnitih arte-faktov iz plasti SE 5, kjer sta bili odkriti delno ploskovno retušira-no večje strgalo (G709) in jedro (G708) iz rdečkastega radiolarita tipa Szentgal. Iz zgodnje bronaste dobe sta bili odkriti zgolj dve najdbi. V plasti SE 101 je bil med premešanimi poznolatenskimi in rimskimi najdbami odkrit odlomek ustja posode z vrvičastim okrasom (G1), velika trebušasta posoda (pitos) (G2) pa na severnem robu najdišča v sek. II, kv. 13. Omenjeni najdbi sta na osnovi tipolo-ške sorodnosti posodja in ornamentalnih motivov z najdišč Pod Kotom-jug, Kotare-Baza in Kotare-Krogi opredeljeni v kulturo Kisapostag oziroma v stopnjo konca Bd A1 in v A2 po Reineckeju, z možnostjo trajanja še v zgodnjo obdobje Bd B1. Druge naselbinske ostaline iz zgodnje bronaste dobe niso bile odkrite. Glede na lego pitosa na severnem robu izkopišča domnevamo, da najverjetneje ležijo zunaj izkopanega dela trase. Ostanki naselbine iz srednje bronaste dobe so bili zgoščeni na osrednjem delu najdišča, posamezne ostaline so bile odkrite tudi na južnem in severnem delu. Naselbino so tvorili ostanki treh hiš, ki so ležale ena zraven druge na desnem bregu nekdanjega poplavnega kanala, severoza- hodno od shrambne jame SE 337. K naselbini je sodila tudi odmaknjena manjša krožna ograda. Pomemben objekt je bila jama SE 337 z dvema stojkama, ki se je nahajala v bližini hiš. Glede na sestavo in način večfazne zapolnitve jame s posodo na dnu, prekrito z mešanico žganine in keramičnih črepinj ter plasti hišnega lepa domnevamo, da gre za odpadno jamo. Jama SE 345 je bila odkrita na severovzhodnem delu najdišča v sek. IV, kv. 26 in kv. 27. Glede na način deponiranja celih posod je opredeljena kot shrambna jama, saj je bila v njej skupina 4 celih posod (G160-163) različnih oblik, pri čemer bi lahko za posodi stekleničastih oblik (G160, G163) domnevali, da sta rabili za shranjevanje oziroma prenos tekočine. Med tipi lončenine izstopajo dvoročajne posode (G141, G160, G162, G163), predvsem stekleničasti posodi (G160, G163). Za večji dvoročajni lonec z izvihanim ustjem in dvema trakastima ročajema na trebuhu (G162) najdemo primerjave s podobnimi z najdišč Franzhausen I, Franzhausen-Mitte, Pitten, Dunakeszi iz srednje bronaste dobe. Dvoročajni lonec s pokončnim vratom in z dvema ročajema (G141) ima dobro primerjavo med tipi loncev kulture Veterov. Tudi lonci s pokončnim vratom (G143, G147, G150, G153, G164) imajo primerne analogije z najdišči srednje bronaste dobe Hartwald na avstrijskem Štajerskem, Mannersdorf v vzhodni Avstriji, grobišče Pitten (grob 50a) in Maisbirbaum ter med posodami tipa Mistelbach-Regelsbrunn iz Bd B1. Od ostalega posodja sta pomembna vrč (G142) s pokončnim vratom in rahlo izvihanim ustjem, razčlenjenim z odtisi, in skodela (G161) s kratkim vratom in izvihanim ustjem. Upoštevajoč rezultate keramične analize in radiokarbonske da-tacije lahko naselbinske ostaline iz srednje bronaste dobe omejimo v čas od konca Bd B1 pa do Bd C2, po vsej verjetnosti od konca 17.-15. stoletja pr. n. š. Številčnejše so naselbinske ostaline iz pozne bronaste dobe, ki so se nahajale na severovzhodnem delu najdišča. Naselbina je omejena na južni rob osrednjega dela najdišča in ni bila v celoti raziskana, verjetno se je širila proti jugu izven raziskanega območja. Velike ovalne jame SE 361, SE 383, SE 385 z navpičnimi stenami in ravnim dnom ter vodnjak SE 519 so bili polkrožno razvrščeni okrog notranjega dela naselja z ostanki štirih tlorisov hiš. Posamezne luknje za stojke in manjše jame so bile razpršene od severa proti jugu na predelu zunaj strnjenih stavbnih ostalin. Ob robu naselbine sta bila odkrita izolirana pitosa SE 61, SE 63, ki sta bila zakopana v majhni jami. Najboljše in najštevilčnejše paralele za naše posodje prihajajo iz t. i. horizonta Oloris-Rabelčja vas, ki je datiran v Bd C/Bd D. Za večino posodja smo našli analogije v gradivu iz Dolnjega Lako-ša. Predvsem so si podobni lonci rahlo bikonične oblike s kratkim vratom in z ostro izvihanim vodoravnim ustjem (G171, G182, G188, G189, G282, G283), lonci s kratkim vratom in z močno izvi- hanim ustjem (G183, G184, G185, G186), lonec z ravnim odebelje-nim ustjem (G293), trebušasti lonec z izvihanim ustjem (G204), pogosti so tudi lonci z ozkim stožčastim vratom in izvihanim ustjem (G60, G212, G211, G280, G281, G378). Dobre primerjave najdemo tudi za konične sklede (G140), sklede z izvihanim ustjem (G187, G400), za polkroglaste sklede z ravnim ali rahlo zaobljenim ustjem (G296, G333, G399), za skodele bikoničnih oblik (G73, G290, G360, G394) in vrček s kaneliranim okrasom (G208). Posebnost med keramičnimi oblikami na našem najdišču predstavljata bikonična pitosa z zaobljenim trebuhom z okrasom dveh okroglih bradavic, obdanih s kaneluro (G55, G56), trebu-šaste skodele s kratkim vratom in z izvihanim ustjem z okrasom poševnih kanelur (G291), bikonične sklede (G288, G289) in skodeli (G210, G287). Kot so pokazale številne analogije, kaže naše keramično gradivo sorodnosti predvsem s sočasnimi pozno srednjebronasto-dobnimi naselbinami Oloris pri Dolnjem Lakošu, Rabelčjo vasjo in deloma z nastarejšimi najdbami iz Rogoze v vzhodni Sloveniji in Šiman pri Gotovljah iz Savinjske doline. Dobre navezave glede podobnosti nekaterih posod pa zasledimo na bližnjih madžarskih najdiščih v Balatonmagyaröd-Hfdvegpuszta, Muraszemen-ye-Aligväri-mezö, Nagyrecse-Baraka-dulo in Szombathelyja-Reiszig erdo, na avstrijskem Štajerskem, Lödersdorf, Retznei, Lamperstätten in Hasreith in najdišči virovitiške skupine (Virovi-tica, Drljanovac, Mačkovac-Crišnjevi). Analiza keramike in radiokarbonski datumi naselbinske ostaline datirajo v pozno srednjo bronasto dobo, v čas prehoda Bd C/Bd D do Ha A1 oz. od konca 14. stoletja do začetka 12. stoletja. Med odkopanimi objekti in najdbami na najdišču Pod Kotom-sever izstopa žgan moški latenski grob (SE 399) (G524-G539), ki je bil odkrit v zahodnem profilu jarka SE 101 na južnem delu najdišča. Grobno celoto sestavljajo dolg meč z nožnico in okrasom v obliki dvojnega S, škarje z omega ročajem, sulična ost s kratkim nasadiščem in z rombičnim presekom, zapestnica, brusi, ščitna grba in lončenina, ki govorijo o vsebini poznolatenskega groba vojščaka. Veliko dobrih primerjav je znanih z območja mokro-noške skupine, prav posebej v Rojah pri Moravčah, Mokronogu, Beletovem vrtu in Kapiteljski njivi pri Novem mestu. Tako orožje lahko najdemo na širšem območju od vzhodnega dela Padske nižine do Spodnjega Podonavja. Zapestnice, škarje, brusi in keramika pa so po drugi strani tipični za območja, ki so jih naseljevala plemena Tavriskov in Skordiskov. Kronološko jih lahko postavimo v fazo Mokronog IIIa/Lt D1, kar je zadnja tretjina 2. stoletja in prvo desetletje 1. stoletja pr. n. š. Poznolatenske in rimske poselitvene ostaline na najdišču Pod Kotom-sever so zajemale južni del najdišča z vodnim kanalom (SE 101), ki je v veliki meri vplival na oblikovanje poselitve in je potekal na robu naselja. Posamezne slabo ohranjene ostaline, ki so jih sestavljale večje in manjše jame, jarki in vodnjak, so bile vkopane v pas temno sive ilovnate plasti SE 31, ki je bila bogata s pomešanimi keramičnimi latenskimi in rimskimi najdbami. Plast SE 31 je predstavljala zgornja plast polnila SE 101, jarka SE 101. Del plasti SE 31 je bila tudi večja zgostitev keramike SE 23. Posamezni latenski vkopi in redke rimske najdbe so se pojavljali v zgornjih delih polnila v jarku SE 101. Od arhitekturnih ostalin smo na osnovi razporeditev stoj k razpoznali dva možna objekta, od katerih ima eden kvadratno obliko, drugi pa ima ohranjen le del stene z vogalom. V jamah, ki so tvorile tloris kvadratne stavbe, je bila odkrita rimska keramika. Med vsemi raziskanimi objekti po pomembnosti najdb najbolj izstopata večja jama nepravilnih oblik (SE 227) in globoko vkopan vodnjak (SE 217), v katem je bilo med premešanimi odlomki veliko poznolatenske in rimske keramike. O poznolatenski poselitvi tega prostora nam prav gotovo pove največ žgan grob vojščaka (SE 399), kakor tudi posamezni odlomki latenske keramike. Največ podatkov o poznolatenski in rimskodobni poselitvi prostora pa nam podaja vodnjak, ki je bil v uporabi v obeh poselitvenih horizontih. Večina rimskodobnih keramičnih najdb sodi med kuhinjsko po-sodje, kot so lonci raznih oblik z metličastim in glavničastim okrasom, trinožniki in pokrovi. Namizno posodje predstavljajo razne sklede, vrči, pekači in melnice. Uvožena keramika je skromna, znani so le odlomek sigilatnega krožnika oblike Drag. 36 oz. Consp. 39, odlomek stekla, melnica in skledi z vodoravnim robom. Keramične najdbe na podlagi poiskanih analogij z drugih najdišč lahko datiramo v 1. in 2. stoletje. Predel je bil najverjetneje poseljen v poznolatenskem obodbju, poselitev pa se je kontinuirano nadaljevala v rimskem obdobju. Rimskodobni stavbni objekti in ostale strukture z vodnjakom, kažejo na obstoj manjšega zaselka oz. kmetije. Slovanska poselitev na najdišču je zelo skromna. Znanih je le nekaj slovanskih najdb, ki so ležale na vrhu polnila jame SE 187 iz srednje bronaste dobe. Prostoročno izdelana lončenina ima dobre primerjave v gradivu z najdišč Kotare-Baza in Nova Tabla, ki je datirano v konec 6. stoletja in v 7. stoletje. Na južni strani najdišča sta bili odkriti dve jami iz srednjega veka SE 597 in SE 619. Posamezni odlomki srednjeveške lončenine so se nahajali še v rimskodobni plasti SE 31. Večina keramičnega gradiva je iz bogate jame SE 597, ki ga na osnovi analogij lahko uvrstimo v čas od 11. do 13. stoletja. Obravnavane najdbe se časovno ujemajo s prvo omembo vasi Krog leta 1298. Liteiatuia ACSÄDI, G. in J. NEMESKERI 1970, Hi- BERNHARD, A. 2007, Ausgewählte CASTELLETTI L., E. CASTIGLIONI in DONEUS, M. 1994, Das mittelbron- story of human life span and Bronzezeitliche Funde aus Hör- M. ROTTOLI 2001, L'agricoltura zezeitliche Keramikdepot von mortality. - Budapest. bing bei Deutschlandsberg und dell'Italia settentrionale dal Ne- Maisbirbaum, MG Ernsbrunn, PB ARTNER, W. 1988-89, Die provinzial- Freidorf im Sulmtal. - V: G. Ti- olitico al Medioevo. - V: O. Failla Korneuburg, Niederösterreich. - römischen Gräber von Gleisdorf efengraber (ur.), Studien zur in G. Forni (ur.), Le piante colti- Zalai müzeum 5, Zalaegerszeg, in der Oststeiermark. - Mitte- Mittel- und Spätbronzezeit am vate e la loro storia. Dalle ori- 201-209. ilungen der Österreichischen Rande der Südostalpen, Univer- gini al transito in Lombardia DRNIC, I. in G. SKELAC, 2008, Latenski Gesellschaft für Ur- und Frühge- sitätsforschungen zur Prähisto- nel centenario della riscoperta nalazi s lokaliteta Ciglana-zele- schichte 38/39. rischen Archäologie 148, Bonn, della genetica di Mendel, Mila- no Polje u Osjeku. - Vjesnik Ar- BAKAN, B. 2006, Slikovni pregled 205-230. no, 33-84. heološkog muzeja u Zagrebu 41, višjih rastlin Prekmurja, prispe- BERNHARD, A. in B. HEBERT 2000, CHIARELLI, A. B., 1980, Recommen- 385-403. vek k poznavanju flore Prek- Dritter und abschließender Be- dations for Age and sex Diagno- DULAR, J. 1999, Ältere, mittlere und murja. - Lendava. richt über die Rettungsgrabun- ses of Skeletons. - Journal of jüngere Bronzezeit in Slowenien BARTL, T. in J. FÜRNHOLZER 2007, Pe- gen des Bundesdenkmalamtes Human Evolution 7, 517-549. - Forschungsstand und Proble- tzelsdorf bei Deutschlandsberg im Hartwald der KG Graschach in CIPOT, D. 2008, Zgodnjesrednjeveški me. Starejša, srednja in mlajša eine Fundstelle der Mittleren der Steiermark. - Fundberichte jami iz Popave I pri Lipovcih. - V: bronasta doba v Sloveniji - sta- Bronzezeit im Laßnitztal. - V: G. aus Österreich 39, 91-99. M. Guštin (ur.), Srednji vek: ar- nje raziskav in problemi. - Ar- Tiefengraber (ur.), Studien zur BOJNANSKY, V. in A. FARAGASOVÄ heološke raziskave med Jadran- heološki vestnik 50, 81-96. Mittel- und Spätbronzezeit am 2007, Atlas of Seeds and Fruits skim morjem in Panonsko niži- DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVA- Rande der Südostalpen, Univer- Central and East-European Flo- no, Ljubljana, 59-63. LA 2002, Bronastodobno na- sitätsforschungen zur Prähisto- ra: The Carpathian Mountains COHEN, A. in D. SERJEANTSON 1986, A selje Oloris pri Dolnjem Lakošu. rischen Archäologie 148, Bonn, Region. - Dordrecht. Manual for the Identification of - Opera Instituti Archaeologici 163-182. BOULUD, S. 2000, Les necropoles de bird bones from archaeological Sloveniae 5, Ljubljana, 11-139. BARTL, T., J. FÜRNHOLZER in G. TIEFEN- l'age du Bronze final en Trans- sites. - London. DULAR, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV GRABER 2005, Petzelsdorf bei danubie. - Budimpešta. ČREŠNAR, M. 2010, New research on 2009, Sledovi poznolatenske Deutschlandsberg - eine Fun- BOŽIČ, D. 1981, Relativna kronologija the Urnfield period of Eastern poselitve v Ormožu. - Arheološki dstelle der mittleren Bronzeze- mlajše železne dobe v jugoslo- Slovenia. A case study of Rogoza vestnik 62, Ljubljana, 159-193. it und römischen Kaiserzeit im vanskem Podonavju. - Arheolo- near Maribor. - Arheološki ve- ERNST, M. in S. JACOMET 2006, The Laßnitztal. - Fundberichte aus ški vestnik 32, 315-347. stnik 61, 7-120. value of the archaeobotani- Österreich 44, 183-209. -. 1999, Die Erforschung der La- DE MARINIS, R. 1977, The La T ne Cul- cal analysis of desiccated plant BASS, W. M. in R. L. JANTZ 2004, Cre- tenezeit in Slowenien seit Jahr ture of the Cisalpine Gauls. - V: remains from old buildings: mation Weights in East Tennes- 1964. - Arheološki vestnik 50, M. Guštin (ur.), Keltske študije, methodological aspects and see. - Journal of Forensic Scien- 189-213. Brežice, 23-50. interpretation of crop weed as- ces 49, 901-904. BRONK RAMSEY, C. 2001, Develo- DIZDAR, M. 2001, Nalazišta latenske semblages. - Vegetation History BATISTIC POPADIC, D. 1980, Ptuj-Ra- pment of the radiocarbon cali- kulture na vinkovačkom podru- and Archeobotany 15.1, 45. belčja vas, Izveštaj o bunaru na bration program OxCal. - Radio- čju. - Prilozi 18, 103-134. ETTLINGER, E. et al. 1990, Conspectus sektoru bloka B. - Arheološki carbon 43 (2A), 355-363. DIZDAR, M. in H. POTREBICA, 2002, Formarum Terae Sigillatae ita- vestnik 31, 25-37. -. 2005, Improving the resolution Latenska kultura na prostoru lico modo confectae. - Materi- BEKIC, L. 2006, Blizna kod Jakopov- of radiocarbon dating by stati- Požeške kotline. - Opuscula ar- alien zur römisch germanischen ca (Varaždin) - višeslojno na- stical analysis. - V: The Bible and chaeologica 26, 111-131. Keramik 10, Bonn. selje. - V: L. Bekič (ur.), Zaštitna Radiocarbon Dating: Archaeo- DJURIC, B. 1999, Poročilo o arheolo- FULLÄR, Z. 2008, Az urnamezos kul- arheologija u okolici Varaždina. logy, Text and Science, Equinox, ških raziskavah na najdišču Pod tura települese Nagyrecse- Arheološka istraživanja na au- London, 57-64. Kotom-sever. - Ljubljana (neo- Baräka-dülöben. - Zalai Müze- tocesti Zagreb-Goričan i njezi- BRUKNER, O. 1981, Rimska keramika bjavljeno poročilo). um 17, Zalaegerszeg, 79-92. nim prilaznim cestama, Zagreb, u jugoslavenskom delu provin- FUSEK, G. 1991, Včasnoslovanske 91-179. cije Dolnje Panonije. - Disser- sfdlisko v Nitre na Mikovom dvo- tationes et monographiae 24, re. - Slovenska archeologia Beograd. 39/1-2, Bratislava, 289-330. Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom-sevei pii Kiogu 276 -. 1994, Slovensko vo včasnoslo- GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2001, HORVÄTH, L. 1994, Adatok Delnyu- KAVUR, B. 2007, Middle to Late Bron- vanskom obdobL - Archaeolo- Prazgodovinske najdbe z avto- gat-Dunäntül kesöbronzkoränak ze Age in Eastern Slovenia. The gica Slovaca Monographiae 3, cestnega odseka Murska Sobo- törtenetehez. - Zalai Müzeum 5, Highways to Archaeological Nitra. ta-Nova tabla. - Arheološki ve- Zalaegerszeg, 219-235. Knowledge. - V: G. Tiefengra- GABROVEC, S. 1994, Stična I. Nasel- stnik 52, 107-116. HORVAT-ŠAVEL, I. 1989, Bronasto- ber (ur.), Studien zur Mittel- und binska izkopavanja. Siedlun- -. 2002, Oblike in kronologija zgo- dobna naselbina Oloris pri Dol- Spätbronzezeit am Rande der gsausgrabungen. - Katalogi in dnjesrednjeveške lončenine na njem Lakošu. - Arheološki ve- Südostalpen, Universitätsforsc- monografije 28, Ljubljana. Novi tabli pri Murski Soboti. - V: stnik 39-40, 127-145. hungen zur Prähistorischen Ar- GÖLLER, B. 1995, Zwei urnenfelder- M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani: ILON, G. 2004a, Vorzeitliche Bestat- chäologie 148, 51-65. zeitliche Siedlungsgruben von zgodnjesrednjeveška lončenina tungen auf den archäologischen KERLEY, E. R. 1965, The microsco- Hafernbach, Flur Gänsbichl, VB na obrobju vzhodnih Alp, Lju- Ausgrabungen vom letzten Ja- pic determination of age in hu- St. Pölten, Niederosterreich. - bljana, 46-62. hrzehnt im Komitat Vas. - Osko- man bone. - American Journal Fundberichte aus Österreich 34, GUŠTIN, M., R. CUNJA in K. K. PREDOV- ros Kutatok III. Halottkultu- of Physical Anthropology 23 (2), 273-292. NIK 1993, Podbočje/Stari grad. sz es temetkezes, Szombathely, 149-163. GRÜNEWALD, M. 1983, Die Funde aus - Brežice. 211-242. KERLEY, E. R. in D. H. UBELAKER 1978, dem Schutthügel des Legion- GUŠTIN, M. in A. TOMAŽ 2008, Zatak, -. 2004b, Szombathely ösko- Revisions in the microscopic slagers von Carnuntum. - Der pustota pri Lendavi. - V: L. Be- ri települestörtenek vazlata. method of estimating age at Römische Limes in Österreich kič in M. Guštin (ur.), Srednji vek: - Szombathely. death in human cortical bone. 32, Wien. arheološke raziskave med Ja- ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna - American Journal of Physical GUŠTIN, M. 1977, Relativna kronolo- dranskim morjem in Panonsko grobišča. Grobne celote iz De- Anthropology 49, 545-546. gija grobov »Mokronoške skupi- nižino, Ljubljana, 95-102. želnega muzeja Joanneuma v KERMAN, B. 2002a, Staroslovanska ne«. - V: M. Guštin (ur.), Keltske GUTJAHR, C. in G. TIEFENGRABER Gradcu I. - Katalogi in mono- naselbina Kotare-Baza pri Mur- študije, Brežice, 67-104. 2003, Die mittelalterliche Motte grafije 32, Ljubljana. ski Soboti. - V: M. Guštin (ur.), -. 1984, Die Kelten in Jugoslawien. Alt-Hollenegg: Eine abgekom- JEVREMOV, B. 1977, Ptuj, Rabelčja Zgodnji Slovani: zgodnjesre- - Jahrbuch des Römisch Germa- mene Burganlage bei Deutsc- vas. - Varstvo spomenkov 21, dnjeveška lončenina na obrobju nisches Zentralmuseum 31, Ma- hlandsberg, Steiermark. - Be- 247-251. vzhodnih Alp, Ljubljana, 17-26. inz, 305-363. iträge zur Mittelarchäologie in -. 1988-89, Grobovi z začetka -. 2002b, Neznano Prekmurje. Za- -. 1991, Posočje. Posočje in der Österreich 4, Wien. kulture žarnih grobišč iz Ptu- pisi preteklosti krajine iz zraka. jüngeren Eisenzeit. - Katalogi in HAMPL, F., H. KERCHLER in Z. BEN- ja. - Arheološki vestnik 39-40, - Murska Sobota. monografije 27, Ljubljana. KOVSKY-PIVOVAROVA 1981, Das 171-180. -. 2003a, Kotare pri Murski Soboti. -. 2001, Kronologija. - V: B. Križ, mittelbronzezeitliche Gräberfeld JILG, E. 2007, Young Bronze Age Finds - V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod Kelti v Novem mestu: katalog von Pitten in Niederösterreich. from Lödersdorf near Feldbach, vašimi nogami. Arheologija na razstave, 31-38. - Mitteilungen der Prähistori- Eastern Styria. - V: G. Tiefengra- avtocestah Slovenije. Vodnik po -. 2003, Nova tabla pri Murski So- schen Kommission der Österre- ber (ur.), Studien zur Mittel- und najdiščih, Ljubljana, 160-162. boti. - V: D. Prešeren (ur.), Ze- chischen Akademie der Wissen- Spätbronzezeit am Rande der -. 2003b, Keltska hiša. - V: D. Pre- mlja pod vašimi nogami. Arhe- schaften XIX/XX, Wien. Südostalpen, Universitätsforsc- šeren (ur.), Zemlja pod vašimi ologija na avtocestah Slovenije. HEYMANS, H. 2007, Die Mittel- und hungen zur Prähistorischen Ar- nogami. Arheologija na avtoce- Vodnikpo najdiščih, Ljubljana, Spätbronzezeit im Gleinztal. - V: chäologie 148, 117-123. stah Slovenije. Vodnik po najdi- 199-200. G. Tiefengraber (ur.), Studien zur KAPPEL, I. 1969, Die Graphitton- ščih, Ljubljana, 61-64. -. 2004, Steklene posode z Nove Mittel- und Spätbronzezeit am keramik von Manching. - Die -. 2003c, Pod Kotom-sever. - V: D. table pri Murski Soboti. - V: I. Rande der Südostalpen. Univer- Ausgrabungen in Manching 2, Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi Lazar. (ur.), Drobci rimskega ste- sitätsforschungen zur Prähisto- Stuttgart. nogami. Arheologija na avtoce- kla, Annales Mediterranea, Ko- rischen Archäologie 148, Bonn, KARAVANIC, S. 2007, Middle to Late stah Slovenije. Vodnik po najdi- per, 71-78. 143-162. Bronze Age in Northern Croatia. ščih, Ljubljana, 213-215. -. 2005, Starejša bronasta doba v -. 2008, Frührömerzeitliche Gru- - V: G. Tiefengraber (ur.), Stu- -. 2003d, Grofovsko 2. - V: D. Pre- Prekmurju. Horizont pramena- ben auf dem Frauenberg bei Le- dien zur Mittel- und Spätbron- šeren (ur.), Zemlja pod vašimi ste (litzen) lončenine. - Zbornik ibniz. - Schild von Steier 21, zezeit am Rande der Südostal- nogami. Arheologija na avtoce- soboškega muzeja 8, 85-98. 143-193. pen. Universitätsforschungen stah Slovenije. Vodnik po najdi- -. 2006, Between the Slavs and the HILLSON, S. 1992, Mammal Bones zur prähistorischen Archäologie ščih, Ljubljana, 146-147. Madyars. - Zalai Müzeum 15, and Teeth: An Introductory Gui- 148, 37-49. -. 2005, Staroslovanska jama z Zalaegerszeg, 249-257. de to Methods of Identification. KARAVANIC, S., M. MIHALJEVIC in H. najdišča Grofovsko 2 pri Mur- -. 2008, Slovansko skeletno grobi- - London. KALAFATIC 2002, Naselje Mačk- ski Soboti. - Zbornik soboškega šče na ledini Nova tabla pri Mur- HINKER, C. 2006, Flavia Solva vor der ovec - Crišnjevi kao prilog po- muzeja 8, 117-135. ski Soboti. - V: M. Guštin (ur.), Stadtrechtsverleihung. Befun- zanavanju početka kulture polja Srednji vek: arheološke razi- de und Funde aus insula XL. - sa žarama u slavonskoj posavini. skave med Jadranskim morjem Schild von Steier Beiheft 3, Graz. - Prilozi Instituta Arheologije u in Panonsko nižino, Ljubljana, HORVAT, J. 1990, Nauportus (Vrhni- Zagrebu 19, 47-62. 53-57. ka). - Dela SAZU I. razreda 33, Ljubljana. Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom-sevei pii Kiogu 277 -. 2008a, Zgodnjeslovanske najd- KRAJŠEK, J. in P. STERGAR 2008, Ke- MARÄZ, B. 1979, Pecs-Jakabhegy. NOVŠAK, M. 2002, Zgodnjesrednje- be z najdišča Pod Kotom-sever ramika s svetiščnega območja v Elözetes jelentes az 1976-77. Evi veške najdbe z najdišča Grofo- pri Krogu. - V: M. Guštin (ur.), Podkraju pri Hrastniku. - Arheo- äsatäsokröl. - Archaeologiai Er- vsko pri Murski Soboti. - V: M. Srednji vek: arheološke razi- loški vestnik59, 245-277. testö 106, 78-93. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani: skave med Jadranskim morjem KREKOVIČ, E. 1998, Römische kera- -. 1987, Kesöbronzkori magasla- zgodnjesrednjeveška lončenina in Panonsko nižino, Ljubljana, mik aus Gerulata. - Studia ar- ti települes Pecs-Jakabhegyen. na obrobju vzhodnih Alp, Lju- 47-48. chaeologica et mediaevalia 4, - Janus Pannonius Muzeum Ev- bljana, 27-32. -. 2008b, Rakičanske Muzge - Bratislava. könyve 30-31, 39-64. -. 2003, Grofovsko pri Murski So- nova rimska vila v Prekmurju. - KRIŽ, B. 2006, Novo mesto VI. - Car- MARINČIČ, A. et al. 1999, Mala flo- boti. - V: D. Prešeren (ur.), Ze- Arheološki vestnik 59, 279-290. niola archaeologica 6, Novo ra Slovenije, Ključ za dolo- mlja pod vašimi nogami. Arhe- -. 2008c, Srednjeveška lončenina z mesto. čanje praprotnic in semenk. ologija na avtocestah Slovenije. najdišča Gornje njive 2 pri Len- KVASSAY, J. 2005, Ärpäd-kori tele- - Ljubljana. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, davi. - V: M. Guštin (ur.), Srednji pülesnyomok Letenye videken: MARKOVIC, Z. 2003, O genezi i poče- 144-145. vek: arheološke raziskave med Az M7 es M70 autöpalyäk nyom- cima licenskokeramičke kultu- -. 2006, Trnava. - AAS 2, Jadranskim morjem in Panonsko vonaläk 2003-ban vegzett regi- re u sjevernoj Hrvatskoj. - Opu- Ljubljana. nižino, Ljubljana, 79-88. szeti kutatäsok eredmenyei. Är- scula Archaeologica 27, Zagreb, NOVŠAK, M. in G. TICA 1998, Trnava -. 2009, Celtic warrior's grave from pädian Age settlement-remains 117-150. and Šmatevž. Newly Discovered the site of Pod Kotom-north in the surroundings of Letenye: MARTINEC, M. 2003, Brončanodob- Pre-Roman Settlements in the near Murska Sobota. - V: G. Tie- Result of the archaeological su- na naseobinska jama s lokaliteta Lower Savinja Valley (Slovenia). fengraber, B. Kavur in A. Gaspa- rvey of 2003 along the motor- Grabrovac. - Opuscula archaeo- - Alba Regia 27, 25-38. ri (ur.), Keltske študije II, Studies ways M7 and M70. - Zalai Muze- logica 26, Zagreb, 275-313. OŽANIC, I. 1998, »Gradina Osječenica in Celtic Archaeology: papers in um 14, Zalaegerszeg, 245-261. MEDUNA, J. 1980, Die latenzeitlichen - antičko razdoblje«. - Opuscu- honour of Mitja Guštin. Proto- LEJARS, T. 1994, Gournay III: les fo- Siedlungen und Gräberfelder in la archaeologica 22, 27-80. histoire europeenne 11, Monta- urreaux d'epee: le sanctuai- Mähren. - Fontes Archaeologiae PAHIČ, S. 1960-61, Rimske gomile v gnac, 283-298. re de Gournay-sur-Aronde et Moravicae XI, Brno. Prekmurju. - Arheološki vestnik -. 2011, Kotare-Baza pri Murski l'armement des Celtes de La MIKL, I. 1964-65, K topografiji rim- 11-12, 88-146. Soboti I, II. - AAS 17, Ljubljana. T'ne moyenne. - Archeologie ske mestne četrti na današnjem -. 1966, Keltske najdbe v Podrav- KERN, A. 1996, Spätlatenezeitliche aujourd'hui, Paris. Zgornjem Bregu v Ptuju. - Arhe- ju. - Arheološki vestnik 17, Funde von Oberleiserberg, MG LOCHNER, M. 1994, Späte Bronzezeit, ološki vestnik 15-16, 265-282. 271-319. Ernstbrunn, Niederösterreich. - Urnenfelderzeit. - V: J.-W. Ne- NATEK, K. 1991, Naravne geografske -. 1968, Maribor v prazgodovini. V: J. von Erzsebet et al. (ur.), Die ugebauer, Bronzezeit in Ostö- značilnosti Prekmurja. - V: Ar- - Časopis za zgodovino in naro- Kelten in der Alpen und an der sterreich. Wissenschaftliche heološka topografija Slovenije; dopisje 4, 9-63. Donau, Archaeolingua 11, Bu- Schriftenreihe Niederösterreich, topografsko področje XX (Prek- PALÄTOVÄ, H. in M. SALAŠ 2002, Bron- dapest, Wien, 387-393. St. Pölten - Wien, 194-224. murje), Ljubljana, 9-11. zezeitliche Gefässdepotfunde in KLEPPINGER, L. L. 2006, Fundamen- LOŽNJAK, D. 2003, Grobovi virovitič- NEUGEBAUER, C. in J.-W. NEUGEBAUER Mähren und benachbarten Ge- tals of Forensic Anthropology. - ke grupe iz Vočina. - Prilozi In- 1997, Franzhausen. Das Früh- bieten. - Pravek 9, Brno. New Jersey. stituta Arheologije u Zagrebu bronzezeitliche Gräberfeld I. Teil PARMA, D. 2004, Nekolik novych KNEZ, T. 1977, Keltski grobovi iz Roj 20, 33-46. 1: Materialvorlage. - Fundberi- žarovych pohrebišt' mladšf doby pri Moravčah. - V: M. Guštin MAJNARICPANDŽIC, N. 1977, Prilog chte aus Österreich/Materialheft bronzove. - Pravek 14, 237-285. (ur.), Keltske študije, Brežice, problematici licenske keramike A 5/1, 2, Wien. PATEK, E. 1958, A Tököli koravaskori 105-125. u sjevernoj Jugoslaviji. - Arheo- NEUGEBAUER, J.-W. 1980, Fundma- urnatemetö. - Budapest regi- -. 1992, Novo mesto II. - Carniola loški vestnik 27, 68-96. terialien aus der ältesten Stufe segei XVIII, 385-424. archaeologica 2, Novo mesto. -. 1988, Prilog poznavanju kasnog der Hügelgräberbronzezeit aus PAVIŠIC, I. 1991, Prapovijesno na- KOLDA, J. 1936, Srovnävac^ anatomie brončanog doba u sjeverozapa- dem Raume von Mannersdorf lazište Mali Zagreb u Špišič Bu- zviart domacich se zretelem k dnoj Hrvatskoj. - Arheološki ra- am Leithagebirge, Niederöster- kovici - prilog poznavanju viro- anatomii človeka. - Brno. dovi i rasprave 11, 9-27. reich. - Fundberichte aus Öster- vitičke grupe. - Prilozi instituta KOVÄCS, T. 1997, Das Grab von Men- -. 1994, Novi kasnobrončano- reich 19, 157-201. arheologije u Zagrebu 8, 5-15. föcsanak. Ein Beitrag zu tran- dobni grobovi iz Drljanovca kod -. 1994, Bronzezeit in Ostösterre- PAVLOVIČ, D. 2008, Prazgodovin- sdanubischen Denkmälern Nove Rače. - Bjelovarski zbornik ich. Wissenschaftliche Schrifte- ski piraunos z Nove table pri der Vorhügelgräberzeit. - V: C. 4-5, 43-56. nreihe Niederösterreich. - St. Murski Soboti. - Annales 18, 2, Becker, M.-L. Dunkelman, C. Me- -. 1996, Eine Beispiele der Pölten-Wien. 479-488. tzner-Nebelsick, H. Petr-Röcher, spätlatenezeitlichen Siedlungen NICKEL, R., A. SCHUMMER, E. SEIFERLE, PERKO, D. in M. OROŽEN ADAMIČ 1998, M. Roeder in B. Teržan (ur.), in Nordkroatien und ihre Bezie- J. FREWEIN, H. WILKENS in K. H. Slovenija. Pokrajine in ljudje. Xpövoq. Beiträge zur Prähisto- hung zu den Zentren der frühen WILLE 1986, The Anatomy of Do- - Ljubljana. rischen Archäologie zwischen Romanisation. - Arheološki ve- mestic Animals, Vol. 1. The Lo- PIRKMAJER, D. 1991, Kelti na Celj- Nord- und Südosteuropa. Fest- stnik 47, 257-265. comotor System of the Domestic skem. Arheološka razstava schriftfür Bernhard Hänsel. In- Mammals. - Hamburg, Berlin. Pokrajinskega muzeja Celje. ternationale Archäologie. Studia - Celje. honoria 1, 297-301. Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom-sever pri Krogu 278 PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika SEEHAUSER, H. 2007, Ein Haus der In- -. 2002, Zgodnjesrednjeveški -. 2007, Zum Stand der Erforsc- emonskih nekropol. - Disserta- sula XLIII von Flavia Solva. Funde objekt z najdišča Pod Kotom-jug hung der Mittel- und Spätbron- tiones et monographiae 20. und Befunde aus den Räumen A, pri Krogu. - V: M. Guštin (ur.), zezeit in der Steiermark. - V: G. PREDOVNIK, K. 2003, Trdnjava Kosta- B, C1 und C2. - Schild von Steier Zgodnji Slovani: zgodnjesre- Tiefengraber (ur.), Studien zur njevica na Starem trgu nad Pod- 20, 109-190. dnjeveška lončenina na obrobju Mittel- und Spätbronzezeit am bočjem. - Archaeologia histori- STRMČNIK GULIČ, M. 1988-89, Brona- vzhodnih Alp, Ljubljana, 11-16. Rande der Südostalpen, Uni- ca Slovenica 4, Ljubljana. stodobni naselitveni kompleks v -. 2005, Najdišče Za Raščico pri versitätsforschungen zur prä- RAJŠP, V. in A. SERŠE 2001, Slovenija Rabelčji vasi na Ptuju. - Arheo- Krogu - naselbina kulture So- historischen Archäologie 148, na vojaškem zemljevidu 1763- loški vestnik 39-40, 147-170. mogyvär-Vinkovci. - Zbornik 67-113. 1787, zv. 7. - Ljubljana. -. 1993, Skrb za izročilo preteklo- soboškega muzeja 8, 39-82. -. 2009, Befestigte mittel- und SALZANI, L. 1996, La necropoli galli- sti. - V: Ptujski arheološki zbor- -. 2008, Slovansko grobišče Po- spätlatenezeitliche Flachlandsi- ca e romana di S. Maria di Zevio nik, Ptuj, 481-504. pava II pri Lipovcih. - V: M. Gu- edlungen im Südostalpenraum. (Verona). - Documenti di arche- -. 2001a, Nova podoba prazgodo- štin (ur.), Srednji vek: arheološke - V: G. Tiefengraber, B. Kavur in ologia 9, Mantova. vinske poselitve na zahodnem raziskave med Jadranskim mor- A. Gaspari (ur.), Keltske študije II, -. 1998, La necropoli gallica di Ca- obrobju Dravskega polja. - Ar- jem in Panonsko nižino, Ljublja- Studies in Celtic Archaeology Pa- salandri a Isola Rizza (Veona). heološki vestnik 52, 117-130. na, 65-70. pers in honour of Mitja Guštin. - Documenti di archeologia 14, -. 2001b, Rogoza. Občina Hoče- -. 2009, Pod Kotom-jug pri Krogu Protohistoire europeenne 11, Mantova. Slivnica, letno poročilo 1999, I, II. - AAS 7, Ljubljana. Montagnac, 170-281. SANKOVIČ, S. 2008, Najdišče Pri Muri Zavod za varstvo naravne in kul- ŠAVEL, I. in B. KERMAN 2008, Gornje TODOROVIC, J. 1972, Praistorijska Ka- blizu Lendave-srednjeveški turne dediščine Maribor, Mari- njive pri Dolgi vasi I, II. - AAS 6, raburma I. - Beograd. Ivankovci. - V: L. Bekič in M. Gu- bor, 156-200. Ljubljana. TOMANIČJEVREMOV, M. in M. GUŠTIN štin (ur.), Srednji vek: arheološke STRUSKA, J. 1903, Lehrbuch der Ana- ŠIMEK, M. 1975, Licenska keramika 1996, Keltska lončarska peč s raziskave med Jadranskim mor- tomie der Haustiere. - Wien, u Gradskom muzeju Varaždin. - Spodnje Hajdine pri Ptuju. - Ar- jem in Panonsko nižino, Ljublja- Leipzig. Godišnjak Gradskog muzeja Va- heološki vestnik 47, 267-278. na, 89-94. STUIVER, M. in H. A. POLACH 1977, Di- raždin 5, 13-24. TOMAŽ, A. 2010, Gomile pri Lenartu -. 2009, Zgodnjebronastodobne scussion: reporting of 14C data. - ŠTULAR, B. 2007, Lonci v opremi vi- v Slovenskih goricah. - AAS 11, najdbe. - V: I. Šavel in B. Ker- Radiocarbon 19 (3), 355-363. sokosrednjeveške kuhinje s ka- Ljubljana. man, Pod Kotom-jug pri Krogu I, STUIVER, M. in P. J. REIMER 1986, A mniškega Malega gradu. - Arhe- TOMAŽIČ, S. in S. OLIC 2009, Šiman pri AAS 7, Ljubljana, 139-147. computer program for radiocar- ološki vestnik 58, 375-404. Gotovljah. - AAS 9, Ljubljana. SCHAMBERGER, E. 2007, Die Bron- bon age calibration. - Radio- -. 2009, Mali grad - visokosre- TORMA, I. 1972, Eine Siedlung der zezeitlichen Siedlungsreste aus carbon 28, 1022-1030. dnjeveški grad v Kamniku. - Kisapostag-Kultur in Balaton- Vorwald bei Wald am Schober- SZÄRAZ, C. 2006, Kesö bronzkori Opera Instituti Archaeologici györök (A kisapostagi kultura pass, STMK. - V: G. Tiefengra- femleletek Muraszemenye-Ali- Sloveniae 15, Ljubljana, 97-143. Balatongyörökön). - A Veszprem ber (ur.), Studien zur Mittel- und gväri-mezö lelöhelyröl. - Za- TERŽAN, B. 1999, An Outline of the megyei muzeum közlemenye Spätbronzezeit am Rande der lai Müzeum 15, Zalaegerszeg, Urnfield Culture Period in Slo- 11, 15-39. Südostalpen, Universitätsforsc- 171-187. venia. - Arheološki vestnik 50, TUŠEK, I. 2001, V. mitrej na Ptuju. - hungen zur Prähistorischen Ar- -. 2008, Kesö bronzkori urnasfrok 97-143. V: Archaeologia Poetovionensis chäologie 148, Bonn, 235-326. Galambok-Härsas-erdö lelöhe- -. 2010, Diskusijski prispevek o 2, 191-211. SCHMID, E. 1972, Atlas of Animal Bo- lyen. - Zalai Müzeum 17, Zalae- srednji bronasti dobi v Prekmur- -. 2002, Poznorimska in zgodnje- nes. For Prehistorians, Archaeo- gerszeg, 65-78. ju. - Zbornik soboškega muzeja srednjeveška lončenina z naj- logists and Quaternary Geologi- SZATHMÄRI, I. 1983, Kisapostager 15, 151-171. dišča Pod Kotom-cesta. - V: M. sts. - Amsterdam, New York. Gräber im bronzezeitlichen Grä- TIEFENGRABER, G. 2001, Vorbericht Guštin (ur.), Zgodnji Slovani: SCHMIDT, C. W. in S. A. SYMES (ur.) berfeld von Dunaujväros. - Alba über die Ausgrabungen 1999 zgodnjesrednjeveška lončenina 2008, The Analysis of Buried Hu- Regia XX, 7-36. und 2000 in Murska Sobota/ na obrobju vzhodnih Alp, Lju- man Remains. - London. SZILAS, G. 2002, Die Freilegung eined Nova tabla unter besonderer bljana, 36-45. SCHRETTLE, B. in S. TSIRONI 2007, Die bronzezeitlichen Brunnens spe- Berücksichtigung der spätbron- -. 2003, Pod Kotom-cesta. - V: D. Mittelbronzezeitliche Siedlung ziellen Typs in Dunakezi. - Bu- ze- und eisenzeitlichen Funde. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi im Bereich der Villa Rustica von dapest Regisegei 36, 291-303. - V: A. Lippert (ur.), Die Drau-, nogami. Arheologija na avtoce- Retznei bei Leibnitz. - V: G. Ti- SZÖKE, B. M. 1992, 7. es 9. szäzadi Mur- und Raab- Region im 1. stah Slovenije. Vodnik po najdi- efengraber (ur.), Studien zur települesmaradvänyok Nagyka- vorchristlichen Jahrtausend, ščih, Ljubljana, 208-210. Mittel- und Spätbronzezeit am nizsän. - Zalai Müzeum 4, Zala- Universitätsforschungen zur TUŠEK, I. in B. KAVUR 2011, Ivankovci Rande der Südostalpen, Univer- egerszeg, 129-167. Prähistorischen Archäologie 78, (Ivänköc) pri Lendavi. - AAS 15, sitätsforschungen zur Prähisto- ŠAVEL, I. 1991, Arheološka topo- Bonn, 77-101. Ljubljana. rischen Archäologie 148, Bonn, grafija Slovenije, topograf- -. 2006, Neo-und Eneolitische UBELAKER, D. H. 1999, Human Ske- 125-141. sko področje XX (Prekmurje). Funde aus Nova tabla bei Mur- letal Remains: Excavati- - Ljubljana. ska Sobota. - V: A. Tomaž (ur.), on, Analysis, Interpretation. -. 1994, Prazgodovinske naselbine Od Sopota do Lengyela, Koper, - Washington. vPomurju. - Murska Sobota. 99-102. Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom-sevei pii Kiogu 279 VERBIČ, T. 2001, Geološka spremljava Spletni viii arheoloških izkopavanj na naj- dišču Kotare-Baza. - Ljubljana Atlas florae Europaeae, dostopno na (neobjavljeno poročilo). www.fmnh.helsinki.fi/english/ VIČIČ, B. 1993, Zgodnjerimsko naselje botany/afe/ (25.5.2008). pod Grajskim gričem v Ljubljani. Fakulteta za arhitekturo, dostopno Gornji trg 15. - Arheološki ve- na http://predmet.arh.uni-lj.si stnik 44, 153-178. (29.5.2008). VIDRIH PERKO, V. 1997, The Roman Scottish Crop Research Institute, tile factory at Vransko near Cele- ASIS (Arable Seed Identificati- ia (Noricum). Part two: Ceramic on System) (2005-2008), dosto- finds. - V: Rei Cretariae Roma- pno na http://asis.scri.ac.uk/, nae Favtorum 35, 165-172. (30.5.2008). VIDRIH PREKO, V. 2006, Keramič- www.dees.dri.edu/Facilities/archa- no gradivo. - V: I. Lazar, Ilovica eobotany.htm (22.5. 2008). pri Vranskem, AAS 1, Ljubljana, 86-247. VINSKI GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hr- vatskoj. - Monografije 1, Zadar. VOKOLEK, V. 2003, Gräberfelder der Lausitzer Kultur in Ostböhmen I, II. - Fontes Archaeologici Pra- genses 27, Praga. VON DEN DRIESCH, A. 1976, A Guide to the Measurement of Animal Bo- nes from Archaeological Sites. - Massachussets. VRDOLJAK, S. 1994, Tipološka klasifi- kacija kasnobrončanodobne ke- ramike iz naselja Kalnik-Igrišče (ZS Hrvatska). - Opuscula archa- eologica 18, 7-81. WEDENIG, R., C. EIBNER, H. PREßLIN- GER in B. HERBERT 1991, Ar- chäologische Begehungen und Untersuchungen beim Bau derPyhrn-Autobahn über den Schober-Paß in der Steiermark. - Fundberichte aus Österreich 30, 201-228. ZAHAR, L. 1974, K chronologickemu postaveniu pošiev mečov s eso- vitou svoskou üstia. - Zborn^k Filozofickej fakulty univerzity Komenskeho 25, 63-94. ZELKO, I. 1982, Historična topografi- ja Slovenije I - Prekmurje do leta 1500. - Murska Sobota. ZOHARY, D. in M. HOPF 2000, Dome- stication of plants in the Old World. - New York. ŽERJAL, T. 2005, Sigilata s Školaric pri Spodnjih Škofijah. Trgovina s si- gilatnim posodjem v severni Istri v 1. in 2. stoletju. - Arheološki vestnik 56, 263-292. Arheologija na avtocestah Slovenije 3od Kotom-sevei pii Kiogu 280 Indeks stratigrafskih enot stran stran stran stran plasti SE 457 64 SE 65 77 SE 493 84 SE 1 58 SE 459 64 SE 69 77 SE 495 85 SE 2 58 SE 461 64 SE 73 78 SE 497 85 SE 3 59 SE 463 64 SE 71 78 SE 499 85 SE 4 59 SE 465 64 SE 77 78 SE 503 85 SE 5 59 SE 79 78 SE 509 85 SE 6 59 okrogel objekt (ograda) SE 81 78 SE 511 86 SE 7 59 SE 45 65 SE 83 79 SE 515 84 SE 8 59 SE 47 65 SE 85 79 SE 517 75 SE 9 59 SE 49 65 SE 87 81 SE 519 76 SE 10 59 SE 51 65 SE 89 81 SE 535 76 SE 11 59 SE 53 66 SE 91 81 SE 537 74 SE 12 59 SE 55 65 SE 95 81 SE 551 74 SE 29 59 SE 187 68 SE 103 87 SE 553 75 SE 41 59 SE 337 66 SE 125 80 SE 555 86 SE 75 60 SE 333 67 SE 147 79 SE 567 86 SE 101 60 SE 335 67 SE 151 80 SE 587 87 SE 393 60 SE 345 67 SE 153 80 SE 589 87 SE 405 60 SE 239 87 SE 591 87 pozna bronasta doba SE 265 83 SE 599 86 zgodnja bronasta doba SE 267 83 SE 601 86 SE 111 61 hiša 1 SE 269 83 SE 611 87 SE 431 69 SE 275 84 SE 657 82 srednja bronasta doba SE 433 68 SE 277 84 SE 659 82 SE 435 68 SE 279 72 SE 661 82 hiša 1 SE 437 68 SE 281 80 SE 663 82 SE 409 62 SE 467 69 SE 285 72 SE 665 82 SE 411 62 SE 287 80 SE 669 83 SE 413 61 hiša 2 SE 289 79 SE 671 75 SE 415 61 SE 371 69 SE 291 72 SE 673 75 SE 417 61 SE 521 69 SE 293 73 SE 419 62 SE 525 70 SE 295 81 poznolatensko in rimsko SE 423 62 SE 529 70 SE 301 79 obdobje SE 425 61 SE 531 70 SE 303 80 SE 217 88 SE 427 62 SE 361 73 SE 241 89 SE 471 62 hiša 3 SE 365 75 SE 351 89 SE 347 71 SE 367 82 SE 355 89 hiša 2 SE 373 70 SE 383 73 SE 399 90 SE 439 63 SE 375 70 SE 385 74 SE 683 89 SE 441 63 SE 377 70 SE 387 74 SE 443 63 SE 379 70 SE 389 88 hiša SE 447 63 SE 381 71 SE 473 74 SE 221 90 SE 453 63 SE 541 71 SE 477 85 SE 223 90 SE 445 63 SE 543 71 SE 479 84 SE 225 91 SE 481 84 SE 623 91 hiša 3 hiša 4 SE 487 85 SE 451 64 SE 61 76 SE 489 84 del hiše? SE 455 64 SE 63 77 SE 491 84 SE 17 98 Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom-sever pri Krogu 281 stran stran stran stran SE 19 93 SE 581 102 SE 249 112 SE 539 119 SE 21 94 SE 603 102 SE 251 112 SE 545 119 SE 23 97 SE 253 112 SE 547 119 SE 25 98 neopredeljene strukture SE 255 112 SE 549 119 SE 31 101 SE 27 103 SE 259 113 SE 557 120 SE 109 94 SE 33 103 SE 261 112 SE 561 120 SE 217 92 SE 35 104 SE 263 113 SE 565 120 SE 219 99 SE 37 103 SE 271 113 SE 577 120 SE 227 92 SE 43 103 SE 273 113 SE 583 120 SE 231 96 SE 57 104 SE 283 114 SE 593 120 SE 233 94 SE 67 104 SE 305 114 SE 595 120 SE 235 94 SE 93 105 SE 311 114 SE 613 120 SE 307 91 SE 113 105 SE 319 114 SE 621 120 SE 309 94 SE 115 105 SE 321 115 SE 627 121 SE 313 99 SE 117 105 SE 323 115 SE 635 121 SE 315 99 SE 119 105 SE 325 114 SE 637 121 SE 353 95 SE 121 106 SE 327 115 SE 639 121 SE 563 100 SE 123 106 SE 329 115 SE 641 121 SE 569 95 SE 133 106 SE 331 116 SE 643 121 SE 571 95 SE 135 106 SE 339 116 SE 645 121 SE 573 96 SE 137 106 SE 341 116 SE 647 122 SE 575 97 SE 139 107 SE 343 115 SE 649 121 SE 585 100 SE 141 107 SE 349 116 SE 651 121 SE 605 98 SE 143 107 SE 357 117 SE 653 122 SE 607 98 SE 145 107 SE 359 117 SE 655 122 SE 609 98 SE 149 107 SE 363 117 SE 667 122 SE 625 97 SE 155 108 SE 369 117 SE 681 122 SE 631 95 SE 157 108 SE 391 117 SE 691 122 SE 633 95 SE 159 108 SE 395 117 SE 695 122 SE 675 92 SE 161 108 SE 397 117 SE 677 91 SE 163 108 SE 401 117 SE 679 92 SE 165 109 SE 403 117 SE 685 100 SE 167 109 SE 407 118 SE 687 96 SE 169 109 SE 421 118 SE 689 100 SE 171 109 SE 429 118 SE 693 96 SE 173 109 SE 449 118 SE 697 93 SE 175 109 SE 469 118 SE 699 93 SE 177 109 SE 475 118 SE 701 93 SE 179 110 SE 483 118 SE 703 101 SE 181 110 SE 485 118 SE 183 110 SE 501 118 srednji vek SE 185 110 SE 505 119 SE 597 101 SE 229 111 SE 507 119 SE 619 102 SE 237 111 SE 513 119 SE 243 111 SE 523 119 novi vek SE 245 111 SE 527 119 SE 579 102 SE 247 112 SE 533 119 Dodatek ta C ra E ■D Keramika Gradb mat. Ožgana glina ra o > > ■o C (0 U- prazg. obd. rim obd. mlaj. obd. mlaj. obd. n rvi 01 ■o > o +J (/1 d. št. i. št. d. št. | i št. d. št. | i. št. d. št. | i. št. d. št. i. št. 1 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 1 1,67 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 U 6,67 2 3,33 0 0 2 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 2 3,33 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 2 3,33 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 1 1,67 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 2 3,33 0 0 J 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 10 16,67 6 10 0 0 3 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 2 3,33 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 1 1,67 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 U 6,67 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 1 1,67 0 0 U A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 3 5 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 2 3,33 0 0 d. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 o 0 1 o o o o o o o o o o o o o o o niča Fe i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. Steklo Plastika d. št. i. št. d. št. i. št. Guma d. št. i. št. Cu d. št. I i. št. Žlindra d. št. i. št. d. št. i. št. Kost 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 4 6,67 3 5 0 0 1 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 1 1,67 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 7 11,67 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 6 10 5 8,33 0 0 0 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 D 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 2 3,33 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 4 6,67 3 5 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 7 11,67 2 3,33 0 0 0 J 3 2,5 25 3,33 0 0 0 0 2 6,67 1 3,33 0 0 0 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 1 1,67 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 1 1,67 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 3 5 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 4 6,67 2 3,33 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 7 11,67 0 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 4 6,67 5 8,33 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 2 3,33 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 4 6,67 1 1,67 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 3 5 2 3,33 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 2 3,33 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 5 8,33 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 3 5 1 1,67 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 4 6,67 2 3,33 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 0 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 5 8,33 1 1,67 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 2 3,33 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 4 6,67 3 5 0 0 0 H 3 2,5 25 3,33 0 0 0 0 2 6,67 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0000000000 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 1 1,67 00000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000001 1,67 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 0 0 2 3,34 000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 0 0 0 0 1 1,67 0000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 1 1,67 00000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 1 1,67 00000000000000 0 0 0 0 0 1 1,67 0000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 Keramika prazg. obd. d. št. i. št. rim. obd. d. št. i št. mlaj, obd. d. št. i. št. Gradb. mat. mlaj, obd. d. št. i. št. Ožgana glina d. št. i. št. d. št Pe p< 10 11 12 25 25 25 25 25 k,S 25 0 0 0 0 25 25 25 25 25 25 25 0 0 0 25 25 25 25 25 25 0 0 0 0 25 25 25 25 25 0 0 0 0 0 25 25 25 25 2,5 25 0 0 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,86 0 0 0 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 2,78 0 0 0 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 2,78 0 0 0 0 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 0 0 0 0 0 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 o o o o o o o o o o o o o o o o o 3,33 1,67 8,33 6,67 10 5,56 6,67 8,33 2,78 O O O 5 6,67 3,33 5 3,33 10 10 13,33 1,67 22,22 O O O O 5 11,67 10 8,33 10 O O O O O 3,33 1,67 O 3,33 1,67 O 1,86 O O O 1,67 1,67 3,33 O 1,67 3,33 8,33 O O O 5 3,33 1,67 1,67 3,33 8,33 O O O O 5 8,33 1,67 O 1,67 O O O O O 3,33 1,67 3,33 8,33 3,33 O O O O o o o o o o o o o o o o o o o o o 1,67 O O o o o o o o o o o o o o o o o o o 1,67 1,67 O O O p< «I (D H ta H S lk 15 16 17 18 H 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 9 15 3 5 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 3 5 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 2 3,33 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 6 10 1 1,67 0 0 0 E 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 6 10 3 5 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 6 10 2 3,33 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 It 6,67 1 1,67 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 2 3,33 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 D 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 2 3,33 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A 3 5 25 1,67 2 3,33 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 1 1,67 00000000000000 00000000000000000 0 0 0 1 1,67 000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 0 0 0^0 0 0 0 0 0 0 o 0 0 0 000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0000000000 0 0 0 1 1,67 000000000000 0 0 0 1 1,67 000000000000 rsj rsj rsj M rsj o M \£> Zbiralna - - =E cn -n m o o DO > - - =E cn -n m o o DO > - - =E cn -n m o o DO > - - =E cn -n m o o DO > - - I cn -n m enota UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ o o o o UJ UJ UJ UJ UJ UJ o o o UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ Vidljivost Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul o o o o U1 Ul Ul Ul rsj UJ o o o Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul U1 U1 U1 U1 U1 U1 U1 U1 Dol. vm rsj in rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 o o o o rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj Ul rsj U1 o o o rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 Standard 1,67 M CT) h-» CT» CT» M CT» h-» CT» M CT» M CT» M CT» M CT» M CT» M CT» M CT» M CT» o o o o M CT» M CT» h-» CT» M CT» UJ UJ UJ rsj Vj oo o o o CT CT M CT M CT» M CT» M CT m CT m CT m CT m CT m CT» m CT» m CT» M CT» M CT» M CT» M CT M CT» M CT» Faktor o O O O M o o o o o o o o o o o o o o M o o o m o o o o M rsj o o o o o o o o o o o o o o o o o. k< T3 S n 00 o o o O M o> o o o o o o o o o o o o o o M CT» o o o rsj Vj oo o o o o CT UJ UJ UJ o o o o o o o o o o o o o o o o k< o CT o. M M CT> o o o o M M CT» o o o o o o o o o o o o o o o o o o M M - ct» ->j o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. 3 o CT o. ?š n> DJ 3 š? DJ M rsj M rsj M o o o o o rsj M M rsj o o o o o o o o M o o o o o o rsj o o o o o o o o rsj U1 o o o o o o o. k< 3 1,67 UJ - UJ UJ M CT» UJ UJ UJ M o> o o o o o UJ UJ UJ M CT» M CT» UJ - UJ UJ o o o o o o o o uj "uj UJ o o o o o o UJ UJ UJ o o o o o o o o UJ "uj UJ s° UJ UJ o o o o o o k< o CT o. ■p- ct CT» ■p- CT» - CT» O O M M CT» O O o o o o o o o o rsj UJ UJ UJ ■p- CT» CT M M CT» O o rsj UJ - UJ UJ o o o o o o o o M M CT» M M CT» o o o o o o o o o o o o o o M M - CT» rsj UJ UJ UJ o o o o o o o o o o o o o o o o o o rsj UJ "uj UJ rsj UJ - UJ UJ o o o o o o o o o o o o o. k< 3 o CT d. cn DJ q. CT 3 DJ p+ o o O o o o O O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k k Ožgana glina o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o p. k TD (D o« o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k o* 0) o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k -n o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k n> o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o rsj UJ UJ ■p- o o o o o o o o o o o o o o o o M M CT» o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k k Kft p+ n> s o m o o o M o o o o o o o o o o o o o M O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k 0) 1,67 o o o M CT» o o o o o o o o o o o o o M CT» o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k ut h; š? QJ o o M M O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o M o o o o o o o o o o o o o o o o o. k cn c o o M CT» M CT» o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o M CT o o o o o o o o o o o o o o o o k 3 QJ o M O O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k o M - CT» o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k > o O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k o o O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k c o O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o p. k M< 5* D. o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k S o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k o ft P< «I re h ta h S 2h 25 26 27 A 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 2 3,33 0 0 0 0 1 1,67 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 A 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 2 3,3 It 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 5 8,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 6 10 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3,3 It 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 6 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 1 1,67 2 3,3 It 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 It 6,67 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 2 3,33 0 0 1 1,67 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 2 3,3 It 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 o 1 1,67 0 0 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 3 5 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 It 6,67 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 It 6,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 UJ rsj UJ M UJ o rsj \£> rsj oo Zbiralna O DO > - - =E cn -n m o o DO > - - I cn -n m o o DO > - - I o -n m o o DO > - - I cn -n m o o DO > - - I enota UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ o UJ UJ UJ Vidljivost U1 U1 U1 U1 U1 U1 U1 U1 U1 U1 U1 U1 U1 U1 U1 U1 U1 U1 Ul Ul Ul Ul Ul U1 U1 U1 U1 U1 U1 U1 U1 U1 rsj "in U1 U1 U1 U1 U1 U1 U1 U1 U1 o U1 U1 U1 Dol. vm rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj rsj U1 rsj U1 rsj rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 rsj U1 o rsj U1 rsj U1 rsj U1 Standard M M M M M M M M M M M M M M h-» M M M M M M M M M M M M M UJ M M M M M M Faktor Ol "bi "bi "bi "bi "bi "bi "bi "bi "bi OI Oi oi "bi "bi OI "bi OI OI "bi OI OI OI oi oi Oi "bi "bi "bi "bi "bi OI "uj UJ "bi OI oi oi Oi "bi OI OI OI "bi "bi "bi O o o o o o M o o o M o o o o o o M o o o o o o o o o M o M o o o o o o o o o o o o o o o o o. k< T3 S N 00 O o o o o o M "bi o o o M "bi o o o o o o M OI o o o o o o o o o h-» "bi o M OI o o o o o o o o o o o o o o o o k< o cr o. o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. 3 o ?š fl> DJ 3 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. S-* DJ UJ UJ M M UJ M o o M o U1 UJ rsj rsj M o o UJ M rsj M ■p- UJ o M M ■p- o o ->J rsj o M rsj rsj o UJ UJ ■p- rsj o o o M M o o. k< 3 iQ)t U1 U1 M "bi M "bi U1 M "bi o o M "bi o oo -UJ UJ U1 UJ UJ UJ UJ - UJ UJ M OI o o Ul M OI UJ - UJ UJ M OI oi OI Ul o M o> M OI OI OI o o M "bi UJ UJ UJ o UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ o U1 U1 oi OI UJ - UJ UJ o o o M "bi M OI o k< o cr o. 1 1,67 ■p- Oi s ■p- Ol Ol M M "bi M M s o o o o rsj uj uj uj rsj uj uj uj M M "bi U1 oo - uj uj M M "bi rsj uj uj uj rsj uj - uj uj M M "bi rsj uj uj uj o o M M OI rsj uj uj uj rsj uj UJ uj o o rsj uj uj uj uj Ul rsj uj "uj uj rsj uj - uj uj uj o o rsj uj "uj uj rsj uj uj uj rsj uj uj uj uj U1 uj U1 o o rsj uj UJ uj uj U1 rsj uj uj uj ■p- oi o> rsj uj uj uj uj rsj uj - uj uj rsj uj uj uj M M OI o o rsj uj uj uj rsj uj uj uj rsj uj uj uj o. k< 3 iQ)t o cr D. Gradb. mat. o o o o o o o o o o o o M M "bi o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k k< Ožgana glina M o M o o o o o o o o o M o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o p. k< TD (D 1,67 o M "bi o o o o o o o o o M OI o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k< o* Q) M o o o M o rsj o M o o o o M o o o o o o o o o o o o M o o o M o o o o o o rsj M o o o o M o o o. k 1,67 o o o M "bi o uj uj ■p- o M "bi o o o o M OI o o o o o o o o o o o o M OI o o o M OI o o o o o o uj uj ■p- M OI o o o o M OI o o k n> o o o o M "bi o o M M "bi o o o o M M "bi o o o o M M "bi o o o o o o M M OI o o o o o o rsj uj uj ■p- o o o o o o uj Ul o M o o M M OI o o o o o o o o M M "bi M OI M M OI o o M M OI o o o o o o M h-» OI o o o o o o o o o o o o o o o o o. k k Kft p+ fl> s o o o o o o o o o o M o o o o o M o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o rsj o o o o o o o o o. k 0) o o o o o o o o o M "bi o o o o o M OI o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o uj uj ■p- o o o o o o o o k l/i S-* QJ o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k k cn C 3 QJ o o o o M o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k o o o o M "bi o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k > o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k C o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k M< 5* D. o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k S o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o M o o M o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o M OI o o h-» OI o o o o o o o o o o o o o o o o o o k o ft 33 34 35 36 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 1 1,67 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 o 3 5 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 H 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 It 6,67 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 4 6,67 1 1,67 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 It 6,67 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 2 3,33 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 3 5 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 3 5 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 1 1,67 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 It 6,67 1 1,67 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 2 3,33 0 0 0 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 1 1,67 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 1 1,67 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 o 3 5 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 2 3,33 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 1 1,67 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 2 3,33 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 1 1,67 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 2 3,33 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 3 5 5 8,33 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 1 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 It 6,67 0 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 It 6,67 3 5 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 5 8,33 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 9 15 1 1,67 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 3 5 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 9 15 It 6,67 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 6 10 0 0 0 0 0 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 1 1,67 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 3 5 0 0 1 1,67 3 5 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 It 6,67 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 It 6,67 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 8 13,33 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 o 1 1,67 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 5 8,33 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3,34 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 2 3,34 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 2 3,34 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,67 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3,34 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ■p-M ■p- o uj \£> uj oo uj Zbiralna -n m o o DO > - - =E cn -n m o o DO > - - =E cn -n m o o do > - - =E cn -n m o o DO > - - =E o -n m o o DO > enota uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj uj Vidljivost Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Dol. vm rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul Standard M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M Faktor d Ol CTI cti "bi "bi OI "bi OI OI OI ->j "bi "bi OI OI OI ->j "bi OI "bi "bi OI "bi OI Ol "bi "bi OI OI OI "bi "bi OI OI "bi OI Ol "bi "bi "bi "bi "bi "bi "bi "bi "bi "bi M o o o o o o o o M M o o o o rsj o o o o o o m o o m o m o o o o o o o o m o o o o o o o o m o. k< t3 s n 00 1,67 o o o o o o o o M oi M oi o o o o uj uj uj o o o o o o h-» oi o o h-» oi o M -en o o o o o o o o M oi o o o o o o o o M oi k< o cr o. o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. h 3 o ?š fl> dj 3 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. S-* dj rsj uj uj o uj ■p- rsj o o rsj rsj Ul Ol uj rsj ■p- uj uj o o Ol Ul uj o ■p- ->j o uj uj o m Ol ->j ■p- rsj ■p- o. k< 3 iq)t 3r33 Ul Ul o Ul Ol Ol uj uj uj o o uj uj uj uj "uj uj 00 uj uj M o Ul uj uj uj OI OI Ul Ul o o h-» OI M OI M M OI Ul Ol o> M h-» OI M OI uj - uj uj uj uj uj M OI M o 00 uj uj Ul o OI OI M H» OI o Ul Ul o M OI M o M M OI OI OI uj uj uj OI OI k< o cr o. 2 3,33 rsj uj uj uj rsj uj uj uj o o o o rsj uj uj uj M M "bi rsj uj uj uj o o uj Ul o o uj Ul Ol m o Ul 00 "uj uj m m OI uj Ul m m s uj Ul m m OI m m OI o o rsj uj uj uj o o o o M M - Ol Ul 00 uj uj rsj uj uj uj Ul oo -uj uj rsj uj uj uj ■p- Ol OI ■p- Ol s rsj uj uj uj uj Ul o o rsj uj uj uj Ul 00 uj uj M "bi rsj uj uj uj o o o o rsj uj uj uj uj Ul M M oi uj Ul Ul 00 uj uj ■p- OI oi o. k< 3 iQ)t o cr D. Gradb. mat. o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k k< Ožgana glina o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o p. k< TD (D o« o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k< o* Q) M o o o o o o o o o M rsj o o o o M o o M M o o o o o o o o o o M o o o o o o o o o o M o o o o. k 1,67 o o o o o o o o o M oi uj uj ■p- o o o o h-» oi o o M oi h-» "bi o o o o o o o o o o M oi o o o o o o o o o o h-» "bi o o o k n> 1 1,67 o o M h-» cti o o o o M M "bi o o o o o o o o o o o o M M oi o o o o M oi o o o o o o o o M h-» oi o o o o o o o o o o o o o o o o o o rsj uj - uj ■p- o o o o o o o o M M oi o o o o o o M oi ->J o o M M oi o o o o o o o o o. k k Kft p+ fl> ^ o o rsj o o o o o o o o o o o o M o o M o M o o o o o o o o o o o o o o o M o o o rsj o o M o o M o. k 0) o uj uj ■p- o o o o o o o o o o o o M OI o o M "bi o M OI o o o o o o o o o o o o o o o M OI o o o uj uj ■p- o o h-» OI o o M OI k l/i S-* QJ o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k k cn C 3 QJ o o o o o o o o o M o o o o o o o o o o o o o o o o o o M o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k o o o o o o o o o M OI o o o o o o o o o o o o o o o o o o M OI o o o o o o o o o o o o o o o o o k > o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k C o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k M< 5* D. o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k S o M o o o o o o o o o o o o o o o o o o o M o o o M o o o o o M o o o o o o o o o o o o o o o. k 7Š o "bi o o o o o o o o o o o o o o o o o o o M OI o o o M OI o o o o o M OI o o o o o o o o o o o o o o k o G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 1 1,67 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 42 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 6 10 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 4 6,67 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 9 15 3 5 0 0 0 g D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 4 6,67 0 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 5 8,33 0 0 0 < F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 0 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 00000000000 ° I 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 2 3,33 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 1 1,67 0 0 0 43 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 2 3,33 0 0 0 ^ B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 1 1,67 0 0 0 jf C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 4 6,67 0 0 0 S D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 6 10 5 8,33 0 0 0 «. E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 * F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 m G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 6 10 4 6,67 0 0 0 H 3 5 25 1,67 00000000000 I 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 6 10 1 1,67 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 3 5 0 0 0 44 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 6 10 2 3,33 0 0 0 g B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 D 3 5 25 0 0 0 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 4 6,67 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 H 3 5 25 1,67 00000000000 I 3 5 25 1,67 0 0 0 0 4 6,67 2 3,33 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 4 6,67 0 0 0 0 0 45 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 0 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 7 11,67 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 1 1,67 0 0 0 D 3 5 25 1,67 00006 10 35000 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 1 1,67 1 1,67 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 00000000000 I 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 0 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 2 3,33 0 0 0 46 A 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 4 6,67 0 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 4 6,67 0 0 0 d. št. dejansko število i. št. interpretiranoštevilo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 2 3,34 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 5,01 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3,34 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Vidljivost Standard ooooooooooooooooomooooooooo 000000000000000007j,000000000 OOOOOOOMOOOOOOOrsJOO OOOOOOOCTI°OOOOOOujOO o o o o o o o o o o o o o o hO o o rsj O O ooomoooooo OOOcti°0000®cti ■p-OOMOOrsJMOUn.p- CT1 M UJ M CO Ol o^ O O o^ O O ~UJ CTl ° UJ CTl OOorsJhouirsJMUl o o ui ui o o o 00 UJ M 00 "uj "uj "bi "uj ooooooooooo ooooooooooo M M rsj O rsj rsj O O oooooooooooo oooooooooooo O *-"J O -P rsj cti uj "{Ji "UJ O hO O O o .p- o O "i/J O O o "(Ji O UI rsj rsj M ui .p- M 00 CTl "(Ti "UJ "O"I ->j uj ->j o o uj o ol ui o o ui o oooooomooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo M 000000"cti000000000000000000000000000000000000000 ooooooooooooooooomoooooooooooooooooooooooooooo M 000000000000000007j,0000000000000000000000000000 ooomooooooooooooomooooooomoooooooooooomooooooo m mm m OOOTjiOOOOOOOOOOOOOTJIOOOOOOOTJIOoooooooooooctiOOOOOOO o o o o o o o o o o o o o o OOOOOOOOOOOOOOOOOOrsJOOMMOOOOOOOOOOOOO O O O UJ o o oooooooooooo ooooooooooooooooooomoooooooomooomooooooooooooo m mm oooooooooooooooooootjiooooooootjioooctiooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooomooooooooooooooooo m ooooooooooooooooooooooooooootjiooooooooooooooooo Zbiralna enota Dol. vm Faktor J 3 5 25 O 0 0 0 51 A 4 5 25 1,25 0000452 2,5 000 B It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 1 1,25 0 0 0 C It 5 25 1,25 0 0 0 0 4 5 3 3,75 0 0 0 D It 5 25 1,25 0 0 0 0 5 6,25 4 5 0 0 0 E It 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 5 6,25 0 0 0 F It 5 25 1,25 00000000000 G It 5 25 1,25 0 0 0 0 2 2,5 2 2,5 0 0 0 H It 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 2 2,5 0 0 0 I It 5 25 1,25 00004500000 J 4 5 25 1,25 0 0 0 0 2 2,5 2 2,5 0 0 0 52 A 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 6 7,5 0 0 0 B 4 5 25 1,25 2 2,5 0 0 2 2,5 3 3,75 0 0 0 C 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 3 3,75 0 0 0 E 4 5 25 1,25 00004500000 F 4 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 1 1,25 0 0 0 G 4 5 25 1,25 00000000000 H 4 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 2 2,5 0 0 0 I 4 5 25 0 0 0 0 J 4 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 2 2,5 0 0 0 53 A 4 5 25 1,25 0 0 0 0 3 3,75 4 5 0 0 0 B 4 5 25 1,25 0 0 0 0 5 6,25 1 1,25 0 0 0 C 4 5 25 1,25 0 0 0 0 6 7,5 1 1,25 0 0 0 D 4 5 25 1,25 0 0 0 0 5 6,25 0 0 0 0 0 E 4 5 25 1,25 0 0 0 0 7 8,75 0 0 0 0 0 F 4 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 2 2,5 0 0 0 G 4 5 25 1,25 0 0 0 0 3 3,75 1 1,25 0 0 0 H 4 5 25 1,25 0 0 0 0 7 8,75 3 3,75 0 0 0 I 4 5 25 1,25 0 0 1 1,25 5 6,25 3 3,75 0 0 0 J 4 5 25 1,25 0 0 1 1,25 4 5 1 1,25 0 0 0 54 A 4 5 25 1,25 0 0 0 0 3 3,75 3 3,75 0 0 0 B 4 5 25 1,25 0 0 0 0 3 3,75 0 0 0 0 0 C 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 1 1,25 0 0 0 D 4 5 25 1,25 0 0 0 0 3 3,75 4 5 0 0 0 E 4 5 25 1,25 0 0 0 0 3 3,75 2 2,5 0 0 0 F 4 5 25 1,25 0 0 0 0 2 2,5 1 1,25 0 0 0 G 4 5 25 1,25 0 0 0 0 2 2,5 1 1,25 0 0 0 H 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 I 4 5 25 1,25 2 2,5 0 0 1 1,25 3 3,75 0 0 0 J 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 55 A 4 5 25 1,25 00004500000 B 4 5 25 0 0 0 0 0 0 C 4 5 25 1,25 0 0 1 1,25 0 0 4 5 0 0 0 D 4 5 25 0 0 0 0 E 4 5 25 1,25 1 1,25 0 0 6 7,5 2 2,5 0 0 0 F 4 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 2 2,5 0 0 0 d. št. dejansko število i. št. interpretiranoštevilo 0 1 1,67 1 1,67 000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 0 0 1 1,25 000000000000 0 0 0 1 1,25 0 0 0 0 1 1,25 0 0 0 0 0 0 00000000000000000 0 0 0 0 0 1 1,25 0000000000 00000000000000000 0 1 1,25 00000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 0 0 1 1,25 2 2,5 0000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 000002 2,5 0000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 1 1,25 00000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 0 0 1 1,25 000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 1 1,25 00000000000000 00000000000000000 00000000000000000 CTi U1 \£> Ul oo CO > — ^cn-nmar^cö>1— — ^ O " O r-i CO > »— — IO-nmor-iDa>»— — p-p-p-p-p-p-p-p-p- I O -n p* P* P* or-ica>>— — p-p-p-p-p-p-p-p«p« Vidljivost Standard OOOOOOMOOOOOOOOOOp- o o o o o o , ISJ _ -J Tn ° Ul m Ul 00l-»000l-»000p-000000 ooouioooooo OMOOOOOO OrsjOOOOOO' oooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooo Ol UJ ° NJ VJ U1 Ul rsj o M unujunrsjooujMMrsjCTi m m m M - J— J— rsj -^J NJ W T- O ° W N) T. m Ui w m JI m ^ m m O rsj p- M O O 7rm r^u o M rsj o O Ul o o o o o o o o o o o o o o o o o o rsj ai O M O M ° >1 O M UJ Ul O rsj oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooomoooooooooooooooooooooomo M h-» 0000000000000000000007.j00000000000000000000007.j0 OOOOOOMOMrsJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ooooooooooooooooooooo ooooooooooooo ooooooooooooo OOOOOOOOOOOMOOOOOMOOOOOOOOOOOOOO 000000000007vj000007.j00000000000000 ooooooooooooooooooooooooomoooooomooi-»oooooooooo M MI-» oooooooooooooooooooooooootoooooootvjootvjoooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooomooooooooooooooooooooooooooooooooooo M 00000000007vj00000000°00000000000000000000000000 oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooomoooooooooooooooo M oooooooooooooooooooooooooooootvjoooooooooooooooo OOOOOOMOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO M OOOOOOTvjOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Zbiralna enota Dol. vm Faktor p< 61 S 62 63 64 C 4 5 25 1,25 0 0 1 1,25 1 1,25 4 5 0 0 0 D 4 5 25 1,25 2 2,5 1 1,25 8 10 0 0 0 0 0 E 4 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 3 3,75 0 0 0 F 4 5 25 1,25 0 0 0 0 2 2,5 1 1,25 0 0 0 G 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 1 1,25 0 0 0 H 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 4 5 25 1,25 0 0 0 0 2 2,5 0 0 0 0 0 J 4 5 25 1,25 0 0 0 0 3 3,75 1 1,25 0 0 0 A 4 5 25 1,25 0 0 1 1,25 3 3,75 1 1,25 0 0 0 B 4 5 25 1,25 0 0 1 1,25 3 3,75 1 1,25 0 0 0 C 4 5 25 1,25 0 0 2 2,5 3 3,75 4 5 0 0 0 D 4 5 25 1,25 0 0 2 2,5 3 3,75 0 0 0 0 0 E 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 4 5 25 1,25 0 0 1 1,25 8 10 0 0 0 0 0 G 4 5 25 1,25 0 0 0 0 3 3,75 2 2,5 0 0 0 H 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 4 5 25 1,25 0 0 1 1,25 1 1,25 1 1,25 0 0 0 J 4 5 25 1,25 0 0 0 0 2 2,5 0 0 0 0 0 A 4 5 25 1,25 0 0 0 0 7 8,75 1 1,25 0 0 0 B 4 5 25 1,25 0 0 1 1,25 3 3,75 3 3,75 0 0 0 C 4 5 25 1,25 0 0 0 0 2 2,5 1 1,25 0 0 0 D 4 5 25 1,25 0 0 0 0 4 5 2 2,5 0 0 0 E 4 5 25 1,25 0 0 0 0 4 5 2 2,5 0 0 0 F 4 5 25 1,25 0 0 0 0 3 3,75 0 0 0 0 0 G 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 2 2,5 0 0 0 H 4 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 3 3,75 0 0 0 1 4 5 25 1,25 0 0 0 0 4 5 3 3,75 0 0 0 J 4 5 25 1,25 0 0 0 0 4 5 2 2,5 0 0 0 A 4 5 25 1,25 0 0 0 0 5 6,25 3 3,75 0 0 0 B 4 5 25 1,25 0 0 0 0 6 7,5 0 0 0 0 0 C 4 5 25 1,25 0 0 0 0 2 2,5 0 0 0 0 0 D 4 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 2 2,5 0 0 0 E 4 5 25 1,25 0 0 1 1,25 4 5 1 1,25 0 0 0 F 4 5 25 1,25 1 1,25 2 2,5 1 1,25 1 1,25 0 0 0 G 4 5 25 1,25 0 0 0 0 2 2,5 0 0 0 0 0 H 4 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 0 0 0 0 0 1 4 5 25 1,25 0 0 0 0 5 6,25 2 2,5 0 0 0 J 4 5 25 1,25 0 0 0 0 3 3,75 3 3,75 0 0 0 A 4 5 25 1,25 0 0 0 0 8 10 2 2,5 0 0 0 B 4 5 25 1,25 0 0 0 0 4 5 0 0 0 0 0 C 4 5 25 1,25 0 0 0 0 6 7,5 4 5 0 0 0 D 4 5 25 1,25 0 0 0 0 7 8,75 1 1,25 0 0 0 E 4 5 25 1,25 0 0 1 1,25 5 6,25 2 2,5 0 0 0 F 4 5 25 1,25 0 0 0 0 3 3,75 2 2,5 0 0 0 G 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 2 2,5 0 0 0 H 4 5 25 1,25 0 0 0 0 2 2,5 1 1,25 0 0 0 1 4 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 8 10 0 0 0 00000000000000000 00000000000000000 0 1 1,25 00000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0002 2,5 000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 0 0 0 0 1 1,25 000000001 1,25 000002 2,5 0000000000 0 1 1,25 00000000000000 0 1 1,25 00000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 O 1 1,25 0 0 1 1,25 0000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 O 1 1,25 1 1,25 1 1,25 0000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 0 0 0 0 1 1,25 0000000000 02 2,5 00000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 0 0 1 1,25 00000000001 1,25 O O O 0 0 0 0 O O 00000000 O 1 1,25 0 0 0 0 1 1,25 00000000 00000000000000000 O 1 1,25 00000000000000 O 1 1,25 00000000000000 CT» \£> CT oo CT CT CT CT Ul Zbiralna m o o DO > - - =E cn -n m o o DO > - - =E cn -n m o o DO > - - =E cn -n m o o DO > - - =E o -n m o o DO > - enota ■P- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- Vidljivost Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Dol. vm rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul Standard M M M M M h-» M M M M M M M M M M M M h-» M M M M M M M M M M M M Faktor rsj Ul rsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o M o. &< T3 S o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o M Tsj Ul k< N 00 o CT o. M M Tsj Ul o o o o M M Tsj Ul M M - rsj Ul o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o M M - rsj Ul o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. 3 o CT o. ?š fD OJ 3 š? OJ Ul CT rsj UJ M o M Ul rsj o ■p- ->j rsj UJ CT o UJ ■p- o ■p- M o M rsj rsj rsj ■p- rsj rsj M rsj rsj UJ ->j ■p- Ul ->j M ->j o rsj M ■p- Ul ■p- Ul CT o o. k< 3 6r25 ul rsj Ul UJ Vj Ul m rsj - Ul m Tsj Ul CT Tsj Ul rsj - Ul o Ul oo VJ Ul rsj Ul UJ Vj Ul Ul o UJ Vj Ul Ul o Ul h-» rsj - Ul M Tsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul Ul rsj Ul rsj Ul m - rsj Ul rsj Ul rsj Ul UJ Vj Ul 00 Vj Ul Ul CT - rsj Ul 00 Vj Ul M Tsj Ul 00 Vj ul o rsj Ul M - rsj Ul Ul CT rsj Ul Ul CT Tsj Ul Ul o k< o CT o. CT Vi ■p- Ul rsj rsj Ul rsj rsj Ul UJ UJ Vj Ul M M Tsj Ul M M To Ul m m - rsj Ul UJ UJ Vj Ul 00 Vj Ul rsj rsj Ul rsj rsj Ul o o o o rsj rsj Ul M M Tsj Ul rsj rsj Ul M M Tsj Ul M M Tsj Ul M h-» - rsj Ul M M Tsj Ul rsj rsj Ul o o CT Ul o o rsj rsj Ul ■p- Ul m m - rsj Ul ■p- Ul m m Tsj Ul rsj rsj Ul rsj rsj Ul m m Tsj Ul rsj rsj Ul ■p-Ul o o ■p-Ul rsj rsj Ul UJ UJ Vj Ul rsj rsj - Ul o o o o ■p- Ul o o UJ UJ Vj Ul o o o. k< 3 o CT D. cn OJ a. CT 3 QJ p+ o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o M M Tsj Ul o o o o o. k< o n< era 0) a 0) era 5* QJ o o o o o o o o o o o o o o o m o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o m o p. k< TD fD o o o o o o o o o o o o o o o m Tsj ul o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o m Tsj ul o k< o* QJ m o o o o o o o o m m o o o o o m o m o o o o o m o o o o o o o o o o o o o m o rsj o m o rsj o o. k 1,25 o o o o o o o o Tsj ul m - rsj ul o o o o o h-» Tsj ul o m Tsj ul o o o o o rsj ul o o o o o o o o o o o o o m Tsj ul o rsj ul o h-» Tsj ul o rsj ul o k II fD o o o o o o o o rsj rsj ul o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o m m rsj ul o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k k Kft p+ fD s o o o o o o o m o o o o o o o o o m o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o m m o o o o o o o o. k 0) o o o o o o Tsj ul o o o o o o o o o h-» Tsj ul o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o m Tsj ul m Tsj ul o o o o o o o k l/i š? QJ o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k k cn c 3 QJ o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k > o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k c o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k m< 5* a. o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k S o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o m o o. k o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o m Tsj ul o k o ft F 4 5 25 1,25 0 0 1 1,25 1 1,25 1 1,25 0 0 0 G 4 5 25 1,25 0 0 0 0 3 3,75 5 6,25 0 0 0 H 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 3 3,75 0 0 0 J 4 5 25 1,25 0 0 0 0 4 5 0 0 0 0 0 70 A 4 5 25 1,25 0 0 3 3,75 4 5 4 5 0 0 0 B 4 5 25 1,25 0 0 0 0 4 5 2 2,5 0 0 0 C 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 o 3 3,75 0 0 0 D 4 5 25 1,25 0 0 0 0 2 2,5 1 1,25 0 0 0 E 4 5 25 1,25 0 0 0 0 5 6,25 4 5 0 0 0 F 4 5 25 1,25 0 0 2 2,5 4 5 1 1,25 0 0 0 G 4 5 25 1,25 0 0 0 0 4 5 4 5 0 0 0 H 4 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 1 1,25 0 0 0 1 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 o 4 5 0 0 0 J 4 5 25 1,25 0 0 0 0 3 3,75 2 2,5 0 0 0 71 A 4 5 25 1,25 0 0 0 0 5 6,25 2 2,5 0 0 0 B 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 2 2,5 0 0 0 C 4 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 0 0 0 0 0 D 4 5 25 1,25 0 0 1 1,25 2 2,5 4 5 0 0 0 E 4 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 4 5 0 0 0 F 4 5 25 1,25 0 0 0 0 4 5 1 1,25 0 0 0 G 4 5 25 1,25 0 0 0 0 5 6,25 2 2,5 0 0 0 H 4 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 0 0 0 0 0 1 4 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 5 6,25 0 0 0 J 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 1 1,25 0 0 0 72 A 4 5 25 1,25 0 0 0 0 6 7,5 1 1,25 0 0 0 B 4 5 25 1,25 0 0 1 1,25 1 1,25 0 0 0 0 0 C 4 5 25 1,25 0 0 0 0 3 3,75 0 0 0 0 0 D 4 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 0 0 0 0 0 E 4 5 25 1,25 0 0 0 0 5 6,25 3 3,75 0 0 0 F 4 5 25 1,25 0 0 0 0 4 5 1 1,25 0 0 0 G 4 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 1 1,25 0 0 0 H 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 o 1 1,25 0 0 0 1 4 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 2 2,5 0 0 0 J 4 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 2 2,5 0 0 0 73 A 4 5 25 1,25 0 0 4 5 0 0 3 3,75 0 0 0 B 4 5 25 1,25 0 0 0 0 2 2,5 5 6,25 0 0 0 C 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 D 4 5 25 1,25 0 0 2 2,5 4 5 2 2,5 0 0 0 E 4 5 25 1,25 0 0 0 0 3 3,75 1 1,25 0 0 0 F 4 5 25 1,25 0 0 0 0 3 3,75 1 1,25 0 0 0 G 4 5 25 1,25 1 1,25 0 0 1 1,25 1 1,25 0 0 0 H 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 2 2,5 0 0 0 1 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 5 6,25 0 0 0 J 4 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 2 2,5 0 0 0 74 A 4 5 25 1,25 0 0 2 2,5 1 1,25 5 6,25 2 2,5 0 B 4 5 25 1,25 0 0 2 2,5 2 2,5 4 5 0 0 d. št. dejansko število 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 1 1,25 0 0 1 1,25 0000000000 0 0 0 0 0 1 1,25 1 1,25 00000000 0000000000000001 1,25 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 0 0 1 1,25 OOOOOOOOOOOO 0 0 0 0 0 1 1,25 0000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 0 0 0 0 1 1,25 0000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 02 2,5 00000000000000 O 1 1,25 00000000000000 0 0 0 1 1,25 OOOOOOOOOOOO 0 0 0 1 1,25 OOOOOOOOOOOO 00000000000000000 0 0 0 1 1,25 OOOOOOOOOOOO 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 O 1 1,25 00000000000000 00000000000000000 00000000000000000 O 1 1,25 00000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 1,25 0000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 0 0 0 0 1 1,25 0000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 co n CD > — ^0-nmar~iö3>1— — ^CTi~nrnooOT> i- - I D -n .p-.p-.p-.p-.p-.p- O o TO ■P* -P* -P* 1— — I O -n m o ■p-.p-.p-.p-.p-.p-.p-.p-.p- Zbiralna enota Vidljivost Dol. vm Standard Faktor ooooooooooooooooooooooooooooi-»oooooooooooo M ooooooooooooooooooooooooooootooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo O O O IJJ O O rsj M rsj O o O O O O O O O M Ul O O UJ rsj Ul rsj rsj O O O Vj o O 7 o o o o o o o o o rsj rsj Iti ITI O O O Ul O M O o o o o Ul O M Ul Ul O rsj M O Ul M O O O - , Ul o o o o 01 M Ol Ol Ul Ul rsJOOOOOOOMrsJOOOO O O ooo ooo o o oo ooooooooooooooooooooo ooooooooooomooooooooooooooooooooooooooooo M oooooooooootoooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI-»OOOOI-»OOOOOrsj rsj oooooooooooooooooooooooooooisjoooofsjooooo- ooooooooooooo ooooooooooooo' omoi-»oooooooi-»o 7o07sjo7sj®000000"rsjo7sj00ooo Ul Ul Ul Ul Ul oomoooooooooooooi-»ooo ootooooooooooooootsjooo o o o o o o o o o o o o OOOOOOOOOOOOOI-»OOOOOOOOOUJOO ooooooootsjooooooooovjoo 000000000000M0000000000000l-»00000000000000 M M 0000000000007O0000000000000TSJ00000000000000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOMOOOOOOOOOOOOMOOOOMOOOO M M h-» ooooooooooooooooootsjooooooooooootsjooootsjoooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo p< «I (D h ta h S 80 81 82 83 1 It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 A It 5 25 1,25 0 0 1 1,25 3 3,75 1 1,25 0 0 0 B It 5 25 1,25 0 0 1 1,25 3 3,75 It 5 2 2,5 0 C It 5 25 1,25 0 0 0 0 2 2,5 3 3,75 1 1,25 0 D It 5 25 1,25 0 0 0 0 5 6,25 6 7,5 0 0 0 E It 5 25 1,25 0 0 0 0 3 3,75 5 6,25 0 0 0 F It 5 25 1,25 0 0 0 0 3 3,75 2 2,5 0 0 0 G It 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 1 1,25 0 0 0 H It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 It 5 25 1,25 0 0 0 0 7 8,75 0 0 1 1,25 0 J It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A It 5 25 1,25 0 0 0 0 5 6,25 3 3,75 0 0 0 B It 5 25 1,25 0 0 0 0 It 5 5 6,25 2 2,5 0 C It 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 1 1,25 2 2,5 0 D It 5 25 1,25 0 0 0 0 2 2,5 It 5 0 0 0 E It 5 25 1,25 0 0 0 0 2 2,5 5 6,25 It 5 0 F It 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 3 3,75 0 0 0 G It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H It 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 0 0 0 0 0 1 It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,25 0 J It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A It 5 25 1,25 0 0 0 0 2 2,5 0 0 0 0 0 B It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 3 3,75 0 0 0 C It 5 25 1,25 0 0 0 0 2 2,5 5 6,25 0 0 0 D It 5 25 1,25 0 0 0 0 3 3,75 It 5 0 0 0 E It 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 0 0 0 0 0 F It 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 2 2,5 0 0 0 G It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B It 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 1 1,25 0 0 0 C It 5 25 1,25 0 0 0 0 2 2,5 5 6,25 0 0 0 D It 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 1 1,25 0 0 0 E It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 1 1,25 0 0 0 F It 5 25 1,25 0 0 0 0 It 5 2 2,5 0 0 0 G It 5 25 1,25 0 0 0 0 It 5 5 6,25 0 0 0 H It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A It 5 25 1,25 0 0 0 0 3 3,75 3 3,75 0 0 0 B It 5 25 1,25 0 0 0 0 5 6,25 It 5 0 0 0 C It 5 25 1,25 0 0 0 0 3 3,75 2 2,5 0 0 0 D It 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 2 2,5 0 0 0 E It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000000000000 1,25 0000000000000000 0 1 1,25 00000000000000 00000000000000000 0 1 1,25 00000000000000 00000000000000000 0 0 0 0 0 3 3,75 0000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 0 0 0 0 1 1,25 0000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 0 0 1 1,25 000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 1 1,25 1 1,25 000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 O 1 1,25 00000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 000002 2,5 0000000000 00000000000000000 oo oo oo oo CTI oo Ul oo ■p- Zbiralna > - - =E cn -n m o o DO > - - =E cn -n m o o DO > - - =E cn -n m o o DO > - - =E cn -n m o o DO > - - =E cn -n enota ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- ■p- Vidljivost Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Dol. vm rsj U1 rsj U1 rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul Standard M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M Faktor rsj U1 rsj Ul rsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul rsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul Tsj Ul O O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o p. T3 S o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k< N 00 o CT o. o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. 3 o ?š fD oj 3 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. š? oj rsj o o o M M o o o rsj rsj o o o o o o o o o uj uj o o ■p- o o M rsj ■p- rsj o M o M o o o uj M o o o o M o o. k< 3 s 'z o o o M - rsj Ul M rsj Ul o o o rsj Ul rsj ul o o o o o o o o o uj vj Ul uj vj Ul o o Ul o o M - rsj Ul rsj Ul Ul rsj - Ul o M Tsj Ul o M Tsj Ul o o o uj vj Ul M - rsj Ul o o o o m Tsj Ul o k< o CT o. 3 3,75 o o o o o o o o o o o o o o o o uj uj Vj Ul rsj rsj Ul o o o o o o o o M M rsj Ul o o o o o o rsj rsj Ul uj uj Vj Ul ■p- Ul o o o o M M Tsj Ul o o M M rsj Ul o o o o ■p- Ul rsj rsj Ul o o o o o o rsj rsj Ul M M Tsj Ul o o M M Tsj Ul rsj rsj Ul M M - rsj Ul o o o o M M Tsj Ul o o o o rsj rsj Ul o. k< 3 o CT D. Gradb. mat. o o o o o o o o o o o o o o o o o o M M Tsj Ul o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o M Tsj Ul o o o o o o o o o o o. k k Ožgana glina o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o p. k TD fD o« o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k o* 0) o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o M o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k -n o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o h-» Tsj Ul o o o o o o o o o o o o o o o o o k fD o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k Kft p+ fD s o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k o M o o o o o o o o M o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o M o o o o o o o o o o o o M o o o. k 0) 1,25 o o o o o o o o M rsj Ul o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o M Tsj Ul o o o o o o o o o o o o M Tsj Ul o o k ut H; š? QJ O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o M M rsj Ul o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k k cn C 3 QJ o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k > o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k C o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o p. k M< 5* D. o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k S o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o. k o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o k o ft p< «I (D h ta h S 89 90 91 92 B It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C It 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 1 1,25 0 0 0 D It 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 0 0 0 0 0 E It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 1 1,25 0 0 0 F It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A It 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 2 2,5 0 0 0 B It 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 0 0 0 0 0 C It 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 0 0 0 0 0 D It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 1 1,25 0 0 0 E It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C It 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 0 0 0 0 0 D It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E It 5 25 1,25 0 0 0 0 1 1,25 0 0 0 0 0 F It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H It 5 25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000000000000 0 0 0 0 0 1 1,25 0000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0 1 1,25 00000000000000 0 1 1,25 00000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 —■ CL £< l/V CTi KO Ul lO-nmar-irot»1— — lO-nmaorot»1— — I O -n m o ■P- n cd & 1— — I O -n m jr-jr-jr-jr-jr-jr-jr-jr-jr-jr-jr-jr-jr-jr-jr« o o ca ■P* -P* -P* Zbiralna enota ' Vidljivost Dol. vm Standard Faktor oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo OO O OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo OO O OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo