V Herletovi smeri 
v severni steni Ojstrice 
Foto Kočevar Rado 
Debeljuk Ciril: 
SEVERNI RAZ DEDfA 
Ali živim? Mar se nisem razbil na neusmtljeruh plo.,."'čah Dedčeve 
stene? Počasi se mi je vračala zavem. V.isel sem na vrveh, obrnjen z 
obrazom od stene in se rahlo zibal sem in tja. Roke so brez mo:i visele ob 
tele.•m. Kje sem zbral moči, da sem zlezel k Radotu. ne vem. Padel sem 
k njemu in mu ~l1SI1il roko. St.oril je nekaj, s čimer se Je oddoliil za vse 
napore, ki sem jih prebil v črni plošči pod pohoo. Nc-"'.mo kot mati 
otroka .sem božal zeleni vrvi, ki st:i zdržali toruiko težo udarc.i. Bila je to 
največja preizkušnja zanji in sta jo odlično prostali. Zahvalil sem se z 
očmi klinu, ki je zdržal mene in še Radota. Kot bi slutll že prej, sem 
prav tega zabil vestno in do glave. Ostal Je na svojem meslu v trajen 
spomin. 
Medtem se je popolnoma stemnilo. Megle so se umaknile za grebene, 
nastopila je jasna, zvezdnata noč. 7.adnji sij ugaslega dne, k1 je za naju 
ostal nepozaben, je risal škrlatne raze Planjave in Mokrice. Nastopila je 
49 

noč, tcl<o vsakdanja, vsaki drugi enaka, s tisočerimi lučmi Ul lahnimi na­
pevi nočnega pevca. Pribita .in privezana na klin sva skrčena in stisnjt'lla 
drug k drugemu čakala novega dneva Mraz je lezel do kosti. Izčrpano in 
spoteno teJo je drgetalo v ledenem vetru, misli pa so bega.e od stvari do 
stvari, <><i spomina do spominn. Spomnil sem se zgodnje mladosti, fako 
vesele in sre:ne, brez skrbi in težav, ki jo je presekala nepričakovano 
sekir-a usode. Misel mi je begala k očetu, ki je zadnji svoj kr.i.k dal tebi, 
prelepa slovenska zemlja. Krogla je presekala nit njegovega po.¾enega 
življenja. Spomnil sem se matere. ki je v zadnjih krčih za temnimi zidovi 
plinske re1ice klicala tebe, domovilla. Spomnil sem se vsega preganjanju 
in trpljenja tiso''erih izmozganih ljudi, spomnil sem se sto tisočev, ki so 
izginjali v nenasitnih žrelih krematorija, zoglenelih teles ob bodečih žicah 
Dachitun, OswieC7.ima in Raba. Neizbrisljiv, krvav žig je usekal Nemec v 
mojo mlaclost. Za vse življenje. Dom, 11ekdaj tako lep in vesel, so ,sedaj 
'SO 
nadomestile gore. Ljubim ta 
dom, ker vem, kaj pomeni. 
Ure so tekle počasi v ne­
skončnost. :\{.raz me je stre­
sal. Ko bi imel nekoga, da bi 
Se og„eval ob misli nanj, 
sploh, da bi lahk() vso noč 
mislil. Toda zmanjkalo je po­
časi tudi tega in minu1e so 
postaja!e ure, noč pa večnost. 
Zabliskalo se je. Nisem 
upal verjeti svojim očem; 
saj se varam, to je le odraz 
prenapetosti '-ivcev. Toda ne. 
V dolgi črti so zažareli g1·e­
beni Ojstrice, dolg, nepretr­
gan blisk je osvetlil nebo. 
Rado je strme1 nemo pred­
,;e v noč. Vedel je kot jaz, 
kaj pomeni za naju dane.,; 
nevihta. Odprta in navpična 
stena, klini in zaponke, uvc­
šena po
1
ica, vse skupaj pa 
krasna tarča za vsako ~trclo. 
ki bi vžgala. Kaj bi ostalo 
od naju? Morda samo ,oiganit 
skala na me:sl11 najinega bi­
vaka. S strahom sem buljil 
v nebo, ki je bilo še jasno in 
posulo z zve2dami. Zopet se 
je posvetilo, to pot za Mo­
k1;co Morda pa to ni ne­
vihta. •Saj je ne bo, je 

predaleč,« je menil Rado, da bi potolažil mene. Globoko pod nama je 
zasvetila drobna lučka. Nekdo od naših gleda .skozi okno na Korooici. 
Morda je Ivan ah Koko. Skrbi ju najina no~. Čez čas začujeva klice: 
•Kako je?« • Vse v redu, pa lahko noči« »Zjutraj pridite z vrvjo nad 
steno!«, je zaklical Rado. Lučka je ugasnila in bilo je 7.opet vse tiho. 
Na spanje ni.sem pomislil. Bolelo me je koleno in roka, Radota pa glava 
od ,'lllnka, ki ga je dobil pri mojem padcu, ko ga je sihna +eža vrgla iz 
stojišča in zagnala ob khn. Menjala sva mesti, tako da sem dal Radotu 
11oge pod pazdll.l.ho, ker sem hil brez nogavic. Enakomerno tiktakanje 
lladotove UL'e je noč še podalJšalo. 
Polno~. Prav tako sva pred pol leta čakala jutr.i v zaledeneli se­
verni triglavski steni in se tresla v mrzli lcderutki sa,p! A tedaj je brnc•l 
pred nama kuhalnik in vrela v.oda v njem. Zalagala sva se vso noč 
z vsebino nahrbtnika, ki ni bila skromno, saj je bila velika noč. Pre­
stala sva to noč in tudi dane.s jo bova. Ui·c .so tekle. Ob petih je rahlo 
zažarelo nebo na v;,;hodu in do.Givljala sva rojstvo d.ueva. Nemo sva str­
mela v to lepoto .in občudovala zarjo, ki se je raztezala in lezla vse više 
Vse barve je nadelo nebo in končno je prvi žarek sonca zasvetil prav na 
Ojstrici. Zbudil jo je in hitel drugam, da vzdrami še druge, ki so ~e 
temni in zaspani sanjali nad dolinami. • 
Hej! Pogledala sva v doJino in opazil.a dve drobni piki v melu 
pod steno. Bila sta Ivan in Sivka, ki sta hitela pomagat. Izginila sta v 
grušču za zahodnim razom, kmalu nato -pa sva jih začula že nad sabo. 
,·Pazi, vrgel bom kamen!« Zažvižgal je točno preko naju in udaril v 
p!"od. Kmalu za kamnom je prisikala vrv in obsta1a nekaJ metrov nad 
nama. Iv.in se je spustil za dolžino v steno, se tam zabil in vrgel znova. 
To pot je vrv z zaponko 7.aplesala tile lUlju ;n udarila v .steno. Privezal 
sem se nanjo. »Varuj!« Stisnil .som Radotu roko, ki je varoval in 
zapustil polico - najin bivak. Varovan z vrha sem prelezel težko 
mesto, to pot brez večjega napora. Nad previsom sem varoval Radota, 
ki je bil kmalu pri meni. Plezal sem dalje v kotu neizrazitega stolpiča 
in vamval v globoki votlini 10 metrov pod Ivanom. V koncu votline sem 
odkril velikansko gnc:l'Zdo ne vem kakšne ptice. Biti je morala prccejšnj11, 
ker bi se v gnezdo za silo spravil tudi sam. Iz luknje sem prečil izredno 
težavno v levo, obšel preveso in izplezal do Ivana. Prevezal sem se na 
njegovo vrv in tako zopet v1U10van z vrha izplc-.:al še zadnjih 30 metrov. 
Na vrhu naju je sprejelo toplo sonce. Kot omamljena sva se usedlli 
na mehko travo. Bifa sva zopet sre'ina in vesela, saj sva dožive-la nekaj, 
ke.r ;e d().S('gljivo le redlum. Spoznala sva v teh dveh dneh, naJtcžjih v 
najinem gorskem delovanju, kje je meja človeiike zmogljivosti, spoznala 
::iva, kaj pomeni tov::irištvo, k1 Je prvi pogoj življenja in uspemega ustvar 
janja vsega, kar stoji na zemlji. 
5t 

Dl.REKTNA SMER (SMER: B) 
Vstop na de.sni strani stebra. 10 metrov naravnost navzgor (klin). Pod 
gladkim trebuhom prestop v levo in 4 metre navpično navzgor na ne­
znatno stojišče (3 klini, skrajno težavno). Preko previsa (klin) in po na­
vpični poklini nekaj metrov do l~ke. Desno od luske k1in za stoj~~­
Od tu skrajno težavno 10 mettov levo. Stena 90° naklonine. Tu zabiješ spe­
cialni prečni klin, ki pomaga, da dosežeš boljšega nad njim. Nato .skrajno 
težaven prestop v lev<> ok,oli ogla. (Klin pred prestopom ostal v steni.) 
Dalje navpično navzgor, malo oprimkov, b1·cz klina 10 metrov do luskice, 
prislonjene v navpični ,steni. Levo od nje v kotu ostal klin v steni. Dalje 
do spedalnega klina in naprej prosto po črni in previsni steni z neznat­
nimi oprijemi (skrajno težavno in tvegano) Najteije mesto okoli 20 me­
trov do police (dobro varovališče). Klin za stojišče ostal v steni. Nekaj 
metrov desno navpično navzJ{or po poklini, skrajno težaven prestop na 
poličko. Okrog 10 metrov laže navzgor so klini. Po poklini z dobrimi 
oprijemi v udobno votlino. Izredno težaven prestop v levo do po­
lice pod streho. Po njej levo in čez streho na dobro stojišče. Od prečnice 
leV'O in po zajedi navpi!no na vrh. 
Plezala dne 22. in 23. septembra 1949 Ciril Debeljak (Celje) in Rado 
Kočevar (Ljubljana). Cisti čas plezanja znaša 9 ur. Smer je skrajno te­
žavna (6 stopnja zgornja meja). 
Seve-ma stena Dedca Foto Koč1•v11r Rad•1 
A: Slm.T Debeljak-Arnšek. B lll C Sme.r D<:bc!jak-Kočeva.r.