isar Teden Rdečega Križa, “«s
»Glasbena Matica« v Ljubljani.
XLIV. društveno leto. = XXV. leto tednih društvenih koncertov.
Z dovoljenjem veleslavnega c. kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani z dne 22. aprila 1916, L. št. 98.
V soboto, 6. in v nedeljo 7. maja 1916
obakrat ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »UNION«
dva velika
dobrodelna koncerta
na korist deželn. in gospejnemu pom. društvu »Rdečega Križa« za Kranjsko
o 25 letnici obstanka pevskega zbora Glasbene Matice in o 25 letnici rednega koncert* nega delovanja Glasbene Matice.
(10. in 11. dobrodelni koncert tekom vojne.) Pod vodstvom koncertnega vodje gosp. Mateja Hubada.
Pri koncertih sodelujejo: slovenska domača umetnica, operna pevka, gospa Irma Polakova iz Zagreba; mladi hrvatski umetnik, virtuoz na gosli, gospod Zlatko Balokovič iz Zagreba; koncertni pianist, konservatorist, gospod Janko Ravnik iz Prage; in slavni pevski zbor
»Glasbene Matice« (150 pevk in pevcev).
Spored I. koncerta v soboto, 6. maja 1916:
1. J. Haydn: Cesarska pesem.
2. Okoli 330 let stare skladbe, ktere je zložil naš svetovnoslavni rojak,
Jakob Petelin,
latinski imenovan Jakobus Gallus,
nemški imenovan Jakob Handl (Händl),
(rojen na Kranjskem 1. 1550., umrl v Pragi 1. 1591.):
a) Laus et perennis Gloria. — (Hvala in slava vekomaj.) Osmeroglasno za dva zbora a-capella.
b) Eripe me, Domine, ab inimicis meis! — (Iztrgaj me, o moj gospod, sovražnikom iz močnih
rok!) Dvoglasni kanon.
c) Ascendo ad Patrem meum et Patrem vestrum. AUeluia! — (Gori grem k Očetu svojemu, k Očetu vašemu. Aleluja!) Šesteroglasni zbor a-capella.
č)	Adoramus Te, Jesu Christe! — (Molimo Te, Jezu	Kriste!) Osmeroglasno	za	dva	zbora a-capella.
d)	Diversos diversa iuvant! — (Vsak se rad poveseli	enkrat!) Osmeroglasni	madrigal.
Skladbe-motete — pod št. 2 a, b, c, č, so vzete iz s podporo c. kr. naučnega ministrstva izdanih publikacij , Spomeniki glasbene
umetnosti v Astriji“. — (Denkmäler der Tonkunst in Österreich.)
3. a) Anton Dvorak: Arija iz opere „Rusalka“ (Mjeseče na nebu visokom.) b) Ivan pl. Zajc: „Lilin pjev“. „Zar sanjam ili bolna sam?“
Poje operna pevka gospa Irma Polakova.
Odmor 5 minut.
4. F. Chopin: Balada v As-duru, op. 47.
Na klavir igra gospod Janko Ravnik.
5. a)	G. Puccini: Arija — Molitev iz opere „Tosca“,
b)	Srečko Albini: „Zlatnog doba čar!" Pesem.
Poje operna pevka gospa Irma Polakova.
6. a) Stanko Premrl: Slovenska govorica.
b) Emil Adamič: Mlad junak po vasi jezdi.
c) Anton An d el: Anko, Ančice. Hrvatska narodna pesem iz Varaždina.
č) Vilko Novak: Dunave, Dunave! „Cviječe iz narodnoga vrta.“ Hrvatske narodne pesmi s sprem-ljevanjem klavirja in harmonija.
Štiriglasni mešani zbori. — Poje pevski ibor „Glasbene Matice“.
Na klavirju spremlja gdč. Dana Koblerjeva.
Spored H. koncerta v nedeljo 7. maja 1916.
Točke: 1., 2. in 6. sporeda I. koncerta od dne 6. maja se v 11. koncertu v nedeljo 7. maja zopet
izvajajo nespremenjeno.
V spremenjenih točkah pod št. 3., 4. in 5. pa se ivajajo sledeče skladbe:
3. Saint Saens. Introdukcija in Rondo capriccioso.
Na gosli svira gospod ZiafkO BalOkOViČ.
4. a) F. Chopin: Nocturno, op. 27. št. 2.
b) Janko Ravnik: „Veliki karakteristični valček“.
Na klavir igra gospod JankO Ravnik.
5. Wieniawski: a) Legenda.
b)	Poloneza v A-duru.
Na gosli svira gospod ZEatkO BalOkOViČ*
Na klavirju spremlja gospod Josip Vedral.
Začetek točno ob 8. uri. - Konec ob pol 10. uri.
Cene prostorom: Sedeži po 6, 5, 4, 3 in 2 K. « Stojišča po 1 K, za dijake in dijakinje po 60 b. = Predprodaja vstopnic v trafiki gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici in na večer koncerta od 7. ure naprej pri blagajni.
Besedilo sporeda s prevodi po 20 b istotam.
Preplačila na korist »Rdečemu Križu« se hvaležno sprejemajo in izkazujejo!
Koncert „Glasbene Matice“ 6. in 7. maja 1916
1.	Laus et perennis gloria Deo Patri et Filio sancto simul Paraclito!
In šaeculorum saecula!
Amen!
3.	Ascendo ad Patrem meum et Patrem vestrum.
Alleluia!
Deum meum — et Deum vestrum.
Alleluia 1 Elevatis manibus benedixit eis et ferebatur in coelum! Alleluia!
Besedilo.
Hvala in slava vekomaj Bogu Otcu,
Njega Sinu enako svetemu Duhu!
Zdaj in na veke vekomaj!
Amen!
2.	Eripe me, Domine, ab inimicis meis!
Ad Te confugi! Doce me facere voluntatem Tuam, quia Deus meus es Tu.
Iztrgaj me,
o	moj gospod, sovražnikom iz močnih rok!
K Tebi bežim!
Uči me, da storim
vselej voljo Tvojo; Saj Ti moj Bog, moj dobri sil
Gori grem k Očetu svojemu k Očetu vašemu Aleluja!
K svojemu Bogu — k Bogu vašemu!
Aleluja!
In dvignil je roke blagoslovil jih je vse — in vzdignil gori se v neb6! Aleluja!
4.	Adoramus Te, Jesu Christe et benedicimus Tibi, quia per crucem tuam redemisti mundum Adoramus Te,
Jesu Christe et benedicimus Tibi!
Molimo Te,
Jezu Kriste, in Te poveličujemo, ker na lesu križa rešil svet vesoljni si! Molimo Te,
Jezu Kriste, in s hvalo te veličamo!
5) Madrigal. Diversos diversa iuvant.
Diversos diversa iuvant! non omnibus annis omnia conveniunt, — Res prius apta nocet.
Exultat levitate puer — — g ra vi ta te senectus ! — Inter utrumque manens stat — iuvenile decus!
Hune tacitum tristemque decet — fit clarior ille laetitia et linguae garulitate suae.
Cuncta trahit secum vertitque volubile tempus nec patitur certa currere quempuam via!
Vsak se rad poveseli enkrat!
Še najkrasnejši dar v vsaki dobi ni nam mar. Kar dobro prej boli poslej.
Veselo fantič poskakuje, — težko vleče se starost! In med obema krepki cvet večno lepih zrelih let!
Starost molči s pezo rev, nadlog. — Fantič pa vriska poje in veselo blebeta, saj skrbi še ne pozna. Vse čas obrne in prevrne, ko venomer hiti, redko nam da zbrati to si, kar kdo rad ima.
Slika Gallusova je ponatisnjena z dobrotnim dovoljenjem vodilne komisije .Spomenikov glasbene umetnosti v Avstriji“. — (Denkmäler der Tonkunst in Österreich.)
Jakob Gallus.
V prejšnjih stoletjih smo bili v nekterih panogah častno zastopani in uvaževani v svetovni kulturi. Nekaj naših rojakov prešlih vekov je uplivalo celo na razvoj nekaterih zapadno-kulturnih panog, da tudi dandanes ni mogoče izbrisati njihovih imen iz svetovne kulturne zgodovine. Tak velmož je bil naš rojak Jakob Gallus.
Rodil se je, najbrže med 15. aprilom in 31. julijem, 1. 1550, na Kranjskem, domneva se v Ribnici. Njegovo pravo ime je bilo pač Petelin; pozneje so ga preveli v latinski Gallus, iz latinščine v nemški Handl. — Izobraževal se je v samostanski šoli v Zatičini, kakor je soditi po njegovih lastnih poročilih v predgovorih skladb in pa po zvezah s cistercijani v raznih deželah avstrijske domovine. Nekako 14—16 let star je prišel na Nižje Avstrijsko in bival izvestno v Melku in Zwettlu. L. 1574 je bil pevec med cesarskimi dvornimi pevci v dvorni kapeli na Dunaju. Po svojem bivanju na Dunaju je v letih 1575. do 1579. prepotoval Moravsko, Šlezko in Češko. Že ugleden skladatelj in voditelj cerkvenih pevskih zborov je povsodi dobil, osobito pri samostanih in škofih, novih zvez. Od 1. 1579—1885 je bil škofovski kapelnik olomuškega škofa Stanislava Pavlovskega, ter je kot tak deloval v Olomucu pri katedralni cerkvi, deloma v Kromerižu, kadar je škof tam rezidiral. Po tej naporni službi se je podal v Prago, da je mogel završiti svoje velikansko cerkveno glasbeno delo „Opus musicum“, ki se je tiskalo v Pragi pri Nigrinu. V onem času je v Pragi rezidiral cesar Rudolf II. Poleg nadzorovanja izdaje svojih glasbotvorov je prevzel tudi v Pragi vodstvo cerkvenega zbora pri tedajni župni cerkvi sv. Janeza „na Zabradli“. Ondi je tudi umrl, kakor se zdi na neki akutni bolezni, dne 18. julija 1. 1591 še le 41 let star in bil na pokopališču ob tej cerkvi pokopan. —
V kratki dobi svojega življenja je zložil presenetljivo veliko število glasbotvorov; ohranilo se je 495 tiskanih in 22 rokopisnih, skupaj 517 skladb. V relativni produkciji ga ne dosega noben sodobni glasbenik, izvzemši velikega Nizozemca Orlanda Lassusa, a tudi ta ga presega samo tedaj, ako je res rojen še-le 1. 1532., vse druge skladatelje iste dobe presega Gallus po svoji plodovitosti.
O	pomenu našega rojaka sodba danes ne more biti še sklenjena, zato ker vsak nov zvezek njegovih del prinaša novih podrobnosti, novih presenečenj. Toliko pa smemo že danes smelo trditi, da je prehitel^ svoj čas s svojimi idejami in da je z mojstrsko roko pometal staro šaro doktrinarnih teorij. Za svoj čas — in za muzikalično čuteče tudi še danes — je bil Gallus priznan ge-nijalen mojster, poljuden glasbenik v večini svojih kompozicij, dasi sem in tam nadkriljuje svojo dobo za 200 let!
6.	Pjesma Rusalke.
Mjeseče na nebu visokom, oko ti daleko bludi,
Po svjetu ideš širokom gledaš u domove ljudi. Mjeseče smiluj se vili, daj kaži gdje je njen mili!
Ant. Dvorak.
Reci mu srebrni mjeseče, moja da niso k njem bludi, Podji, oj nebeški putniče, čežnju mu zamnom probudi! Rasvjetli srebrni sjaj do daleka Reci mu, reci ko tu nanj čeka!
O	meni ako sniva, daj niso nek moja ga probudi Mjeseče dalje sjaj, dalje sjaj Mjeseče! dalje sjaj!
„Zar
A šta to bi zar mene stra!? Zar sanjam ja il bolna sam.
Tu vrtom čudan miriš struji i nešto čudno zrakom bruji — Leptiri pijuč medak ruže — i sve rumenije su ruže.
7.	„Lilin pjev.“
sanjan ili bolna sam?
Ivan pl. Zajc.
Iz grma slavulj pjesmu puti, ženkici sad —
Sljavulju šuti! - -1 sav taj svijet tek ljubi, ljubi
i	živu dušu ljubeč gubi.
U slatkome mraku sad ginut
i	sunce mi ne treba sinut!
Život i žive želje smijeh i burno veselje — klik iz grudi se vije, srce ljubavlju bije — al ja, — al ja, osamljena!
A šta to bi zar mene stra!?
Zar sanjam ja il bolna sam!
8.	Tosca. (Molitev.)
G. Puccini.
Umjetnosti posvetih Žiče ljubav mi cijelo obuze biče!
Od blaga svoga,
ublažih rado siromaštva mnoga!
Vjeru u Boga ne gubih,
vjek vruče majku božju ljubih,
Njoj podigoh oltar,
da stečem milost njenu
ja uložih sav svoj mar.
Sad kucnu kobna ura, moj udes snadje bura
Ah! zašt’ o Bože,
Tvoj me stiže gnjev?
Sve svoje novce
crkvi sam htjela poklonit,
zalutale ovce,
sa pjesmom svetom krilu
Božjem sklonit
Ah! zašto Bože moj,
da zašt me snadje udes taj ?
Ah! zašt’ me snadje
taj udes hud, da zašt’?!
9.	Zlatnog doba čar!
Srečko Albini.
I.
Ko božji dar nas ljubve žar zanijeti znao pre,
Al vrijeme to, sad minulo, promijenilo se sve.
U sjaju s vom svoj gradi dom, daleko ljubav sad Na selu tam, još živi plam tam ljubi star i mlad.
11.
Sve prošlo, vaj,
i	svem je kraj, nit vratit če se kad. Tek zlatni trak, ko slabi znak, podsječa nas još sad. Povrat’ se k nam! Tvoj žarki plam, nek sine na taj svjet. U pupolj mlad, pretvori sad uvehnuli tvoj cvijet.
Refrain:
Zlatnog doba čar!, dok u smiješku i šali noč i dan ziblju u san ljubavi nas vali Ah! čarobni glas omamljuje nas u grudima budi žar. -Djevojke mile, krasne ko vile Zlatnog doba čar! Zlatnog doba kras!
10.	Slovenska govorica.
Anton Medved.
Ljubim te, slovenska govorica, ljubim te, bolj kot žuboreči vir, bolj ko pesem, ki jo drobna ptica poje v jutranji svečani mir.
Ljubim te, slovenska govorica, kadar detetu nabiraš v smeh nežne ustnice, nedolžna lica, kadar vreš iz ust prepolnih dveh,
Ljubim te, slovenska govorica, kadar te povzdigajo možje, sveta narekuje te pravica, neustrašeno za dom srce.
Odreveni gibka mi desnica, jezik mi prirasti na nebo, ako te, slovenska govorica, kdaj pred svetom zatajim plašno.
Sladka materina govorica, lepa mimo zemskih vseh glasov, mojih misli in čutil glasnica, tvoj oblij me zadnji blagoslov!
11.	Mlad junak po vasi jezdi.
Iz bosanskega perivoja. — Cvetko Golar.
Mlad junak po vasi jezdi in klobuk po strani nosi; za klobukom tri peresa. —
Prvo, solnce žarko zlato, drugo, jasna mesečina, tretje, rosa čista hladna.
Solnce zlato za sirote, — mesečina za popotne — in za njive hladna rosa. —
Njive pa so za pšenico, a pšenica za kolače, a kolači za devojke, a devojke za junake.
12.	Anko, Ančice!
(Hrvatska narodna pjesma iz Varaždina.)
Zn, zn, cincirlin, cincrlin, cin, cin Haj, haj!
Oj, de voj ko, devojčice,
Anko, Ančice, dušo i srce,
dodji, do mene sedi kraj mene, dodji do mene i poljubi me!
La, la! Ah, što sam ti učinio? ^nko, Ančice,
dušo i srce, dodji do mene, sedi kraj mene dodji do mene i poljubi me !
Ako sam te poljubio, Anko, Ančice,
dušo i srce, dodji do mene, sedi kraj mene, dodji do mene i poljubi me,
Haj, haj!
Haj, haj! cin, cin !
Dunave, Dunave tiha voda hladna.
Jedna stara ma tri čerke imel; lipa bila golubica tri čerke imela la, la, la, la, la lipa bila golubica sve tri za muž dala.
Hej, haj, hej hčerki pošiljala!
Majka Maru preko mora z vala,
Majka Maru, preko mora zva Bolan mi leži Kar&vMusta Brej djidi brej, brejMjid
Majka Maru, preko mora zvala.
Nišam majko ni počela tra, la, la !
13. Oj Dunave!
vijece iz narodnega vrta.“
Dunave, Dunave tiha voda hladna, ko je od zore do črnega mraka, toliko je do groba od prvoga zraka!
Dunave, Dunave, oj!
Tiček leti, tiček leti, tičica za njim leti, vzemi mene, vzemi mene drobni mali tiček ti:
„Kaj bum stobum, kaj bum sto-bum
yr^bna mala ptičica, ija\ hrana, moja črveki.
. v
Vzemi m’fftrer^zemi mene 'drobni mali tiček ti, \ srtfe me bu, srce sa jedno srčece.
Zdravljice drago največje blago dao mi te Bog dao mi te Bog.
Duša je vedra, šire se njedra sosječanja tvog sosječanja tvog, oj, oj, oj, oj, oj Dunave oj.
Dunave, Dunave tiha voda hladna oj, oj, oj.
'mi, ko pleše „kolo"
Ivragotin Hribar, Ljubljana.