17. átev.
V Norem mestu 1. septembra 1887.
m. letnik.
Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je la celo Kdor želi kako oznanilo v,,Dolenjske Novice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr, — Naročnino in dopiae tisniti dati, pîaôa za dvostopno petitrvrato 8 kr. za sprejema J. Krajec v Hovem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Gospodarji, pozor na deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Ormn.
Razpisanih je nekoliko štipendij za kmetiške mládenče, kateri želé v deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu ustopiti. To nam daje povod, da o tem za Dolenjsko, oziroma celo Kranjsko prevažnem deželnem zavodu danes na prvem mestu kaj vei spregovorimo.
Dežela je kupila za 30.442 goldinarjev a. v. pač lepo, dasi jako zanemarjeno posestvo na Grmu pri Kndolfovem, z obširnim građom, vsem gospodarskem poslopjem in vinogradom v Smoleni vasi vred. Vrhu tega kupila je še v Trški gori nekaj Čez 3 orale najboljše ležečega dobro ohranjenega vinograda z obširno zidanico za 3322 goldinarjev. Tako ima danes ta deželni zavod 60 oralov 1067D^ njiv, senožetij vrtov in pašnikov na Grm«, 4 orale TasD** vinograda v Smolenivasi, in 3 orale 634n'' vinograda z zidanico v TrSki gori. Vse skupaj stane 33.764 gld. a. v. same kupnine. V strašansko zanemarjena poslopja, to
je v grad in gospodarska poslopja utaknilo se je že lansko leto čez 8000 gold., letos se bode tudi okolo 6000. Zboljšanje zemljišč, gospodarsko orodje, živina, vse to stane veliko veliko denarja. In Čemu se trosi toliko denarja? Za to da se bodo na tem zavodu, na tej deželni kmetiški šoli sinovi kranjskih in v prvi vrsti dolenjskih kme-tiških gospodarjev v umnem gospodarstvu, toliko z besedo kakor tudi z djanjem dobro podučili.
Gospodarji Dolenjski! Znano Vam je, kako težko se dandanes naše dolenjsko vino v denar spravi. Pripisujemo to pomanjkanji železnice, kar je pa le deloma tako, kajti dosti dosti krivice, da največ krivice nam dela v tem obziru nizkost naših vin. Naša vina niso v jako jako prevagljivi množim taka, kakoršna so ona druzih vinorodnih dežel, in za to nam'zaostajajo v kupčiji. Strokovnjaki pa pravijo, nam zatrdujejo, da bi se na Dolenjskem z umnim postopanjem v vinogradu in v kleti lahko ravno tako fino vino pridelovalo, kakor se v onih vinorodnih deželah, katerih vino z našim v trgovini tako močno tekmuje, in to na našo očitno veliko škodo. Pa o groza! Še ta naš današnji vinski pridelek nam žuga trtna uš
Podlistek.
Kako 80 v Begunjah na Notranjskem Turka za vselej odpGdili.
Zgodovinska smernica.
Godilo se je to v 15. stoletji, ob času ko je največi sovražnik naše mile domovine in naše vere divjal po lepih slovenskih pokrajinah. Da je tudi v Begunje večkrat prihrul grozoviti TurČin, pričajo nam ostanki tabora okoli cerkve sv. Jerneja v tem kraju. Kakor ljudje pripovedujejo, bil je imenovani tabor precej velik. Vanj so bežali vsi prebivalci begunjske soseske, kedar se je grdi Turek tem krajem bližal. Imeli so pa v njem narejene tudi podzemeljske shrambe, kamor so ljudje ob času nevarnosti skrivali svoje imetje in premoŽenje. Še dan danea se sledijo take votline. — Ko so zidali v Begunjah L 1857 novo šolo, so zadeli na take votline. Će se prav spominjam.
našli so takrat v teh votlinah tudi nekaj bojnega orodja iz časa turških bojev. Vse to nam priča, da 80 se tukaj morali večkrat s Turkom spri-jeti. — Po tem uvodu naj sledi naša povest.
Bilo je leta 14 . ko je grozoviti Turek zopet hudo divjal in razsajal po naši domovini. Tudi do Cerknice in Begunj je prihrul to leto. Ko se ogenj na velikem StražišČu zasveti in prebivalcem v okolici naznani, da se Turek približuje, jeli so ljudje svoje blago spravljati v tabor, Nanesli so vanj kolikor se je moglo spraviti. Ko je bil pa prišel Osman uže precej blizu, umaknili so se tudi ljudje v tabor. Žsnske in otroci šli so v cerkev, kar jih je moglo, in so tukaj Boga pa sv. Jerneja prosili, da bi možje in fantje srečno odpodili Turka. Drugi pa, ki niso mogli v svetišče božje, so se poskrili v taboru. Kar jih je pa bilo za obrambo tabora zmožnih, ti so se lepo ob táborovém zidu zvrstili in so tako pripravljeni pričakovali sovražnika.
popoluoma uničiti, in uničila ga nam bode brez Tsega dvoma popolnoma. Kaj pa potem? To niso šale, tu Dolenjci nam gre za glavo. Hvala Bogu, strokovnjaki so dognali, da so gotove amerikanske trte, katerih ta sicer jako majhna, pa vender strašansko škodljiva pošast ne more uničiti , ako se jih tudi loti. Ali te amerikanske trte nič ne rodijo, na nje treba šele domače vrste cepiti, ako se hoče na njih kaj pridelati. Cepljenih amerikanskih trt se pa ne sme po naši doB- danji navadi gmbati, one se morajo aploh dru-gači obdelovati, kakor smo do zdaj navajeni bili. Vsega tega, reči se sme novega, močno predrnga-čenega vinarstva prihodnosti, treba da se priučimo. In Iqe je za to Šola kakor ravno na Grmu. Stari trtorejci se bodemo sicer težko, da skoro nemogoče vse potrebne novosti poprijeli. To-da za naša gospodarstva namenjene sinove pošljimo na Grm, da se tam v vsem temeljito podučé, bodisi v vsem gledé prerojenja naših vinogradov, bodisi gledé naprave in ohranitve vin.
Za sadje je mogoče, da se dandanes veliko denarja strži. O tem prepričali smo se lahko ëele prošlo leto. Ali koliko je na Dolenjskem še krajev, v katerih sadja še kar nič ni, kaj še le za trgovino primernega? Iti kje drugod kakor ravno na Grmu je najlepša prilika, da se naši sinovi v sadjarstvu popolnoma izuče, da se ga potem na lastnem domu lahko z umom in veseljem lotijo.
Naše poljedeljstvo, naša živinoreja, kako pomanjkljiva je, kako malo dobička daje. No na Grmu je tudi za temeljiti poduk v tem skrbljeno. Vrhu tega prluče se lahko mládenči na Grmu Tseh druzih kmetovalcu potrebnih naukov kakor: računstva, knjigovodstva itd. Posebno se jih pa tudi k marljivosti, štedljivosti, zmernosti in prid-
Turek se približa. Že je pred taborovim zidom. Zdaj jame tahor naskakovati. Junaško odbijajo vrli bojniki vsak napad predrznega Turka. Dolgo časa se že junaško branijo. Pa sčasoma začnejo junaki v taboru omagovati; Turek pa le hujše napada. Skorej bi bili že kristjani premagani , kar bi se bilo gotovo tudi zgodilo, «ko bi ne bila prišla mtkemu imed mož, ki so bili T taboru, neka prav pametna na misel. Menda mu jo je dal v glavo sam sv. Jernej.
To je bila edina rešilna zvezda, ktera je vso sosesko hudega sovražnika oprostila. Kako, boš kmalu slišal potrpežljivi bralec!
Vrli ta možak se domisli, da so med poskri-timi rečmi v taboru tudi nekteri panji čebel. Ta trenutek spusti veliko čebel med Turke, ki so od njih opikani kar bežali od tabora in cerkve V veliko veselje bfgunjskih kristjanov. (Iz „Nov.")
nosti napeljuje, kar so kmetovalcem na Dolenjskem čez vse potrebne čednosti.
Vsak kdor ima torej doma sina, kateremu misli gospodarstvo izročiti in je dovolj star (16 let) ter zua dobro slovenski pisati in brati, naj nikar ne odlaša ga v šolo na Grm poslati. Manj premožni prosijo naj za štipendije, bolj premožni naj dajo pa sinove na lastne stroške y to šolo, saj fitane to vender tako malo, manj kakor na vsaki drugi šoli. Naj manj modro je gotovo, ako kdo svojega gospodarstvu namenjenega sina tretji ali četrti gimnazijalni ali realkini razred izdelati pusti, ter ga potem doma obdrži. Ali bi ne bilo veliko pametnejši, sina namesto v gimnazijo ali realko, na Grm poslati? Na Grmu nauČé se fantje vseh tistih predmetov, kakor na spodnji realki ali gimnaziji, vrhu tega pa še vseh strok kmetijstva. eŠ manj modro pa je, ako kdo svojega, gospodarstvu namenjenega sina, potem ko je par razredov gimnazije ali realke dovršil, v davkarijo ali sod-nijo pošlje Češ, se bode tam naučil uradniškega poslovanja. Kar kdo na gospodarstvu uradniškega poslovanja potrebuje, nauči se tudi v kmetijski šoli na Grmu, kjer je za to navlašč jurist naprošen, da fante podučuje.
Naj manj modro, in kar naravnost že nepošteno pa je, ako kdo svojemu sinu za deželno Štipendijo prositi veleva z to pretvezo, da bode po dovršeni kmetijski Šoli doma ostal, v resnici ga pa v kako službo pusti. In takih slučajov je bilo, kakor se nam iz najgotovejšega vira javlja, na bivši šoli na Slapu največ. Tako postopati, se pravi deželni denar krasti, kajti kaj ima pač naša dežela od tega, ako se na deželni kmetijski Šoli, na deželne stroške, mladenič v kmetijstvu izuči, ako pa potem na HrovaŠko ali v Bosno, Hercegovino itd. v službo odide? —
Tukaj je treba ve'îtnosti. Za deželne stipendije Šole na Grmu naj prosijo sinovi naših boljših toda v denaraih stiskah živečih kmetovalcev, le tedaj ako jim je resnični namen, po dovršeni šoli doma na očetovem gospodarstvu ostati. Sinovi čisto revnih kmetiških staršev (kajžarjev) naj bi za Štipendije ne prosili, kajti s takimi ni gledé napredka v gospodarstvu nič pomagano, ker v to razuu razuma potrebnih sredstev nimajo, in ker vsi taki prav gotovo laatnirau domu hrbet obrnejo, ter po službah stikajo.
Sinovi trdnih kmetiških starišev, to je istinito premožnih, naj bi pa tudi za stipendije ne prosili ampak se v šoli sami izdrževali. Stanovanje in poduk ne stane nič, šolnine se vsak lahko oprosti, fina hrana, isaki dan meso, stane pa le 33 kr. na dan.
Prečastita naša duhovČina, gospodje učitelji, vsa naša inteligenca po deželi sploh, vsi bodite prav uljudno naprošeni, da sta našo lepo in pre-
koristno, dosti denarja stoječo kmetijsko áolo na Grmu, učence razodetih lastnosti pridobujete, Po-jasnujte, nagovarjajte, z kratka agitujte, da bode ta zaTod kar naj veŽ mogoče nčencev imel, ker sicer se nam bodo naši nasprotniki grdo rogali, in naše kmetisko gospodarstvo, naše kmetiško blagostanje Ělo bode še bolj rakovo pot. Da bi ne bile te besede glas Tpijočega v pušayi, v to pomozl Bog!
Preveé sejmov imamo.
Železnic gradijo zmeraj -veř. Vsled tega kmetovalci tndi laže predavajo svoje pridelke, posebno : pitano in plemensko živino, mleko, surovo maslo in sir, kupčijske rastline, sočivje, sadje itd. Manje prodavajo in odvažajo pri nas žitnega zrnja. Tega porabijo največ doma ali ga pokupijo parni mlinarji, zmeljejo v moko In to prodavajo. Sejmi za zrnje nimajo več prejšnje važnosti.
Kjer torej veliko živine redijo ali pitajo, tje prihaja sedaj veliko več in daljnih kupcev; kajti po železnici se hitro pripeljejo, in živina jih po železnici odpeljana veíiko menj stane, kakor nekdaj. Vsled tega so živinski sejmi večjo važnost dobili. Promet tudi v stranske kraje postal je živahnejši. Ti dogodki so pa nekatere ljudi zapeljali na zelo krivo pot. Izprosili so za kraje, koder ni bilo sejmov do sedaj, novih, iu drugi so število obstoječih podvojili, češ, sedaj bode več prometa, več dohodkov pri krčmarjih in mesarjih.
Toda temu nasproti imamo pomishti, da mora sejem tem bolj zanesljivo dober biti, čim dalje prihajajo kupci. Ti morajo uverjeni biti, da najdejo na sejmi, česar iščejo. Na dalje jako važna je za kmetovalce konkurencija kupcev, ker tako pridejo do najboljše cene. Zatorej hi kazalo za-Toljo pomnoženih železniških prog število sejmov skrčiti, da bi tem več prometa bilo tam, kjer živine mnogo pitajo ali kjer na meji med hribovitim in ravnim svetom veliko mlade živine prodajo. Tako zgoščenega prometa bi trebalo zlasti takrat, kedar se take živine največ na prodaj postavlja, Pomnoženo število sejmov pa pojavlja ravno nasprotnih posledic. Vse se nekako drobi, Piigodi Se namreč, da pride na prvi sejem mnogo tujih kupcev, a živine malo, na drugi sejem pa tujih kupcev ni, a živine obilo ; to je tem hujše, kedar se vršijo sejmi blizu na dveh krajih. Zavoljo takih nepovoljnih izkušenj izostanejo tuji kupci. To pa takoj porabijo domači mesarji in manjši meáetarji, ki pravijo, da je povpraševanje po živini slabo, in tako cene stisnejo kolikor mogoče na nizko. Ubogi kmetovalci so tem sedaj izdani na milost in nemilost, če nečejo brez denarjev domov, morajo živino po vsakej ceni pro-
dati. Zatorej pravimo; pomnoženo število sejmoT daje prodajalce v roke kupcev.
Preveliko število sejmov ima še drugih ne-dostatkov. Oni ponujajo preveč prilik, da ljudje popuščajo plug in brano ter hitijo v mesto ali trg. Ljudstvo zahaja preveč v krčme, troši denarjev, izgublja veselje do stedenja. In tako zvrne ae marsikteri posestnik v pogubo zavoljo prepogostih sejmov. Želeti je torej, da razumni kmetovalci o tej reči resnobno premišljujejo. Sejme treba urediti. Kmetijske podružnice naj bi O tem razgovarjale se in potrebnih nasvetov stavile na primernih mestih.	Iz „Kmet",
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
V	Svečah na Koroškem se je dne 21. avg. D&d vse slovesno vršila zlata maša neumornega boritelja koroških Slovencev g. Einšpilerja, Slovesnosti so se udeležili narodnjaki iz vseh pokrajin Slovenije. Tudi gostje iz Hrvaške so bili nazoči. Bog ohrani zlatomašuika še mnogo let.
Po Českem na taborih obsojajo naredbe na-uČnega ministra Gautscha. — Tudi naši poslanci bodo protestirali zoper odpravo nižje gimnazije v K r a n j i. Mesto bode vzdrževalo prvi razred bodoče šolsko leto na svoje stroške. Jednako je storilo tudi mesto Roveredo na južnem Tirolskem, ki bode vzdrževalo na svoje stroške peti razred.
Deželni zbor Hrvatski prične svoje delovanje due 1. sept. Časniki prorokujejo hud boj pri razpravi glede poveritve zadnjih volitev. Znano je, kako je prišla večina v zbor. Obravnavalo se bode baje tudi v saboru vprašanje, ali se ima zopet uvesti verska šola, katero zahtevajo Serbi. Od tega je odvisno, ali bodo ostali Serbje tudi v bodoče še zvesti zavezniki vlade.
V	Ljubljani je bila 28. avgusta slovesno blagoslovljena nova hiša rokodelskih pomočnikov. Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo !
Kaj Je novega po širokem svetu?
Bolgarski knez je dospel na konec svojega potovanja v glavno mesto Zofijo. Časniki poročajo, da ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. V KuŠČuku so zasledili zaroto, ki je hotela shrambo za smodnik v zrak spustiti. Rusija noče prav nič slišati o novoizvoljenem Eulgarskem knezu. Priporočala je baje Turčiji, naj skupno zasedete Bulgarijo in vzhodno Rumulijo. — Ker je carska družina odpotovala v Danijo, sklepajo ruski Časniki, da Rusija še ne bode tako hitro in odločno postopala proti Bulgariji, — Tudi je Turčija na-naznanila knezu, da so vse sile složne v tem, da njegovo bivanje v Bulgariji ni veljavno in postavno.
Knez sam se je izjavil, da bode stal na svojem mestu, če se tudi pokažejo zanj črni oblaki na političnem obnebji. NajpoglavitnejŠe njegovo delo ima biti rešitev notranjih vprašanj. Naj prvo mu je na skrbi sestava novega ministerstva. Proti-vladni írancoski listi se pogajajo za Koburžana ter strastno napadajo vlado zaradi postopanja gledé Bulgarije.
Kolera se širi v Neapolji, Gaeti in na otoku Malti ; toraj prodira proti severu. Ogrska vlada je izdala povelje, da se strogo izvršujejo zdravstvene naredbe proti koleri. Vsi potniki iz Italije se morajo podvreíi tridnevni zdravstveni kontroli, prtljaga se mora razkužiti. Tuđi naše ministerstvo je odredilo razkuženje vlakov in kolodvorskih zahodov na vseh iz Italije vodečih železniških progah.
Nemški cesar je okreval toliko, da se je due 25. avg. vdeležil častniSkega strelanja ua orla.
Angtežka vlada hoče zatreti in razprotiti irsko narodno ligo. Ta naredba bode hudo zadela irsko opozicijo, ki je dobivala pri narodni ligi največjo pomoS. Tudi vlada sama si bade s tem veô Škodovala nega koristila, ker se bodo zatirani Irci Še odločneje borili proti Angležem. V Dublinu je bilo velikansko zborovanje, kjer so sklenili, da se meŠčanje Dublinski nikdar ne bodo podvrgli posilnim vladnim naredbam, pač pa grajajo tako vladno postopanje. Kolika sredstva ima narodna liga (zveza) na razpolaganje, nam ave-doči izkaz za prvo polovico meseca avgusta ; sprejela je 2138 funtov šterlinga ali 21.380 naših goldinaijev.
Iz Ostenda in Genta v Belgiji se javljajo nemiri. TopniČarji so streljali mej razsajalce.
Iz Sudana dohajajo zopet vesti o vojski. Blizo Sarassa je 2000 dervišev, južneje pa stoje še večji oddelki. Angleži pričatnjejo iz Kajire povelja, predno bodo napadli sovražnika.
Volitve T serbsko skupščino se bodo vršile meseca oktobra. Dotičnega kraljevega ukaza pričakujejo vsak dan. Skupščina se bode sešla v Belemgradu.
Piše se nam:
Iz St. Jerneja 29. avg. — Mnogo let je preteklo, kar je bila zadnjič sv. maša brana pri sv. Miklavžu na Gorjancu. Cerkev je bila Tsa podrta, sedaj pa ao jo vže dozidali. Te dni pripeljejo veliki altar. Ko bode postavljen, ima se crkeT blago slo riti ; upati je, da bo to v torek po „Malem Šmarnu, ako pojde delo po sreči. Drugo je vse dodelano in pripravljeno. Stane mnogo denaija. Vabijo se vsi dobri tristijanje in častilci bv. Miklavža na Gorjance, in prosijo 86 za mile darove v poplačilo stroškov. J. 8. H,
iz Mokronoga 22. avgu-ita. Maogo se nahaja po svetu ljudij, kise bavijo z raznimi nepoštenimi rečmi, namesto da bi si svoj kruh pridobivali z delom. Tako se nahaja tudi pri naa neka žana, ki ljudi na posabno čuden način na svoje limaaice lovi, da iz njih izsesi marebiti zadnji krajcir. Ona zaa namreč karte «aufila-gati* ter to reč tako dobro ume, da jej donaša več, nego drugo pošteno delo. Dostikrat sem uže slišal govoriti, da ne računi nikdir manj kakor 30 kr., če enemu nekaj laži pove. Žena pa vziffle tudi drugo Mago n, pr. vino, kokoši itd., toda vioa nikdar menj kikor en stari bokal za enkrat. Ljudi je uža tako navadila, da jih včasi v nedeljo kar po pet na enkrat pride, ter jim potem „srečo pove," toda vsakemu posebej, kajti nihče drugi ne sme ališati, kar ona komu pove.
Toliko o tej pijavki, ki se živi ob krvi druzih, in ki si na tak nepoštdn način zlajšuje življenje. Bi li ne bilo umestno, ko bi jo oblasti prijele za njen „potent?" Dandanes mora se od vsake reži plačevati pridobnina, zakaj bi se pa še od te ne?
Škoda, ki jo tak Člo7ek napravlja je gotovo velika, ker navadno se love le ubožni nevedni ljudje, ki mislijo, da jim bom res „srečo povedala." Toda pravim vam: ča bi žsua vedela „srečo povedati", bi jo aaj prej sama sebi preskrbela, potem še le drugim. Ne dajte se toraj slepiti takim ljudem, oni vas love le na svoje limaaise, da od vas denjrja dobo, na skrivnem pa se vam posmehujejo, da ste tako „bedasti."
Šmartno pri Litiji 19. avgusta. Rojstni dan presritlega našega cesarja Frana Josipa I. se je, kakor v večih krajih, tudi v naši vasi kolikor mogoče veselo in slovesno praznoval. Na pred večer in zjutraj na vse zgodaj so mož-narji pokali, iu zvonovi veselo prepevali ter ljudstvu ozaanovali veseli, avstrijski praznik.
Isti dan zjutraj, ob 6. uri bila je slovesna peta sv. maša, katere se je udeležila požarna bramba, v svoji „paradi," na koncu sv. maše se je prepevala vesela, cesarska pesem: Bog obvaruj, Bog ohrani nam cesarja, Avstrijo itd. Živeli svitli nas car mnogaja letal nam deržav-nikom v prid in naši ljubi Avstriji t srečo in Slavo !
Iz Velike Doline 19. avgusta. Na dan sv. Lovrenca proti večeru, Se bolj pa na večer pred velikim Šmarnom nam je toča učinila veliko škode.
16. in 17. dné t. m. imeli smo volitve za občino Ćatež-Dolina. Izvoljeni so za dav-karske občine ; Bregana: M. Tassottij velika Dolin«: župnik Brulec ; Carina: Fr. Sevnik; Ôa-
tež: J. Sroboda; GlobDČica; Aut. Tomáé; Ko-ritao: Miha Ciraski.
V	III. razredu ao voljeni: Anton Vonk, Jakob Hunek, I^an Breganski, Jarij NoTOsel, Jakob Šiaka in Štefio SsminiÔ.
Y	I. razredu; BiSkovS, Jan. Tomâé, Andrej Špilek, Al. RiSič, Mat. Azinski in M. Budió.
Vdeležitev je bila prili6no živahaa, kajti mnogi 8i želé premembe, zatj je tudi nad polovico novih odbornikoT izvoljenih.
Iz Račjega S6la 22. avgusta. Tukaj smo napravili kaj lepo novo kapelico. Stroške, katerih je bilo precej, so poravnali sosedje; veliko pa jfl žrtvoval spoštovani Franc Potokar, katari je bil tudi to dobro miael sprožil. Bjg naj mu poveme njegova dobra đjla. TukajSni poîobar g. Poglajen je napravil v kapelici lep in vsakemu OĚ08U prijeten oUdrčak, katerega kiuSajo tri lepa podobe. Na binkoŠtni ponedeljek so pre&astiti g. dekan, kateri so opravljali na hribcu T cerkvi sv. Florjana sv. maSo, ob enem to novo kapelico bla^oBlorili, ta dan nam bode v vednem spomiun.
Iz Dobrave pri Ljubljani 24. avg. Ker
^Djlenjake Novica" prav pridao prebiram, bode pač prav, ako Vam tudi kaj zanje sporoôim. — Pač ni posebnosti, vendar mislim, da veseli Vas Dolenjce, ako od ve5 strani slišite glas, naj Vam tuđi ne pové nič nenavadnega.
Pri nas je letina prav dobra. Žita sm) na-želi in namlatili obilno. Seno je bilo kaj lepo ; korusa in proso sta tako lepa, da M ae jima jílovek kar čudil. Pri nas imftmo debelo globoko zemljo, zato nam suŠa ne Škoduje veliko. Drugod 80 jako tožili, ker ni bilo precej dolgo dežja, nas s« ni nič kaj bolelo. Pač bi bila otava lepša, ko bi bil priSel dež kacih 10 dni prej, ali ravno slaba vendar ne bode. Ajda dobro kaže, ako nas ljubi Bog le obvaruje slaue ali mraza. Malo se je bojimo, ker so gorenjske vi-aoke gore vse pokrite z novim snegom.
Ene reči pogrešamo letos: sadja, za ktero Brno dobili lani tako lepe novce. Jabolk ni sko-rej nič — hruSek pa malo. Upamo, da bode pa drugo leto bolje. Sicer nam prêté jrde gosenice, kajti po drevju je vse polno suhega zavitega listja — znamenje, da je grdi mrčes notri, ki misli spomladi naše drevje oglodati. Toda mi gospodarji sa pogovarjamo, da bodemo ubogali ,Dolenjske Novice" ter po zimi po drevju gosenice obrali in jim dali zasluženo plačilo — v ognju 1 Dolenjci, storite tudi Vi povsod tako! Bog nam je dal pamet; umni gospodje nam prav svetujejo — ubogajmo jih!
Poljanica 21. avgusta. Dragi bralec, redko kedaj ee kaj bere iz tega kraja. Ziaj poročam, da se je lepo delo izvršilo na Oorici pri
romarski cerkvi „Mariji Pomagaj*. Narejen je prekrasen kor (pevališčo), kar jako kinča lepo v bizantinskem slogu zidano cerkev, tako da se reči sme, da je zdaj ena najlepSih pođđrnžitio DS Dolenjskem.
Dolgo, dolgo se je čakalo da pride kaki vneti gospod župnik, da bi se tega dela lotil in vendar se je enkrat včakalo j bilo je pa tudi ž« zadnji čas, da ae je to delo storilo, ker stari trohlivi leseni kor se je že sam od sebe podiral in bati se je bilo, da se ne bi kaka nesreča zgodila.
Iskreni, modri in skrbni gjsp^d župnik Janez Stamcar se je vkljab bolehn!>sti lotil tega dela, da bi Marljno svetišče bilo spodobno, in verniki s toliko večjo gorečaostjo io priserčnem zaupanjem, k Mariji pomagaj t bli-žavi romali in si od nebeške kraljice pomoči t dušnih in telesaih zadevah izprosili. Dalo je tedaj storjeno, naj bo v Čast Božjo, v slavo Marije in blagor vernikom.
Vsem, kteri so kaj darovali in kaj storili, zlasti Franc Finkn, klučarja, naj bo Marija za njegove požertvovalnosti milostna, preljnbljo-nemu gospođu župniku pa naj Mjrija izprosi ljubo zdravje in pa tam trudapolnem življenji sveti raj.
DomaCé vesti.
— (Duhovske spremembe) v Ljubljanski škofiji. Faro pri M. D. v Polji dobil je g. Andrej Pdvlič, župnik RadeŠki. Premeščeni BO naslednji gg. : Fran Gornik, kaplan iz Št. Ru-perta v Komendo ; Valentin Orehek iz Cemše-nika v Sent Jurij pod Kumom ; Ivan Oolob iz Črnomlja v Škocijan; Jakob Pokom s Oateža t Črnomelj ; Matej Pintar iz Rideč v Št. Rupert. Na novo je nameščen : Andrej ČeŠen v Rsdeže.
(Za vino-sadjerajsko in kmetijsko šolo) v Grmu pri Novem mestu razpisanih je do 20. septembra 1. 1887. 5 deželnih ustanov, do katerih imajo pravico sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, kateri pa morajo biti najmanj 16 let stari, krepkega telesa in čvrstega zdravja. — Učenci z deželnimi nsta-novami đobć v tej Soli stanovanje, hrano in poduk brezplačno, za obleko si pa morajo sami skrbeti.
(Volilni shodi.) G. Šuklje je v Novem-mestu pol drugo uro poročal svojim volilcem in je ostro kritikoval razpust Kranjske gimnazije. Pripravljen je sicer podpirati Taffeja, toda brez izpolnitve na^ih terjatev morajo naŠi poslanci začeti vladi delati ovire. Gavor je bil sauda-šeno vzprejet in shod je jednoglasno izrekel zaupanje Sukljeju. Ravno tako v Črnomlja.
(Na Dtotu pri ŽTiženiperfeu)so bili pri novi občinski toIíítí izToIjem. Za Župana Janez Jerše krčmar in posestnik iz Jame. Za HTetovalce Janez Zupančič trgovec t Dvoru, Janez Legan, posestnik iz gadinje Tasi in K. Vokač, fabriški lirar iz Jame.
(Y Mokronogu) so izTolili za čaatnega tržsiia g. po^lrega cadkomisarja Eaiolieko, ker jim je preskrbel pcštno z^ezo s Sevuico.
{Razetava goyeje živine t Metliki) 29. t. m. je prekosila nase nade. RazstaTljena živina okoli 150 glav je bila do malega metana domača kri. Iz Ljubljane bo prišli gospodje grof Thurn, Seunig, Pire, fl Krškega deželni in državni poslanec g. Pfeifer, iz Novega mesta g. Dolenec.
(Meščanska iola) v Krškem je izdala ktno poročilo, t katerem je rariean in opisan ondotni lepi šolski vrt. Prihcdrje šolsko leto na tej ěoli se prične s 17. oktobrom.
(t TJmrl) je po kratki bolezni gospod Še tin a, c. kr. državni pravdnik v Novem mestu. Bil je obče priljubljen in spoštovani gospod, ïsto Fe je tudi sprevoda vdeležiló prav veliko občinstva in mnogo odlične gospode iz mesta in okolice. Na grobu so mu lepo slovensko pesem zapeli.
(Telovadno društvo „Dol. Sokol") T Eudolfovem naredi v nedeljo dne 4. septembra t. ]. fzkt v bližnji, prijaïni Brèlin, Odhod je ob 3, uri popoldne. Sodeluje novomeška meščanska godba. Po vftporedu, ki je po mogočnosti mnogovrsten, je prosta zabava in ples v gradu.
(Yelikošolci slovenski) priredé dné 9. 10. in 11. septembra 1887 shod v Ljubljani z naslednjim vsporedom : 9. sept.: Ob 1. uri 19 minut popoludne prihod zadnjih udeležencev. Zbirališče v čitalnici. Ob 3. uri odhod v Gornjo Šiško rta Vodnikov rojstni dom. Ob 8. uri ko-iners „pri Zvezdi«. — 10. septh. : Ob 7. uri izlet na Gornji Rožnik. Ob 10. uri slavncBtra seja v Čitalnici. Ob 2. uri banket. Ob 7. uri eventualno nadaljevanje slaTncstne seje. Ob 8. uri prosta zabava z godbo in petjem na vrti čitalničnem. — 11. sept,: Ob pola 9. uri zju-"tiaj malica na Koslerjevem vrti. Ob 11. uri -40 minut odhod na Bled. — Ker nekateri gospodje doslej še nijso doposlali vpisovalnih pol prosi osrednji odbor, da oni dijaki, ki se hoté vdeležiti shoda slov. veeučiliščnikov, to javijo vsaj do 5. septembra tajniku g. Fr. Gestrinu, itud. phil. Ljubljana, Poljanska cesta 17.
Osrednji odbor.
(Veselice), katere so imeli sredi avgusta Sokoli v Krškem in dijaki t Novem mestu, so ae kaj dobro obnesle. V Krško je bilo došlo
okoli 100 vrlih slovenskih Sokolov iz Ljubljane, Zagreba, Novega mesta in Trsta, Pozdravili so jih g. župan Pfeifer in drugi gospodje prav prisrčno, gospe in gospodične so pa okinčale njih zastave z lepimi trakovi in venci, Sokole pa s šopki. Sokoli bili so v Krškem pri sv. maši, kosili BO pri g. Gtegoričn, veselico so pa imeli na g. Stancer-jevem vrtu, kjer so pokazali, kako lepo telovadijo in pojejo. Pri Sokolih je to lepo, da so irli in srčni Slovenci, da rabijo izključno le slovenski jezik, in da si trdijo telo s telovadskimi vajami in igrami. Lepo jih je videti, kjer boli nastopijo. Zato se novi „Dolenjski Sokol* kaj dopade ljudem. — Dijaki t Novem mestu so pri lepi veselici svoji tudi pokazali, da se znajo na omikan način zabavati^ da so vrli pevci, dobri govorniki in ognjeni domoljubi. Občinstvo jih je tudi kaj prijazno sprtjelo in podpiralo pri njih sestanku v Novem mestu. Take veselice so dijakom v počitnicah kaj potrebne, da se malo razvedre, da imajo potem do novega težkega učenja vtč moii in veselja. — V Krškem je bilo 138 gld, čistega dohodka za Dolenjce, po teči poškodovane.
(Cerkniško jezero) že več let ni toliko odteklo, kakor lete s začetkom tega meseca. Ribiči eo s prostimi rokami in mrežami nalovili 700 centov linjakov in ŠČuk nenayadne velikosti.
(Toča) je letos že vdrugiČ pobila okoli Trebnjega, kar je naredilo ljudstvu globoke rane. Cul sem, da je bil v teh krajih nekdo svoj vinograd zavaroval pri neki družbi in plačal dolično premijo; a ko mu je toča vinograd oklestila, družba mu ni bctela izplačati narejeno Škodo. Zakaj neki ne? Dotična družba ima t svojih pravilih določbo, da se odškodnina ne dá^ ako je bila toča pred ali med cvetjem. Toča je bila ondi 15. junija letos. Posestniki, bodite previdni, predno te zavarujete, in dobro preglejte pravila dotične družbe, kateri denar zaupate. Tudi pri žitu družbe le malo škode povrnejo ; one uračunijo kolikor je slama vredna, in pa to, kar še potlej na njivi vzrasti utegne, potem Se namreč, ko je bila toča pobila. Malim in neveščim posestnikom skoro ni svetovati, da se z;oper točo zavarujejo.
(Lepe knjižice) za mladino so prišle na svetló v Ljubljani; eno pod naslovom „Pripovedka o vetru" je izdalo društvo „Narodna šola" ; druga ima dve lepi povesti ; izdalo jo je Slovensko učiteljsko društvo; knjižici ste po 25 kr.
(Za kmeta potrebna knj i ga) je izšla te dni v Ljubljani. Spisal jo je bil že pokojni Bleiweis. Govori, kako je živini pomagati o porodu in po porodu. Stane 60 kr.
(Izpred porotnega sodišča.) 29. avg, bila je teden dnij trajajoča vrsta porotnih obrav-
nav končana. Posebno iu izvanredno je, da so bili večinoma pobalini na zatožni klopi, kterim bi 80 poleç odločene kazni tuđi Se palica dobro prilegla. Petnajstletni vlačugar okradel je svoje gospodarje in pobegnil, enkrat pa celo v bosti nečega šolarčk» napadel, in mu s silo hlače s života potegnil iu sebe oblekel. — Drugi si je hotel 8 ponarejanjem bankovcev življeaje olajšati in sosedne Hrvate srečne storiti. Zopet drugi bil je necistnik, in je morala obsodba tajao ee Tršiti. Najbolj zavrženi pa je bil 18 let stari Pacal, ki je zanetil velikanski požar v Ribnici. Rojen je bil na Dniaji, in je tudi tam do desetega leta v salo hodil. Po očetovi smrti bil je v Ribnico priveden, in ga je občina ob svojih stroških se nadalje odgojevala in se je prav dobro učil. Potem ga ja g. trgovec Pauaer pre^-zel, ga še v âolo pDŠiljal, slednjič pa v prodajalnico vzel, kjer se j? dve leti dobro vedel, potem pa denar izmikavati in píjaučovati začel, La rahlo ga je njegov gospodar opominjeval; koje videl da noče dobro storiti, ga ni takoj pognal, ampak mu dov3lj odloga dal, si drugje službo poiskati. Nihče mu ni tedaj povod dal, da bi ae raztogotil, in vendar je zapalil poslopje svojega dobrotnika in gospodarja premišljeno ter na dveh krajih. Porotniki so ga enoglasno krivega spoznali in bil je obsojen na 18 let zapora. Mej obravnavo kakor tudi pri obsodbi velel ae je hladnokrvno, in ni bilo najmanjšega kesanja zapaziti Zuabiti bi palica kako solzo privabila.
Razne Testi.
*	(LetoĚnje in lanako vreme). Moaoc januar je bil letos dosta mrzlejSt nego lani (skoro za 2 Htopinji). Ravno to velja o fibruarju. Marc je bil pa letoa nekoliko, pa prav malo toplojai od kn-ekegH Bulca. Aprila pa sta ai zelo enaka, pa skoro je bil laneki malko toplejâi. (O maju nam manjka poroĚila). Juni letoSnji in lanski ata skoro onaka gledć toplote, letoSnji ima povprek malo već toplote. Jnli letošnji je pa lanskega zelo prekosil. Lanski juli ni kazal povprek niti popolnoma 20 stopinj (po CelBÍ-ju), a letošnji pa jo pokazal celo nad 21 stop.
Lani BO hili skoro vsi moBci boljo oblaini, razen junija in marca, kakor letoa. Močo (dežja, anega) je bilo lani dosta več, zlasti v januarju^ marcu, juniju, aprilu. Letošnja vinska letina odvisna bo od septembra, kateri mesec je po navadi lep. — Ljudje božji, pa nikfir prezgodaj ne trgajte grozdja, če hočete imeti dobro kapljico.
(Toča) je hudo pobila ljutomerske goric» po Štajerskem; ondi je dosta iíkodo učiniitt tudi po Slovenskih goricah m okoli Radgone.
*	(Ljudje črne in bole barve. Zamurci fiplob niso prijatelji ljudem bole barve, nekateri rodovi pa jih zelo sovražijo, ker je med njimi vera, da 80 potomci bratomorca Kajna, žrnci pa AjjJa. Med njimi Je namreč ta !e pravljica: „Ko je Kajn ubil svojega brata Abla, skril s« jo, da ga Bog ne vidi, a Bog ga je videl ter poklical; „Kajn, kje siP"
Ko je Kajn opazil, da je zaman se skrivati Boga, )rikazal se je, pa tako oatraëil božjega obličja, da e na meatu obelil; on je tedaj zarodil bele ljudi, latere jo Bííg ustvaril črne.'' — Temu naj dodamo 80 tole: „N"ek zamurski rod, ki je sprejel krSoansko vero, pritožil ae je, da je budič slikan Črn, angelji pa boli; pravda je bila hada in ozbiljna, ker so črnci zahtevali belega hudiča in črno angelje; priSla je vsa stvar do Škofa in ta je v svojej previdnosti potolažil zamarce s tem, da so doslej le beli ljudje malali hudiča in angelje, kadar pa jih bodo malali črni ljudje, potem bodo malali hudiča belega, angelje pa črne."
Smeânîce.
Kmet se je pravdaitri leta za nepravično stvar. Naposled dobi obširno razsodbo, pa pride vpraiat sodnika, kaj je v prst dííbelih papirjih. Šaljiv sodnik mu smejé reSe: „To je speh prašiča, katerega ste tri leta redili."
Nekega skopuha je njegjv revni brat pismeno prosil z» podporo. Skopuh ni vedel, kako bi se izgovoril, da bi ne bilo treba nič dati, ia alednjté je bratu odpisal: ,,Ljubi brat! Tvojega zadnjega pisma, kjer me proaiš za podporo, niaam prejel.
Pri nekem kmetu je o veliki noči trinajst ljudi okoli mize sedelo. Q-ospodinja to zapazi in reče: „Eden od nas bo letos umrl, ker nas je trinajst pri mizi". „Ke bojte se", reče veliki hlapec, ,jaz Ětejem za dva, ker za dva snem, zato nas je Stîrnajst".
Iz Kor. bnkvic.
2itna cena v Novem mestu 30. avgusta 1837.
Domače písnice mernik 1 gld. 85 kr, Debolač« (kornze) 1 gld. 3CÏ kr., Soršice 1 gld. 40 kr., Rii 1 gld. 30 kr., Ječmena 1 gld- 20 kr., Ajde 1 gld. 30 kr., Ovsa 65 kr., Krompirja 70 kr.
Loterijske srečke. Trst 13. avgusta	9 10 65 86 36
27. „	52 22 11 37 82
C:radec 20. avgusta
24 1 34 13 80
Prošnja do slavnega mestnega oskrbništva v Krškem.
Ker T naSem meFitoc« nt veí kakor le eden jiiTni vodnjak (in 6e ta .je veftkrat potrt) stavi veS prebivalcair ponizno vptaúnnje du hI, mastnega oBlcTbalútra, mtaU H hI. meatai la-sto;» še TBaj eđon javui vodnjak napraviti, da ns bomo primorani, Sa na daljo hoditi na Savo po vodo, katera je dosti* krat blatna in rso nesciage polna, Opiraje hb na nujno potrebo, upajo podpisani, da so kočljivo vpraĚanje povoljno reSi.
(90)
Ve6 mestjanov Savo piločih.
Zahvala.
Da ae je mogla naS» vesélica tako lepo izvršiti, k temu je pač najveĚ pripomogla prijainost onih, ki so nam tako blagovoljno podajali roko k lepiemu uspehu naBatno, Vaom onim, ki BO nas podpirali kakorkoli pri na&era podjetji, dolžni urno srÉne fava!e. A slasti «e imamo ie zahTaljevati; Vsem druii-nam, ki bo nuni blagovoljno prepustile atanovinja; èitalniÉ-neran odboru, ki nam jo brczplaSno prepustil krasni dom; g. J, Krajcu za vse skazano nam usluge in bi. g. dr Slanca in milostivi njegovi soprogi za iîredito gostoljubno si, ki sta nam jo skn^ovnls. Bog sivi Vas, narodni NovomaSianjel
V Ljubljani 24. flTgu<(ta ISST,
[93]	Dijaške veselice odbor.
Zahvala
,Blagorodni gospod Feliks Stare, TelepoBeatnifc, je biogo-Tolil Škocijansti občini za uapraTro gasitnega orodja iu veta-noTitev požarne brarobe 100 gld, podeliti. Za t« velikodaSen dar ae v imenu občine podpisani uajtopieje zahvhluje. Mkocijan H, ang. 1887. [94]	Joz. Borstnar.
Sejmi v Brusnicah prestarljeni.
Slavna deželna vlada je dovolila, da bodo v Velikih Brusnicah odslej nadalej sejmi za živino v Boboto po S. maju in soboto po 14. septembru, če bi bil t» dan praznik, pa pribodnji delatni dan.
195]	Županstvo.
[92-X1
Objava.
Zobozdravnik A. Paichel I
bo T Novem mestn ordiniral od IS- do 24. Btptembra v gostilni pri ^Solucu".
metili zobje ifi zobovje
^ en stavijo brez bolečine. — Vse zobce ope-^ racije in plombiranje se bodo opravile.
tiH-™	it.*-—if^ ^'-f, dT^-t, J—	Í
600 veder dobrega vina
različnih vrst in raznih let je po priineino nizki eeni na prodaj v grajščiui Bajnof na znožju Trike gore, pol ore od Novega mesta.	[74-3]
Šolske kiyige
po izvirni ceni
in Tse solslie potrebščino prodaja
J. KraJeCf Novomesto. Tam se tuđi naroča na „Dol. Nov." ^^^f
[87-3]
Dr, Kari Slane,
advokat v Novam mestu,
jma s 1. septeiRliront 1.1. začenši svojo pisarno v hiši &iev. 86. na glavnem trgu v I. aadstropju.
Proda sc: Ena hcstB, ki meri 10 oralov ia jo od mesta Rudolfovo oddaljena eno in pol ure ter na dobri cesti. Vhcsti jo čez 300 hrastov, ki merijo pri tleh 35—55ein premere in bo 16—20 m visoki. Polovica hoHte je bukovja in gabrine.
Tik državne ceste v Zagreb, na Tratah pred Cikavo ležeča dobro obdelacain prav rodovitna njiva blizo 6 oralov mereča in ravna.
Vinograd v Zalokah 3 orale, sadunosnik, sadni vrt, njiva in hosta 4 orale v lepi legi z vozom lahko doiti. Lepa zidana hišica, z obokano kletjo, prav pripravno za etanovaliÈce.
Natančneje se izvépri „TJpravništvu Dol. ÎTovic".
Jože Strzelba t Ljubljani
kupuje Tf;dno po jtajviŠji ceni
ieSminjeyo lubje, jeternik
in druge zelišča.
V Noveniniestii sprejema blago iz prijaznosti
Na prodaj ima 8 hektolitrov
2 let stare, prav dobre slivovke
po 45 kr. liter, na drobno manj ne ko (Q litrov, veS po zahtevanju.
Jakob Colarii,
[81-3]	v 3v. KriŽTi pri Kostanjevici.
T^iîjSiïir^Rïï^^
bela in črna vina
po primerno nizkej ceni na prodaj. Ravno tukaj se v službo vzamo
[65-3] niarljjy kravar.__
Zavoljo preselitve
proda iz proste roke nekoliko
^^ Pohlšne oprave
v hiši št. 226 v Noveifiiiiťstu.

Kdorkoli postavi alopje in potrebuje Že
a ali zida kakosno po-ezja, obrne naj se na
Franc-a Terček-a,
trgovca z želozjem na Valvazorjevem trgu St, 5, v hiši o, kr. okrajneg« glavareivEt v LJubljani.
Tu se dobé po nizkih eenab v obilnem izbora: Vezi zs zfdovje, opore (traverze) in stare Železniške Šine za oboke, Portland iu Roman cement, stokador in alabaster gips, gtorje Ka štekadoranje, asfalt za tlak, sklejni papir (Dachpappe), Štedilna ognjišča (ipar-herdi) in posamezni deli za zidanje istih; okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebne stvari.
Za obilna naroČila se vljndno priporoča
[42-6]	g()ri podpisíiiií.
OdgoTorni urednik, iidajatolj in ïaloïiiik J. Krajec.
NoTomMto, — Nfttiiail J. Krajec.