Celjski tednik Celje, 8. julija 1960 Leto X., štev. 27 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO plENUM OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS V CELJU Več pravic terja tudi večjo odgovornost Na zadnjem plenumu Okrajne- ga komiteja ZKS v Celju so v sredo ocenili letne konference osnovnih organizacij in občinskih komitejev Zveze komunistov do- imaj ugodno. Sekretar komiteja tov. Franc Simonič, ki je plenum vodil, je uvodoma dejal, da so se organizacije Zveze komunistov v celjskem okraju letos vsebinsko in organizacijsko izredno utrdile, kar je brez dvoma odraz lansko- letne idejne ter številčne krepi- tve članstva in osnovnih organi- zacij. V letošnjem letu je prišla močno do izraza tudi vloga občinskih komitejev, saj so dejansko postali vodilna politična sila, ki usmerja delo in nudi pomoč osnovnim or- ganizacijam. Čeprav bo vnaprej vedno bolj težišče dela na občin- skih komitejih, bo okrajni komi- te Zveze komunistov imel še do- kaj važno vlogo, ki se bo odra- žala predvsem pri vsklajevanju odnosov med gospodarsko bolj in manj razvitimi občinami ter v nuđenju pomoči pri ideološkem ter vzgojno političnem delu. Čeprav se je delo organizacij Zveze komunistov v zadnjem ča- su dokaj izboljšalo, so na plenu- mu kritično obravnavali tudi ne- katere pomanjkljivosti in slabo- sti z namenom, da bi se vpliv in vloga organizacij Zveze komuni- stov, ki so odgovorne za vse druž- beno dogajanje na svojem pod- ročju, še bolj okrepila. Pomanj- kljivost občnih zborov je bila, da so tokrat na njih vabili le majh- no število nekomunistov. Prav tako bi morale občinske konfe- rence Zveze komunistov vabiti čim večje število nekomiinistov- vodilnih ljudi z raznih področij, kar bi pozitivno delovalo na vzgojo ljudi in utrjevalo organi- zacije Zveze komunistov. Lep primer takega sodelovanja z ne- komunisti na odprtih konferen- cah je bil pred nedavnim v celj- skem gledališču, kjer so tako skupno rešili marsikateri pereč problem ter se pogovorili o bodo- čem delu. Tako sodelovanje utr- juje odgovornost do nalog enako pri članih Zveze komunistov kot pri nečlanih. Na letnih konferencah osnov- nih organizacij in občinskih ko- mitejev so sicer mnogo razprav- ljali o najrazličnejših problemih, zlasti o gospodarstvu, delavskem in družbenem upravljanju ter o komunalnem sistemu, vendar so bile marsikje analize presplošne in preozke ter sprejeti sklepi premalo stvarni. Prav tako je bi- lo veliko izgovorjenega o uspe- hih, o slabostih manj, če pa so jih ugotavljali, so bile ugotovitve bolj splošne, namesto da bi poka- zali na posameznike in organi- zacije določeno ter z namenom, da bi slabosti čim prej odpravili. Tako se dogajajo primeri, da po- sameznikov pravočasno ne opo- zorijo na napake, ko pa je mera polna in ni več pomoči, pa uda- rijo po njem z najhujšimi kaz- nimi. Tako ravnanje je plenum ostro grajal, saj predvsem socia- listična morala zahteva humanej- še odnose med ljudmi. Človeku je treba pomagati takoj in ga opozarjati na slabosti, ga dvigati in vzgajati. V tej zvezi je bilo iznešenih studi nekaj kritičnih pripomb glede odnosov v posa- meznih podjetjih, glede raznih trenj v njih, ki pa so največkrat odraz slabega dela političnih or- ganizacij in organov delavskega samoupravljanja ter premajhne obveščenosti in stikov teh orga- nov s člani kolektiva. Za tako stanje je seveda v prvi vrsti odgovorna osnovna organi- zacija Zveze komunistov in sin- dikat, ki sta prva poklicana vskla- jevati medsebojne odnose v ko- lektivu. Cim pogostejše in razum- Ijivejše je obveščanje članov ko- lektiva o delu delavskega sveta, čim več pobud od članov kolek- tiva le-ta upošteva ter jih s skle- pi tudi seznanja, manj trenj je v podjetju. Trenja povzročajo naj- večkrat birokratske tendence, ki se v tej ali oni obliki še vedno pojavljajo in dušijo na razne na- čine socialistično demokracijo U' podjetju. Skrb za človeka se od- raža ne samo v večjih plačah in v boljših delovnih pogojih, tem- j več tudi v odnosih med ljudmi.] Od teh je končno odvisen tudi i marsikak uspeh ali neuspeh v] podjetju. Dobri, iskreni, tovari- ški, predvsem pa topli odnosi morajo vladati med ljudmi pri skupnem delu za isti cilj. Različ- na mnenja in mali antagonizmi bodo med ljudmi vedno obstajali, stvar političnih organizacij in or- ganov delavskega upravljanja pa je, da se v tej borbi mnenj, ki jih omogoča naša socialistična de- mokracija, zavzemajo za najna- prednejša stališča, ki morajo pre- vladati. Za takšno delo pa je potrebna vsestranska politična aktivnost, borba proti demagogiji in biro- kratskim pojavom, dosledna bor- ba proti vsem slabostim, ki se tu in tam. porajajo. Pri tem je treba upoštevati javno mnenje, glas vo- livcev, ki morajo biti v podjetju seznanjeni z vsem dogajanjem. Noben sklep v podjetju pa ne sme iti mimo organov delavskega samoupravljanja. Po napakah je treba odločno in brez ovinkov udariti, pokazati na krivce z edinim namenom, da se vzroki slabega dela čim prej odpravijo, ne pa da se take na- pake tendenciozno in nekonstruk- tivno napihujejo. Tudi nezdrave ambicije ali karierizem posamez- nikov, ki vidijo v prvi vrsti svo- je interese, manj pa interese ko- lektiva in širše skupnosti, bo po- trebno odločneje razkrinkavati, V pogledu boljših odnosov med ljudmi bodo morale organizacije Zveze komunistov še bolj angaži- rati svoje člane v delovnih ko- lektivih, da bodo obsežne proiz- vodne naloge, ki jih terja druž- beni plan, čim bolj uspešno iz- polnjene. Odgovornost komuni- stov in organov delavskega upra- vljanja bo vedno večja, saj ni njihova edina naloga, da dobro gospodarijo, temveč morajo na- kazovati gospodarski organizaciji tudi perspektivo razvoja. Vedno večje prenašanje pravic na de- lovne kolektive bo terjala od ko- munistov, od delavskih svetov in vodilnih ljudi v podjetju tudi vedno večje naloge in odgovor- nosti. Tega pa se morajo pred- vsem zavedati člani Zveze komu- nistov ter vskladiti svojo dejav- nost in prizadevanja tem nalo- gam. _...... —'ma— OSREDNJA PRIREDITEV OB DNEVU BORCA NA ROGLI Oporoka junakov NAŠA SVETA DOLŽNOST OKOLI 10.000 UDELEŽENCEV NA VELIKI SVECANOSTL — MED GOSTI PREDSEDNIK LJUDSKE SKUPŠČINE LRS TOV. MIHA MARINKO IN CLAN IZVRŠNEGA SVETA LRS TOV. MITJA RIBICIC. — NA PREDVEČER TOVARIŠKO SREČANJE BORCEV ZELENEGA POHORJA, — ODKRIT- JE SEDMIH SPOMENIKOV. — POHORSKI BATALJON, TOMŠIČEVA IN ŠERCERJEVA BRIGADA PO STARIH STEZAH. — Razsežno partizansko Pohorje, se je dan pred svečanostmi odelo z belim plaščem, kakor da hoče na bohotnem zelenju prostranih gozdov priklicati v spomin tudi ostre in uničujoče zime... Na predvečer praznika so ipo- horski vrhovi oživeli. Deževje lju- di ni zadržalo, kajti na Pohorju so doživeli še čisto drugačne čase. Po vrhovih so vzplaimteli v mrak kresovi, ipa tudi po dolini je sem in tja zaplapolalo, temno nebo pa je ožarU slap raket, kakor trenut- ni odsev vseh tistih, ki so pred leti posamič pomenile nešteto ju- rišev, bitk in spopadov. Bil je to večer srečanj, nemih in hrupnih objemov, tistih spo- minov in glasnega pripovedova- nja ob ognjih, med šotori, 'pod vitkimi smrekami. Nedeljsko jutro je prineslo sončni dan. Iz vseh strani so v pohorsiki masiv krenile kolone. Iz Vitanja, Zreč, Mislinjsikega grab- na, od Ribnice, Ruš, iz Oplotnice in Konjic. Nekdanji borci z mla- dimi delovnimi tovariši v kolo- nah, stari prekaljeni aktivisti z mlajšimi člani organov delavske- ga in družbenega upravljanja v gosjem redu. Zreška kolona je odkrila spo- toma spomenik nad Resnikom in kmaliu nato drugega na Resniški planiji, tretjega pa na Konjiški planji. Vitanjčani so se ,poklonili žrtvam pri spomeniku na Vitanj- ski planoti. .. Potem je zaropo- talo po strminah, zarigalo po gra- pah, treskalo po gozdnih jasah. Narodni heroj Janez Hribar je tokrat vodil po Pohorju priprad- nike predvojaške vzgoje — sinove svojih nekdanjih borcev ... Par- tizansko Pohorje ne bo nikoli po- zabljeno. Okoli desettisoč ljudi se je zbra- lo na vrhu Rogle, iki z višino 1.500 metrov kraljuje nad pogorjem. Na tribuni so se zibirali nekdanji komandanti, aktivisti in zaslužni borci. Navdušeno so množice po- zdravile prihod gositov; predsed- nika Ljudske skupščine LRS tov. Miho Marinka, člana Izvršnega sveta LRS tov. Mitjo Ribičiča, se- kretarja OK ZKS za okraj Celje tov. Franca Simoniča in predsed- nika OLO Maribor tov*. Jožeta Tramška ter dolgo vrsto drugih političnih in družbenih predstav- nikov. Pred tribuno so se zvrstili borci pohorskega -bataljona, Tom- šičeve i in Šercerji. Okrog njih pa množica drugih borcev iz revolu- cije in bitke za socializem. Po otvoritvenih besedah sekre- tarja občinskega komiteja ZKS iz Slovenskih Konjic tov. Adam- Ijeta je z;brani množici spregovoril tov. Mitja Ribičič. Ko je govoril o žrtvah NOB in fašističnega na- silja, je dejal, da spomin nanje prikliče v nas tudi nepopisno bo- leč spomin na tiste, ki so omah- nili v tem boju. Partizane je zdru- žilo globoko tovarištvo in ljube- zen, kakršna nima primere v no- benih drugih vojnah. Potem je podrobno opisal razvoj osvobodil- nega gibanja na Štajerskem in ostro obsodil reakcionarne in neo- fašistične sile, ki spet dvigajo glave, ko rane njihovih zločinov še niso zaceljene. Na koncu isvojega govora je dejal: Spomeniki, ki jih odkrivamo ob grobiščih okoli Rogle, pomenijo nove obveznosti, ki se naj izraža- jo v skrbi za človeka. Uresniče- vati tiste cilje, za katere so padli borci na Pohorju, pomeni veliko in odgovorno nalogo... Po svečanem govoru je sledila izročitev vseh spomenikov v var- stvo predsedniku konjiške občine tov. Tavčarju, za tem pa nastop pevskega zbora, recitatorjev in godb na pihala. Dva dni je Pohorje imelo v go- steh svoje najljubše sinove in hčere, potem pa je spet obnemelo ter obdalo s spoštljivo tihoto sipo- menike na svojih tleh, katerih delčke so tisoči odnesli v -svojih srcih na svoje domove, ob stroje in med brazde ... -C. -k. S svečanosti na Rogli: tov. Franc Simonič, Miha Marinko in Mitja Ribičič Dve spominski piošči v Šoštanju Po osrednji proslavi pri spome- niku padilih borcev so v Šoštanju odkrili v ponedeljek, 4. julija dve spominski plošči, ki bosta prav talko kot mnoge druge spominjale na žrtve, padle v bortoi za našo svobodo. Prvo so odkrili Röcku- Bibi (na Ježovnikovi hiši), ki so ga Nemci ustrelüi 6. marca 1942 v Mariboru. Biba-Röck spada v tisto vrsto revolucionarjev, ki so že od mladih let in v predvojni Jugoslaviji našli pot med člane Komunistične partije. Tako je Biiba že 1932 postal član KP. Štiri leta pozneje pa je že okusil za- ppare. Zaradi stalne nevarnosti, ki mu je grozila, se je že v pred- aprUski Jugoslaviji umaiknU v ile- galo. Kot ilegalec je pričakal tudi okupacijo, vendar so ga nacisti izsledili ter otosodili na smrt. Druga spominska plošča spomi- nja na štiri žrtve Tekavčeve dru- žine — očeta, mater, sina in hčer- ino. Drug za drugim so žrtvovali svoja življenja; sin v Pohorskem bataljonu, ostali trije pa so -po- stali žrtve domačih izdajalcev. M- B. RUDARJI SO SLAVILI V nedeljo je bilo v Velenju ve- liko slavje. Rudarji so v svojem novem mestu slavili rudarski praznik. Ze prejšnji večer so za- čele slavnosti, v nedeljo zjutraj pa so prihajali iz stolpnic, stol- pičev in drugih novih stavb mož- je, oblečeni v črne rudarske uni- forme, mladinci v športnih oble- kah in šolarji. Zlili so se v enot- no povorko, ki je obšla vse mesto in se ustavila na stadionu ob Ve- lenjskem jezeru. Rudarjem, velenjski mladini in več tisoč gostom je najprej spre- govoril predsednik delavskega sveta rudnika lignita Velenje, An- ton Romih. Govoril je o uspehih rudnika, o napredku in o na- logah, ki jih še čakajo. Za njim je govoril še predsednik organi- zacije Zveze borcev Ivan Borov- šak. Velenjski rudarji so svoj praznik povezali s praznovanjem dneva borca, in sicer ne brez osnove. Saj ves njihov napredek, vsa preobrazba Šaleške doline sloni na pridobitvah narodno- osvobodilne vojne; če bi ne bilo svobode, bi ne bilo današnjega Velenja. Enako svečano so rudarski praznik in dan borca proslavili tudi v rudniku Zabukovca, kjer so tudi priredili prisrčno prire- ditev. Dan borca v Ceiju v počastitev 4. julija je občinski odbor Zveze borcev v Celju pri- pravil že v petek, 1. julija slavno- stno proslavo pod naslovom »Ve- čer partizanskih pesmi«. Nastopili so moški zbor »Svobode«, komor- ni zbor, mešani zbor »France Pre- šeren« iz Celja in ženski pevski zbor iz Štor. Razen tega so se predstavili še recitatorji, člani celjskega Delavskega odra. Govor o pomenu praznika dneva borca pa je imel predsednik Občinskega odbora SZDL v Celju Drago Špen- dal. Na čast 4. julija so osnovne or- ganizacije Zveze borcev pripra- vile več tovariških razgovorov s partizanskimi vdovami, materami in očeti padlih borcev, razen tega pa, priredile izlete v partizanske kraje. DRAGO ŠPENDL- NOVI PREDSEDNIK SZDL ZA CELJSKO OBČINO Pretekli teden je bil plenum ob- činskega odbora SZDL za celjsko občino. Na njem so izvolili tov. Draga Špendla za predsednika ob- činskega odbora SZDL. namesto tovariša Cveta Pelka, ki je pred nedavnim prevzel dolžnost pod- predsednika okraja Celje. Tovariš Drago Spendi je v celj- sko občino prispel šele lansko je- sen, ko se jo odzval na razpis mesta šolskega upravitelja na Te- harjih. Po rodu je Velenjčan, kjer se je rodil v družini železniškega delavca. Tovariš Spendi je v iz- gnanstvu dokončal učiteljišče, po končani vojni pa se je kot učitelj in aktivist vključil v prosvetno in politično delovanje. Ves čas je opravljal zelo važne politične funkcije, nazadnje je bil tudi predsednik občinskega odbora SZDL v Slovenskih Konjicah. Tudi v Celju, oziroma na Te- harjih se je takoj po svojem pri- hodu vključil v politično delo, po- stal je član občinskega odbora SZDL in član občinskega komi- teja ZKS. RAZSTAVA INDUSTRIJE, TRGOVINE IN OBRTI SKLEPANJE POGODB IN PRODAJA BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE RAZSTAVA KMETIJSKIH STROJEV IN POTREBŠČIN ZA KMETIJSTVO! VELIKA MODNA REVIJA — PRIKAZ SODOBNEGA OBLAČENJA 25 "o POPUST NA ŽELEZNICAH! CELJSKI TEDNIK — STEV. 27 — 8. julija 1960 IZPOLNILA SE JIM JE dolgoletna želja REDNI VLAKI NA OBSOTELSKI PROGI — VELIKO PRIZNANJE ENOTAM JLA Letošnje praznovanje dneva borca bo v kroniki šmarske ob- čine in njenili prebivalcev zapisano z velikimi črkami. Ta dan se je namreč ljudem tega območja, zlasti pa prebivalcem Obsotelja, izpolnila dolgoletna želja — vlak in to še motorni, jih je povezal z bližnjo in daljno okolico ter jim tako odprl nove možnosti za hitrejši gospodarski in kulturni razvoj. Na vseh postajah od Kmnrovca naiprej, koder se je ustavljal lep moder vlak, so se zbirali ljudje in pozdravljali prve potnike. Kmalu po deseti uri pa je lepo okrašen motorni vlak zapeljal na šmarsko postajo, ki je bila prav tako ozaljšana s številnimi zasta- vami in cvetjem. Tu je slavnost začela godba na pihala »France Prešeren« iz Celja, zatem pa je sekretar Občinskega komiteja Zveze komunistov inž. Andrej Marine (pozdravili številne domači- ne in goste, med njimi Franca in Vinko Simonič, podpolkovnika Vučkoviča in Arsiča, nadalje pod- predsednika OLO Krapina Drago- tina Juga, predsednika Občinske- ga ljudskega odbora Klanjec Jo- sipa Miličiča, zastopnike železni- škega transportnega podjetja iz Ljubljane tov. Marinška in Zale- tela ter druge. Ko so se šmarski pionirji predstavili s pesmico »Vo- zimio vlak«, je pred mikrofon sto- pil podpredsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jel- šah Lojze Krivec. V prvem delu svojega govora se je v imenu pre- bivalcev šmarske občine zahvalil vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli, da je bila prav v so- cialistični državi uresničena želja, ki so jo tamošnji ljudje gojili že dolgo prej. Zlasti pa se je zahva- lil enotam JLA, ki so pod vod- stvom podpolkovnika Vučkoviča znova potrdile izredno navezanost armade z ljudstvom. Zatem je to- variš podpredsednik poudaril ve- lik pomen nove dbsotelske proge za gospodarski razvoj tega območ- ja. Pa tudi približanje teh krajev industrijskim in upravnim sredi- ščem bo omogočilo ljudem iz Ob- sotelja, da se bodo še aktivneje vključili v gospodarsko in politič- no življenje. Tu je še veliko ne- izkoriščenih virov, ki bodo zlasti v kmetijstvu kaj hitro pripomogli, da se bo spreminjala podoba te dežele. Proga pa odpira ne le vse mož- nosti za povečanje proizvodnje, je nadaljeval tov. Krivec, marveč tudi pogoje za znižanje proizvod- nih stroškov. S hitrejšim gospo- darskim razvojem na tem območ- ju bo promet še bolj povezoval ljudi med seboj, spreminjal bo njihovo miselnost in bo tako vzporedno z gospodarskim razvo- jem rasel tudi njihov kulturni nivo. Zraven tega bo nova proga pripomogla, da se bo tod utrdila stalnost ljudi, saj je to področje doslej dajalo največ sezonske de- lovne sile. Z velikimi možnosti razvoja industrije, obrti, turizma, zlasti pa kmetijstva, se bo lahko sproščena in odvisna delovna sila na vasi zaposlila na svojem te- renu. Na koncu svojega govora je tov. Krivec znova opozoril na velilk pomen izgradnje te proge, kot dela Skupnih naporov za za- gotovitev lepših in boljših živ- ljenjskih pogojev. Zatem je tov. Krivec izročil ta del proge v upravljanje predsed- niku delavskega sveta železniške- ga transportnega podjetja v Ljub- ljani tov. Zaletelu. Lep in prisr- čen program pa sta zaključili še mali pevki Metka Lešnik in Mar- ta Hrovat. Po slovesnosti na železniški po- staji se je razvila do spomenika padlim borcem dolga povorka. Tu je bila zalključna slovesnost v po- častitev dneva borca. O pomenu j praznika pa je spregovoril pred- sednik krajevne organizacije Zve- ze borcev tovariš Romih. M. B. I Motorni vlak je pripeljal na postajo— Spodaj gostje na svečanosti POGLED PO SVETU Med velikimi vprašanji pretek- lega tedna stoji nedvomno Alžir. Delegaciji za preliminarne raz- govore sta se pogledali iz oči v oči v Melunu in sta delali v naj- večji tajnosti, da hi zaradi kake ohjave ne hilo kaj škode za eno ali drugo stran. Glavni delegaciji še iiista sestavljeni. Alžirska stran hi rada v svojo delegacijo uvr- stila tudi zaprte voditelje osvo- hodilnega gibanja, vsaj Ben Be- lo. Preliminarne razgovore je s francoske strani indirektno vodil de Gaulle sam. Ahmed Boumend- jel pa je imel v Melunu na raz- polago francosko letalo, če hi med razgovori moral po direktive v Tunis. Zadnja poročila niso ravno razveseljiva, ne z ene ne z druge strani. Skupnega poročila namreč ni hilo. Francozi pravijo, da so seznanili Boumendjela o franco- skih pogojih, ki so v skladu z de Gaullovimi ponudbami. Ze to ni kaj prida, ta izraz! Namen raz- govorov je po francoskem poro- čilu le ta, da se končajo hoji čast- no, da se odloči, kaj ho z alžir- skim orožjem in da se zagotovi usoda borcev. To pomeni, da so Francozi dali razgovorom v glav- nem vojaški značaj, le zadnja be- seda o usodi borcev ima politično vsebino, ali vsaj utegnila bi jo imeti. Razume se, da so se na to poročilo takoj oglasili Alžirci, češ, ne bodimo lahkoverni, ne od- lagajmo orožja, dokler ni garan- cije za svobodni alžirski plebi- scit. Ta plebiscit pa ne ho svo- boden, če se ho vršil v senci francoskih bajonetov. Vendar na- zaj najbrž ni več mogoče iti, al- žirsko vprašanje se bo, tako kaže, počasi le premaknilo z mesta, se- veda ne brez težav. Spet je govoril Hruščev in to Џ istega mesta kakor pred te- dnom, iz Bukarešte. Ponovil je svoje poglede na vojno in mir, ponovil svojo vero v zmago socia- lističnih idej in očital megaloma- nijo imperialistom, ki menijo, da bodo z vojno spremenili svet po svojem okusu. Dodal je, da bi Francija utegnila imeti pomemb- no vlogo posrednika med Vzho- dom in Zahodom. Konec junija je odšel Hruščev za osem dni v Av- strijo s 70 člani spremstva in na Dunaju povedal podobne misli o miru, vojni in nevtralnosti. »Ne- vtralnost ni nevarna za mir, zato ho SZ avstrijsko nevtralnost ve- dno podpirala.« Medtem je SZ obenem s štirimi vzhodnimi delegacijami zapustila paritetni razorožitveni odbor v Ženevi. Hruščev je Kanadi in Ita- liji poslal spomenico, zunanji mi- nister SZ pa pismi Norveški in Danski, v katerih je razloženo, zakaj je SZ prekinila razorožit- vene razgovore. Soг^>jetski načrt o razorožitvi ni bil dovolj upošte- van, zahodne delegacije niso za- čele obravnavati bistva vseh pro- hlemoiy pri razorožitvi, delale so vtis, kakor da bi morala SZ od- govoriti na vsa vprašanja, med- tem ko bi Zahod še naprej dik- tiral kontrolo razoroževanja. Kmalu nato so tudi ZDA predlo- žile svoj načrt, ki seveda prav ta- ko visi nekje v zraku, moskov- ska »Pravda« pa je pospremila zadnja govora Hruščeva v Buka- rešti z zatrdilom, da za zmago socialističnih idej ni potrebna svetovna vojna. Socializem bo zmagal z močjo resnice in pra- vice. Tako nekako je izjavil nekoč tudi Mc Kennan, ameriški pozna- i2eíeí:.SZ^.. i .: _________ Fisenhower je po vrnitrn iz Azije obljubljal v radiu, da ho še naprej delal za »močno, moderno in pripravljeno obrambo«, dokler ne ho ustvarjen resničen napre- dek za razorožitev. Očital je SZ, da v Ženevi ni bila poštena, da ni imela dobrega namena. Kaj tak očitek pomeni, je vsakomur jasno, posebno, ker tudi SZ ne štedi s podobnimi očitki na ra- čun ZDA. Svojo blamažo na Ja- ponskem je Eisenhowr naprtil komunistom, poudaril pa važno zmago ZDA z ratifikacijo pogod- be o medsebojni varnosti. Ni ču- da, če tako gledanje močno kriti- zirajo ne sarno na Vzhodu, mar- več tudi napredno misleči ljudje na Zahodu in v ZDA samih. Nn. koncu pa je povedal resnico, ki jo v drugačni obliki oznanja mo- skovska »Pravda« — da se mir ne more zagotoviti samo z orož- jem. Torej status ouo — v polo- žaju, v nazorih, v blokovskih spo- nah sploh. Dokler ho tako, bo težko kaj napredka pri delu za mir. T. O. V zadnjem tednu po domovini Petek, 1. julija NA SEJI Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije so potrdili finančni načrt o razdelitvi sredstev republiškega sklada za gospodarske kadre. Sredstva so v prvi vrsti namenjena za gradnjo višjih strokovnih šol, nadalje za pomoč okrajem pri dograditvi strokovnih šol in za akcije republiškega pomena pri izobraževanju odraslih. Zraven tega so se odločili o prenehanju dela Zavoda za proučevanje organizacije dela in var- nosti pri delu; ustanovili pa so Zavod za produktivnost dela in Zavod za zdrav- stлeno in tehnično varnost. Sobota, 2. julija NA PRVEM zborovanju koreografov in baletnih umetnikov Jugoslavijo so po dvodnevnem zasedanju sprejeli več skle- pov, ki so pomembni za nadaljnje umet- niško poglabljanje in organizacijsko utrjevanje jugoslovanskega baleta. Nedelja. 5. julija V POČASTITEV DNEVA BORCA je bilo v Sremski Mitrovici veliko zboro- vanje, ki se ga je udeležilo okoli sto tisoč ljudi. Na njem je govoril pred- sednik Zveze borcev Jugoslavije Alek- sander Rankovič. Odkrili pa so tudi po- kopališče tisočev sremskih Iborcev in rodoljubov. Ponedeljek, 4. julija PO VSEJ DRŽAVI so se nadaljevale proslave v počastitev dneva borca. Torek, 5. julija SVET ZA KULTURO LR Srbije je ob dnevu vstaje srbskega ljudstva podelil nagrade za pomembna dela na področju književnosti, glasbe, likovne, gledališke in filmske umetnosti, arhitekture, urba- nizma in množičnega kulturno-prosvet- nega dela. Sreda, 6. junija NA POSVETOVANJU Društva inženir- jev in tehnikov gozdarstva in lesne in- dustrije LRS so obravnavali ključne probleme v gospodarjenju z gozdovi ter o načelih in programu strokovnega izobraževanja kadrov. Četrtek, ?. junija DAN VSTAJE srbskega ljudstva. Ta dan, 1941. leta okoli 4. ure popoldne je počila v Radjevini, vas Bela crkva, prva uporniška puška v Srbiji. Prvi strel proti sovražniku je oddal 2ikica Jova- novič-Španec. Pri tem je vzkliknil: V imenu Komunistične partije Jugoslavije vas pozivam, tovariši, da zagrabite za orožje in da se borimo za svobodo. SKRB delovnega cloveko v četrtek je bila v Konjicah pokongresna konferenca SZöt ki sta ji poleg številnih delegatov prisostvovala tudi član publiškega odbora SZDL Franc Lubej ter predsednik Okras nega odbora SZDL Jože Marolt. Na dnevnem redu je ђЦ I poročilo predsednika občinskega odbora SZDL Gvida Mra^i" in sekretarja občinskega komiteja ZKS Franca Ađamljeta,* Konferenca je zajela predvsem delo SZDL v konjiški občini v času med obema kongresoma, nje- no vlogo in naloge v luči novih smernic in sklepov V. kongresa, po katerih temeljiteje prihaja do izraza neposredna vloga vseh čla- nov SZDL pri soodločanju o zade- vah, ki se nanašajo na nadaljnjo rast in krepitev komunalnega si- stema,, in naposled gospodarski razvoj občine v prvih štirih me- secih letošnjega leta. Kljub temu, da se je aktivnost dela SZDL v konjiški občini po- večala in je zajela enajst tisoč enega volivca, pa ta številka še vedno ni dovolj visoka in govori o tem, da bo treba zastaviti vse sile za vključitev še ostalih pre- bivalcev v organizacijo, zlasti pa za njih pritegnitev k aktivnemu sodelovanju pri reševanju vseh problemov, ki zadevajo posamez- na področja in komuno. Občinski odbor, krajevni odbori in podruž- nice SZDL {morajo postati tisti organi, ki se bodo zavzemali za skladen vsestranski razvoj komu- ne, njih delo pa se mora odraziti v stanovanjskih skupnostih, hiš- nih svetih, zborih volivcev in raz- ličnih drugih svetih. Medtem ko stanovanjske skupnosti niso po- žele takšnih rezultatov, kakršne bi lahko, če bi imele več opore še v ostalih množičnih organiza- cijah, so posamezni sveti opravi- čili svoje poslanstvo, vendar manj na negospodarskih področjih, kjer je bilo čutiti tudi premalo pove- zave s SZDL. V konjiški občini je 12 krajevnih odborov, na po- budo SZDL pa so jih ustanovili še 5, vendar vsi ti odbori niso na- šli svoje prave vsebine dela in bo tu morala nastopiti SZDL kot ini- ciator, ki bo te organe popelj^i v življenje. Posebno skrb bo treba posve. titi mladi generaciji in vzgoji kad. rov, saj teh primanjkuje skoraj na vseh področjih družbenega živ. ljenja. Dosedanji rezultati v razvoj^ gospodarstva v konjiški občini pokazali zadovoljiv napredek ka- kor tudi možnost, po kateri bo mogoče doseči še večje uspehe. Posamezna podjetja so v prvih štirih mesecih tega leta ustvarila za dvanajst odstotkov bruto pro- dukta več kakor v istem obdobju lani, kar pomeni, da so zadovolji, vo izpolnjevala svoje planske ob- veznosti; prpduktivnost se je po- večala za okrog 7 odstotkov; zvi- šal se je tudi odstotek zaposleno, sti, zlasti ženske delovne sile, ven- dar pa je to še vedno eden izmed perečih problemov. Reševati ga bodo skušali z novim obrtnim obratom usnjarske konfekcije, ki so ga postavili ob pomoči Konusa- Za nadaljnji gospodarski razvoj konjiške občine bo treba iskati realne možnosti ter čim bolj raz- vijati tista področja, ki so se že uveljavila. V tem pogledu bo tre- ba slediti zgledom, ki jih daje Vi- tanje. Na konferenci je govoril tudi predsednik OO SZDL Jože Ma- rolt, ki je najprej poudaril vlogo SZDL v našem gospodarskem si- stemu pri izvajanju smernic, spre- jetih na V. kongresu, nato pa še o vlogi SZDL v komuni, pri če- mer je prav tako poudaril, da bo mogoče organizacijo krepiti in vsebinsko izpopolnjevati le, če bo- do v njej vsi člani aktivno sode- lovali, torej od spodaj navzgor in ne narobe, kajti problemov ni mo- goče vsiljevati, ti se porajajo, po- rajajo pa se vedno v osnovah družbe. Med člani SZDL, je dejal, prav gotovo ni člana, ki se ne bi zanimal za kakršnokoli vprašanje naše socialistične stvarnosti, ki ne bi imel kakršnegakoli interesa za takšno ali drugačno področje živ- ljenja, zato bo treba oblike dela SZDL prilagoditi temu spoznanju. Morda že jeseni! Na zadnji seji Okrajnega ljud- skega odbora v Celju je predsed- nik Riko Jerman odgovoril na vprašanje, kdaj se bo začela re- konstrukcija ceste iz Štor proti Rogaški Slatini, takole: začetek del se je zakasnil, iker Okrajni ljudski odbor ni imel denarnih sredstev, da bi prispeval svoj de- lež v višini 30 milijonov dinarjev. Razen tega so težave nastopile tudi zaradi tega, ker ni bilo mo- goče najti podjetja, ki bi to delo prevzelo. Ne glede na to, pa se bo obnova te ceste začela jeseni, naj- pozneje pa spomladi prihodnjega leta. Veliko zanimanje za zal(ljučl(e petega Jcongresa Socialistične zveze Kakor v sklicanju pokongres- ne konference, tako so bili v Žal- cu tudi prvi v celjskem okraju, ki so v kratkem času po občinski konferenci SZDL izvedli sestanke svojih krajevnih organizacij, na katere so povabili še predstav- nike vseh ostalih družbenih, po- litičnih in gospodarskih organiza- cij. Kot na pokongresni konfe- renci občinske organizacije SZDL, so se tudi na teh sestankih teme- ljito in konkretno pogovorili o izvajanju sklepov petega kon- gresa SZDL Jugoslavije in o pri- lagoditvi njegovih zaključkov kra- jevnim potrebam in zahtevam. Vseh dvajset sestankov pri kra- jevnih organizacijah je pokazalo, da so se tudi člani teh političnih aktivov z največjo resnostjo lo- tili proučevanja gradiva in napot- kov petega kongresa in tako za- čeli razmišljati o vsebinskih pa tudi organizacijskih spremembah dela. O poteku in zaključkih teh posvetovanj pri krajevnih orga- nizacijah SZDL so v torek do- poldne razpravljali tudi člani predsedstva občinskega odbora SZDL in sekretariata občinskega komiteja Zveze komunistov v Žalcu. * PRED KRATKIM je gostovala v Dram- Ijah dramska sekcija Ljudske mladine iz Teharij z veseloigro »Zaradi stano- vanja«. Domačini so toplo sprejeli in pozdravili mlade igralce. UPRAVNI ODBOR OBRATNE AMBULANTE »EMAJL« CELJE razpisuje DELOVNO MESTO BOLNIČARJA V AMBULANTI ZA PRVO POMOC Pogoj: bolničarska šola z nekaj prakse. Prošnjo poslati na naslov: Obratna ambulanta »Emajl« Celje, Delavska c. 18 do 1. avgusta I960. Kadar je zdrava družina je zdrav tudi otrok Misli o mladinskem prestopnistvu Svet za notranje zadeve pri Okrajnem ljudskem odboru v Celju je v zadnjem času uveljavil pri svojem delu hvaležno in po- snemanja vredno prakso — k obravnavi in reševanju splošnih družbenih problemov vabi najšir- ši krog za določeno vprašanje za- interesiranih činiteljev, forumov in državljanov. Tako je konec mi- nulega tedna pypravil razširjeno sejo svojih članov s predstavniki pravosodnih organov ter družbe- nih in političnih organizacij, ljud- skih odborov itd., skratka vseh, ki so kakor koli zainteresirani za delo in vzgojo mladega rodu. Na dnevnem redu pa je bila ena sama točka — mladinsko prestopništvo. Povod za razpravo o mladin- skem prestopnistvu niso dala za- skrbljujoča poročila, čeprav tudi dejanskega stanja ne smemo je- mati prelahko, temveč predvsem želja, da bi v preventivnem delu, v preprečevanju prestopkov, ki jih zagrešijo mladi ljudje, storili kar se da največ in da bi pri tem so- delovala celotna družba. To je namreč problem, ki ne zadeva sa- mo organov za notranje zadeve in vseh tistih, ki se poklicno ukvarjajo z vzgojo mladine, tem- več je to skrb in naloga celotne družbe. Tu pa ne gre samo za mladega človeka, temveč tudi za C kolje, v katerem živi in zlasti še za njegovo osnovno celico — za družino. Znana je namreč res- nica, da je otrok zdrav v najšir- šem pomenu besede predvsem ta- krat, kadar je zdrava tudi druži- na, kadar v njej vladata ljubezen in medsebojno razumevanje. Pre- ventivno delo pa naj ne bo osre- dotočeno samo na družino, temveč tudi >na šolo in na izvenšolsko udejstvovanje mladih ljudi. Statistika mladinsikih prestop- kov za celjski okraj v lanskem letu kaže, da se je v primerjavi z 1958. letom povečalo tako šte- vilo mladih prestopnikov, kot de- janj. Lani je oddelek za notranje zadeve obravnaval 434 mladili prestopnikov. Statistika -tudi pove, da se je povečalo število tatvdn. Značilno je, da se mladoletni sto- rilci koit prestopniki vse bolj po- javljajo v družbah. Zainimivo je tudi dejstvo, da je pretežni del prestopkov izvršenih v mestih in industrijskih središčih, tu zlasti tatvin in nadalje, da so telesne po- škodbe bolj značilna oblika kazni- ve dejavnosti na podeželju. V zadnjem času pa se odpira v mla- dinskem predstopništvu novo po- glavje — prostitucija. izredno zanimiva in poučna je analiza vzrokov mladinskih pre- stopkov. Številke povedo, da so slabe materialne in socialne raz- mere zelo redek povod za pre- stopniištvo. Večji del mladoletnih prestopnikov gre na pot družbene neprilagojenosti zaradi različnih Dc^rainj.ih problemov in na'P'Ctosti. Tako naisf'aja ipirestopništvo kot posledi'-ca čusitvene prizadetosti, ki jo povzroča okolje itd. Sicer pa se med činitelji, ki privedejo mla- dega človeka na kriva pota v prvi vrsti pojavljajo neurejene družin- s:ke razmere, nadalje alkoholizem, ki razdira složno družinsko živ- ljenje ;in prinaša v vzgojo nara- ščaja hude motnje itd. Med čini- telje, ki vplivajo na mladinsko prestopništvo pa moramo uvrščati še željo mladih ljudi, da pridejo do nečesa, kar jim je sicer zaradi slabih materialnih ali drugih mož- nosti nedosegljivo, nadalje slabi filmi ter slaba izvenšolska zapo- slitev mladine. Marsikdaj bi lahko mladega člo- veka odvrnili od prestopništva, če bi mu lahko v tehničnih krožkih nudili vse, po čemer hlasta nje- gova domišljija. Tako pa slaba finančna podpora te dejavnosti hromi tehnično vzgojo mladine. Nadalje, prav bi bilo, če bi na srednjih šolah več govorili o živ- ljenju, pa tudi o zakonu, spoikiih odnosih in podobno. Na ikoncu izredno koristnega posvetovanja, ki je znova poka- zalo, kako velika je skrb družbe za vagojo mladega človeka, na- dalje da je treba pri obravnava- nju teh problemov v večji meri uveljaviti preventivne mere in končno, da je na tem področju nujna koordinacija vseh sil, so sprejeli več zalUjuôkov in pripo- loču: . • pri okrajnem in občinskih svetih za noircnje zadeve in sploš- no upravo naj se ustanovijo ko- misije za mladinska vprašanja. Okrajni svet je to storil kar na omenjeni seji; • priporočilo oddelku za druž- bene službe, da priredi v okviru Delavske univerze ter v sodelo- vanju z vsemi zbornicami semi- nar za vse mojstre in tiste tova- riše v industrijskih podjetjih, ki jim je zaupana vzgoja mladine; • učiteljišče naj da učencem zadnjega letnika v razpravo vpra- šanje mladinskega prestopništva; • ustanovitev in okrepitev so- cialno kadrovskih služb v gospo- darskih organizacijah; • pri odpustu mladoletnih de- lavcev in vajencev iz podjetja ter dijakov iz šol, kadar izvršijo težje prestopke, naj sodelujejo tudi pri- stojni družbeni organi, kot Obrt- na zbornica, šolski inšpektorat itd. Le v takem okolju naj bi padla ena ali druga odločitev; • organizirati širšo javno raz- pravo o uporabi prostega časa mladine; • znova priporočati Gostinski zbornici, da opozori gostinska podjetja na predpise, ki se nana^ šajo na točenje alkoholnih pijač mladini in na obiskovanje nočnih lokalov; e šole in skrbstveni organi naj posvetijo več skrbi izostajanju otrok od pouka in njihovemu po- tepanju; • več skupnega dela pri za- poslovanju mladih ljudi, ki se vračajo iz prevzgojnih zavodov. M. B. CELJSKI TEDNIK — STEV. 27 — 8. julija I960 Več tisoč ljudi na praznovanju v Lašiiem uvod k svečanostim, ki so jih j-iredili v Laškem v počastitev Pjj¿inskega praianilka, dneva ru- ^jev, dneva boroev in 90-let- nice obstoja najstarejšega gasil- ^0ga društva v Sloveniji v Laš- kem, ^^^^'^ preteklo .soboto sve- čana seja občinskega ljudskega odbora, zatem pa še slavnostna ggja prositov olj nega gasilskega ¿j^iiStva Laško. Večerni akademiji y dvorani TVD Partizan je pri- goßtvovalo preko 1000 Laščanov, pied njimi tudi predsednik ga- silske ziveze Slovenije 'tovariš grečko Dimec. O pomenu prazno- vanja je govoril predsednik ob- ôin5kega ljudsikega odlbora tov. gtane Brinovec, nato je sledil kul- turni program, fkaterega sita izpol- nila člana ljubljanske opere Vil- pia Bukovčeva in Ladko Korošec. V nedeljo so že na vse ^zgodaj eačeli prihajat v slavnostno okra- šeno mesto Laško zastopniki ga- gUskih društev s področja vse Slovenije. Na mimohodu gasilskih enot je sodelovalo preko 700 ga- silcev, ki so zastopali 48 gasilskih društev in 15 okrajnih ter Občin- skih zvez. Tako so bili med ga- silci delegati iz Raven na Koro- škem, Ptuja, Kranja, Trbovelj in mnogih 'drugih krajev. V mimo- hodu je sodelovalo tudi večje šte- vilo članov delovnih kolektivov in družbenih organizacij. Prav tako se je udeležilo mimohoda 42 gasilskih praporov in 20 praporov družbenih organizacij, sindikatov in društev. Mimohod je zaključila kolona tipiziranih gasilskih avto- mobilov, ki je nudila gledalcem veličasten pogled. Takoj po mi- mohodu je sledilo svečano zbo- rovanje na igrišču ob Savinji, ki mu je prisostvovalo več tisoč ljudi, med katerimi tudi podpred- sednik gasilske ziveze Slovenije tov. Srečko Dimec, podpredsed- nik OLO Celje tov. Cveto Pelko in sekretar Okrajnega odbora SZDL tov. Stane Sotlar. O pomenu tega izrednega ga- eiilskega slavja je govorU sekretar Občinskega komiteja ZKS Laško tov. Ljubo Zelič, nakar so zastop- niki okrajnih in občinskih gasil- skih zvez ter posameznih gasil- skih društev izročili društvu naj- toplejše čestitke k visokemu ju- bileju. Delegat iz Raven na Ko- roškem tov. Horjak je društvu ob tej priliki izročil spominsko pla- keto, želeč društvu še v bodoče obilo uspehov dn plodnega sode- lovanja z ostalimi gasilskimi or- ganizacijami. Gasilci-pionirji pa eo iaročili najvidnejšim predstav- nkom šapke cvetja. Ker se pro- slave ni mogel udeležiti zvezni ljudski poslanec in sekretar Okrajnega komiteja ZKS v Celju tov. Franc Simonič, je poslal po- zdravno brzojavko, katero so na- vzoči tople sprejeli. Prostovoljno gasilsko društvo Laško je ob julbileju razvilo tudi nov društveni prapor, sredstva pa So prispevala v obliki spominskih trakov in žebljičkov sosedna ga- silska diuištva, družbene in gospo- darske organizacije ter posamez- niki. Na splošno zadovoljstvo vseh prisotnih so pionirji in članice ga- silskih društev okraja Celje iz- vedili uspel nasitop. Za zaključek dopoldanske slavnosti pa so gasil- ske enote iz Celja in Štor dem'on- strirale gašenje raznovrstnih po- žarov z najmodernejšimi sredstvi. V popoldanskem delu proslave je bil nogometni turnir, na kate- rem je sodelovalo športno društvo iz Laškega, Železničar iz Celja in športno društvo iz Šentjurja pri Celju. Športno društvo iz Laškega je kot zmagovalec sprejelo pre- hodni ixjikal. V ponedeljek, na dan borca je bilo šahovsko tekmovanje, na ka- terem je sodelovalo 7 ekip. Na turnirju je zmagala ekipa akade- mikov iz Laškega, ki je prejela prehodni pokal občinskega sin- dikalnega sveta. Z malokalibrsko puško pa se je pomerilo 15 ekip strelcev za naslov občinskega prvaka. Po hudi borbi je osvojila prvo mesto ekipa iz ix>djetj a Vol- na, ki je prejela prehodni pokal občinskega odbora Zveze borcev. Mopedisti pa so izvedli krožne dirke, na katerih je sodelovalo preko 20 vozačev. Za zaključek tekmovanja je bil v popoldanskih urah izveden zelo uspešen partizanski napad na Laško, pri katerem je sodelovalo preko 200 članov organizacije Zveze borcev, pripadnikov pred- vojaške vzgoje ter rezervnih oii- cirjiev in podoficirjev. K. T. Posamezniki vidno izstopajo Bolj ko so vidni rezultati dela tistih prebivalcev, ki žrtvujejo del prostega časa za ureditev naselja, bolj se tudi veča udeležba pri prostovoljnem delu za ureditev Otoka. Ta akcija na »Otoku«, ki dobiva vse večji razmah, je v veliki meri plod prizadevanj stanovanjske skupnosti in krajevne organizacije SZDL na tem območju. Naš posnetek kaže skupino gospodinj, ki urejujejo okolico stavbe, v katerih stanujejo, v desnem kotu pa je Maks Baumgartner, ki je letos pri urejevanju Otoka opravil že preko 70 prostovoljnih ur. V Ločah ne zaostajajo V opekarni Loče pri Slov. Ko- njicah so pred kratkim uvedli poizikusno nagrajevanje po enoti proizvoda. Kot osnovno enoto štejejo izdelano opeko prve vrste, ker pravijo, da jim samo ta lah- ko ustvarja dohodek. Druga vrsta krije v glavnem le proizvodne stroške, medtem ko tretja ni(ti tega ne doseže. Zato je seveda razumljivo, da ne bo igrala glav- ne vloge le količina, temveč pred- vsem kvaliteta izdelkov. Sicer so prve oblike nagrajeva- nja po učinku v tem podjetju za- čeli uvajati že lani, in sicer pla- čevanje po akordu. Resda je to bil začetek, toda pokazal je ven- darle, da se da nekaj napraviti. Zato je uvedba nagrajevanja po enoti proizvoda le nadaljevanje že začetega dela. Zaenkrat še vseh normativov niso izdelali do kraja, ker bodo v praksi poizku- sili, kje bo potrebno še kaj spre- meniti ali dodati. Zato tudi do- končnega pravilnika o tej obliki nagrajevanja še niso sprejeli. Potrdili ga bodo šele potem, ko bodo praktično preizkusiili nje- govo delovanje in ko bo kolektiv v celoti spoznan s prednostjo no- . vega sistema nagrajevanja. Ugodno vreme v prvem pol- letju je omogočilo, da je opekama v Ločah lahko dokaj dobro izvr- šila svoje proizvodne naloge. Pri tem pa se pozna že obratovanje nekaterih novih strojev in na- prav, ki jih je podjetje v zadnjih letih nabavilo večinoma iz last- nih sredstev. Posebno je treba omeniti dovoz gline in stroj za izdelovanje opeke, ki omogoča mnogo večjo proizvodnjo. Podob- no kot s proizvodnjo tudi s pro- dajo ni težav, saj široka gradnja stanovanj in dmgih objektov v konjiški občini potrebuje vedno več izdelkov opekarske industrije Steklenice, da Svet za blagovni promet pri celjski občini je na zadnji seji potrdil predlog trgovskega pod- jetja »Merx« v Celju, da sme raz- širiti svoje poslovanje tudi na odkupovanje steklenic. Skupno delo - dobri rezultati Pred dnevi je bil v Šoštanju plenum Občinskega sindikalnega sveta, katerega se je udeležil tudi pred- sednik OSS Celje JOZE JOST. Na seji pa je predsed- nik ObSS RAFKO ŽAGAR analiziral minule volitve v delavske svete v petnajstih gospodarskih organizaci- jah šoštanjske občine. Priprave na zadnje volitve delavskih svetov v vseh ti- stih gospodarskih organizaci- jah, ki volijo te organe sa- moupravljanja, so bile do- bro izvršene, je med drugim Rafko Žagar dejal tov. Žagar. V pripra- vah nanje so vsaj v glavnem sodelovale vse politične or- ganizacije v podjetjih. V ve- čini primerov so o kandidat- nih listah razpravljali na sin- dikalnih sestankih vseh čla- nov in podobno. Ne glede na to splošno oceno, pa smo vendarle imeli nekaj redkih primerov, kjer so kandidat- no listo sestavljali v zelo ozkem krogu. To se je seveda pri volitvah hudo maščevalo, kar je tudi prav. Pri volitvah je sodelovalo 97,4 % vseh zaposlenih. V nove organe samoupravlja- nja pa je bilo izvoljenih 322 članov, od tega 250 delavcev ter 72 uslužbencev. Razen te- ga je v novih delavskih sve- tih kar 199 takih tovarišev in tovarišic, ki še nikoli niso bili člani samoupravnih or- ganov. Ta števila med dru- gim opozarjajo, da bo treba izobraževanju članov delav- skih svetov posvetiti veliko pozornost. V primerjavi s prejšnjimi izidi volitev, je v novih delavskih svetih več žena kot kdaj koli prej (se- daj 62). Isto velja za mladi- no, ki ima kar 43 moških in 22 ženskih zastopnikov. Te ugotovitve veljajo za občin- sko povprečje. Žal pa so v nekaterih podjetjih še vse premalo storili za pomladi- tev delavskih svetov. Tako znaša povprečna starost no- voizvoljenih članov 30 let, v konkretnih primerih pa se giblje od 27 pri trgovskem podjetju »Velma« do 36 pri kolikor je to povprečje za Tovarni usnja v Šoštanju in Kmet. gospodarstvu Šalek. V kmetijsko gospodarstvo raz- umljivo, pa skorajda ni opravičljivo za tov. usnja. V novih delavskih svetih je 110 članov Zveze komu- nistov. Razveseljivi so tudi podat- ki o povečanju števila čla- nov upravnih odborov pri gospodarskih organizacijah od 123 lani na 152 letos. V njih je zdaj 54 članov Zve- ze komunistov, ali za 18 več kot lani, nadalje 28 mladin- cev do 25. leta starosti (za 15 več), 45 mladih ljudi do 30 let (za 18 več), 96 delav- vec (21 več), 44 uslužbencev (4 več) in 34 žena (9 več kot lansko leto). Boliša prehrana - boljše zdravje Vsako leto so nas statistični po- datki opozarjali na pereč problem obolenj prebavnih organov. Med itevilnimi boleznimi so namreč le te zavzemale drugo mesto, ta- koj za obolenji dihal, ki se že dolga leta trmasto držijo na pr- vem mestu. Gotovo je res, da so za tako stanje prvi vzrok težave, ki so nas težile vsa povojna leta. Predlanskim in lansko leto, še posebej pa letos so številna naša podjetja izredno mnogo storila za zboljšanje prehrane svojih de- lavrf>". Ustanavljali so rnenze, začela so dajati razne vrste top- lih obrokov in druga okrepčila. Lahko rečemo, da so sedaj le še redka podjetja, ki še niso storila ničesar za ureditev tega proble- ma. V mnogih podjetjih niso priča- kovali, da bo toliko delavcev pri- hajalo v jedilnice, niso pričako- vali, da bo tako zanimanje za to novost. Res je, da so ponekod od začetka bili le poizkusni obiski in poskušnje. Vendar pa se je po- vsod stanje že po nekaj dneh spremenilo. V nekem podjet.in je prvi dan od 90 delavcev stopilo v jedilnico le trideset, naslednji dan jih je bilo že štirideset in po nekaj dnevih so prišli prav vsi. Rezultati teh in takih ukrepov? Gotovo so umevni, vendar pa jih nismo pričakovali v takem ob- segu. Obolenja prebavnih orga- nov so se preselila s prejšnjega drugega kar na šesto mesto. Ne- dvomen uspeh, ki ga celo stati- stika ni mogla drugače prikazati, da ne govorimo o zadovoljstvu delovnih kolektivov in zlasti ti- stih delavcev za katere je doslej prehrana zlasti med delovnim ča- som predstavljala resno težavo. Uspeh je tu, potrebno bo z delom nadaljevati, v nobenem primeru pa ne smemo dopustiti nazadova- nje, ker bomo podrli nekaj kar ima v družbi in verjetno tudi v ekonomskih pokazateljih svoje opravičilo in utemeljitev. Res je, da so za te ukrepe po- trebna precejšnja finančna sred- stva. Toda to je opravičljivo. Se enkrat — nikakor nazaj, saj je zdravje ena od najvažnejših družbenih in človekovih vrednot — zdravje je lahko zgubiti, zelo težko pa ga je povrniti. Turizem in industrija v razpravi na občinski konfe- renci Socialistične zveze v Laškem so delegati obravnavali vsa po- dročja delovanja v laški občini. Vendar že bežni vtis pokaže, da so največ poudarika dali goBpo- darsitvu in vzporödno s tem tudi turizmu. To nam tudi priča, da Laščani vse bolj iščejo poti in možnosti, da bi gospodarsko zmo- gljivost občine povečali in da bi se tako polagoma rešili vzdevka »gospodarsko nerazvita občina«. Pa ne samo za vnaprej, tudi do- sedaj se že kažejo uspehi tega pri- zadevanja. Čeprav pogosto sliši- mo, da v laški občini premalo na- redijo, da je največ razdvojenosti, se je brutoprodukt ix>večal samo v štirih letih kar za 50 odstotkov. To je zelo lep uspeh. Tudi glede stanovanjske izgrad- nje so v laški občini v zadnjih dveh letih spričo omejenih možno- sti veliko naredili. Lani so dokon- čali 31 stanovanj, letos pa je v gradnji nadaljnjih 66 stanovanj. To je za tako mali kraj velika številka, žal pa je tudi res, da so potrebe še večje. Občinski ljudski odbor je v pre- teklem obdobju posvetu veliko skrbi za elektrifikacijo vsega ob- činskega obm'očja. Uspeli so do kraja elektrificirati vse vasi, ra- zen Marofa in Lokavca, kar pa bodo nadoknadüi v naslednjem obdobju. Tako bo laška občina poleg žalske edina, ki je do kraja elektrificirala vsa svoja naselja. Od komunalnih problemov je vsekakor najbolj pereča voda. No- bena vas v občini nama dobre pit- ne vode, najhuje pa je v Laškem. Stari vodovod namreč ne more več zadostiti potrebam. Zanj je občina namenila 30 milijonov di- narjev in ko bo dograjen bo ta nadloga dokončno odpravljena. V teh dneh so tudi otvorili ob- novljeno cesto po dolini Gračnice, ki je bila dolga leta predmet raz- prav na vseh sestankih in zborih volivcev s tega območja. Pred leti je namreč poplava območje Jurkloštra popolnoma odrezala. Voda je podrla 7 mostov in izpod- kopala velik del cestnega nasipa. Sredstva za obnovo ceste je pri-: speval Okrajni ljudski odbor Celje, in sicer 180 málijonov di- narjev. V razpravi so udeleženci po- svetila precej pozornosti turizmu, ki ima v Laškem vse pogoje, da se hitreje razvije. Pogoj so noöit- vene kapacitete, urejenost kraja in boljša postrežba v laških go- stiščih. Delegati so bui mnenja, j da bo glede razvijanja turizma v Laškem potrebno več sistematič- nega dela, in sicer ne tdliko raz- prav, temveč več dejanj! Že predsednik Občinskega ljud- skega odbora je poudaril, da je industrija najpomembnejša opora za razvoj komune. Istočasno pa je tudi naloga komtme, da z vse- mi močmi podpira težnje vseh več- jih kolektivov, da obnovijo svoje obrate in modernizirajo prođzvod- ni postopek. Istočasno pa je pri- šla do izraza tudi skrb članov kolektivov podjetij tekstilne to- varne, tovarne galanterije in pi- vovarne za razvoj lastnega pod- jetja. Vsi so skušali zbrati čim več lastnih sredstev, kar jim ob sedanji poostreni kreditni politiki pride še posebno prav. Spodbud- na je tudi ugotovitev, da so tudi v rudniku Laško s spodbud ne j šim nagrajevanjem dosegli lizred'no lepe uspehe. Ob proslavi desete obletnice delavskega sveta, ko so si obrati naïwvedali tekmovanje, pa so nakiopali preko 800 ton pre- moga, kar pomeni rekordno šte- vilko tega rudnika. Istočasno so dosegli, da je bistveno padla tudi lastna cena za tono premoga, kar je omogwüio podjetju učiinkovi- tejše formiranje lastnih skladov. Še vedno pa je — kot v vseh rud- nikih — pri njih poseben in naj- bolj pereč problem fluktuacija de- lovne sile. Na konferenci so udeleženci sprožili tudi vprašanje odprtega plavalnega bazena s termalno vo- do v Laškem. O njem govorijo že tri leta, začeli so že navažaiti po- treben pesek, a je vse zamrlo. Vendar, kot je pokazala razprava. Za to ne zadene krivda Laačane. Ne več težava, temveč »nerod- nost« je z načrti. Denar za bazen je pripravljen. Štiri milijone di- narjev za gradnjo bazena je iJri- spevalo tudi krajevno turistična društvo, vendar brez odobrenih načrtov ni možno začeti gradbe- nih del. Upajo pa, da se bo za- deva končno premaknila z mrtve točke. Predsednik občine Stane Brino- vec je v razpravi opozoril, da sto- je pred Laščani še velike naloge in da bo zato potrebno tesno so- delovanje vseh prebivalcev, da b: te lahko uspešno rešili. Zato bo prav to najpomembnejša naloga Socialistične zveze v prihodnjem obdobju. ...^.^ ....^.—_____________..—im,,. ■ v PiLŠTANJU NOVA ŠOLA Prebivalci Lesičnega lahko vsako jutro vidijo tovarišico Adelo Rauter, kako s polno torbo knjig in šolskih potreb- s.in иоаг na Obuo..nj šo o o Pilštajn, kjer upravlja tudi upraviteljske posle. Ko smo to zaslužno delav- ko vprašali, kako dolgo je že na pilštanjski šoli in od kod je tja prišla, je odgovorila: »Ko sem končala v Ljub- ljani učiteljišče, je bilo za napredno usmerjene učitelje zelo malo službenih mest. Teko so mi pred 24 le i dolo- čili prvo službeno mesto v Pilštanju. Sprva mi je bilo zelo hudo, kajti navajena sem bila mesta, kasneje pa sem se v okolje vživela in danes poznam vse starše otrok, ki obiskujejo našo osemletko.« In koliko je teh otrok? »Letos hodi v našo šolo 262 otrok. Vseh prosvetnih de- lavcev je 8, učimo ves dan, za otroke pa imamo tudi in- ternat. Šolska zgradba je premajhna, povrhu pa zelo stara in vedno smo v skrbeh, da se ne bi pripetila kakšna nesreča. V spodnjem razredu so namreč trije stebri, ki podpirajo strop.« Kako pa je s pripravami za novo šolo? »Od prvih priprav je pre- teklo že petnajst let, vendar doslej ni bilo dosti storjene- ga. Letos pa je občina pred- videla nekaj milijonov za za- četna dela, vendar bom v to verjela šele takrat, ko bomo zasadili lopato v zemljo«. In uspeh šole? »Uspeh bo letos nekoliko holiši — 85/o, vendar bi lah- ko bilo še mnogo bolje, če bi se nekateri starši bolj zani- mali za učne uspehe svojih otrok.« Ko smo se od tovarišice Adele poslovili, smo se zave- dali, da imajo pilštanjski otroci dobro upraviteljico, da pa je njen delež močan tudi v političnih organizacijah. Pri delu ji želimo še veliko uspehov. Razgovor o đražbenem оргатјјаојп Letošnja gledališka sezona je končana. Rezultati so konkret- ni in stvarni — tako v pogledu repertoarja kakor posamez- nih uprizoritev. SLG v Celju je izpolnilo še eno sezono svo- jega poslanstva — izpolnilo jo je v povsem novih okolišči- nah, saj je kot prvo slovensko gledališče zamenjalo individu- alno umetniško vodstvo s kolektivnim vodstvom. Da bi bral- ce seznanili z družbenim upravljanjem te pomembne celjske kulturne ustanove, smo zaprosili za razgovor predsednika gledališkega sveta Boštjana Markiča. Celjsko gledališče je v pretekli sezoni doživelo več organizacij- skih sprememb. Kakšno vlogo je s tem v zvezi, zlasti pa za nadalj- nji razvoj ustanove imelo druž- beno upravljanje? V pretekli sezoni je gledališče doživelo precej siprememb, ki so zadevale delovanje najbolj bistve- nih organov gledališča. Ustanov- ljen je bil gledališki kolegij — kot umetniški organ. Tehnični svet je pomagal urejevati finančno in materialno poslovanje usitanove. Gledališki svet, ki je po statutu SLG v Celju najvišji organ druž- benega upravljanja, se je zavze- mal za čim pravilnejše odnose v kolektivu, saj so ti predpogoj za uspešno delo. S tem, da je dolo- čal repertoar, je postal .tudi idejni usmerjevalec in »to v skladu z na- logo, da z drugimi organi uprav- ljanja v gledališču varuje potrebe in interese naše socialistične druž- be. Gledališiki svet in uprava SLG sta bila mnenja, da je načelo nagrajevanja po umetniškem učinku edino pravilno in v skla- du s celotnim družbenim razvo- jem, zato sta se zanj zavzela. Vsa jugoslovanska gledališča so v pretekli sezoni težila za tem, da bi pritegnila pred svoje odre tudi delovnega človeka — proizvajal- ca — kako je to uspelo celjskemu gledališču? SLG se je zavedalo, da bo opra- vilo svoje poslanstvo le v pri- meru, če bo pritegnilo k predsta- vam tudi delovne ljudi. Ker si vsi niso mogli ogledati predstav doma, je bilo trtìba povečati áte- vilo gostovanj. Tako smo v letoš- nji sezoni zajeli 21 novih krajev ter tudi na novo odprli abonmaje v Storah in Zrečah. Gledališče je gostovalo v 36 krajih, obisk vseh predstav doma in zunaj pa znaša 73.388, medtem ko je zna- šal prejšnjo sezono 56.8000 gle- dalcev. Vse to je seveda nareko- valo gledališkemu kolektivu stalno skrb za kvaliteto predstav tako doma kakor zunaj, saj je razum- ljivo, da ni mogoče delati razlik v kvaliteti izvedbe posamezmih uprizoritev. Kaikšne rezultate je v tem pogledu doseglo celjsko gle- dališče, je pokazala tudi odprta partijska konferenca ob zaključku letošnje sezone. Tu so organiza- torji predstav iz okoliških krajev povedali, da se je publika teh krajev že tako navezala na celj- sko gledallišče, da si kulttmiega življenja brez takšnih gostovanj sploh ne more zamisliti. Trdna vez med občinstvom in gledali- ščem pa je vedno znanilec zdra- vih razmer. Niso tuidi redka go- stovanja našega gledališča izven celjskega okraja, pri čemer naj omenim zlasti Trbovlje, kjer so Celjani vedno topio sprejeti. V zvezi s item pa se v prihodnji 'se- zoni postavlja 'pred ustanovo tudi rešitev finančnih vprašanj. Vprašanje ukinitve potemtakem ni več aktualno! Uprava in gledališki svet sta prepričana, da o tem nihče več ne govori. Danes smo si menda vsi enotni o tem, da je celjsko gledališče opravičilo svoj obstoj. Poglavitna naloga v letošnji ise- zoni je bila v tem, da bi se vsi člani kolektiva čutili soodgovorne za umetniško rastt ustanove, za odstranitev razjprtij in vsega ti- stega, kar ne doprinaša k ugledu gledališča. Gledališki svet je lah- ko ob koncu sezone ugotovil, da je gledališki kolegij povsem do- rasel svojim nalogam in je letoš- nja uspešna sezona v precejšnji meri njegova zasluga. Boštjan Markič Ali sta družbeno upravljanje in uprava storila vse, da bi utrdila ustanovi sloves poklicnega gle- dališča? Gledališki svet in uprava sta si prizadevala, da bi gledališče spra- vila iz o2kih okvirjev, da bi s pri- mernim repertoarjem opravilo kot potklicno gledališče tisto poslan- stvo, ki ga vsi od njega pricalîu- jemo. V pogledu umetniške kva- litete je tudi kritika ugotovila, da danes v zvezi s celjskim gledali- ščem ne moremo govoriti kot o provincialni ustanovi. Seveda pa mora SLG stati na trdnih tleh realnosti. Prav po objektivnih po- gojih se celjisko gledališče ne mo- re meriti z gledališči v večjih cen- trih, kar pa seveda ne pomeni, da bi se gledališče lahko zadovoljilo s slabšo izvedbo predstav, skrom- nejšim repertoarjem in podobnim. Gledališki svet in uprava sta si zato v itej sezoni prizadevala, da z izbranim in v umetniškem po- gledu kvalitetnim repertoarjem zagotovita gledališču nendhino rast; letošnje priznanje na gosto- vanjih v Mariboru, Ljujbljani, Sa- rajevu in Beogradu, pa so očiten dokaz trdnosti. Pa morda še o načrtih v pri- hodnji sezoni? Novo sezono bo SLG odprlo z dramatizacijo Dostojevskega »Idi- ota« v režiji gosta Jožeta Babica. Poleg drugih del bo uprizorilo slovensko noviteto. Krizo, ki jo je čutiti v izbiri domačih tekstov, je gledališče skušalo omiliti tudi s tem, da je razpisalo poseben na- tečaj, na katerega se je odzvalo veliko števuo avtorjev. Morda bo med njimi tudi kakšna komedija, saj teh zlasti pogrešamo. Gledališče se naposled ne more zadovoljiti le s programom za pri- hodnje leto, zato bo skušalo se- staviti daljši perspektivni načrt, s čimer bo mogoče reševati vsa vprašanja gledališke kulture v Celju. Šolski odbor tudi gospodari Veliko negodovanje je bilo za- radi finančnega poslovanja na šolah, ker večkrat šolski upravi- telji niso bili kos plačilni zmog- ljivosti svojega zavoda. Uradno so bili odredbodajalci, vendar je vsa izplačila vršilo osebje na občin- skem proračunskem oddelku. Večkrat so tako zaostajali računi }n upravitelji so dobivali opo- mine, celo tožbe, pa si niso mogli drugače pomagati, kot da so eno- stavno posredovali pošto občini. Pred dnevi pa so tudi na Smar- skem prevzeli neposredno finanč- no poslovanje preko proračun- skega računa na podružnici ban- ke v Rogaški Slatini. Ob tej pri- liki so se vsi zbrali na skupni konferenci v Šmarju, kjer so ugo- tovili, da bodo le tako lahko ne- posredno odgovorni za izvajanje proračima in bodo tudi šolski od- bori laže sodelovali pri gospo- darskem upravljanju šol. Kljub temu pa upravitelji ne morejo biti najbolj navdušeni, ker se je s tem občutno povečalo admini- strativno delo, ki jih bo vsekakor odvajalo od pedagoškega dela in še bolj obremenjevalo, a polo- žajni dodatki ostanejo isti. Vsak začetek je težaven, posebno še sedaj, ko se je nagrmadilo dela ob zaključku šolskega leta, zato bi bilo bolje, če bi občina storila to poprej ali pa pozneje. Ob tej priliki so ugotovili, da je vprašanje učiteljskega kadra v občini še vedno pereče. Kljub temu, da so pogoji za prosvetne delavce tudi gmotno iz leta v leto boljši, ostanejo nekatere odročne šole, ki imajo lepe dodatke, neza- sedene. Tako je pereče vpraša- nje v Podsredi, na Vinskem vrhu, kjer je izredno lepa obnovljena šola, na Sladki gori, v Stojnem selu, pa navsezadnje še celo v Rogaški Slatini, kjer pa je težko tudi zaradi stanovanj. V naknad- nem razpisu bomo morali razpi- sati še okrog 40 prostih mest za učno in vzgojno osebje. S. FESTIVAL ▼ DOBRNI V dneh od 2. do 4. julija je bil v Dobrni občinski dramski festi- val, ki ga je v počastitev Dneva borca in petnajste obletnice usta- novitve tamkajšnjega prosvetne- ga društva »Kajuh« priredil ob- činski Svet Svodob in prosvetnih društev. O prireditvi bomo poro- čali v prihodnji številki. Zadnja premiera SLAWOMIR MROŽEK — »POLICIJA« Svoje delo v minuli sezoni je ansambel celjskega gledališča zaključil z uprizoritvijo »Polici- je« — satiričnega dramskega dela mladega poljskega satirika Mro- žeka. Avtorja pozna marsikdo po njegovih veselih humoreskah Slon in Lev, za kateri ga je že 1957 nagradil eden izmed poljskih dnevnih časopisov, lani pa je sprejel za zbirko humoresk dr- žavno literarno nagrado. Dramsko delo Policija sodi med Mrožekove najuspelejše literarne stvaritve. Pred dvema letoma je bilo delo prvikrat uprizorjeno v Varšavi, kjer je prav zaradi sa- tirične osti, naperjene na trenut- ne razmere v družbi, v državi, ki je lahko prilagodljiva vsakemu okolju in tudi času, žel velik uspeh. Pri nas so delo uprizorili v Beogradu in Zagrebu, minuli teden pa tudi v ljubljanskem ra- diu. Z različnimi režijskimi pri- jemi je delo, duhovito in zabavno že v svoji besedni osnovi, zaži- velo kdaj z večjim, kdaj z manj- šim uspehom. Naj se omejim na primerjavo uprizoritev v ljubljanskem radiu in celjskem odru. Avtor je napisal delo, ki je polno duhovitih domi- slic, komičnih zapletov, naspro- tij in paradoksov, ki dajejo so- lidno osnovo tekstu. Zato delu niso potrebni tekstovni dodatki, uvodi, potenciranje burkaških in iskanje novih cenenih komičnih efektov, s katerimi se uprizoritev oddaljuje od vsega, kar je bilo avtorjevi zamisli prvobitno. Režiser Hinko Košak je bil v ljubljanski radijski izvedbi do- sleden avtorjevemu navodilu: ostal je v mejah osnovnega tona humoreske ter dal poudarka tek- stu, besedni igrivosti, duhovite- mu dialogu. In prav zaradi tega je s svojim režijskim konceptom, ne glede na to, da so si vloge de- lili naši pomembni dramski umet- niki, uspel in ustvaril solidno ra- dijsko predstavo. V povsem nasprotno smer pa je šla uprizoritev v celjskem gle- dališču. Morda zaradi ostrih bo- dic, morda zaradi manj zahtevne publike v oddaljenejših krajih, ki ki jo močneje pritegujejo bučni, vizualni komični efekti. Dejstvo je, da je uprizoritev prav zaradi tega burkaškega tona, zaradi po- sameznih dokaj cenenih efektov (ubod z iglo, narednikovo tulje- nje itd.) veliko izgubila, saj je bila duhovita besedna igra zara- di tega postavljena močno v ozadje. Predstava je po svoje sicer uspela in kot taka žela navduše- nje zlasti med manj zahtevno pu- bliko, vendar pa s tem cilj upri- zoritve ni bil do kraja realiziran. Ce je bil cilj v tem, da dobi ob- činstvo burko, potem naj bi iz- brali burko, Mrožeku pa pustili delo tako, kot si ga je zamislil in ga tudi napisal. Skoda, da reži- ser Janez Vrhunc avtorjeve za- misli in težnje ni upošteval! Med igralci je bil avtorju najdosled- nejši ziatko Sugman kot jetnik, medtem ko bi ostali igralci, zlasti Pavle Jeršin kot narednik, lahko ustvarili brez pretiranega bur- kaštva, popolnejše in igralsko so- lidnejše osebnosti. I. B. KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU CELJE razpisuje mesto DIREKTORJA pri celjskem krojaškem podjetju »Elegant« v Celju Pogoji: Visokokvalificiran mojster z zaključeno šolsko iz- obrazbo v stroki z najmanj 8-letno prakso na vodilnem de- lovnem mestu. Kandidati, ki odgovarjajo pogojem razpisa naj vložijo prošnje na Komisijo za imenovanje direktorjev pri ObLO Celje do 15. julija 1960. Poleg prošenj naj prilože še kratek življenjepis z opisom dosedanje delovne dobe in potrdilo, da ni zoper njega uveden kazenski postopek! ZAPISEK O KNJIŽNICI Ne samo jesen in zima, tu- di pusti in mračni dnevi po- letja stopnjujejo ljubezen do knjige. (Ce že ne ljubezen, pa vsaj zanimanje.) In ta- krat je v Mestni ljudski knjižici (in morda tudi kje drugje) silna gneča; prostor je pretesen; ljudje se preri- vajo; čakajo in izgubljajo čas. O problemih Mestne ljud- ske knjižnice smo sicer že pisali. Hvalevredna je uved- ba novega postopka izposo- janja knjig, kakršen je dru- god že zelo dolgo v veljavi — toda? Kaj nam tak posto- pek koristi ali pomaga, ko pa ni mogoče nič hitreje in nič bolj kulturno priti do knjige! Prostor je namreč vsaj tako velik kakor pred- soba kakšne povprečne hiše in na njem zares ni mogoče ustvariti drugega kakor gne- čo. Ker spadajo knjižnice v vrsto ljudsko prosvetnih ustanov, se nam zdi umestno in prav, da bi že centralna celjska knjižnica dobila tisto kulturno podobo, ki ji gre; da bi človek lahko namreč stal lepo v vrsti in mu ne bi bilo treba uporabljati ko- molcev \ali se ■pos'luževati slovarčka neprimernih besed. Res je sicer, da je bila re- šitev že nekajkrat predvide- na in da bo do nje bržkone tudi prišlo (ko bo Narodna banka dobila svoje novo po- slopje), vendar pa bi nemara lahko za ta čas rešili vpra- šanje tudi še kako drugače? Znano je, da število bral- cev vse bolj narašča, v če- mer vidimo navsezadnje stopnjevanje vloge te usta- nove, vendar je treba upo- števati tudi, da takšne oko- liščine ne bodo z ničimer prispevale k ostvaritvi po- slanstva, kajti vsi ti bralci naposled nimajo niti dovolj časa niti dovolj trdnih živ- cev. dhr Aktualni problem Kakor je pokazala razprava na pokongresni konferenci v Konji- cah, je eno najbolj perečih vpra- šanj družbenega življenja občine — vprašanje prosvetnih delavcev. Teh manjka 28; tisti, ki so še tu, odhajajo; če se stanje ne bo iz- boljšalo, bodo morali zapreti ne- katere šole, v ostalih šolah pa uvesti pouk vsak drugi dan. Gre potemtakem za vprašanja — zakaj, kdo in kako — zakaj takšno stanje, kdo je kriv in ka- ko ga bo treba reševati. Predvsem je eden bistvenih vzrokov »fluktua4:iáe« v vzosvetni službi konjiške občine (pa ver- jetno ne samo tu) v tem, da tudi prosvetni delavci odhajajo v go- spodarske organizacije. Naš si- stem je demokratičen, zato ne pozna zakonov, po katerih bi pro- svetni delavec moral ostati v pro- sveti, tovarniški delavec pa v to- varni. Vsakdo ima proste roke in lahko gre tja, kamor mu volja, predvsem tja, kjer so življenjski pogoji boljši. Drugo, kar je prav tako bistveno vplivalo na razme- re, je vprašanje slabe politike štipendiranja kadrov, kakor tudi to, da smo pred vojno imeli dve učiteljišči in da jih danes imamo pet, ki pa kljub temu ne morejo zadostiti vseh potreb. Ce pridru- žimo k vsemu temu še bolj ali manj neurejene stanovanjske raz- mere — stanovanje je vendarle vsepovsod osnovni pogoj, tedaj je razumljivo, da drugače hiti ne more. Kdo je torej kriv? Pravzaprav nihče. »Kriv« je navsezadnje naš nagli družbeni razvoj, ki nikakor ni mogel zajeti vseh področij isto- časno in enako intenzivno, sa je bilo treba ustvariti najprej mate- rialne osnove družbe, da bi lahko potem od tod zaživela tudi ostala področja. To je bilo naravno in logično in tudi edino možno in pravilno. In ker je sedaj ta raz- voj dosegel tisto stopnjo, ko pri- hajajo v osvredje in vse holj do veliave tudi tiste panoge, ki ga izvopolniujejo in mu vomagajo više, dohivaio tudi takšna vpra- šanja, kakršno je prosvetno, srw- je volnorrravno in enakovredno me^tn. Zato je reševanje tega problema votemtakem odvisno od r.se naše družbe, zlasti od naših knmvn in rnnožičnih družbenih orannizncij, ici mu bodo morale posvetiti vso pozornost in skrh, da bodo naše šole nanosled lahko izrinlnievale reformnega duha ter vznajaTe in r>zgojile novega so- cialističnega človeka. dhr Slovo od Šentvida Po trinajstih letih prizadevnega dela zapušča osnovno šolo v Šent- vidu pri Grobelnem prizadevna upraviteljica MILICA BIZ JAKO- VA. Trinajst let je lepo število let, ki jih učitelj preživi v kraju, posebno še danes, ko opažamo, da se ponekod menjujejo učitelji skoraj vsako leto. Tovarišica Biz- jakova je poleg šolskega dela po- sebno prizadevno organizirala zdravstveno vzgojo, vrsto teča- jev, za kar so ji srčno hvaležna predvsem šentviška dekleta. Zato ji je tudi družba prav letos z od- likovanjem izrazila skromno pri- znanje. Poleg tega pa je odločno in skrbno kot predsednik vodila vrsto let sindikat prosvetnih de- lavcev oziroma društvo učiteljev in profesorjev v šmarski občini. Prav tako se poslavlja iz Šent- vida delavna učiteljica ANGELA ROMIHOVA, ki pa se topot po- slavlja od svojega aktivnega po- klicnega dela. Odhaja v zasluže- ni pokoj. Deset let je ob vsakem šolskem dnevu hitela z vlakom iz Celja v Šentvid, deset let je vedno nasmejana in živahna vzgajala šentviško mladino in kljub dolgi vrsti službenih let ni- koli ni poznala utrujenosti. Tako odhajata iz Šentvida dve dobri, prizadevni vzgojiteljici, skromno, kakor sta kot prosvetni delavki tudi delovali, toda njuno delo ostaja v celi vrsti mladih ljudi, ki sta jih učili. Obema že- limo še vrsto zdravih in zado- voljnih let pri svojih družinah v Celju, a tovarišici Bizjak ovi še obilo delovnih uspehov na novem službenem mestu. s. Tal(ega sodelovanja si želimo Sirom po naši domovini so v zadnjih letih rastla društva ljud- ske tehnike. Naši delovni ljudje so pravilno razumeli, da si lah- ko kujemo boljšo bodočnost sa- mo z vztrajno modernizacijo na- ših tovarn in podjetij. Ko so pre- vzeli delovni ljudje tovarne in podjetja v svoje roke, je marsi- kdo zmajal z glavo, češ da ne bo- do kos zapletenim tehnološkim procesom proizvodnje. Društva ljudskih tehnik imajo glavno na- logo vzgajati tehnično sposoben kader, ki bo kos vsem nalogam. Posebna naloga omenjenih dru- štev je tehnična vzgoja mladega rodu. Le pravilno tehnično vzgo- jen mladi rod lahko pozneje uspešno zamenja prve pionirje naše industrije. Ljudje iz mladega podjetja KLIMA v Celju so krenili po pra- vilni poti in so v letu 1957 usta- novili svoje društvo ljudske teh- nike. Prvi predsednik društva je bil tovariš Ivan Selič. Društvo je kaj hitro zaživelo, saj je imelo zelo ugodne pogoje za to. Skozi njegove vrste je šlo ne- šteto mladih delavcev, strokov- njakov. Vsi ti ljudje so v dru- štvu pridobili ogromno znanje in boljšo kvalifikacijo. V veliki me- ri se lahko podjetje zahvali prav temu društvu, da je postalo nad- vse važen faktor, ki danes ne za- jema s svojo dejavnostjo samo ožje področje naše domovine, marveč vso Jugoslavijo. Da lah- ko društvo ljudske tehnike tako uspešno deluje, je vsekakor ve- lika zasluga delavskega sveta in uprave podjetja, ki oba skrbita za razvoj društva. Omenjeno društvo se ne želi izolirati, ampak želi zajeti v svo- je vrste tudi šolsko mladino celj- ske občine. To pomeni, da šolska reforma ni stvar šole same in morda še staršev otrok, F>ač pa želi ta množična organizacija raz- širiti svoje delovanje prav na šoloobvezne otroke. Ker organiza- cija ve, kaj zahteva reforma šol- stva od šole in otrok, je sama sprožila misel, da bi postala men- tor šole za tehnični pouk in pre- vzela patronat nad društvom ljudske tehnike v I. osnovni šoli v Celju. Sola je postala popolna osemletka šele pred dvema leto- ma in je bila tako rekoč brez vsakih pogojev za fizikalno-teh- nični pouk. Predstavnik šole je obiskal predsednika ljudske teh- nike pri podjetju KLIMA, tova- riša Ivana Rihterja. V prijatelj- skem razgovoru je predsednik po- nudil sodelovanje svojega društva s I. osnovno šolo v Celju. Zače- tek sodelovanja je bil krepko podčrtan z velikodušnim darilom I. osnovni šoli. Za potrebe fizikal- no-tehničnega pouka je prejela šola v dar kompleten parni stroj. Ta stroj so člani društva ljudske tehnike KLIMA osposobili in so za to delo vložili preko 500 de- lovnih ur. Ce računamo povpreč- no ceno ure z vsemi dodatki po 200 din, potem bi znašalo vloženo delo vrednost lOO.OOO dinarjev, brez materiala. Razen tega je društvo predlagalo, naj bi začel z novim šolskim letom delovati na I. osnovni šoli radioamaterski krožek in fotokrožek. Za oba ta krožka je društvo pripravljeno nuditi pomoč v denarju in mate- rialu. Ta pripravljenost društva je dokaz o njegovem nesebičnem delovanju in ciljih. Razen tega obstajajo možnosti, da pridejo posamezne skupine učencev iz- ven delovnega časa v podjetje KLIMA, da preizkusijo svoje znanje in sposobnosti na njihovih delovnih mestih in strojih. Taka praksa bo v bodoče marsikatere- mu učencu vzbudila zanimanje in ljubezen do poklicev, o katerih še nimajo določenih pojmov. Takšno stališče društva ljud- ske tehnike KLIMA je vredno priznanja in posnemanja. Ce bo- mo znali šolsko mladino povezati z delavci v podjetjih, ne bo bo- jazni, da bi se naša šola izrodila v ustanovo, ki postavlja otroke na neresnična tla, marveč bo do- bila tisto mesto v naši družbi, ki ji ga določa nova šolska reforma. Učenci in vzgojno osebje I. osnov- ne šole pK)zdravljajo tako sodelo- vanje s šolo in se zanj javno za- hvaljujejo. A.Z. CELJSKI TEDNIK — ŠTEV. 27 — 8. julija 1960 Šmihelska cesta je odprta ZDRAVSTVENI DOM NA LJUBNEM — LOVSKA KOCA NA STONU Tudi mozirska občina je piraz- nik dneva borca združila z otvo- ritvijo nekaterih novih in po- membnih objeiktov. Tako so na Ljubnem ob Savinji izročili na- menu nov zdravstveni dom, lov- ska družina iz Rečice ob Savinji pa je na Stonu pod Medvedjakom odprla svojo kočo. Izrednio veliko zanimanja je bilo za otvorirt-et^ gozdne ceste Mozirje—Smlhel. Prvi del slavnosti je bil v nedeljo dopoldne v M^ozirju. Tu se je naj- prej predstavili mešani zbor ie- Smihela pod vodstvom tov. Acma- na, zatem pa je sekretar Občin- skega komiteja ZKS Franjo Pajk pozdravil direktorja Uprave za gozdarsitvo LRS inžiFunkla ter vse ostale goste, zastopnike ljud- skega odbora ter družbenih in po- litičnih organizacij. Zatem pa je o pomenu gradnje te ceste spre- govoril zastopnik investitorja inž. Knez. Dejal je: Gosipodarskih ciljev, ki so narekovali izgradnjo ceste Miozirje—Šmihel, je več. Glavni cilj je bil dvigniti materi- alni in finančni donos goizidov, ki jih odpira ta cesta; teh pa je okoli 1.619 ha. Ti gazidovi proizvajajo danes le okoli pet kubdkov lesne mase na hektar, kar je glede na bogata rastišča odločno premalo. Namen ceste je, povečati ta pri- rastek z intenzivnejšim gospodar- jenjem na sedem do osem kubi- kov na hektar, razen tega pa po- ceniiti proizvodnjo gozdnih sorti- mentov. Bkonomiski računi kaže- jo, da bo znašala ta pocenitev letno 1.016 dinarjev po kubifku, za letni donos, ki znaša 6.300 ku- bikov, pa okoli šest in pol milijo- na letno. Povečanje in pocenitev gozdne proizvodnje je glavni go- spodarski ukrep za napredek gozdnega in lesnega gospodarstva na tem območju. Napredek teh dveh vej pa pomeni tudi boljše življenje ljuda v tem delu Zgor- nje Savinjske doline. Cesta Mo- zirje—Sm'ihel pa ne bo koristila samo gozdarstvu; ona bo omogo- čila tudi hitrejši razvoj poljedel- stva in živinoreje. Cesta bo po- spešila tudi razvoj turizma, saj je Šmihel izredno lepa turisitična po- stojanka in izhodišče na Mozir- sko planino. Intenzivnejša bo po- vezava Smihela z dolino, ojačane boido gospodarske in kulturne ve- zi; s'kratka cesta bo odáigrala tisto funkcijo, ki jo imajo sodobna pro- metna sredstva na kulturni, soci- alni in gospodarski razvoj obmo- čij, katere odpirajo. Zatem je gradnjo ceste oriisall še inž. Hus. Tako je med drugim: dejal, da je bUo za nekaj nad: osem kilometrov ceste porablje-, nih 68 mUijonov dinarjev. Cesto je nato izročil prometu tov. Pajik.-, Drugi del svečanosti pa se je v' opoldanskih urah začel v prelepi .- gorski vasi — Smihelu. M. B. ' Zgoraj: pogled na Smihel; spodaj : Franjo Pajk začenja svečanost v Mozirju, zraven njega inž. Knez in inž. Hus i- Razvili so svoj prapor V Strmcu so začeli praznovati dan borca in svoj krajevni praz- nik že v soboto, ko so pri doma- čiji Žgank prirediM partizansiki večer. V času narodnoosvobodilne borbe so bile prav v bližini te kmetije najpomembnejše akcije. Tako so tam ustanovili tudi siko- jevski aktiv in talkratna okrajna sekretarka Ivanka Lesjak-Ruža je danes predsednic^ Krajevnega odbora Zveze borcev v Strmcu. Dan borca je hkrati tudi krajevni prazmik Strmca — v spomin na napad Tomšičeve brigade. Svoj praznik so dostojno počastili. V soboto je sicer slavje pri Zganku nekoliko motil dež, pa je bilo zato v nedeljo lepše. Takrat so se pri spomeniku padlih borcev zbrali skoraj vsi domačini in preživeli partiizani, ki so se borili na ob- močju Strmca. Pred komemoracijo, ki so se jo udeležili tudi zastavonoše okoliš- ^kih organizacij ZB, partizanska patrulja, mladina, pevski zbor in drugi, je tovarišica Lesjafcova od- prla razstavo zgodovine NOB v Strmcu in njegovi okolici. Števil- ne fotografije in originalni doku- menti pričajo o alktivnosti taikrat- nih borcev. Priletni Vriskovi ma- nai so po razoranem licu pritekle solze, ko je pogledialla sliko svoje- ga padlega dvajsetletnega sina Franca. V razstavnem prostoru je hilo ves čas toliko ljudi, da si je biLo številen material težko ogle- dati. Na slavnostni akademiji je : predstavnik občinskega odbora ZB prof. Emil Kline razvil pra- por krajevnega odbora ZB Strmec, nato pa so domačini navdušeno pozdravili pionirje, ki so bivšim borcem izročili velike šopke cvet- ja in ob zvokih harmonike zaple- sali svoj veseli ples. Vse je bilo tisti dan v Strmcu veselo razpo>loženo; borci so se po dolgih letih pozdravljali, atotiivisti so s solzami v očeh isrečevali znance in prijateljstva, sklenjena med vojno, so se še utrjevala. Strmec je s svojo praznično po- dobo pričal, da je Dan borca tudi praznik vsega krajevnega odbora. Gospodarska razstava v Laškem V počastitev občinskega praz- nika so v prostorih osnovne šole v Laškem priredili manjšo, toda zelo lepo urejeno gospodarsko razstavo. Na njej je bua prika- zana gospodarska rast industrij- skih podjetij in obrtnih delavnic s področja laške občine. Rudnik Laško je prikazal rov z vozičkom ixrvovrstnega premoga, zelo lepo so bui zastopani izdelki Volne, pivovarne ter Tovarne lesne ga- lanterije iz Rimskih Toplic. Ve- liko pozornost pa so vzbudili drobni leseni predmeti (otroâki vozički, šahovske figure, razne šatulje itd.) nekaterih obrtnih obratov, ki so se s svojimi iska- nimi izdelki uveljavili na tujem tržišču. Razen tega je vzbujal pozor- nost tudi prikaz ikrvodajalske službe, saj je laška občina v tem pogledu prva v okraju in druga v Sloveniji. Tudi lovsko društvo je bilo zastopano s svojimi šte- vilnimi trofejami. Razstavo je že prve dni obiskalo nekaj tisoč obiskovalcev. PLEMENJAK IN POL ... To je merjasec švedske pasme, ki vse bolj prodira tudi na našo vas, saj se naši zadružniki vedno bolj ogrevajo za vzrejo mesnatih pra- šičev — bekonov. Ta dragoceni plemenjak je, kakor vidite na sliki, »potegnjen«, pa vseseno lepo raščen. Komaj leto dni je star in tehta okoli 140 kilogramov. Kljub svoji mladosti bo oče šte- vilnemu zarodu bodečih bekonov v preboldski zadrugi... CiTAJTE CELJSKI TEDNtK TRGOVSKO PODJETJE »SAVINJSKI MAGAZIN« ZALEC sprejme v službo: trgovskega pomočnika-co za poslovalnico Zabukovca trgovskega pcmaćnika-co za poslovalnico Žalec II Delovni čas ni deljen! Nastop službe takoj! Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja z navedbo dosedanje zaposlitve do 15. julija 1960! Večja proizvodnja- boljši življenjski pogoji MISLI O POKONGRESNI KONFERENCI SZDL V ŠMARJU PRI JELSAH Na pokongresni konferenci občinske organizacije SZDL v Šmarju pri Jelšah je o nekaterih konkretnih nalogah, ki jih nakazujejo zaključki V. kongresa SZDL Jugoslavije govoril tudi predsednik občinskega odbora SZDL FRANC ZUPANC. Znaàïlen pečat gospodarskega življenja v občini daje kmetij- stvo. Kakor v industriji, ki ima svojega najmočnejšega predstav- nika v steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini, tako je tudi v kmetijski proizvodnji očiten sta- len porast. Navzlic uspehom, ki jih ne kaže prezreti, niti podce- njevati, pa je več kot razumljivo, da je na kmetijskem področju še veliko neizkoriščenih možnosti. Največ pozornosti bo treba po- svetiti živinoreji, kot glavni pa- nogi kmetijskega udejstvovanja. V kolikor je razveseljivo pove- čanje hektarskih donosov, pa so spet znani primeri, ko nekateri kmečki proizvajalci niso hoteli razumeti resnice, da jim sociali- stična skupnost ne more zagoto- viti boljšega in lepšega življenja, če se sami ne bodo zavzeli za to, da bi na svoji zemlji pridelali več in boljše. Tako se tu in tam uveljavljajo še stara in zastarela pojmovanja, češ boljše in lepše življenjske pogoje bo prinesel ne- kdo od zgoraj, mi smo pa tukaj za to, da jih sprejmemo in uži- vamo, ne da bi pri tem kaj sami prispevali. Tako seveda ne gre! In prav ti primeri in ugotovitve kažejo, poleg ostalih seveda, smer dela krajevnih organizacij Socia- listične zveze. Zato bo treba z ljudmi še več govoriti o sociali- zaciji vasi, o proizvodnih odno- sih in podobno; Socialistična zve- za bo morala odigrati še večjo vlogo mobilizatorja sil za pove- čanje hektarskih donosov. Gotovo pa je tudi to, da bi se delo kmetijskih zadružnih orga- nizacij izboljšalo in doseglo še lepše uspehe, če bi zadružna vod- stva zagotovila pogostejše sestan- ke s svojimi člani in jih sezna- njala z načrti in programi. Podobna zahteva po tesnejšem sodelovanju državljanov se kaže tudi v merilu krajevnih odborov, pa čeprav so bili zlasti na tem področju zabeleženi nekateri prav lepi uspehi. Vsi ti pa so in bodo tudi v bodoče odvisni od tega, kako bodo volivci poznali pro- bleme svoje ožje in širše skup- nosti in nadalje, kako bodo orga- ni družbenega upravljanja obrav- navali predloge, ki jih dajejo dr- žavljani. Prav nič bi ne škodilo, nasprotno, bilo bi zelo koristno in priporočljivo, če bi delo orga- nov družbenega upravljanja pri ljudskem odboru bilo bolj javno. Kajti, neobveščenost volivcev o načrtih in zmogljivostih komune, je tudi najbolj pogost vir nego- dovanja in »nerazumevanja« ob- činske politike. Zato, več sodelo- vanja ljudskih odbornikov na se- jah krajevnih organizacij Sociali- stične zveze ter boljše delo zbo- rov volivcev. M. B. Predsednik Obč. odbora SZDL v Šmarju pri Jelšah Franc Zupane UPRAVNI ODBOR KMETIJSKE ZADRUGE TABOR razpisuje delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoj: ekonomska srednja šola s prakso v finančnem knji- govodstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje zagotovljeno. Pisme- ne ponudbe sprejema upravni odbor KZ do 15. julija 1960! EDEN NAJBOLJ PEREČIH PROBLEMOV NAŠE DRUŽBE Varstvo otrok zaposlenih mater Varstvo otrok v času, ko so nji- hovi starši v službi, pri nas ni urejeno. Dečji domovi in vrtci so sicer ustanove, ki služijo temu namenu, vendar njihove zmoglji- vosti ne ustrezajo niti tretjini po- treb Celja, da o bližnjih krajih sploh ne govorimo, saj imajo le redki kakšno ustanovo za otroke. Ob času, ko so pretežno skrb za družino prevzele stanovanjske skupnosti, je kazalo, da bodo te s svojimi otroškimi ustanovami prevzele varstvo vsaj tistih otrok, ki že obiskujejo šolo in bi se v taki otroški ustanovi zadržali le za tisti čas, ko se pouk v šoli že konča, starši pa so do 14. ure še v službi. Stanovanjske skupnosti so to nalogo pravilno ocenile za eno najbolj pomembnih nalog, ki so jo prevzele in ki naj bi jo ko- likor mogoče zadovoljivo izpolni- le. Vendar prav rešitev tega pro- blema zahteva od stanovanjskih skupnosti največ gmotnih sred- stev, poleg tega pa bo izvedba otroških ustanov v manjših kra- jih težko izvedljiva, čeprav je tam varstvo otrok še posebno važ- no zato, da se razbremeni kme- tijska proizvajalka. Ankete, ki so jih tu in tam že izvedli, pa so pokazale zelo slabo stanje. Marsikateri otrok, čigar mati in oče sta delavca, sploh ni- ma varstva in nadzorstva ves čas, ko so starši zaposleni. V nekaterih podjetjih v našem okraju so tu sicer precej pomagala podjetja sama, ki so vskladila delovni čas svojih delavk in delavcev tako, da sta oče in mati izmenoma za- poslena in je eden izmed rodite- ljev tako skoraj vedno v otrokovi bližini. Problem, ki o njem govo- rimo, je tako pereč, da so se celo sama podjetja lotila reševanja tega stanja po svojih močeh in so v to svrho prilagodila delovni čas željam mater, ki so tu zaposlene. (Toper je dnevni delovni čas po- daljšal in uvedel zato proste so- botne popoldneve. Ker delajo v Topru v dveh izmenah, imajo de- lavke tako vsako drugo soboto popoldne, vso nedeljo in nato še ponedeljek dopoldne prosto, lahko se nekoliko odpočijejo in se po- svečajo svoji družini). Mali otroci, ki so v času mate- rine službe prepuščeni sami sebi, pa so poleg tega v hudi nevar- nosti. Električna stikala, težji predmeti in podobno... z vsem tem lab-1:^-'* ntrnk j^vzroči nesrečo. Za zdravje otroka pa je seveda zelo kvarna neurejena prehrana in pomanjkanje čistoče, kar je pri tem seveda nujno. Otrok pa pri tem tudi ni na svežem zraku, kar stopnjuje njegovo dovzetnost za razne bolezni, ki jim je pri taki oskrbi izpostavljen. Pri tem pa je zaradi vsega tega storilnost staršev pri delu minimalna, saj se mu ne morejo posvetiti tako, kakor če bi vedeli, da je njihov otrok snažen, sit in pod skrbnim varstvom. Prav tako težko je tedaj, ko otroci dorastejo in začnejo obi- skovati šolo. Ker starši zapustijo dom že navsezgodaj, otrok skoraj gotovo nima pravega zajtrka, ni v redu umit in oblečen, razen če ga mati pripravi za šolo še pred- no odide v službo. V tem primeru pa odvzame otroku tako drago- cene ure spanja. Po končanem pouku je otrok prepuščen same- mu sebi in ulici, dokler se ob dveh ne vrne z dela utrujena mati, ki mora sedaj opraviti vse delo do- ma in nadoknaditi pri otroku vse tisto, kar je dopoldne izgubil. Ta problem ni samo rak rana v Celju, marveč je skoraj enako in še bolj pereč v vseh krajih naše države, nič manjši pa ni v drugih državah, kjer se žene prav tako skušajo zaposliti, pa jim je oskrba v otroški ustanovi pre- draga. Za njegovo rešitev mora- mo začeti delati vsi. Zveza žen- skih društev prav tako kakor Društvo prijateljev mladine, So- cialistična zveza delovnih ljudi, sindikalne organizacije, Svet za socialno skrbstvo in Svet za zdravstvo. Le z združenimi napori bo mogoče omiliti ta problem in izboljšati sedanje stanje. Reševa- nje tega problema pa naj pred- vsem ne bo pristojnost enega or- gana, ki se morda bori celo s svo- jimi lastnimi organizacijskimi ali gmotnimi težavami, marveč mora postati varstvo otroka najvažnej- ša naloga vse družbe. Stanovanj- ske skupnosti lahko pri tem na- redijo zelo mnogo, vendar šele takrat, ko bo njihovo prizadeva- nje naletelo povsod na razume- vanje. -eva Le De preveč d;i sonce Poletje je prišlo z velikimi ko- raki in kar preko noči. Veseli smo ga bili in nastavili smo soncu ko- žo, ki je vso dolgo zimo hlepela po zraku in soncu. Sonce pa je bilo mahoma že toplo in po eni ali celo dveh urah je dobila naša koža rdečo barvo. Zvečer smo se potem počutili kakor pečenka in ramena in hrbet sta nas pošteno pekla. Sonce je pokazalo svojo moč. Kaj sedaj ... Lepi dnevi se vrstijo, nas pa peče hrbet če sli- šimo besedo toplo ali sonce. Po dveh dneh pa se vsa težko pribor- jena rdečkasta barva, ki že pre- haja v rjavo, začne luščiti... s kožo vred. Porjaveli torej nismo, kopati se zaradi opeklin tudi ne moremo, poletje in najlepši dnevi pa hite. Mogoče hiti z njimi tudi dopust, vse dolgo leto težko pri- čakovani teden. Pravijo, da se je zato najbolje soncu privajati le počasi. Koža ni vajena niti neposrednega stika z zrakom in že to jo razdraži. S sončenjem začnimo torej počasi in zlagoma. Po tednu dni bomo prenesli sonca, kolikor bomo ho- teli, ponašali se bomo lahko s trajnejšo barvo. Strpnost pri son- čenju v prvih dneh torej ni od muh. Omenim naj le še, da je strp- nost zelo važna vse poletje pri tistih ljudeh, ki nagibajo k živč- nosti. Tem sonce to le še stopnju- je. Majhni otroci naj ne bodo pre- vie na soncu, ker je prav njihov živčni sistem še zelo občutljiv, poleg tega pa naj imajo na gla- vici klobuček (moker), ki jim meče senco in jim hladi tudi til- nik. Razne kreme za sončenje uči- nek sonca sicer omilijo, vendar na živčni sistem ne vplivajo z nasprotnim učinkom, kakor sonce. Kadar smo zelo pregreti po sončenju ne stapajmo naglo v mrzlo vodo. Takšna sprememba prav tako ni priporočljiva. V vo- di ostanimo le toliko časa, dokler nam to res prija. Tudi otroci mo- rajo iz vode, pa čeprav od naj- lepše igre, ko jih začne zebsti. Podplat je koža čez in čez postala Pa ne tako kot misli Prešeren! Le polno žuljev je hilo na rokah stotih brigadirjev in hrigadirk druge celjske mladinske delovne brigade »Cvetke Jerinove«, ki se je pred dnevi vrnila z avtoceste »Bratstva in enotnosti«. Komandanta brigade Borisa Saleja in del njegovega zelo mla- dega štaba smo našli na okrajnem komiteju Ljudske mladine sredi živahnega pogovora in pripovedo- vanja o vtisih z avtoceste: »Delali smo na najtežjem od- seku — pri Malošištu, pa kljub temu delavnost ni padla. Pred- vsem so bili zadovoljni s kvalite- to našega dela. Ce bi videli, s ko- likšno ljubeznijo in nežnostjo so delali! Kot otroci, ki vsako po- tičko iz blata posebej pobožajo in oblikujejo, prav takšni so bili tudi naši brigadirji,« je s pono- som povedal komandant. »Zato ni čudno, če so nas na avtocesti zelo cenili. Krivulja našega dela se je postopoma dvigala prav do od- hoda, pri drugih brigadah pa je delavnost po navadi dosegla vi- šek nekako na polovici bivanja na avtocesti, potem pa je začela upadati. In povsod so nas imeli radi, najbolj pa menda pri grad- benem podjetju »Viadukt« iz Za- greba.« »V naselju smo imeli tudi ko- šček doma. Izdelali smo si prav- cate razvaline Starega gradu in vse delegacije, ki so hodile k nam, so bile nad njim zelo navdušene. Celo »Vardar-film« nas je po- snel!« se je nasmejala Hilda Ro- mih. Kako pa je bilo oh prostem ča- su? smo bili radovedni. Štab se je spogledal, nasmeh- nili so se, nato pa je Zupančič Franc odgovoril: »No, tega je bi- lo bolj malo. Skoraj vsi smo so- delovali v najrazličnejših tečajih, pa naselje smo hoteli imeti naj- lepše urejeno. Sodelovali smo na vseh mogočih kulturnih priredit- vah, pa tudi na prvem festivalu bratstva in enotnosti. Imeli smo vrsto politično-ideoloških preda- vanj, skratka, naš dan je bil zelo natrpan. Le kopati se nismo sme- li«, je na koncu potožil. In največje doživetje? »Ko smo dobili prehodno za- stavo, vendar!« so bili skoraj užaljeni nad »bistrim« vpraša- njem. »Tri dekade smo pričakovali to najvišje priznanje in ko smo bili v četrti »samo« specialno pohva- ljeni, je bilo razočaranje nepo- pisno. V tisti dekadi smo normo presegali za 242 odstotkov. No, in potem smo zastavo v peti dekadi le dobili. Tudi naše veselje je bilo nepopisno! Brigadirji so ves štab nosili na ramenih in tisto noč ni hotel nihče v posteljo. Menda še nismo videli tako sreč- nih obrazov! Šestkrat smo bili udarni, enkrat specialno pohva- ljeni, toda to je bilo v primerjavi z zastavo kot kapljica v morje.« Res, brigada »Cvetke Jerinove« je dosegla najvišje priznanje zad- njih let. Tudi mi smo ponosni nanje in vsem letošnjim briga- dam želimo prav tako velikih uspehov. SVEČANOST OB DNEVU BORCA „POD GRADOM" Vn edel j o je bila v okviru sta- vanjske skupnosti »Pod gradom« zelo lepa in uspela prireditev v počastitev dneva borca. V osnov- ni šoli na Polulah je bila popol- dne svečana akademija, pri ka- teri so nastopili člani društva Partizan in šolska mladina. Ob tej priliki je društvo Partizan razvilo svoj prapor. S tem, ko je na svečan način društvo prosla- vilo dan borcev, je hkrati obha- jalo tudi petletnico svojega ob- stoja. Prireditev je bila priprav- ljena skupaj s krajevno organi- zacijo Zvezo borcev. Po prireditvi je bil na novo- zgrajenem igrišču na Polulah, ki je bilo urejeno izključno s pro- stovoljnim delom, turnir v roko- metu. Domače moštvo je prema- galo ekipi kovinskega podjetja »Klima« in Liboj ter si tako pri- borilo pokal krajevne organizaci- je Zvez borcev. ŠTIRIDESET LET GASILSKEGA DRUŠTVA PREBOLD - DOLENJA VAS Uradno obstoja Gasilsko društvo Pre- bold — Dolenja vas štirideset let. Ustno izročilo pa pravi takole: Po velikem požaru v Celju je prišla pobuda za ustanavljanje gasilskih društev. Leta 1846, ko je pogorela Kaplja vas, je na preboldskem območju že bila briz- galna naprava. Župnijska kronika neka- ko izpričuje, da je bila prva leta na Groblji pri Latkovi vasi. Leta 1849 pa je bila prestavljena v Dolenjo vas, ki leži v središču preboldskega območja. Po- stavili so tudi leseno »uto«. (Omembe vredno je tudi, da je bila v Skorjančevi hiši prva šola т Preboldu!) Za prvo gasilsko lopo, ki so jo takrat- ni gasilci postavili zraven Boljske, je dal pobudo eden najbolj vnetih in pri- zadevnih gasilcev — Ludvik Uršič. Da so takratni gasilci z brizgaluo na- pravo dobro manevrirali, potrjuje dej- stvo, da so ob velikem požaru v Šeščah obvarovali dve domačiji. V domači vasi ni prišlo do večjega požara petdeset let. Med leti 1898 in 1920 je bilo društvo v stalni »nevarnosti«. Zdaj so ga usta- novili, pa spet razpustili. To je trajalo 28 let. Vzrok je bil v tem, da so eni zagovarjali stališče — društvo mora biti slovensko; spet drugi — društvo naj bo nemško. O vsem so pač največ odločali takratni občinski odborniki. Končno je leta 1920 društvo zopet dobilo trdne no- ge. Veber. Avgust, vnet in prizadeven gasilec, je zbral okoli sebe dolenjevaške fante, jim razložil pomen gasilske službe in vsi so biili za to, da se ustanovi vaško društvo z novim in sposobnim vodstvom. 24. junija 1920. leta je bil ustanovni dan društva. Vojna je zapustila razdejanje, vendar so gasilci krepko prijeli za delo. Pre- novili so brizgalko, nabavili nekaj no- vih cevi, z vajami so usposabljali mla- de, požrtvovalne gasilce. Občinske in druge podpore so bile skromne. Društvo se je največ vzdrževalo z lastno iznajd- ljivostjo. Po drugi svetovni vojni se društvo ni takoj ustanovilo. Leta 1952 je spet po- stalo samostojno, poprej pa je delalo v sklopu večjih društev. Ze leta 1950 so si gasilci Dolenje vasi zadali sklep, da si bodo zgradili nove, zidane prostore. To naj bi bil skupni gasilski dom za Prebold in Dolenjo vas. Zato so pripravili obsežnejši načrt. Pred- račun je znašal okoli 18 milijonov. Da- nes pa je dom delno zgotovljen. Stano- vanjska skupnost je dala 4 milijone, višji gasilski forumi in drugi podporniki nekaj čez milijon din, članstvo pa je precej pripomoglo tudi s prostovoljnim delom. Danes je dom eden najlepših v osrednji Savinjski dolini. V njem ima svoje prostore pošta in v zadnjem času tudi Krajevni urad Prebold. Društvo pa ni ostalo samo pri gradnji doma, temveč je skrbelo tudi za orodje. Nabavili so si avto in usposobili za hitro gasilsko službo. Leta 1955 je društvo razvilo svoj prapor. Sedaj je društvo dokaj dobro opremljeno in spada v žal- ski občini med najboljša. V 40. letih je društvo gasilo v domači vasi 4 požare, v Preboldu pa 5; preko dvajset pa so jih »v kali zadušili«. V glavnem mestu Šaleške doline, v Šoštanju, se je v zad- njem času marsikaj spremenilo, zlasti novo podobo pa do- biva središče mesta, kjer sta med drugim zrasla dva lepa stanovanjska bloka, ki ju povezuje trgovski paviljon. Lepo pa napredujejo tudi dela pri regulaciji Pake. V prazničnih dne- vih so v Šoštanju med drugim izročili namenu še preurejen Kajuhov dom, ki so ga spremenili v lep hotel z vsemi pri- padajočimi prostori. (Na sliki: regulacija Pake, v ozadju ter- moelektrarna). Pozor, kratek štikli Nedavno sem vklopil električno peč in začel pisati. Nenadoma majhna eksplozija, pfic! 2ica je z'.e^ tela iz stikala pri pečki in rahio go. reía naprej la tleh. Deset centi- metrov od nje je bila preproga, ¿¡ bi vsekakor začela tudi goreti. Se- veda sem gorečo žico takoj pohodil in pogasil požar. Pač se je v meni zbudila misel: kolikokrat si vklopil električno peč in odšel, da bo toplo, čim se vrneš? Ali ne bi v tvoji odsotnosti tudi pri- šlo do kratkega sti'ka, žica bi na tleh gorela, dosegla preprogo, ki bi tudi začela goreti, da niti ne mislim dalje. Prišel bi domov in našel sobo v plam.enih! Enako se lahko sedaj v poletnem času dogodi s pečicami, zato previdnost z električnimi na- pravami ni nikdar odveč. PROSTOVOLJCI SO POMAGALI v pičlih dveh mesecih in pol je tik Mariborske ceste zrasel nov 32-stano- vanjski blok. Delovni kolektiv Emajlir- ke je zaradi kratko odmerjenega časa pomagal in pripomogel, da je stavba bila gotova ob pravem času. Zadnja dela so potekala z malce ner- vozno naglico. Samokolnice so škripale, noge so tekale sem in ija; roke so se hitro gibale in podajale zdaj opeko, zdaj malto. Ure so minevale prenaglo; težko- je bilo dohitevati čas, ki je tekel vztraj- no. Še nekaj krepkih prijemov, še ne- kaj sunkov, še nekaj opek in nemir se je počasi polegel. Proti popoldnevu je na drogu zaplapolala zastava, znak nove zmage delovnega kolektiva. Stavba je bila končana! LIFT ŽE OD MAJA \ NE DELA Kakor smo že zanesljivo izve-1 deli 'od zadihanih stanovalcev, ki se vsaik dan zmova vzpenjajo v visioka nadstropja celjskega ne- botičnika, je lift, ki so ga vgradili zato, da bi jiim lomogočal lažije premagovanje višine, odpovedal. Sprašujejo se, ikaj sitoriti? Kaj neki! Treba bi ga bilo popraviti,, če se nikaikor ne da, ga zamenjati z novim (ki je seveda zelo drag);, v sikrajnem primera pa — še na- prej hoditi gor in dol paš, saj re- šitve tu ni. Nebotičnik namreč ni kletka, da bi bil človek v njej za- prt — če je odpovedalo »prevozno- sredstvo«. Ob tem spaznanj^u je tem bolj zavidanja vredna zami- sel nekega našega (ne celjiskega) arhitekta, po kateri bodo v neki nebotičnik speljali avtcmobilsiko- cesto. KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ PRI PODJ. »ZLATARNA« CELJE razpisuje delovno mesto KORESPONDENTÄ Pogoji: popolna srednja šola, vsaj 3-letna praksa, znanje strojepisja in 1 tujega jezika! MLADINSKE AKCIJE NE BO! Pretekli teden so mladinci na več krajih zaključili pro- stovoljne delovne akcije; na avtocesto je odšla I. celjska srednješolska MDB, z nje pa se je vrnila brigada »Cvet- ke Jerinove«. Avgusta bodo odšli v Kranj mladinci in mladinke, pred dnevi pa bi morali na cesti v Logarsko dolino zasaditi lopate prvi brigadirji. Toda to se ni zgo- dilo in upravičeno se vpra- šujemo zakaj? Za akcijo v Logarsko do- lino se je prijavilo okoli 150 mladincev in mladink, ki pa so tik pred odhodom zvedeli, da njihove akcije ne ho. Dol- ga dva meseca se je Okrajni komite Ljudske mladine po- govarjal z investitorjem — Upravo za ceste LRS, teh- nično sekcijo v Celju — in ves čas ni bilo niti besede o tem, da na cesti ni pogojev za mladinsko delovno akcijo. Ko pa je bil štab ustanov- ljen, ko je bilo 150 mladin- cev in mladink pripravlje- nih, da odidejo na delo, je uprava za ceste ugotovila, da nima dovolj strokovnjakov, da ni pogojev, skratka, da delovne akcije ne ho. In po- sledica? 150 mladincev in mladink je ostalo doma, pre- pričanih, da se je nekdo z njimi pošalil. Dokaz — ko so zbirali prijave za akcijo na Mariborski cesti, se je od brigade, ki je bila namenje- na v Logarsko dolino, prija- vilo le pet oseh. In če bo naslednje leto pre- cej težav pri zbiranju mla- dine za delovne akcije in če bo mladina mislila, da jo bo spet nekdo povlekel za nos, kdo bo kriv? MAKARONI S „PRILOGO" Pred dnevi, natanko ob 19.30, se mi je pripetila v kolodvorski restavraciji dokaj čudna zgodba. Naročil sem si večerjo — teste- nine z mesom. Malo sem počakal, dobil naročeno hrano in imel srečo. Srečo zato, ker imam dobre oči in sem v servirani hrani takoj opazil naboj od zračne piiške. Potem je nastala dokaj čudna si- tuacija. Ljudje so si svinčeni na- boj ogledali, tudi uslužbenci in niso mogli verjeti, da bi med te- steninami bil tudi svinec. Da ka- ka smet zaplava v hrani ali kaka muha še človek lahko verjame, kako pa bi naj svinec prišel v testenine z mesom, pa je že res vprašanje, in vendar se je zgo- dilo. Kaže, da je svinčeni naboj bil med testeninami že predno so jih dali na peč, to pa hkrati pomeni, da bodo trgovska podjetja morala bolj paziti pri pakiranju blaga, pripaziti pa bo treba tudi v ku- hinjah, saj končno ne gre, da bi ljudje pridobivali na teži z uži- vanjem svinca. To je resda naj- lažji način, vendar najmanj pri- poročljiv. J. G. POKONGRESNA RAZGIBANOST ORGANIZACIJ SZDL Odgovornost za družbeno politično rozgibenost terena JEDRO RAZPRAVE NA PLENARNI SEJI ODBORA SZDL »POD GRADOM« Pred dnevi je imela organizacija SZDL v stanovanjski skupnosti »Pod gradom« plenarno sejo od- bora, katere so se udeležili tudi vodilni tovariši iz ostalih organi- zacij in društev tega terena. Na njej so najprej poslušali po- ročilo o nalogah SZDL po petem kongresu in pokongresni občinski konferenci SZDL. V poročilu je bilo rečeno, da se bo morala SZDL bolj zavzemati za tesnejše sodelovanje med organizacijami in društvi, zlasti pa, da bo k so- odločanju o družbenopolitičnem življenju terena vključila čim več državljanov, v lastni organizaciji pa razvila čim pestrejše oblike dela F>o sekcijah in komisijah. Nato so poročali predsedniki komisij. Najdlje je pri Í23polnje- vanju delovnega programa prišla komisija za družbene organizacije in društva. Z njeno pobudo in po- močjo so na terenu ustanovili žensko društvo, društvo prijate- ljev mladine in aktiv Ljudske mladine. Precej uspešno je orga- nizacija sodelovala pri utrjeva- nju stanovanjske skupnosti. Tudi pri ideološko-političnem delu je imela uspeh z organiziranjem predavanj. V veliko pomoč jim je bil aktiv komunistov, ki je or- ganiziral študij V. kongresa SZDL na treh študijskih večerih. V razpravi se je razgrnila ce- lotna problematika na terenu. Tako so ugotavljali, da je stano- vanjska skupnost v središču te- žav, zlasti s prostori, da bo treba za uresničitev načrtov mnogo na- porov, zlasti ker večina državlja- nov opravlja svoje prostovoljne obveznosti v svojih podjetjih, na terenu pa urejujejo dvoje otro- ških zavetišč. Omeniti je treba pobudo, da bi za organe družbe- nega upravljanja, zlasti za vod- stva svetov pri stanovanjski skupnosti, nujno morali organi- zirati seminarje, v kakršnih se organi delavskega upravljanja vzgajajo že 10 let. Gotovo pa je najvažnejše to, da so na plenarni seji bili vsi enotni v zavesti, da je SZDL polno od- govorna za družbenopolitično razgibanost terena. Ni toliko važ- no, kdo in katera organizacija ža- nje zasluge za uspele akcije, važ- no je le to, da teren zajema ži- vahna in vsestranska razgiba- nost. Na seji so sprejeli tudi kon- kretne sklepe, ki bodo napotilo organizaciji za bodoče delo. Je svetinska koča res „zaprtega tipa"! Na članek pod tem naslovom, ki smo ga objavili v pretekli šte- vilki našega lista, smo prejeli od upravnice koče na Svetini Jožice Kirhmajer naslednje pojasnilo^ V maju so obiskali kočo na Sve- tini šolski otroci iz številnih šol. Nobena teh šolskih ekskurzij ni bila prej prijavljena, čeprav je pri vsaki bilo večje število otrok. Kljub temu smo jim skušali ved- no postreči, koliko se je le dalo. Po navadi so zahtevali samo to- plo jTiho in brezalkoholne pijače. Le v enem primeru je bilo kosilo že poprej naročeno. Večinoma so otroci imeli s seboj jesitvine in smo jim največkrat postregli le z brezalkoholnimi pijačami. Iz prakse vemo, da so se večje eks- kurzije, če so hotele tudi v domu kaj pojesti, pravočasno prijavile že prej. Upoštevati je treba še to, da smo zaradi adaptacije doma v aprilu in maju morali dnevno po- spravljati za zidarji, kar je še bolj oviralo redno postrežbo po- sameznih gostov, kaj šele večjih skupin. Pri šolskih izletih se je skoraj redno dogajalo, da so otro- ci, kateirim sicer ne moremo za- meriti, vedno s pijačami onesna- žili čiste prte in jih je bilo treba po njihovem odhodu takoj me- njati. Zaradi adaptacije doma pa je bilo tudi drugega izrednega dela dovolj. Res je txidi, da šolarjem nismo dajali alkoholnih pijač in menim, da zato ne zaslužim nobene graje, temveč ravno nasprotno. Gielde priprave hrane pa trdim, da je bila juha, s katero sem jim po- stregla, окизћа, saj sem jo prej sama posktisila. Zaradi hrane do- slej še nismo imeli nobenih pri- tožb. Nemogoče pa je pripraviti jedila za večje število ljudi brez predhodnega naročila. Tudi za manjše skupine ljudi je potrebno, da sem poprej obveščena. Zato so neutemeljeni očitki, da je ko- sUo dobila ciružba, ki je bila iste- ga dne gori. Le-ta je poprej in pravočasno naročila posebno ko- sUo, katerega sem jim 'tudi pri- pravila. Pripominjam, da odgovarjam tudi za red in mir v koči in okoli nje. Tega dne so otroci imeli vključen gramofon, ki je motil ostale goste, in sem bila prisiljena izklopiti varovalko. Razen tega pa so nekateri med njimi hodili po cvetličnih gredah. V VELENJU 40 SREBRNIH ZNAČK ZA KRVODAJALCE Pred dnevi je bila v Velenju lepa svečanost. Za vse odlikovane krvodajalce, ki jih je v Šoštanj- ski občini 40, so pripravUi lep kulturni program. Tokrat so jim podarili 40 srebrnih značk. Znano je, da je v tej občini, predvsem v Velenju lepo število krvodajal- cev. V občini jih je 620, samo v Velenju pa 400. Po programu so vse odlikovance ix>gostili na Ve- lenjskem jezeru. LESNO-INDUSTRUSKI KOMBINAT .SAVINJA- CELJE obvešča vse potrošnike da do 1. septembra 1960 N£ BO NA RAZPOLAGO ODPADKOV ZA KUBJAVOL Celjski trg„ star krompir — (30—55), nov kromnir 50—60 (60). čebula 50—100 (80—100), če- sen 100 (80—100). solata 30 (30—60), špi- nača — (150). fižol v stročju 165 (160— 180). peteršilj 100 (80-120), zelena - (100). koleraba 30 (40-50), pesa 50-8в' (50-100), koreniček 80-100 (60-100), be- lo glavnato zelje 25—50 (40—60). grah 80-100 (80-140). ohrovt 50-60 (5в-Г0). sveže gobe — (150—400), češnje 90 (90— 110), jagode — (200—400), borovnice 144 (110—150), breskve 160—170 (180), para- dižnik 150-150 (-), paprika 220-280 (-), hruške 110-140 (100), kumare 140-160' (140-160), cvetača 80-100 (80-120), skuta — (160). smetana — (240), maslc — (60» —700), jajca 20 (19—20), redkev — (40- 50), maline ^ (200—250), fibezelj — (180—200), kosmulje — (150). Trg je bil ves čas precej dobro zalo- žen, še vedno pa je primanjkovalo mle- ka, mlečnih izdelkov, jajc in perutnine. Cena borovnicam in jagodam se je zvi- šala, solata, zelje, paradižnik in paprika pa so se pocenili. Gibanje prebivaistvi v času od 25. junija do 2. julija 196*' je bilo rojenih 19 dečkov in 52 deklic. Poročili so se: Buček Karol, upokojenec iz Celja i« Golčman Rozalija, upokojenka iz Celja. Sever Franc, soboslikar in Videč Jožefa, delavka, oba iz Celja. Fideršek Stani- slav, delavec iz Zepine in Gorjup JO' žefa, delavka iz Ljubečne. Juvan Ka' rei, mesar iz Celja in Moškotevc Neža, delavka iz Celja. Kune Bogomir, klju- čavničar iz Griž in Matek Angela, usluž- benka iz Celja. Pertovt Peter, trg. po- močnik iz Doberteše vasi in Cetina Ana, uslužbenka iz Doberteše vasi. AndrejaA Martin, metalurški mojster in Pangrič Ana, keramična risarka, oba iz Celja- Dominko Ivan, fotograf in Ačko Her- m:na, krojačica oba iz Celja. Umrli: Olga Finžgar, invalidska upokojenkar iz Celja, stara 56 let. Marija Fiket, go- spodinja iz Celja, stara 78 let. Terezija Medvešek, vzdrževana iz Celja, stara 90 let. КгашХз nesreč NESREČE PRI DELU Pri tesanju lesa se je usekal v sto- palo desne noge Ivan Amon iz Ješovce pri Kozjem. V tekstilni tovarni »METKA« si je pri delu poškodoval glavo delavec Jože Kuder iz .^marina v Rožni dolini. Maksu Dimec iz Kasaz pri Petrovčah j* pri delu padel na nogo hlod in mu /I"' mil stopalo. — S sekiro se je usek«' Franc Rusi iz Brestova pri Rogaški Sl»' tini. Z DREVESA JE PADEL Vladimir Leskošek in si pretresel moi' gane. S KOLE.SOM JE PADEL Franc Pemovšek iz Pernovega pri Zal«"' in poškodoval glavo in nogo. J''' padcu si je poškodoval nogo tudi Duš«* Voga iz Nove vasi pri Šentjurju. S KOSO se je ranil v desno nogo Ivan Pevec Vinskega vrha pri Sevnici. CELJSKI TEDNIK — ŠTEV. 27 — 8. julija 1960 Vitamini — zdravje — sokovnik VAŠ OTROK POTREBUJE PRAV ZDAJ, KO DORAŠCA, NAJVEČ VITAMINOV. Sadje je začelo zoreti. Dovolj ga je v domačih sadovnjakih in na mestnih trgih. Ne pozabite pa pri tem, da bo zima kmalu tu in sve- žega sadja ne bo več. ZDAJ JE CAS, DA PREMISLITE, KAKO BOSTE LAHKO NUDILI VAŠI DRUŽINI TUDI POZIMI DOVOLJ VITAMINOV. SOKOVNIK VAS RESI VSEH SKRBI! TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE DVOJNA ZMAGA mladih atletov Kladivarja v nedeljo popoldne, ali bolje fečeno zvečer — saj se je finale ekipnega prvenstva v atletiki za starejše mladince in mladinke za- vleklo v večerne ure — so mladi predstavniki celjskega atletskega ](oIektiva znova zabeležili dve po- membni zmagi. Starejši mladinci jn mladinke so osvojili naslov ^jljpnega prvaka države in tako Tomo Polovic mnogim ostalim dodali še ti dve trofeji, ki povesta nekaj več, kot pa samo prvi mesti, namreč, da je delo AD Kladivarja zasnovano na širokih temeljih, ki jih nosijo mladi ljudje! Medtem, ko so si mladinke Kladivarja pridobile to zmago brez posebnega napreza- nja, pa se je dosti bolj trda in ogorčena bitka odvijala med mla- dinci. Na tihem so se za najviš- jim prestolom ozirali Ljubljana, Crvena zvezda in Kladivar. Papir- nati favoriti pa so bili Ljubljan- čani. Čeprav so imeli nekaj spo- drsljajev, kot nepopolna »ekipa (manjkal je Šketa) in podobno, so se mladinci Kladivarja vendarle borili z vsem srcem in — zmagali. Prvo mesto je bilo veliko plačilo ne samo za treninge, temveč tudi za nešteto lepih borb na atletskih stezah. Med vsemi se je menda najbolj vtisnil v spomin štafetni tek 4 krat 100 metrov, ki ga je Srnovršmk z odličnim finišem od- ločil v celjsko korist. Sicer pa, k zmagi so dali prav vsi lep in dra- gocen delež. Zato vsem — iskrena čestitka! Kako trda je bila borba za prvo mesto se vidi tudi po tem, da so atleti Kladivarja in Crvene zvez- de od štirinajstih disciplin osvo- jili po štiri prva in pet drugih mest. Le pri osvajanju tretjih mest so bili Celjani za eno šte- vilko na boljšem — 2:1. Povsem drugačna pa je bila ta slika pri mladinkah, kjer so Ce- 1 Janke osvojile od desetih disci- plin štiri prva, sedem drugih in tri tretja mesta, drugoplasirana Vojvodina pa je zabeležila sicer prav tolikšno število prvih mest kot tekmovalke Kladivarja, zato pa dosti manj drugih in tretjih mest (v obeh primerih po eno). Končni vrstni red ekip: MLA- DINCI — 1. Kladivar 19.736, 2. Crvena zvezda 19.419, 3. Ljublja- na 18.736, 4. Mladost — Zagreb 16.737, 5. Metalac — Osijek 16.205, 6. Sarajevo 15.096 točk. MLADIN- KE — 1. Kladivar 14.414, 2. Voj- vodina — Novi Sad 11.719, 3. Spartak — Subotica 11.531, 4. Mladost — Zagreb 11.482, 5. Slo- boda — Varaždin 10.760, 6. Mari- bor 10.021 točk. Tehnični rezultati: MLADINCI. 110 m ovire: 1. Hofman (M) 15.8, 2. Lešnik 16.7, 8. Fidler (oba K) 20.Ü; 100 m: 1. Srnovršnik 10.8, 5. Samec 11.5; 400 m: 1. Bosnar (M) 50.4, 2. Srno- vršnik 51.2, 4. Samec 53.0; 1.500 m: 1. Spaliič (S) 4:06.0, 2. Jarh 4:14.4; Stebernak 4:20.4; 1.500 m stipi: 1. Korber 4:32.9, 2. Lamut 4:33.8; 3.000 m: 1. Sepič (Me) 9:37.2; 4X100 m: 1. Kladivar 45.8; skok ob palici: 1. Hofman (M) 370, 5.)Pilih 330, 7.Lorenčak 320; daljina: 1. Vuko (Cz) 660, 3. iMolk 631, 4. Lešnik 631; višina: Todosijevič (Cz) 188, 6. Cepin 170, 8. Lukman 165; disk: 1. Sebal (S) 54Л5, 7. Aužncr 58.65 10. Kač 35.11 (To je tudi najslabši plasman po- sameznika med Kladivarjevimi mla- dinci!); kopje: 1. Kač 63.20, 3. Polovic 52.51; krogla: Pibljanin (Cz) 15.70, 6. Po- lovic 13.91, 7. Kač 13.80; kladivo: 1. Be- lančič (Cz) 50.67, 5. Urankar 43.43, 6. Po- lovic 43.20. MLADINKE: 80 m ovLre: 1. Cede 12.5. 2. Urbančič 12.6 (Lepa in zaslužena dvoj- na zmaga domačink); 60 m: 1. Serbec 8.1, 2. Lešek 8.3 (dvojna zmaga celjskih atletinj); 100 m: 1. Krauthaker (V) 13.0, 2. Kramarič 13.0, 4. Stožir 13.2; 400 m: 1. Farkaš (V) 61.1, 3. Urbajs 63.2, 6. Vo- diSek 64.9; 4 X 100 m: 1. Kladivar 51.9, 2. Vojvodina 52.8; višina: 1. Gere (V) 161, 2. Urbančič 148, 4. Cater 145; daljina: Ч. Krauthaker (V) 512, 2. Lubej 490, 3. Špeglič 475; disk: 1. Kanižaj (SI) 37.53, 2. Kroflič 35.97, 3. Medvešek 33.77; krogla: 1. Medvešek 11.12, 4. Kroflič 10.23; kopje: 1. Posavec (SI) 36.08. 2. Sme 34.40, 5. Pirš 28.02. Mlajši mladinci drugi V istem času, ko so se v Celju odvijale finalne borbe starejših mladincev in mladink, so mlajši mladinci AD Kladivar nastopili v Zagrebu v tekmovanju za enak naslov. Po trdi in ves čas izena- čeni borbi so končno naslov ekip- nega državnega prvaka osvojili mladinci zagrebške Mladosti, ki so zbrali 16.011 točk. Ostala me- sta so zasedli: 2. Kladivar 15.904, 3. Dinamo (Zagreb) 14.950, 4. Bra- nik (Maribor) 14.949, 5. Bosna 12.099 in 6. Sloboda 11.704 točke. Med posamezniki se je najbolj odlikoval Stajner z zmago v teku na 1000 metrov. Sicer pa je bil Polutnik tretji v teku čez ovire, Oolner četrti na 100 m (11,7), Kok- lič in Lakner z istim rezultatom 170 cm prva, oziroma druga pri skoku v višino. Enak uspeh so za- beležili Golner (6,46 m) in Kora- žija (6,38 m) pri skoku v daljino ter Logar in Lakner s 310 cm pri skoku ob palici. Zmago pa si je priboril še Vravnik v metu diska s 45,95 m. Olimp novi član SCL ? Olimp : Nafta 7:1 (4:0) Upajmo, in to so tudi želje, da je vprašaj v naölovu povsem od- več. Toda, ker se v športu včasih dogajajo čudne reči, je bolje, da do zamenjave vprašaja s klicajem рк>сакато do prihodnje nedelje, kio se bosta Nafta in Olimp sre- čala v povratni tekmi sredi len- davskih polj. Takrat bo padla zadnja odločitev. Po tekmi, ki smo jo minulo nedeljo gledali na sta- dionu pod Golovcem, se zdi, da je ta odločitev že padla v korist gabrđkega moštva. Zmago s šesti- mi goli razlike bo težko spreme- niti v povraitnem dvoboju v ne- odločen izid ali poraz. Prva tekma z Nafto se je za Olimpa 'končala z nadvse ugodnim rezultatom. Pravimo, da samo z rezultatom. Kaj več pa bi se dalo povedati na račun igre. Olimpova enajstorica je zadovoljila isamo v prvem polčasu, pa še to ne po- vsem. V drugem pa je odpovedala na celi črti, pa čeprav so njeni igralci zabili še itri gole in posta- vili končni izid teikme 7:1. V dru- gem polčasu nismo videli niti ene lepe smise'lne kombinacije. V glavnem so se vsi napadi začeli in ikončali pri enem možu. Na srečo je bila obramba Nafte šibka, da se ni mogla uspešno zoprsta- viti tem akcijam. Ce hočemo biti malce optimi- stični, potem lahko rečemo, da je Olimp že uspešno zalključil kvali- fikacijisiki turnir za vstop v slo- venislko consiko ligo. Ne glede na to, pa se bo moral tudi v Lendavi potruditi, da upraviči vstop iz nižjega v višji razred tekmovanja. VELIK PRAZNIK BRASLOVŠKIH STRELCEV V počastitev Dneva borca je strelska družina v Braslovčah odprla kar dve. strelišči: za ma- lokalibrsko in vojaško puško. S tem so marljivi braslovški strel- ci praznovali lepo delovno zma- go, saj so pri gradnji obeh objek- tov opravili nad tri tisoč prosto- voljnih ur. Z novima streliščema so postavili trdne temelje za na- daljnji uspešni razvoj strelskega športa v Braslovčah in njegovi okolici. Po otvoritvenih svečanostih, katerim je prisostvoval tudi pod- predsednik Okrajnega strelskega odbora Drago Cater, so izvedli množično tekmovanje z vojaško, malokalibrsko in zračno puško, na katerem se je pomerilo blizu 250 strelcev. Razveseljiva je ugoto- vitev, da je nastopilo precejšnje število pionirjev in ženske mla- dine. Rezultati: Ekipe z vojaško puško: 1. SD »Branko Ivanuš« (I) 360, 2. SD »Branko Ivanuš« (II) 321, 3. SD Braslovče 283 krogov (od 400 mož- nih). Posamezniki z vojaško puško: 1. Jager 84, 2. Hočevar 91, 3. Ter- žan P. 90 krogov (vsi Celje) od 100 možnih. Ekipe z malokalibrsko puško: 1. SD Branko Ivanuš« 268, 2. SD Tempo 246, 3. SD Štore 232 kro- gov (od 300 možnih). Posamezniki z malokalibrsko puško: 1. P. Teržan 79, 2. Vanov- šek 75, 3. Seršen (vsi Celje) od 100 možnih. Zračna puška — ženske ekipe: 1. Šempeter 186, 2. Polzela 195. Posameznice: 1. Škodnik 91, 2. Jug 70, 3. Cvenk 67 (vse Šem- peter) od 100 možnih. Pionirji ekipno: 1. SD Slavko Slander, Šempeter, 251; 2. SD Ivo Lola-Ribar, Celje, 249; 3. Usnjar, Šoštanj, 248. Posamezno: Toman 76, 2. Skale 75 (oba Celje), 3. Ramšak Milena 72, Šempeter. Pojasnilo na mali oglas V zadnji številTci našega lista smo v športni rutxriki objavili mali oglas — pol za šalo, pol za res, ki je mied društvenimi de- lavci AD Kladivarja naletel na r^lične komentarje. Namen ogla- sa se je torej izpolnil, saj je bil naposled popolnoma v skladu z duhom dn nalogami časopisa. Zdi se nam namreč, da je AD Kladivar pomembno športno dru- štvo jugosilovanskega merila, da so njegovi rezultati plod temelji- tega dela športnikov kakor dele Vrste odličnih in požrtvovalnih funikcionarjev, zdi pa se nam tu- ■d.i, da vse to še ne izključuje po- trebe po predsedniku, saj se mien- da še nikoli v zgodovini društva ni pripetilo, da je bil neki mi- 'ting, pa je eden izmed funkcio- narjev rekel, da ne bo, drugi, da in naposled res bil, pa je zanj Vedela le peščica najbolj vnetih pristašev atletike. Seveda pa vsa stvar ni samo v tem. Ce se nam navsezadnje zdi, še čudno, da naj- sijajnejši predstavnik celjskega ^športnega življenja nima pred- sednika, ni v Item nič čudnega, *narveč želimo pripomoči, da bi Sa čimprej dobil. iJredništvo: Celje, Titov trg 3 — poštni predal 16 — telefon 25-23 in 24-23 — uprava: Celje, Trg V. kongresa 3 — poštni predal 152 -telefon 23-75 in 20-89 — Tekoči ''ačnn pri Komunalni banki Celje W5-70-1-656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 500, polletna 250. fetrtletna 125 din — posamezna Številka 13 din — rokopisov ne vračamo. Poátnina plačana.Jlgtqviíi-.a CELJSKI PLAVALCI PRVIČ NA STARTU V nedeljo so celjski plavalci prvič preizkusili svoje moči. Nastopili so na Velenjskem jezeru. Nekateri med njimi so že na začetku sezone pokazali, da so v zelo dobri formi. Kot že večkrat, je bil tudi tokrat najbolj uspešen Orel, ki je nn 100 metrov cravl dosegel čas 1:07. nn 400 pa 5:22.0. Vrhovšek se vztrajno približuje vrhu slovenskih plavalcev hrbtnega sloga, saj je dosegel na 100 metrov čas 1:19.9. Tudi ostali so pokazali solidno formo kar kaže, da bodo letošnji uspehi vidnejši od lanskih. Ženski del N""tunove ekipe je še mlad, vendar pa nekatere plavalke, kot Pipanova, lepo napreduje. Slednja je na 100 m prsno dosegla čas 1:45.4. Razen plavalcev so nastopili Indi va- terpolisti, ki so odigrali propagandno tekmo, v kateri pa se niso kdovekaj iz- kazali. _ PRVO MESTO ZA NOGOMETAŠE CELJA V nedelio je nn nogom'^tnem brzotiir- nirju v Litiji zmagalo moštvo ZNK Celje, k: je v prvi igri odpravilo Jesenice s 4:0. v drugi na igralo neodločeno z do- mačini 1:1. Tfda pri streljanju enajst- metrovk so bili celiski železničarji bolj uspešni in zabeležil: rezultat 4:3 v svo- jo korist. Tako so postali zmagovalci kvalitetnega turinirjn. na katerem je sodelovalo tudi moštvo trboveljskega Rudarja, ki pa se je plasiralo šele na tretje mesto. SLOVENIJA - CELJE 2:2 Mladinska reprezentanca Slovenije, ki se v Velenju pripravlja na bližnie dr- žavno prvenstvo, je v torek odigrala trening tekmo v Celju in doselga ne- odločen izid v borbi z izbranimi mladi- mi nogometaši iz Celja. PRODAM PRODAM klavir, kratek, križne strune. Ogled v opoldanskih urah. Naslov v upravi lista. PRODAMO pred leti prenovljeno eno- družinsko hišo (6 oseb) komfortno, ob cesti, železnici in tik zdravilišča v Laškem, delno vseljivo takoj. Naslov v upravi lista. PRODAM 400 Itirov sadjevca dobre kva- litete, nizka cena. Mihael Belak. Dram- Ije, Lože 13. PRODAM enosobno stanovanje v gospo- darskem poslopju, ki se da preurediti v še večje stanovanje. Po želji nekaj vrta ali obdelovalne zemlje. Vprašati: Šentjur. Gornji trg 50. POLOVICO enonadstropne hiše takoj vseljive prodam, potrebna majhna adaptacija. Vprašati: Šentjur. Gornji Irg 50, ZARADI bolezni prodam Fiat 1100. Na- slov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjeno deško kolo Mifa. Horvat Jože, Trubarjeva 3. PRODAM moped Kolibri dobro ohranjen in dvokolo. Naslov v upravi lista. HOHNER harmoniko 72 basov prodam. Naslov v upravi lista. UGODNO prodam stilno pohištvo za je- dilnico. Ogled od 11. do 14. t. m. med 15. in 17. uro na Dečkovi cesti, blok E, pri Jančič. PRODAM enodružinsko hišo v Zadobrovi pri Škofji vasi. Naslov v upravi lista. KUPIM KUPIM mali mlin na motorni pogon. Naslov v upravi lista. KUPIM malo stanovanje ali polovico hiše. Ponudbe pod »Predmestje«, KUPIM malo stanovanje. Dam posojilo za dograditev. Ponudbe pod »Starejša družina«. STANOVANJA TROSOBNO stanovanje menjam za dvo- si>hno. Naslov v upravi lista. IšCEM sobo v centru ali okolici Celja. Plačam dobro. Naslov v uprav"; lista. RAZPISI Kmetijska zadruga Celje sprejme mo- škega vajenca za trgovino z reproduk- riiskim materialom (Kmetijska apoteka) fcnta, ki ima veselje do trgovskega po- klica. Pogoji: uspešno dokončana osemletka, star 14—17 let. Ponudbe pošljite na upravo Kmetij- ske zadruge Celje, Stanetova ulica 29. RAZPIS Kmetijska zadruga Celje razpisuje mesto blagajničarke-ja. Potroj za sprejem: nižja šolska izo- brazba s prakso v blagajniških poslih in z znanjem strojepisja. Ponudbe s kratkim življenjepisom je postali najkasneje do 15, 7, 1960 na upravo zadruge, RAZPIS Gradbeno industri isko podielje »In- "lad« Celie rnzr>is"ie prosta učna mesta za učence v gospodarstvu — vajence na- slednjih strok in poklicev: več mest za /'darje. tesarje mizprie. comentninarje, teracerje. stavbne klju- čavničarje, kleparje in vodovodne insta- laterje. Pismene prošnje je vložiti na unrn«o podjetja, kadrovski oddelek in priložiti zadnje šolsko s!)ričevalo, dp 15, 7, 1960, Vse pismene ali ustne informacije daje kadrovski oddelek podjetja. Celje. La- va 4. OBJAVE Elektrifikacijski odbor v likvidaciji, Letuš poziva upnike in dolžnike, da po- ravnajo in prijavijo svoje obveznosti do ustanove, Priglasitveni rok do 21, julija 1960, Elektrifikacijski odbor Letuš OBJAVA Komisija za štipendije pri občinskem ljudskem odboru Šmarje pri Jelšah raz- pisuje na podlagi člena 27 zakona o šti- pendijah (Uradni list FLRJ, št, 52 55) za šolsko leto 1960/61 naslednje štipen- dije: 14 štipendij za učiteljišče, 1 štipendijo za Višjo gospodinjsko šolo v Grobljah, 1 štipendijo za srednjo medicinsko šolo, 1 štipendijo za srednjo zobotehnično šolo, 1 štipendijo za šolo za umetno obrt v Ljubljani, 1 štipendijo za administrativno šolo, 2 štipendiji za babiško šolo, 2 štipendiji za bolničarki. Prošnjam kolkovanim z 250 din je pri- ložiti potrdilo o sprejemu v šolo, potr- dilo o premoženjskem stanju, življenje- pis, potrdilo o OD, Rok za vlaganje prošenj poteče 10. ju- lija 1960, POZIV k vložitvi davčnih prijav za odmero do- hodnine od stavb za leto 1960, Na podlagi 68, člena Uredbe o dohod- nini (Uradni list FLRJ, št. 18/56) in 53. člena Uredbe o spremembah in dopol- nitvah uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 48/59) pozivamo vse davčne zavezance dohotlnine od stavb, da vlo- žijo davčne prijave za odmero dohod- nine od stavb za leto 1960. Rok za vložitev davčnih prijav je od 1. -. do 20. 7. 1960. Davčno prijavo morajo vložiti tudi tisti davčni zavezanci, katerim je bila dohodnina od obrtne dejavnosti že vna- prej pavšalno odmerjena. Prav tako mo- rajo vložiti davčne prijave za dohodke od zgradb tista kmetijska gospodarstva, ki imajo zgradbe v mestnih okoliših, klimatskih in turističnih krajih. Za do- hodke od zgradb se računa tudi vrednost lastnega stanovanja. Davčne prijave lahko oddajo zavezanci osebno pri Upravi za dohodke ObLO Celje ob uradnih dnevih — ponedeljek, sreda in sobota — ali pa po pošti. Potrebne tiskovine za vložitev davčnih prijav so na razpolago pri vratarju ObLO Celje. Kdor ne vloži davčne prijave v dolo- čenem roku, plača kazen v višini 3 % od predpisanega davka, če pa prijave ne vloži niti na pismen poziv, pa 6 % cd predpisanega davka. Uprava za dohodke Občinskega ljudskega odbora Celje KINO KINO UNION Od 9, do 12, 7, 1960, »ČLOVEK. KI GA NIKOLI NI BILO«, ameriški barvni film Csc Od 13. do 16, 7, 1960. »MAIGRET PO- STAVLJA PAST«, francosko itilijanski film KINO METROPOL Od 10, do 14. 7. 1960, »TATOVI DIA- MANTOV«, francoski film Od 15, do 18, 7, 1960, »BALADA O VO- JAKU«, ruski film LETNI KINO Od 8, do 11, 7, 1960, »DAVEK ZA KRU- TOST«, ameriški barvni film Csc Od 12, do 14, 7. 1960, »MED NEBOM IN ZEMLJO«, ameriški barvni film Csc KINO SVOBODA ŠEMPETR V SAVINJSKI DOLIM Od 9. do 10. 7, 1960, »POVABILO NA PLES , ameriški barvni film VV Samo 13, 7, 1960, »KABIRIJINE NOC^, italijanski film Samo 14, 7. 1960. »ROBIN HOOD AV- STRALIJE«, ameriški film OBVESTILA ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOME- HANIKOV PODRUŽNICA CELJE priredi SLAVNOSTNO AKADEMIJO v počastitev praznika šoferjev — 13, julij Akademija bo v soboto, dne 9, 7, 19И ob 20, uri v veliki dvorani Narodnega doma z naslednjim sporedom: 1. Pozdrav 2, Himna 5. Slavnostni govor > 4, Recitacija ! 5, Pevski zbor Egona Kuneja 6, Recitacija 7, Podelitev odlikovanj in nagrad 8, Pevski zbor Egona Kuneja 9, Zaključek V nedeljo, dne 10. ", skupni izlet čla- nov ZŠAM Celje na Sleme pri Šoštanjn. Zbirališče ob 7. uri zjutraj na parkirnem prostoru pri restavraciji »Koper«. Vož- nja prosta. Vljudno vabljeni! Na podlagi 11, točke odredbe o cest- nem prometu v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št, 31-143 55) izdaja oddelek za notranje zadeve Okrajnega ljudskega o