20 Let ^SK0 Oa PLANICA SPRINGVALE % wrn „ m o7 bulletin aV' 1972-1992 S. D. P. S. Lot 1 Springvale Road Bangholme 3175 V Leto XII St 51 December 1992 NAŠI PODJETNIKI IN STROKOVNJAKI /^X VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCJIA /nnuvMi r\ DONVALE TRAVEL [DONVALE | 1042/1044 DONCASTER ROAD, \TRAVEL / EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL: 842 5666 (ALL HOURS) Obiščite našo pisarno ki ima lastni prostor za Private car park available. We also come to parkiranje. Po želji pridemo tudi na vaš dom. your home if you desire. Regarding any aspect Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju of your travel requirements. Overseas, Inte-Vašegapotonanjapo Australiji ali preko moija rstate. Cruises, Hotels (Passports, Passport (pri nabavi potnih listov, viz ... ) Vam je na photos. Visas, all travel documents etc ... ) uslugo: Contact: Eric Ivan GREGORICH ifAftli\ DONVALE TRAVEL SERVICE ln\ {[V 1042/1044 DONCASTER ROAD, ^ ,Nog ^Krp^ EAST DONCASTER, VIC. 3109 ^^ TEL: 842 5666 (ALL HOURS) Ime GREGORICH je med vlktorijsklmi rojaki že od leta 1952 dobro poznano In na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. Phone: 801 3419 J0ŽEKRNJAK PAINTER & INTERIOR DECORATOR WALL PAPER HANGING ALL TYPES OF TILING 22 CLARENCE ST., WANTIRNA SOUTH DISTINCTION PRINTING PTY. LTD. Lastnik Simon Špacapan Tiskarna za brošure, knjige in barvna dela 164 Victoria Street, Brunswick 3056 Telephone: 387 8488 Phone: 544 8466 E. Z. OFFICE MACHINES Emil Zaje je zastopnik ADLER IN OLYMPIA Pisalnih strojev. Prodaja, nakupnim in vsako vrstno popravilo zelo natančen strokovnjak. 1475 Centre Rd., Clayton Dnevno sveža jajca lahko dobite pri vašem rojaku. 0 i Alma Augustin Postregna LOT 1 CHAPEL RD., KEYSB0R0UGH PHONE: 798 2853 20 Let Čestitke Congratulations v PLANICA. SPRINGVALE ■S 1972-1992 raznine jrecno / loi/o oL.eio i ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM IN PRIJATELJEM ODBOR S.D. PLANICA DRAGI ČLANI IN PRIJATELJI S.D. PLANICA! Zopet je za nami nekaj mesecev,od kar so izšle zadnje "Novice". Med tem časom se je nabralo gradiva kar za cel koš. Konec avgusta sta prišla na Planico dva nepričakovana gosta. Pater Niko se je prišel poslovit, pater Tone pa na novo predstav vit. Ta večer smo imeli ravno polno dela v kuhinji (pospravljali smo meso od jelena). No, za konec pa smo potem vsi skupaj nazdravili za srečno potovanje, srečno snidenje in pa seveda dober tek pri golažu, ki so ga lovci obljubili za kosilo na delavni akciji 27.sept. Proslava "Dan očetov" in kosilo je bilo pa tudi lepo obiskano. Delo in trud sta poplačana, kadar vidiš zadovoljstvo med Ijud-ri. 20.sept. nas je tukaj v našem domu obiskal bivši predsednik slov. vlade prof.Lojze Peterle. Izmenjali smo nekaj besed o bivanju tukaj v Avstraliji. Vse mu je zelo všeč.Tudi med nami se je lepo počutil. Podarili smo mu majhno darilce, za spomin pa se je še podpisal v knjigo gostov. Na zemljišču smo imeli tudi generalno čiščenje. Z.Periko in L.Šuštar sta vozila gramoz celo dopoldne brez plačila. Hvala Vama in vsem, ki ste pomagali na ta dan. 3.nov. je bil pod okriljem verskega središča Kew v prostorih Planice mladinski koncert. Odlično delo organizatorjev, mladine, posebno pa še planiškim materam za delo v kuhinji. Letos smo zopet potrdili tradicijo sv.maše na "Dan mrtvih". Po kratkem kosilu, namenjen temu dnevu je bila sv.maša.Takoj za tem so se nekateri odpeljali na Springvale pokopališče.Hvala patruTonetu in vsem, ki ste omogočili, da se take in podobne stvari prirejajo na Planici. No,po vsem tem delu, pa nas je že čakala še ena večja preizkušnja ali 20.obletnica obstoja društva Planice.Predpriprava,orga-izacija dela -ljudi -to samo za začetek.Približeval se je petek,na-to sobota. Vreme kot po navadi - deževno! Pričakovali smo malo boljši obisk, pa tudi s tem smo morali biti zadovoljni. Na čast temu dogodku je pater Tone opravil s v.mašo že ob drugi uri popoldne. Po kratkem presledku smo pričeli s proslavo. V nekaj besedah sem pozdravil goste, člane in prijatelje Planice,še na krajše opisal zgodovino društva in pa nadvse pomembno delo dosedanjih voditeljev kateri so:g.M.Cimerman,g.L.Sluga,G.L.Kovačič in ga. I.Kolačko. Vsa leta so trdno spoštovali zakone in hišna pravila, tako, da mi danes vsi skupaj lahko ponosno stojimo in v miru slavimo ta praznik.Med gosti je bila na prvem mestu Mayor of Springvale . ga.Roz Blades. Zastopniki društev:SDM g.A.Fistrič; Geelong g.J.Ramuta; Jadran g.D.Rupnik; SSOV g.P.Mandelj in pater Tone Gorjup. V nedeljo so imeli balinarji in lovci ter mladina športni dan. V dvorani je bila slikarska razstava, razstava znamk,peciva, ročnih del in keramike. Še to popoldne pa je prišel na Planico iz Sydneya tudi g. Alfred Breznik, častni konzul Republike Slovenije. S seboj je prinesel tudi formularje, če kdo hoče izpolnit za slov. državljanstvo . 5 nato pa bil na razpolago različnim vprašanjem. Med nami se je mudil kar dve uri. Zahvalili smo se mu za obisk,če pa kdo želi podrobnejše informacije naj se pa obrne direktno do njega v Sydney. Zahvalim naj se tudi mladini, ki so nas zopet letos zastopali na "Oktober Fes t" v Dandenongu. šolsko mladino pa je tudi sv.Miklavž obiskal v nedeljo popoldne na Planici. Na ta dan so imeli otroci zaključni dan šolskega leta. Predno zaključim z mojim pisanjemnaj še enkrat poudarim, bodimo prijatelji in delajmo skupaj/ Lep dokaz je bilo presenečenje novemu ustanovljenemu kvintetu. Želim, da bi nam prepeval in nikdar zamrl. Čestitamo! Zahvalil bi se še vsem pri kakršnemkoli delu - v kuhinji, v baru, na odru za odrom, balinarjem, lovcem, mladini,uč-' teljici vsem odbornikom in res vsem za celoletno delo. Upam, da se boste za praznike lepo imeli. Ne pozabite na Planico še posebno ne za novo leto. Rezervirajte pravočasno, da ne bo razočaranja. Vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno in uspeha polno novo leto 1993 Vam vsem skupaj še enkrat želi Peter Lenarčič Predsednik NA NOVO USTANOVLJENI "LOVSKI KVINTET"S.D. PLANICA PROSLAVA NA S.D. PLANICA 1992 21. in 22.nov. 1992. smo -praznovali 20 let obstoja S.D.Plani ca. Trdi so bili koraki v začetku3 toda premostili smo jih3ker smo nestrpno stremeli3 da si postavimo skupno shajališče3 skupno središče in skupen dom od doma3 da lahko pokramljamo po domače. 20 let je minilo - mnogo prostih ur je vloženih v ta naš skupen dom. Torej3 imejmo se radi pod to eno streho3 saj smo si jo želeli. Torej tukaj je - 20 let se že zbiramo3 kratkočasimo in se veselimo 3 - na žalost tudi besede se večkrat ne ujemajo3 - no pa saj še prsti na roki rastejo iz ene hiše3 "pa se vsak drugače piše". Torej321 .in 22. nov. smo se veselili na Planici. To je dolga doba3 zato bodimo veseli in ponosni3 da smo tukaj. Mnogo truda je bilo vloženega v pripravo slavja ob 20 -letnici. Vsak3 prav vsak je delal in prispeval s svojimi močmi v prid in veselje 20 let obstoja S.D.Planice Springvale. V soboto 21.nov. ob 2.uri popoldne se je pričela sv.maša3 ki jo je podaril naš pastir pater Tone Gorjup.Po maši se je pričel kulturni program3 kjer so tudi nastopali člani drugih društev. Zvečer je bilo prosto - zabavno rajanje do ranega nedeljskega jutra. V nedeljo je bila na ogled razstava ročnih del Planičarjev. Posebnost je pa bila razstava znamk vesolja od pamtiveka pa do danes9 in jo pripravil g.F.Rihtar. S to svojo umetnostjo g.Rihtar kroži in razstavlja povsod ne samo med Slovenci. Popoldne so se merili v športnih igrah3kjer so navijači pomagali svojcem do zmage. Čestitke planičarski balinarski skupini za pridobitev pokala. Tudi mladina Planice se je med prijateljskimi tekmami v košarki merila z mladino SDM. Kamor si pogledal3 si videl veselje in razpoloženje na obrazu tistemu3 ki je res bil vesel 20 letnega obstoja in uspeha Planice. Še na mnoga leta3 Planica in njih člani in prijatelji! Lucija Srnec. j Tiskovni Sklad J Družina Lagonder $70.-3^ružina \ J Frančič $20.- in družina Katic ) J $24.- ( ) Hvala dragi člani za Vašo ) \ denarno pomoč.Vsaj delno krit- ) je stroškov. / V^ Odbor. ČESTITKE S.D. PLANICA! Planica slovenska v Melboumu leži, dvajset letnico danes -ponosna slaoi. Prva slovenska zastava oder krasi, čudoviti grb na zastavi kar nami oči. Misel nam hiti v domovino, našo rodno zemljo milo. Od Jadrana do Triglava z grbom predstavlja nam zastava. Kdo bi si mislil, ko ste graditi začeli, da samostojno Slovenijo bomo imeli. Gotovo se veseli mala Slovenija doma, ki tako zavedne Slovence po svetu ima. Kdo bo našteval kaj se na Planici dobi, za vse primere sposobne ljudi. Članica Planice po radijskih valovih govori, "Novice" piše zraven folkloro plesat uči. Planica, za otroško šolo je takoj poskrbela, z učenjem slovenščine je že davno začela. Na Planici, knjižnica nudi razno lepo branje, mladinski prostor služi za kramljanje. Balinarska sekcija je dobro razvita, lovska koča je polna raznega nakita. V sijajni prostorni dvorani se vse veseli, v kuhinji dobra postrežba za lačne ljudi. Na Planici godce in pevce tudi imajo, ko "Čiv čiv" zapoje jo vsi jim ploskajo. Na male otroke pri plesu folklore lep je pogled, komaj shodijo se že znajo vrtet. Starejši so zgorani a to nobenega ne skrbi, saj cela čreda mladih po cesti staršev hodi. Čestitke Planici, lepo Vam raste novi rod, slovenska beseda bo še živela, na Planici še bo živel slovenski rod. Živeli Slovenci! Marcela Bole. OBLETNICA S.D. PLANICA, dan, ki smo ga praznovali s ponosom in veseljem. Srečali so se v tujem kraju. Sčasoma so spoznali,da si želijo vsi enako: da se nikoli ne bi razšli. Povezani skupaj kot veriga, so kmalu potrdili odločitev, da zgradijo dom; skupni dom. "Skupnost" je pred 20. leti dala moč in vstrajnost nekaj ljudem, ki so zapustili svoje rojstne kraje, začeli novo življenje na tujem, še vedno pa v srcih z ljubeznijo do domovine Slovenije,da so začeli graditi skupno gnezdo. Kmalu zatem je bil postavljen: TEMELJ - ZIDOVI — S.D.PLANICA. V skupno blagajno so prispevali vsak po 10.00dolarjev,da-±es po 20.letih pa so svoj trud in delo predstavili v miljonski vrednosti. In ne samo to. V dom so privabili številne člane in nove obiskovalce, ki danes z veseljem obiskujemo Planico. Kjer človek najde zavetje, spoštovanje in dobro voljo med ljudmi, se rad vgnezdi. Ali niso ti ljudje vredni vsake pohvale? Da----imeli smo priložnost prav na ta dan, da smo izrekli pohvalo vsem, ki so prispevali k uspešnemu dvigu tega poslopja ter k dvigu in obstoju naše morale. Vsaka pohvala naj bo velika zahvala na samo ustanoviteljem temveč tudi vsem drugim članom Planice, ki so in še vedno pridno delajo in pomagajo k napredku. V počastitev tega dne smo v veliki dvorani Planice pripravili bogato okrašen oder. Kulturni program je bil obsežen in iz njega je bilo mogoče razbrati, da smo del slovenske kulturne plati,izšeljene na_ta konec sveta. Od otrok do odraslih je vsak z veseljem nastopal v srcih pa z veliko častjo in občutkom, da smo tega dne po 20.letih skupaj zbrani kot družina, pod isto streho poslušali domačo besedo in pesem, med zidovi, ki so nemo govorili o ljubezni do Slovenstva, o ^vsem dobrem in slabem, kar se je pod to streho v 20.letih zgodilo. In ' udi ta dan so nam ponovno zapisali v vest, da to bogastvo prenašamo na mlajše rodove. Pohvala vsem dobrim in skrbnim ljudem Planice, članom predsedstva^. D.Planica za organizacijo praznovanj a,kuharicam za odlično pripravljeno hrano, članom kulturne sekcije za lepo pripravljen program, lovcem, ribičem in šprtnikom na balinišču in v košarki za uspešno dosežene rezultate. Hvala ti Planica,ker si tudi mene z veseljem sprejela pod svoje peruti,obenem pa srečen in veselja poln tvoj 20.rojstni dan in vsak^naslednji,ki ga boš praznovala. Upam,da bo tudi noj trud del plačila za tvojo dobrodušnost. Enako vsem,ki živite in praznujete s Planico,obilo sreče in veselja,posebno v pričakovanju novega leta 1993. Vera Štembergar. Nastopajoči na 20 obletnici našega društva. DOM LIDIJA LAPUH POJE IN IGRA "LETNI CAS I" Kje skriva se v besedi dom3 kaj v njej je tak 'čuteče 3 kaj vse nam zna povedati3 četudi le molčeče. Kdor hodil je po svetu kdaj je v srcu grel besedo3 spomine na mladostni kraj in na družinsko si-^do. Ko pot vodila ni naprej korak se je ustavil; tam zrasel novi domek je - z Majolko ga nazdravil: Bog varuj ta moj dragi dom in srečo v njem domačo3 naj bo toplo3 kakor doma3 ko mati spekli so pogačo. gos. IVAN LAPUH OB RECITACJI SVOJE PESMI "DOM" Ivan. Lapuh3 Planica 21.11.92. SLOVENSKO DRUŠTVO PLANICA SPRINGVALE Inc. Vas vljudno vabi na "SILVESTROVANJE" ki bo 31-12-1992 s pricetkom ob 7.30 zvečer pa do jutranje zore Vstopnina Člani $ 15.00 - Nečlani $18.00 po osebi Pensionisti $ 10.00 Igra Lipa Za vse informacje in rezervacje čim prej telefonirajte Mr. Peter Lenarčič 763 4245 ali pa Mr. Fred Toplak 706 2349 Odbor se je odločil da bo držal reservacjo samo tistim ki bojo pla&ili za vstopnice najkasneje do Stefanovanja. Tako bodite previdni in pohitite z nabavo listkov. BALINARSKE NOVICE Prav nič se ne bom obotavljal,ker še stari pregovor pravi-kar lahko storiš danes ne odlašaj na jutri- bom kar pričel z novicami. 19.in 20. septembra smo se odpeljali v Albury-Wodonga "Snežnik". Vsako leto imajo v tem času balinarski festival. Planičarji smo se udeležili z moško in žensko trojko. Na žalost se nismo niti plasirali, prečai nam pač ni bila naklonjena.Imeli pa smo tem bolj prijetno popoldne na "poker mašinah". Imele so nas res rade saj smo v teh"zlomkovih škatlah" pustili kar nekaj kovancev. Nič zato,bilo je pa le prijetno. V nedeljo smo se vsi srečni vrnili nazaj na svoje domove. 4.10. smo se udeležili prijateljskega tekmovanja na S.D.M., kar s tremi moškimi trojkami. Veselja polno, sreče pa malo. Ni nam uspelo, da se plasiramo v finale, po drugi strani je pa lepo, da sodelujemo z drugimi društvi. 18.10. smo odšli na "Jadran" z štirimi mešanimi trojkami. Tekmovanje je bilo zelo zahtevno. Planica je odnesla četrto mesto. Čestitke vsem. 22.11.smo igrali doma v počastitev 20.obletnice društva.Povabili smo tudi druga društva iz okolice Melbourna. Tekmovalo je kar 24 ekip. Balinišča so bila na ta dan zelo obremenjena. Koncem dneva so se šele pokazali rezultati: 1. Planica - A. Grl j, S.Mohorovičič,A.Mavrič 2.Jadran - R.Iskra,V.Jelenčič, A.Bončič 3.SDM - B.žele, D.Barba, J.Suselj 4.Jadran - A.Smrdelj, J.Ujčič, I.Smrdelj Vsem skupaj iskrene čestitke.Res sem bil vesel, da je prvo mesto ostalo na Planici. Vsem balinarjem in balinarkam ter vsem ostalim,ki so pomagali na kakršnikoli način prisrčna hvala. 29.11.smo se spet odpravili na "Jadran.Na ta dan smo tekmovali Slovenci proti Italjanom,- Veneto Club za "Rudi Cup".Z veseljem vam povem, da je četvorka Planice odnesla prvo mesto.V ekipi, ki je zmagala so igrali: 1. A.Grlj, Z.Penko, M.Franetič, D.Erzetič, F.šabec. Vsem skupaj iskrene čestitke.Pokazali smo Italjanom,da tudi mi znamo balinati, čeprav nismo v njihovi "zvezi" -vsaj oni tako mislijo,da so veliko boljši od nas pa se ni tako izkazalo. 6.12.bomo imeli prijateljsko tekmovanje proti "Učki" v Noble Parku. In zadnje tekmovanje v letošnjem letu bo v Geelongu 13.12. 92..Igrale bodo tri moške trojke za "Cankarjev pokal". V letu 1993 bomo začeli na Planici 31.1. Igralo se bo z vsemi klubi za "Planica Cup". Za tem pa bomo nadaljevali z letnim tekmovanjem, ki bo: 21.2.93. Geelong 25.4.93. Jadran 7.3.93. SDM 16.5.93. Istra 28.3.93. Planica Letni balinarski ples bo letos v "Istra" klubu in to 22.5.93. Že sedaj rezervirajte ta datum, da ne pozabite in dajte balinarjem vašo podporo. V imenu balinarjev in balinark ter mojega sodelavca Iranca Vam vsem skupaj želimo vesele Božične praznike,,ter polno zdravja in zadovoljstva v Novem letu 1993. Imejte vsi skupaj prijetne počitnice. Vaša športna referenta, Lojze Kovačič in Franc Šabec. Prijateljsko balinarsko srečanje na Ucki 11 v Lovciin ribiči Planice *** Ko sem bil prvič lovski starešina na Planici, še ni bilo potrebno pisati ali zapisovati podrobnosti kot sedaj. Vidim pa,da so to dolžnost opravljali že vsi pred mano, se nimam komu kaj tožiti, samo to, da z delom naprej. 31.7.92. smo imeli lovci volitve.Tako dolgo so me nagovarjali, da sem prevzel to dolžnost za eno leto. Moj pomočnik je Karel Pavel, odborniki pa sledeči: Janez Rotar,Jože Rozman,Peter Lenarčič, Robert Vočur. Spored piknikov pa imamo Camping 30.10.92. je že za nami -(več o tem malo kasne je)-Piknik 14. 2 93. pri Tonetu in Milki Knap na farmi. Piknik 21.3.93. na Planici. Takrat bo društveno tekmovanje med ba-linarji in lovci. Od takrat, ko sem prevzel delo kot starešina smo imeli že tudi dva meddruštvena tekmovanja. Ni lahko pisati o našem napredku pri streljanju. Drži se nas smola, se držimo malo bolj ob strani, ampak držimo se pa po vsem tem še kar korajžno naprej. 30.8.92. smo tekmovali na Elthamskemu gričku.Rezultati sledeči: Nas Ion (posamezno) št. točk M.Luzar -Gee long 49 J.Barat -SDM 48 S. Mr zel -Veseli lovci 44 K.Pavel -Planica 41 Pros to (posamezno)št. točk J.Saitz- Veseli lovci 40 J.Barat- SDM 36 F.Kontelj- Gee long 27 A.Katičr Planica 25 Skupaj točk: 1. Veseli lovci 2. SDM 3. Gee long 4. Planica 20.9.92. smo tekmovali v Geelongu. Nas Ion (posamezniki) št.točk P.Mukovec - SDM 47 I.Bole - Geelong 47 D.Muršec - Veseli lovci 45 F.Toplak - Planica 43 Prosto (posamezniki) št.točk P.Mukovec - SDM 41 J.Saitz - Veseli lovci 41 V.Jag er - geelong 33 P.Lenarčič - Planica 31 Skupaj seštete točke: 1. Veseli lovci 2. Geelong 3. S DM 4. Planica Zvezno strelsko tekmovanje za leto 1993. Veseli lovci S t. Albans S. D.Melbourne Geelong 7.2.93. 28. 8.93. 19.9.93. Nebi rad pisal samo slabe rezultate naših lovcev. Kdaj pa kdaj se pa le komu kaj posreči. 23.8.92. so se odpraoili na lov na jelena Peter, Adam, Jože, Stane in Tone. Tudi jaz sem se mislil odpraviti, pa sem se premislil zaradi slabega vremena.Kot ponavadi, sem se tudi tisto nedeljo popoldne odpeljal na Planico pogledat, če je kaj novega,-pa pripeljejo na začudenje vseh velikega jelena. Bili^ so vsi do kože premočeni in to od snega, dežja največ pa od znoja, ki so ga vlačili do avtomobilov.Sreča je bila tokrat naklonjena Petru. Kar nekaj tednov za tem pa se je posrečilo Tonetu dobiti samico - košuto. Čestitamo obema lovcema. 30.10.92. smo se plemiški lovci z družinami odpravili na tridnevni camping v naravo. Vseh skupaj z mladino nas je bilo 35. Čeprav slabemu vremenu smo se imeli lepo. "Mokro zunaj, mokro notri'.' Res lep oddih v naravi. Lep pozdrav starešina, Valentin Lenko. P. LENARČIČ Z LOVSKO TROFEJO. 13 OBISK PROF. LOJZETA PETERLETA. V septembru mesecu smo imeli priliko srečati bivšega Slov. predsednika vlade in današnjega voditelja krščansko demokratske stranke - to je profesor Lojze Petrle. Na večer 19.sept. je bil gost dr.Andreioa Theophanousa na zahvalni prireditvi priznanja Slovenije, Hrvaške in BiH. Drugi dan na 20. sept. pa je prestopil prag Planice.Zbralo se nas je kar lepo število. Pokazali smo mu, da imamo še zelo močno zavest do domovine, da pa istočasno ne pozabimo, da naše življenj teče v Avstraliji. Bil je zelo zadovoljen nad vsem kar je videl okrog sebe, videl je napredek pridnih Slovencev izven meja, videl je ljubezen, ke še gori na tem delu sveta za domovino.Posedeli smo ob majhnem rigrizku in prof.L.Peterle je odgovarjal na razna vprašanja članov. Čas se je hitro iztekel. Zahvalil se nam je za lep sprejem, mi pa smo mu zaželeli srečno vrnitev nazaj v domovino. Meta L. PREDSEDNIK gos. P. LENARČIČ, PODPREDSEDNIK gos. J. ROTAR LOVSKI STARESINA gos. VALENTIN LENKO GLEDAJO PROF L. PETERLETA PRI PODPISU V SPOMINSKO KNJIGO. SPREJEM PROF. L. PETERLETA NA PLANICI PROF. L. PETERLE ČASTNI GOST ANDREWA THEOPHANOUSA 16 TO JE KOTIČEK UČENCEV SLOVENSKE ŠOLE PLANICA. . ^ p°uk slov. jezika na Planici smo začeli kmalu po ustanovitvi S.D.Planica. Bilo je zanimivo poučevanje3 zanimivi učenci. Skoraj bomo praznovali tudi mi na veji kulturnega polja svojo 20 letnico3 odkar se je začela šola slov. jezika in kulturne prireditve. Včasih zelo tezko^ - to veste vsi tisti3 ki ste se udeleževali kulturnega dela, da ni bilo lahko3 čeravno nekateri nasprotujejo na vseh koncih in krajih3 toda prebili se bomo3da bo kulturno udejstvovanje prišlo do 20 - te obletnice3 kar pa bo v aprilu 1994. Letošnje šolsko leto se je končalo s zaključnim šolskim viknikom na Planici3 kjer nas je tudi obiskal Sv.Miklavž.Novo šolsko leto bo zopet v februarju 199Z3 če bo zadovoljivo število učencei To so besede in mnenja nekaterih učencev preteklega šolskega leta: , ^ 7 Slovenian school is a good way to learn Slovenian, if you don t already know it3 and at this class you can meet friends and learn Slovenian. You also can participate in plays set by the class on special days like father's day3 mothers day and Easter etc. Also you learn how to speak this language and read it and identify objects and name them in Slovenian. Also I think the ¿lass is very educational and anyone who doesn 't know3 and wants to learn3 should go to this Slovenian school for beginners. Robert Mesarich I have been going to Slovenian school tor nine years and have enjoyed it for all of these years. We have learnt a lot of things this year3 one of the things that we have learnt is grammer We have learnt femanine and masculine and neuter gender.- We would require more outings but besides that we haoe had a great year. Andrew Toplak Slovenian school is very educational. It is a thrillinq experience to learn a different language and it U also an opportunity of a life time. There are different events like mothers day and fathers day we all have parts like singing and poems. Throughout my long3 educational years I have learnt quite a bit but of course I already knew everything there is to know3 but overall I would give this class a seven out of ten. Robert Pintar Slovenian sola is good because we learn how to speak Slovenian and you get to speak two languages. I like english and Slovenian. Sometimes it's boring3 when we read out poems the whole time and sometimes we write out Slovenian words and translate them. Janez Mesarich Slovenian school is different environment as you get to learn and speak another language which is Slovenian. Through the past3 as I have been a student at Slovenian school Planica3 we have revised numbers3 femanine and masculine genders and other important things that we needed to revise. So I'd like to say thdit I have enjoyed being a student at the Slovenian school Planica. Lidia Powel Slovenian school is good because you can learn. If there is no college here you can go and learn in Slovenia. It is very educational and useful. I like to come because I want to learn a lot. Learning Slovenian is fun to me. I can go to slovenia when I'm big3^ because this school will be very useful to me. Slovenian school is very good and I really enjoy it. Kathlyn Tomazin I really like Slovenian school because it is fun. I have been here for two years. I do not like it when everyone is noisy. But Mrs.Srnec is a very3 very good teacher; I like her. I have learnt a lot of things and sometimes I like to listen to poems. Wendy Cestnik I really like lovenian because it is fun. I've been learning it for two years and I also think that Mrs.Srnec is very nice. I think that The Slovenian language is very educational too. I like all the poems we sing each lesson and I'm proud of what I've learnt. Christine Mesarich My name is Pauls. I am 11 years old and I go to Slovenian school. Our teacher Mrs.Srnec is very nice and teaches us a lot. I have learnt alot more of the Slovenian language. I've been going for about five years and I have enjoyed it all those years. Paula Smrdel My name is Anton. I am 9 years old and I enjoy Slovenian school. 18 20 OBLETNICA S.D. PLANICA "OKTOBER FESTIVAL-DANDENONG MLADINA MLAJŠA SKUPINA. 19 JADRAN "21 OBLETNICA" STAREJSA IN MLAJŠA FOLKLORNA SKUPINA. £ SLOVENSKO DRUŠTVO PLANICA" SPRINGVALE Inc vas vljudno vabi na ŠTEFANOVANJE" ki bo v Soboto 26-12-1992 v klubskih prostorih Planice Lot 1 Springvale Rd., Bangholme s pricetkom ob 3.00 uri popoldne Igra "CONTINENTAL" na ta dan si boste lahko nabavili listke za Silvestrovanje. Vstopnina za Stefanovanje je $ 5.00 po osebi. DRAGI BRALCI NOVIC. Po dolgem času sem se odločil, da tudi jaz nekaj prispevam za naše "Novice". Minilo je že kar nekaj časa od kar sem se zadnjič oglasil. Urednica me vedno sprašuje,kdaj bom kaj napisal? Kar malo me je sram, ker samo obljubljam pa nič iz tega,če so vsi taki,potem mora pa res urednica največkrat sama pisati. Ker mi ne pade nobeno drugo gradivo na pamet sem si zamislil čisto nekaj drugega in sicer zgodovino Slovencev od leta 626.naprej.Ta zgodovina je vzeta iz knjige "Slovenija 1990". Tiskala jo je "Mladinska knjiga 1991". Upam, da Vam bo to všeč, da Vas bo zanimalo to prebiranje te tako zanimive zgodovine, čeprav je spisana na kratko je še nemogoče, da bi vse izšlo v enem izvodu. Prepustil bom ga.M.Lenarčič,da razporedi po določenem prostoru v "Novicah". Lado Sluga. P.S. Po mojem mnenju je tema za kar si se odločil zelo zanimiva in primerna za današnji čas. Slovenska zgodovina je bila vedno pisana - skozi stoletja v nemirih - napočil pa je čas,ko se bo pisala v miru in slogi slovenskega naroda -ne več kot tlačana,ampak kot svobodnega Slovenca v svobodni republiki Sloveniji. 21 Urednica. Prvi zgodovinski zapis o »kneževini Slovanov« v vzhodnih Alpah in njenem knezu Valuku sega v čas okrog leta 630. Ti naši predniki so dotlej živeli v vojni skupnosti z Obri, kot tudi druga slovanska plemena od današnje Moravske in Češke do Jadrana. Leta 623 so se moravski Slovani pod vodstvom kralja Sama uprli Obrom, 626 pa so se temu pridružili tudi vzhodno-alpski Slovani. Nastala je slovenska kneževina v okviru Samove slovanske plemerske zveze. Dve ali tri desetletja zatem se je uveljavilo zanjo ime Karantanija. Svoje središče je imela na današnjem Koroškem in prestolnico na Krnskem gradu nad Celovcem. Vendar so Karantancem takoj potem, ko so se znebili nadležnih Obrov, začela groziti ljudstva na zahodnih in severozahodnih mejah njihovega ozemlja. To je segalo (opisano z imeni današnjih krajev in pokrajin) na zahodu do Gorice, Čedada in Trbiža; obsegalo je vzhodno Tirolsko in porečji Mure ter Aniže, tako da je približna severozahodna meja tekla od Groftglock-nerja do Linza ob Donavi; severna meja je bila reka Donava približno do Dunaja; tam se je meja naše tedanje naselitve obrnila na jug čez Gradiščansko, zavila proti Blatnemu jezeru in pri sotočju Mure in Drave dosegla naše današnje kraje. Naša zgodovinska veda pravi, da je na tem ozemlju tedaj živelo stopetdeset do dvesto tisoč ljudi. Meni, da so bili večino ma svobodni člani vaških sosesk, v katerih je bila osnovna skupnost velika družina ali rodovna zadruga. Ta je skupno obdelovala zemljišče, ki ji ga je dodelila soseska. Več vasi je najbrž sestavljalo župo, ki ji je nače-loval župan. Poglavar družine je imel obširno oblast zlasti nad otroki in ženskami, manj nad odraslimi moškimi; glede otrok to še danes kažejo besede iz slovanskih jezikov, ko je »otrok« ponekod »hlapec« ali celo »suženj«. Prave sužnje so tudi imeli, najbrž ujetnike iz vojnih pohodov, obenem pa tudi že podložne kmete in kot oblastnike kneze, ki so bili sprva predvsem vojaški vodje. Zanimiv in poseben slovenski zgod-njefevdalni pojav so kosezi, nekakšno svobodno kmečko plemstvo, ki mu je bila naložena dolžnost vojaške službe. Se iz poznejših časov, tja do 13. stoletja, vemo, da so bih kosezi ponekod naseljeni v vaseh s samim koseškim prebivalstvom, povsod pa so imeli večje pravice kot drugo kmečko prebivalstvo, tudi svoje sodstvo in pravico voliti vojvodo. Sosedje Karantancev so bili ob Soči Langobardi in Romani, v Alpah Bavarci, ob Donavi moravski Slovani, na Gradiš-čanskem in ob Blatnem jezeru Obri oziroma Avari, od Drave do Istre pa predniki današnjih Hrvatov. Resda naši karantanski predniki tudi niso dali sosedom miru. Vojskovali so se tako z Langobardi v Furlaniji kot z Bavarci na SaJzburškem. Slednji so zaprosili za pomoč Franke, ki so se namenili »podvreči Obre in Slovane in ostala poganska ljudstva do bizantinske države«, kakor poroča kronist iz tistih časov. Toda leta 631 jih je združena slovanska vojska pod kraljem Sa-mom v tridnevni bitki pri Wogastiourgu na severnem Češkem strahovito porazila. Nekaj desetletij je bil mir, potem pa so se spel začeli spopadi z Langobardi na jugozahodu in z Bavarci na severozahodu Karantanije. Tudi Obri na vzhodu so vdirali v Karantanije» in jo ; 'enili, občasno pa so si celo podvrgli posamezna področja. Okrog leta 740 so se Karantanci zvezali z Bavarci, da skupno potolčejo vsak svoje nasprotnike: Karantanci Obre na vzhodu, Bavarci pa Franke na severu. Obre so zmagali, Frankov pa ne in leta 745 so tako Bavarci kot Karantanci morali priznati frankovsko nadoblast. Leto 745 je usoden prelom v naši zgodovini: naši predniki so se vključili v zahodnoevropsko civilizacijo. K nam sta se začela iz Salzburga in iz Ogleja širiti krščanstvo in zahodnoevropski fevdalizem. »Vključitev Karantanije v Zahod« je določila civilizacijsko in kulturno prihodnost Slovencev ui naših krajev. Njihova fevdali-zacija je potekala dokaj hitro in svobodni člani svobodnih slovenskih vaških sosesk so postaiali podložniki: leta *77 je zapisano v darilni listini samostana Kremsmiinster v Zgornji Avstriji, da morajo tamkajšnji Slovani začeti plačevati samostanu dajatve ali pa se morajo izseliti. Tako se je z vključitvijo v zahodnoevropski kulturni krog obenem začela za l.aše prednike tisoč dvesto let dolga doba germanskega pritiska in potujčevanja. Z občasnimi upori, že 772 (»Valjhun, sin Kajtimara...«) in 819 (Ljudevit Posavski), niso mogli odvreči frankovske nadoblasti. Karantanija je sicer nekaj časa še imela notranjo samoupravo, lastnega kneza in svobodnjaške koseze, toda po zadušenem Lju-devitovem uporu je frankovski kralj razdelil zemljo nekdanjih domačih plemičev in svobodnjakov, ki so sodelovali v uporu, svojim vazalom, trankovskim fevdalcem. Severni del Karantanije, današnja Koroška in alpske doline severno od nje, je postal grofija Karantanija, južni del pod Karavankami je bil razdeljen na furlansko, istrsko in posavsko grofijo, slednja je zametek poznejše Kranjske, vzhodni del, današnje Gradiščansko, slovenska in avstrijska Štajerska ter madžarski kraji od Blatnega jezera proti vzhodu, pa na zgornjepanonsko in spod-njepanonsko grofijo. OKROG LETA 600 najde zgodovina naše prednike v naSt današnji domačim, k lovu pa še na severozahodu do izvirov Zilje in Drave, severno do Donave in severnovzhodno do Blatnega jezera, na skupno trikrat tolikšiiem ozemlju, kol ga Slovenci naseljujemo danes. V10. stoletju so se začeli v severnih delih tedanjega slovenskega ozemlja močneje pojavljati bavarski priseljenci, ki so potlej med 12. in 15. stoletjem potisnili slovensko severno mejo daleč na jup. 10 22 V 9. stoletju, ko je bilo koroško jedro stare Karantanije že trdno pod nemško nadoblastjo, se je samostojna slovenska kneževina za krajši čas obnovila v nekdanjem karantanskem najvzhodnejšem delu: v frankovski grofiji Spodnja Panonija. Ta je obsegala tudi današnje naše štajerske kraje skoraj do Celja, sicer pa predvsem zahodni del današnje Madžarske. Njeno središče je bil utrjen knežji sedež ob Blatnem jezeru. Spodnjepanonska grofija je mejila na severu, približno na današnji madžarsko-slovaški meji, na Moravsko, ki je bila le pod ohlapno frankovsko nadoblastjo. v bistvu pa samostojna država. A v stalnih spopadih s Franki na eni strani, z Madžari na drugi in z Bolgari, ki so tedaj pririnili celo v Panonijo. na tretji. Včasih se je Moravska spopadala tudi s spodnjepanonskimi grofi pri Blatnem jezeru, saj so ti bili Irankovski vazali. Moravski knezi pa so bili ne le okretni vojskovodje, temveč tudi iznajdljivi politiki: zoper Bolgare so se povezali z njihovimi nasprotniki na čisto drugem koncu, z Bizantinci. kar je privedlo do popotovanj solunskih misijonarjev Konstantina in Metoda, svetih bratov Cirila in Metoda, na Moravsko in do uvajanja njune slovanske pisave (glagolice) ter slovanskega bogoslužja (v tedanjem jeziku makedonskih Slovanov) na Moravsko in v slovensko Panonijo. Leta 847 je kralj Ludvik Nemški podelil spodnjepanonsko grofijo sposobnemu knezu slovanskega rodu Pribini. Ta je naselil okrog Blatnega jezera precej Slovencev iz Karantanije, ko je koloniziral panonske ravnice, pa rudi slovenski velikaši so dobili v njegovi grofiji več besede. Leta 861 ga je nasledil njegov sin Kocelj. Kocelj se je namenil pridobiti še večjo neodvisnost svoje grofije od frankovskih nemških kraljev. Odločilna priložnost za to se je pokazala leta 869, ko sla moravska kneza Rastislav in Svetopolk iskala zaveznike za upor proti Frankom. Kocelj se je povezal z Moravani, pridružil se jim je tudi karantanski grof Gundakar. Slednji je sicer v bojih s Franki na Moravskem padel in Karantanija je ostala frankovska, toda Moravska in Spodnja Panonija sta si le izbojevali neodvisnost. Kocelj je tako v svojem Blatnogradu ali Mosaburgu, blizu današnjega Zalavarja ob izlivu Zale v Blatno jezero, zavladal leta 869 kol samostojen in neodvisen knez. Da bi se obe slovanski državi na frankovskih vzhodnih mejah otresli nemškega vpliva tudi na cerkvenem področju, je Kocelj skupaj z moravskimi knezi še istega leta 869 prosil papeža Hadrijana II., naj jim pošlje škofa, ki bo podrejen neposredno Rimu, in sicer starejšega obeh solunskih bratov. Metoda; Ciril je namreč ob njunem obisku v Rimu leta 868, načetega zdravja, stopil v samostan in že leto pozneje umrl. Papež je po krajšem zapletu res posvetil Metoda v nadškofa in mu dodelil nadškofi-jo, ki je obsegala spodnjo Panonijo in Veli-komoravsko. Sedež nadškofije je bil v Koc-ljevem Blatnogradu. Nemški kralj in salzburški škofje pa seveda niso kar tako prepustili rodovitne in priljudne panonske grofije. Salzburška nadškofija je takole obtožila Metoda: da je »neki Grk. Metod po imenu, z novo izumljenimi slovanskimi črkami zvito izrinil latinski jezik, rimski nauk in staroslavne latinske črke in s tem pri vsem ljudstvu ponižal maše, evangelije in božjo službo tistih, ki s.» jo opravljali v latinskem jeziku«. Pripravili so ga do tega, da je prišel na sestanek s salzburškim nadškofom, frei-sinškim in pasauskim škofom ter kraljem Ludvikom Nemškim, kjer so ga prijeli in ga za dve leti in pol zaprli v ječo. Šele ko je papež izvedel /a to in poslal na Bavarsko posebnega odposlanca, so ga izpustili in smel se je vrniti h knezu Koclju na Blatno jezero, toda s papeževim naročilom, da mora opravljati obrede v latinščini. Ob ponovnem obisku v Rimu mu je papež sicer do volil rabo slovanščine pri obredih in rabo pismenk. ki jih je iznašel filozof Konstantin«, a to je veljalo le /a Moravsko pa še tam le tako dolgo, dokler ni kmalu po Me todovi smrti Svetopolk izgnal njegove duhovne. menda dvesto po številu, ¡z države. Medtem je nemški kralj s svoje strani poskušal zadevo rešiti z več vojnimi pohodi nad Moravane, vendar mu to ni prineslo zaželenih uspehov. Naposled je moral priznati moravski državi neodvisnost. .Moravani pa so mu za to plačevali simbolični tribut. A kakor je moravski Svetopolk zase obdržal neodvisnost, pa slovenskemu knezu Koclju v zadnji stiski ni pomagal. Stal je ob strani, ko so leta 874 Franki znova osvojili spodnjo Panonijo in odstranili Koclja. S propadom Kocljeve države, pravi zgodovinar Bogo Grafenauer, »so Slovenci za dolga stoletja izginili iz politične zgodovine«. SRHDf X. STOLETJA so naši kur,imunski predniki sprejeli frankovska nadoblast in se s tem vključili v zahodnoevropsko civilizacijo m v kričunski kulturni krog. \'ti prelomu v naslednje stoletje so si Franki, ki jim je tedaj vladal Kuri 1 'etiki 768-81-1 >, z več vojnimi pohodi naposled podvrgli ie nadležne Ohre v 1'anoniji. Za frankovskvm vojskami so prihajali v opustošeno Panonijo deloma nemški naseljenci, obenem pa v precej večjem številu slovenski: iz svojega alpskega karanumskega središču so se Slovenci razlili po dotlej redkeje naseljenih krajih od Tržaškega zaliva pu do Blatnega jezna in onkraj. To je omogočilo, da je kmalu zatem, sredi 0. stoletja, nastalo za krajši čas novo slovensko središč. ob Blatnem jezeru. Zemljevid prikazu j, upravno razdelitev slovenskega ozemlju po Irankovski zmagi nad t )bn leni 7