Joachim Werner: Das alamannische Gräberfeld von Bülach. (M onographien zur Ur- und Frühgeschichte der Schweiz, Band IX, Basel 1953, str. 1—144, T. I—XXXIX, 3 plani grobišča, 14 slik v tekstu ter večje število risb pri opisu gradiva.) Schw eizerische Gesellschaft für U rgeschichte je izdala v IX. zvezku svojih m onografij za pred- in zgodnjo zgodovino Švice, alam ansko grobišče v Bülachu, ki ga je raziskoval Fernand Blanc, znanstveno pa obdelal Joa­ chim W erner. G robišče šteje danes 500 odkritih grobov, poleg m anjšega števila, k i so že popolnoma uničeni (okoli 30 grobov). Grobovi so bili usm er­ jeni od vzhoda proti zahodu. Avtor je na tem elju pridevkov ugotovil 108 moških, 71 ženskih in le 29 otroških grobov, medtem ko 92 grobov p ri­ pada odraslim osebam, ki so p a za sedaj po spolu nedoločljivi. O troških grobov p a je nekdaj bilo verjetno večje število, toda bili so zelo plitko vkopani, zaradi česar so lahko propadli. Ponekod so otroški grobovi na grobišču v Bülachu v skupinah. Globina vseh grobov variira med 0.25 in 1,65 m. O kostja so včasih bila obdana tudi z večjim i rečnim i oblicami, toda v glavnem le ob posameznih delih telesa. Našli so se tudi sledovi krst. ki so bile zbite z lesenim i čepi, in sledovi desak, na katerih so ležali mrliči. Poleg norm alne lege skeletov (na hrbtu z iztegnjenim i rokami) so pa tudi posam ezni drugi prim eri. Od 300 grobov jih je le 58, ki niso imeli p ri­ devkov. a še od teh je 17 grobov, bilo k asn eje uničenih, tako da ni mogoče presoditi, ali n ekdaj niso imeli pridevkov. P ri vzporejanju z istočasnimi bajuvarskim i grobišči je odstotek grobov brez pridevkov v Bülachu re la ­ tivno veliko nižji kakor na drugih mestih. Pač pa se je moglo ugotoviti na grobišču v Bülachu. da so bili že v VII. stoletju nekateri grobovi oropani. Avtor sklepa, da je bil vzrok ropanja grobov v zgodnjem srednjem veku predvsem veliko pom anjkanje kovin. Zato se takšno ro p an je opaža na vseh germ anskih grobiščih v vrstah. V naslednjem odstavku p reh aja avtor na tipološko obdelavo gradiva. Med fibulam i so ločne fibule, fibule v obliki ribe, ploščate fibule, od k a­ terih im a ena napis v runah, ter p rstanaste fibule. U hani so v Bülachu redki in pripadajo šele VII. stoletju. P rstani so prav tako redki, saj so znani le štirje prim eri, medtem ko je zapestnica najdena le ena. Veliko bolj pogostne so v ženskih grobovih ogrlice, izdelane iz steklenih biserov, m edtem ko je najden le en prim er kovinske pletene ogrlice. Med biseri so pogostno okrašene s kovinskimi okrasnim i ploščicami, so se ohranili razni obeski, od katerih so nekateri okrašeni tudi v filigranu. Igla je najdena le v enem prim eru. Razni kovinski prstani in obeski na ženskih pasicah so bili pa bolj pogostni. V posebnih torbicah, ki so bile obešene na pasico in pogostno okrašene s kovinskimi okrasnim i ploščicami, so se ohranili razni koščki stekla, fibule, glavniki itd. Sitasta žlica je najdena v enem prim eru, vretenca iz gline, kosti in stekla pa v 11 prim erih. V moških grobovih so pincete, britve, kresila, noži, škarje, pa tudi nekaj prim erov m edicinskih železnih vezav za kostne lome, ki po avtorjevem nm enju dokazujejo obstoj zdravstveno delujočih oseb že v VII. stoletju. Steklenih in keram ičnih po­ sod je najdeno relativno m ajhno število. O bilneje, so v grobovih zastopane razne zapone in okovi pasic. V m anjšini so takšni izdelki v bronu in srebru. Tako sta n. pr. srebrni zaponi najdeni le v dveh prim erih. Po avtorjevem m nenju pa ena predstavlja langobardski import. Bronastih zapon in okovov je 12 prim erov, od katerih so n ek atere tudi vzhodnogotski import. Vsi taki o b je k ti se m orajo datirati v drugo polovico VI. in prvo polovico VII. stoletja. Železni neornam entirani okovi in zapone so najdene v 52 gro­ bovih, m edtem ko so okrašeni v tauziji najdeni v 28 grobovih. Po vsem videzu so m oški nosili pasico, ki je im ela zapono, ploščico na hrbtu in druge okrase, m edtem ko je ženska pasica iz tkanine ali kože im ela le zapono. V glavnem se pa pasice s celo garnituro okovov pojavljajo šele v VII. stoletju, m edtem ko se garniture, ornam entirane y tauziji, jav lja jo v glavnem šele v drugi polovici VII. stoletja. Avtor deli neornam entirane železne g arn itu re okovov tipološko v več skupin: a) garn itu re z okroglim i ali želvastim i zaponami; b) velike garn itu re preprostega obrisa; c) velike garniture s profiliranim obrisom ; d) ozke, dolge a li p ro filiran e garniture okovov. Vse te garniture so bile izrezane iz relativno tankih železnih plošč. Tudi v tauziji ornam entirane garniture deli av to r n a nekoliko skupin. Kot prv e izloča g arniture biilaškega tipa in jih p rip isu je istem u delavniškem u krogu. Takšni izdelki so pa tudi drugod, ne le v Biilachu. P ri profiliranih garniturah okovov razlik u je avtor garn itu re Bern-Solo- th u rn tipa in tip m anjših profiliranih garnitur. Poleg tega o b staja še druga skupina, ki se tipološko razlik u je od prvih. Jezički pasic, ki včasih pred ­ stavljajo sestavni del pasice, v Biilachu niso pravilo. N ajdenih je le nekaj prim erov. Tudi v tauziji ornam entirani okovi pasic nim ajo ustreznih je ­ zičkov. K er so pa včasih le bili potrebni, se uporabljajo neornam entirani. Širina pasice je po avtorju bila širin a najbolj širokega okova. Na tem elju lege posam eznih okovov v grobovih je avtor tudi rek o n stru iral podobo nekdanje alem anske pasice, kakor tudi nošnjo posam eznih objektov, ki so viseli na pasici. Kovinski okovi jerm enov za obuvala so n ajd en i v devetih grobovih, in sicer p etk rat v ženskih, trik ra t v m oških in e n k ra t v otroškem grobu. T akšne okove sestavljajo: zapona in kovinski jeziček jerm ena. Zelo pogosto je tudi orožje. V desetih grobovih so najdene spathe, dolgi dvo­ rezni meči. A vtor skuša podati tudi rekonstrukcijo nošnje tega orožja in podobo pasice za orožje, od katere so ohranjeni le okovi. M edtem ko se je spatha v VI. in na začetku VII. sto letja nosila na široki naram nici, se je v VII. stoletju nosila na ozkem jerm enu, obešenem na pasico okoli trupa. Saxov, enoreznih bojnih nožev, je bilo najdeno k ar 50 prim erov. Ti so bili neposredno obešeni na pasico. Nožnice so bile lesene ali kožnate. Sulične osti so n ajd en e v 11 grobovih. So različne oblike in p rip ad ajo večjem u številu tipov. V nekem grobu je najd en tudi lok, kakršen je bil v rabi pri Avarih. A vtor sodi, da je v Biilach dospel, po langobardskem posredništvu. Podobno je tudi s trobridnim i ostmi za puščice. N ekateri drugi tipi puščic so po vsej verjetnosti tudi južnega izvora, medtem ko so drugi običajni na alam anskih grobiščih. Bojna sekira je najdena le v enem grobu, železne ostroge pa v treh grobovih. O stroge so vedno bile na levi peti okostja. V posebnem odstavku datira avtor po pridevkih posam ezne grobove. T očneje d a tira skupno 96 grobov, ki jih po skupinah postavlja v čas od sredine VI. do druge polovice VII. stoletja. U poraba sam ega grobišča je bila kontinuirana od severa proti jugu. G lede na celotno grobišče 300 gro­ bov pa p rih a ja avtor do sklepa, da je bilo orobišče uporabljano kakih 150 le t in da ga je uporabljalo pet generacij. V zvezi z datacijo posameznih skupin grobov pa meni, da je prvotno uporabljalo grobišče 6—8 rodbin, k asn eje se je p a to število povečalo na 60—80 rodbin. Tudi glede socialne diferenciacije prebivalstva skuša av to r izvajati sklepe. Za to se mu zdijo posebno pomembni m oški grobovi. N e strin ja se s H. Stollom, ki razlikuje na nekem podobnem grobišču: popolno oborožene velike km ete, sirom ašnejše m ale km ete, ki so oboroženi le s saxom, in neoborožene podložnike. Grobišče v Biilachu dokazuje av to rju le enako­ pravnost svobodnih kmetov, katerim so kot znak svobode v m nogih p ri­ m erih dali v grob tudi orožje. Šele v tistem momentu, m eni avtor, ko bi se dokazalo, da je spatha ozirom a sulica bila pridevek v grobu le velikih kmetov, bi se slik a mogla sprem eniti. D anes sta še neznani podoba in oblika alem anske obleke. Grobišče v Biilachu je prineslo nekaj novih momentov tako glede pasice in lege okovov, d a lje nošnje spathe itd. Sodeč po grobišču meni avtor, da se je ustrezna naselbina zelo naglo povećavala. Prebivalci so še v VII. stoletju bili v glavnem svobodnjaki in so se kvečjem u razlikovali po bogastvu in posesti. Ni pa danes mogoče sklepati, ali so grobišču v Biilachu pripadale posamezne skupine km etij, ali pa zap rta vas. A vtor sklepa d a lje tudi, da razne veje obrtništva niso bile v istih naselbinah. V zvezi s tem in v zvezi z raznim i drugim i objekti pa sodi, da je trgovina s sosednjimi pokrajinam i bila zelo živa. Nato sledi obširen katalog grobov z risbam i vseh objektov, razvrščenih po grobovih, k aterim ustrezajo tudi fotografije predm etov v tablah, k je r so razvrščene po načinu uporabe. W erner nam je s svojo m onografijo podal zelo detajlno studijo in katalog na način, ki bi ga bilo potreba usvojiti. Kdorkoli želi danes p re ­ učevati to gradivo, ima možnost, da si sam ustvari svoje m nenje. Čeprav bi se m orda zdelo, da so m arsikatere stvari odveč, n. pr. risbe in fotografije istih predm etov, vendar ni tako. Na ta način je delo izčrpno in lahko za­ dovolji vsakega raziskovalca. Kar pa tiče avtorjevih sklepov, je uspel na tem elju današnjega stan ja znanosti podati vse, ki se sploh m orejo podati, tako glede razprostranjenosti posam eznih tipov, tehničnega dela, oblik, ornam entike itd. Uspelo mu je celo rek o n stru irati n ekatere doslej neznane momente, ki so nadvse pomembni tako pri nadaljnjem studiju, kakor za u stv a rjan je neke sintetične slike. Že s tega gledišča je ta m onografija dragocen doprinos arheologiji zgodnjega srednjega veka. Josip Korošec Festschrift für Rudolf Egger, Beiträge zur älteren Europäischen Kulturgeschichte, Band II, K lagenfurt 1953. — Verlag des G eschichtsvereins fü r K ärnten, str. 436 in dve tabli. V uvodu razloži urednik dr. G otbert Moro, da so se v drugem zvezku pridružili Eggerjevim častilcem in sodelavcem iz avstrijskih dežel še dva iz Jugoslavije, eden iz Nem čije in eden iz Švice. Prispevki so razvrščeni po deželah po alfab etu pisateljev; prvi iz N em čije je E rnst Sprockhoff, ki obravnava zapestnice iz zgodnje-bronaste dobe s posameznimi obroči na enem, p ri večjih pa celo na šestih mestih. Te zapestnice so razširjene deloma po severnoevropskih pokrajinah, deloma v S rednji in Zahodni Evropi. Glede na nahajališča sklepa avtor, da so tem m lajše, čim bolj so oddaljene od nordijskega ozemlja, To svoje m išljenje podpre z dvema skicama. V obročkih, ki razdele zapestnico na več delov, vidi avtor simbo­ lično predstavo sonca kot božanstva. N ajstarejše pripadajo k ulturi m lajših um skih grobišč. Y Srednji Evropi se pojavijo za časa popolnom a razvitega H allstatta, na severu pa v tem času izginejo. N adaljuje pa se tip teh za­ pestnic deloma še v Laterni ob Maasi in M arni. Zapestnice z obroči so se v sred n ji Evropi širile od vzhoda proti zahodu, dočim so na severu produkt en k ra tn e podobe. Y popisu po deželah predstavi posam ezne tipe tudi s slikami. Jos. Kastelic agnoscira žensko m arm ornato glavo, ki jo je dobil L ju b ljan sk i narodni muzej iz M akedonije konec druge svetovne vojne, po p rim erjav i z drugim i kipi in reliefi na denarjih, kot kip cesarice F austine m lajše. Dim. Sergejevski govori o ilirskih čeladah na kam nitih spomenikih. Tip ilirske čelade, ki ga tu k a j obravnava, je polokrogla kalota, ki se n a d a lju je v širokih krajcih. Široki robovi, ki so včasih nagubani, pričajo, da je bilo te vrste pokrivalo prvotno iz usnja. Tako obliko im ajo tudi severnogrške čelade. Na znanem A leksandrovem sarkofagu nosi Parm enion tako čelado. Seveda so Iliri nosili tudi drugačne čelade, kakršne smo našli v grobovih. S tem i pa se pisatelj v tem članku ne bavi. A lfred Schmid ugotovi v razpravi »Die frühm ittelalterliche K irche von Sursee« srednjeveško cerkev v S ursee-ju (kanton Luzern). Ko so m arca le ta 1941 pričeli kopati tem elje za ribiško hišo, so zadeli na ostanke zidov sta re cerkve, ki je ležala med plastm i bronaste dobe. Rimsko periodo je označevalo le n ekaj ostankov hipokausta. Iz srednjega veka je p a bilo nekaj m alega keram ičnih in kovinastih fragmentov. Enoladijska cerkev je zgrajena iz kam na lom ljenca, deloma iz rečnih oblic, in leži na hrastovih