geo39 OVITEK_geo16 OVITEK.qxd 21.4.2023 7:28 Page 1 I GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 IN IN IJ A A N IZ K E L S V A L O N E L Ž A E S A D V K O A S ČJ F P A A O R Z M G E B O IJ O M C A E K N D EJ A O B R R P U ,KSU ,LK KA O E P Š R E V M R O R R M E E P T A Š DEMOGRAFSKA ANALIZA E L A , P IK D N I, G E D K IN PROJEKCIJE ZA R O Š A V O A N F PODEŽELSKA IN URBANA Z Z A E A C N M J A L O J A M OBMOČJA V SLOVENIJI ISSN 1580-1594 39 €02 JANEZ NARED, PETER REPOLUSK, ALMA ZAVODNIK LAMOVŠEK, 9 0 1 6 9 8 7 6 4 2 7 0 5 MOJCA FOŠKI, GAŠPER MRAK pred_zalist_pred_zalist.qxd 21.4.2023 7:28 Page 1 Janez Nared Mojca Foški janez.nared@zrc-sazu.si mojca.foski@fgg.uni-lj.si https://giam.zrc-sazu.si/sl/nared https://www.fgg.uni-lj.si/seznam-zaposlenih/mojca-foski/ Leta 2007 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani končal podiplomski študij geo-Leta 1998 je diplomirala na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze grafije, leta 2009 pa na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici še magisterij v Ljubljani, kjer se je kot asistentka za področje prostorskega planiranja prava. Od leta 2002 je zaposlen na Geografskem inštitutu Antona Melika na Katedri za prostorsko planiranje tudi zaposlila. Na Interdisciplinarnem ZRC SAZU. Od leta 2016 je pomočnik predstojnika inštituta. Raziskuje na podiplomskem študiju prostorskega in urbanističnega planiranja je leta 2000 področju regionalnega planiranja, sodeluje pri organizaciji simpozijev in magistrirala in leta 2017 doktorirala. Od leta 2007 je višja predavateljica soureja znanstveno knjižno zbirko Regionalni razvoj. Je področni urednik za področje prostorskega načrtovanja. Zanimajo jo predvsem izzivi na lokal-in član uredniškega odbora revije Acta geographica Slovenica. Predava ni ravni, regionalna politika, izvedbeni pristopi v prostorskem načrtovanju na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Je amba-ter regulatorni mehanizmi v urbanem in podeželskem prostoru. Soustvarja sador Regional Studies Association za Slovenijo. znanstveno revijo Geodetski vestnik in je članica domačih in mednarodnih strokovnih združenj s področja geodezije in prostorskega načrtovanja. Peter Repolusk Gašper Mrak peter.repolusk@zrc-sazu.si gasper.mrak@fgg.uni-lj.si https://giam.zrc-sazu.si/sl/repolusk https://www.fgg.uni-lj.si/seznam-zaposlenih/gasper-mrak/ Rodil se je leta 1956 v Kamniku, kjer je leta 1975 maturiral. Leta 1980 je Leta 2005 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer diplomiral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je leta 2016 doktoriral iz arhitekture na temo prostorskega razvoja turiz-in se zaposlil na Inštitutu za geografijo Univerze v Ljubljani. Med letoma ma na slovenskem podeželju. Po letu 2001 je delal na več arhitekturnih 2002 in 2022 je bil zaposlen na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC in oblikovalskih projektih. Med letoma 2001 in 2011 je delal kot oblikova-SAZU. Ukvarja se predvsem z demografijo, geografijo prebivalstva, med-lec ter tehnični in likovni urednik. Od leta 2010 je asistent na Katedri za narodnimi selitvami, narodnimi manjšinami in problematiko obmejnih prostorsko planiranje Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze območij. Njegova bibliografija v domačih in tujih publikacijah obsega več v Ljubljani, kjer vodi vaje iz urbanizma in prostorskega načrtovanja na štu-kot 180 enot. dijskih programih geodezije in prostorskega načrtovanja, od leta 2013 pa tudi vaje na mednarodnem magistrskem študijskem programu Flood Risk Management. Alma Zavodnik Lamovšek alma.zavodnik-lamovsek@fgg.uni-lj.si https://www.fgg.uni-lj.si/seznam-zaposlenih/alma-zavodnik-lamovsek/ Leta 1992 je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani in nadaljevala podiplomsko izobraževanje na področju urbanističnega in prostorskega planiranja. Istega leta se je zaposlila na Katedri za prostorsko planiranje Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Od leta 2008 je visokošolska učiteljica. Sodeluje pri številnih raziskavah in rezultate redno objavlja. Je urednica ali področna urednica pri več revi-jah. Trenutno raziskuje spremembe rabe prostora, vključno s sanacijo degradiranih območij ter prostorskim planiranjem na regionalni ravni. Je prodekanja za gospodarske zadeve ter predsednica Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije. pred_zalist_pred_zalist.qxd 21.4.2023 7:28 Page 1 Janez Nared Mojca Foški janez.nared@zrc-sazu.si mojca.foski@fgg.uni-lj.si https://giam.zrc-sazu.si/sl/nared https://www.fgg.uni-lj.si/seznam-zaposlenih/mojca-foski/ Leta 2007 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani končal podiplomski študij geo-Leta 1998 je diplomirala na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze grafije, leta 2009 pa na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici še magisterij v Ljubljani, kjer se je kot asistentka za področje prostorskega planiranja prava. Od leta 2002 je zaposlen na Geografskem inštitutu Antona Melika na Katedri za prostorsko planiranje tudi zaposlila. Na Interdisciplinarnem ZRC SAZU. Od leta 2016 je pomočnik predstojnika inštituta. Raziskuje na podiplomskem študiju prostorskega in urbanističnega planiranja je leta 2000 področju regionalnega planiranja, sodeluje pri organizaciji simpozijev in magistrirala in leta 2017 doktorirala. Od leta 2007 je višja predavateljica soureja znanstveno knjižno zbirko Regionalni razvoj. Je področni urednik za področje prostorskega načrtovanja. Zanimajo jo predvsem izzivi na lokal-in član uredniškega odbora revije Acta geographica Slovenica. Predava ni ravni, regionalna politika, izvedbeni pristopi v prostorskem načrtovanju na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Je amba-ter regulatorni mehanizmi v urbanem in podeželskem prostoru. Soustvarja sador Regional Studies Association za Slovenijo. znanstveno revijo Geodetski vestnik in je članica domačih in mednarodnih strokovnih združenj s področja geodezije in prostorskega načrtovanja. Peter Repolusk Gašper Mrak peter.repolusk@zrc-sazu.si gasper.mrak@fgg.uni-lj.si https://giam.zrc-sazu.si/sl/repolusk https://www.fgg.uni-lj.si/seznam-zaposlenih/gasper-mrak/ Rodil se je leta 1956 v Kamniku, kjer je leta 1975 maturiral. Leta 1980 je Leta 2005 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer diplomiral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je leta 2016 doktoriral iz arhitekture na temo prostorskega razvoja turiz-in se zaposlil na Inštitutu za geografijo Univerze v Ljubljani. Med letoma ma na slovenskem podeželju. Po letu 2001 je delal na več arhitekturnih 2002 in 2022 je bil zaposlen na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC in oblikovalskih projektih. Med letoma 2001 in 2011 je delal kot oblikova-SAZU. Ukvarja se predvsem z demografijo, geografijo prebivalstva, med-lec ter tehnični in likovni urednik. Od leta 2010 je asistent na Katedri za narodnimi selitvami, narodnimi manjšinami in problematiko obmejnih prostorsko planiranje Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze območij. Njegova bibliografija v domačih in tujih publikacijah obsega več v Ljubljani, kjer vodi vaje iz urbanizma in prostorskega načrtovanja na štu-kot 180 enot. dijskih programih geodezije in prostorskega načrtovanja, od leta 2013 pa tudi vaje na mednarodnem magistrskem študijskem programu Flood Risk Management. Alma Zavodnik Lamovšek alma.zavodnik-lamovsek@fgg.uni-lj.si https://www.fgg.uni-lj.si/seznam-zaposlenih/alma-zavodnik-lamovsek/ Leta 1992 je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani in nadaljevala podiplomsko izobraževanje na področju urbanističnega in prostorskega planiranja. Istega leta se je zaposlila na Katedri za prostorsko planiranje Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Od leta 2008 je visokošolska učiteljica. Sodeluje pri številnih raziskavah in rezultate redno objavlja. Je urednica ali področna urednica pri več revi-jah. Trenutno raziskuje spremembe rabe prostora, vključno s sanacijo degradiranih območij ter prostorskim planiranjem na regionalni ravni. Je prodekanja za gospodarske zadeve ter predsednica Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije. geo39-uvod_geo21.qxd 21.4.2023 7:33 Page 1 1 geo39-uvod_geo21.qxd 21.4.2023 7:33 Page 2 2 geo39-uvod_geo21.qxd 21.4.2023 7:33 Page 3 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 DEMOGRAFSKA ANALIZA IN PROJEKCIJE ZA PODEŽELSKA IN URBANA OBMOČJA V SLOVENIJI Janez Nared Peter Repolusk Alma Zavodnik Lamovšek Mojca Foški Gašper Mrak geo39-uvod_geo21.qxd 21.4.2023 7:33 Page 4 4 geo39-uvod_geo21.qxd 21.4.2023 7:33 Page 5 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 DEMOGRAFSKA ANALIZA IN PROJEKCIJE ZA PODEŽELSKA IN URBANA OBMOČJA V SLOVENIJI Janez Nared Peter Repolusk Alma Zavodnik Lamovšek Mojca Foški Gašper Mrak LJUBLJANA 2023 geo39-uvod_geo21.qxd 21.4.2023 7:33 Page 6 Knjižna zbirka Geografija Slovenije, ISSN 1580-1594, UDK 91 © GIAM ZRC SAZU GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 DEMOGRAFSKA ANALIZA IN PROJEKCIJE ZA PODEŽELSKA IN URBANA OBMOČJA V SLOVENIJI Janez Nared, Peter Repolusk, Alma Zavodnik Lamovšek, Mojca Foški, Gašper Mrak © 2023, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika Urednika zbirke: Drago Perko, Matjaž Geršič Uredniški odbor: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Rok Ciglič, Mateja Ferk, Jerneja Fridl, Matej Gabrovec, Primož Gašperič, Matjaž Geršič, Mauro Hrvatin, Blaž Komac, Jani Kozina, Matej Lipar, Janez Nared, Drago Perko, Primož Pipan, Katarina Polajnar Horvat, Nika Razpotnik Visković, Aleš Smrekar, Mateja Šmid Hribar, Jernej Tiran, Maja Topole, Mimi Urbanc, Matija Zorn Urednika: Jani Kozina, Drago Perko Avtorji poglavij: 1 Janez Nared; 2 Janez Nared, Peter Repolusk; 3 Gašper Mrak; 4 Janez Nared; 5 Peter Repolusk; 6 Mojca Foški; 7 Peter Repolusk; 8 Peter Repolusk; 9 Alma Zavodnik Lamovšek; 10 Alma Zavodnik Lamovšek; 11 Janez Nared Kartografi: Samo Drobne, Mojca Foški, Gašper Mrak, Anja Trobec Fotograf: Ljubo Vukelič (Janez Nared na predlistu) Prevod izvlečka: Janez Nared Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika Za izdajatelja: Matija Zorn Založnik: Založba ZRC Za založnika: Oto Luthar Glavni urednik: Aleš Pogačnik Računalniški prelom: SYNCOMP d. o. o., Ljubljana Tisk: Birografika Bori d. o. o. Naklada: 250 izvodov Prva izdaja, prvi natis. Prva e-izdaja knjige je prosto dostopna pod pogoji licence Creative Commons CC BY-NC-ND 4.0: https://doi.org/10.3986/9789610507253 Avtor fotografije na naslovnici je Janez Nared, na zalistu pa Milan Orožen Adamič. Knjižna zbirka Geografija Slovenije nastaja v okviru raziskovalnega programa Geografija Slovenije (P6-0101), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, monografija pa je rezultat ciljnega projekta Celovita demografska analiza s projekcijami za podeželska in urbana območja (V6-1731), ki ga je poleg omenjene agencije sofinanciralo tudi Ministrstvo za okolje in prostor. CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.37:314(497.4) DEMOGRAFSKA analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji / Janez Nared … [et al.] ; [urednika Jani Kozina, Drago Perko ; kartografi Samo Drobne … [et al.] ; fotograf Ljubo Vukelič ; prevod izvlečka Janez Nared]. – 1. izd., 1. natis. – Ljubljana : Založba ZRC, 2023. – (Geografija Slovenije, ISSN 1580-1594 ; 39) ISBN 978-961-05-0724-6 COBISS.SI-ID 149556739 COBISS.SI-ID 149531139 ISBN 978-961-05-0725-3 (PDF) 6 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 7 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 DEMOGRAFSKA ANALIZA IN PROJEKCIJE ZA PODEŽELSKA IN URBANA OBMOČJA V SLOVENIJI Janez Nared, Peter Repolusk, Alma Zavodnik Lamovšek, Mojca Foški, Gašper Mrak UDK: 911.37:314(497.4) COBISS: 2.01 DOI: https://doi.org/10.3986/9789610507253 IZVLEČEK Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Knjiga naslavlja problematiko demografskega razvoja v slovenskih statističnih regijah. Najprej smo preučili slovenske občine z vidika njihovega demografskega razvoja ter upoštevaje njihov podeželski ali urbani značaj oblikovali demografsko naselbinske tipe občin. Ti tipi so nam kasneje pomagali pri notranji členi-tvi regij na demografsko homogena območja, ki so bila temeljna enota za izračun demografskih projekcij. Demografske projekcije smo na podlagi podatkov iz leta 2018 pripravili za leta 2023, 2028, 2033 in 2038, in sicer za demografsko naselbinske tipe občin, za statistične regije po demografsko homogenih območ- jih, za celotno državo in za obmejna problemska območja. Po projekciji prebivalstva za celotno obdobje med letoma 2018 in 2038 se bo število prebivalcev pove- čalo samo v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji, močno pa bo upadlo v pomurski, zasavski, koroški in goriški statistični regiji. Prebivalstvo se bo najbolj postaralo v pomurski, zasavski, koroški in podravski statistični regiji. V Pomurju in na Koroškem bo število starejših od 64 let za trikrat preseglo število otrok. Prebivalstvo bo mlajše od slovenskega povprečja samo v osrednjeslovenski in gorenjski statistični regiji ter v statistični regiji jugovzhodna Slovenija. Na podlagi analiz smo opredelili demografsko najbolj ogrožena območja, ki so pomurska statistična regija, območje Haloz in Ormoža, koroška statistična regija, Zasavje brez Občine Litija, kočevsko-belokranjsko območje, območje severozahodne Gorenjske, obmejno območje primorsko-notranjske regije in območje zgornjega in srednjega Posočja. Našteta območja zajemajo dobro tretjino površine Slovenije in slovenskih občin, dobro četrtino slovenskih naselij in petino slovenskega prebivalstva leta 2018. To so večinoma gorata, hribovita in pogosto tudi obmejna območja, zlasti zaskrbljujoče pa je, da med problemske spada kar sedem od enajstih mestnih občin Slovenije, ki bodo po projekciji 2018/2038 izgubile več kot 5 % prebivalstva. Demografske analize kažejo na nadaljevanje zgoščanja prebivalcev v osrednjeslovenski statistični regiji in ob večjem delu avtocestnega križa ter na upad števila prebivalcev v posameznih mestih in obsežnih obmejnih območjih. S tem se v prostorskem in strukturnem smislu uresničujejo napovedi izpred desetletij, ko so avtorji začeli opozarjati na demografsko ogroženost Slovenije in pričakovane prostorske posledice demografskih sprememb. Dobljene rezultate smo primerjali z različnimi študijami in na ta način opredelili povezanost demografskih procesov s stanjem v prostoru, na koncu pa smo predstavili še predlog ukrepov za izboljšanje demografske slike in smernice za pripravo strokovnih podlag s področja demografije za pripravo regionalnih prostorskih planov. KLJUČNE BESEDE demogeografija, prebivalstvo, demografske projekcije, prostorsko načrtovanje, regionalno planiranje, statistične regije, Slovenija 7 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 8 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 DEMOGRAFSKA ANALIZA IN PROJEKCIJE ZA PODEŽELSKA IN URBANA OBMOČJA V SLOVENIJI Janez Nared, Peter Repolusk, Alma Zavodnik Lamovšek, Mojca Foški, Gašper Mrak UDK: 911.37:314(497.4) COBISS: 2.01 DOI https://doi.org/10.3986/9789610507253 ABSTRACT Demographic analysis and projections for rural and urban areas in Slovenia The book examines demographic development in the statistical regions of Slovenia. First, we studied the Slovenian municipalities from the point of view of their demographic development and, taking into account their rural or urban character, we formed the demographic settlement types of the municipalities. These types later helped us in the internal division of the regions into demographical y homogeneous areas, which formed the basic unit for calculating demographic projections. Based on the 2018 data, we made demographic projections for the years 2023, 2028, 2033, and 2038 for the demographic settlement types of the municipalities, for the statistical regions by demographical y homogeneous areas, for the whole country, and for the disadvantaged border areas. According to the population projection for the entire period from 2018 to 2038, the number of inhabitants wil increase only in the statistical regions Central Slovenia and Coastal–Karst, while it wil decrease sharply in the statistical regions Mura, Central Sava, Carinthia and Gorizia. The population wil age the most in the statistical regions of Mura, Central Sava, Carinthia and Drava. In the Mura region and Carinthia, the number of people over 64 wil exceed the number of children by three times. Only in the statistical regions of Central Slovenia and Upper Carniola and in the statistical region of Southeast Slovenia wil the population be younger than the Slovenian average. Based on the analysis, we have identified the demographical y most threatened areas, namely the statistical region of Mura, the area of Haloze and Ormož, the statistical region of Carinthia, Central Sava without the municipality of Litija, the area of Kočevje and Bela Krajina, the area of north-western Upper Carniola, the border area of the region of Littoral–Inner Carniola and the area of the Upper and Middle Soča Val ey. The listed areas cover just over one-third of the area of Slovenia and Slovenian municipalities, a good quarter of Slovenian settlements, and one-fifth of the Slovenian population in 2018. These are mostly mountainous, hil y, and often border areas, and it is particularly worrying that seven out of eleven Slovenian municipalities are problematic, which according to the 2018/2038 projection wil lose more than 5% of their population. Demographic analyses show the continuation of population density in the Central Slovenia statistical region and along the greater part of the highway intersection, as wel as a decrease in the number of inhabitants in individual towns and extensive border areas. Thus, in spatial and structural terms, pre-dictions made decades ago, when the authors began to point out the demographic threat to Slovenia and the expected spatial consequences of demographic changes, are coming true. We have compared the obtained results with various studies and in this way defined the relationship between demographic processes and the situation in the region, and in the end, we have also presented a proposal for measures to improve the demographic picture and guidelines for the preparation of pro-fessional bases in the field of demography for the preparation of regional spatial plans. KEY WORDS demogeography, population, demographic projections, spatial planning, regional planning, statistical regions, Slovenia 8 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 9 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 VSEBINA 1 Izdelava demografske analize s projekcijami za urbana in podeželska območja .............................................. 11 1.1 Nameni in cilji .................................................................................................................................................................................................................................... 13 1.2 Sestava monografije ................................................................................................................................................................................................................ 14 1.3 Ključne spremembe med časom raziskave in izidom knjige .............................................................................................. 14 2 Območja preučevanja in metodologija izdelave demografskih projekcij za Slovenijo 2018/2038 .......... 15 2.1 Demografsko-naselbinski tipi ...................................................................................................................................................................................... 15 2.2 Prostorske ravni ............................................................................................................................................................................................................................ 18 2.3 Metodologija izdelave projekcij .................................................................................................................................................................................. 19 3 Demografske spremembe – teoretski pregled .................................................................................................................................................... 21 4 Opis demografsko-naselbinskih tipov ............................................................................................................................................................................ 26 4.1 Urbane občine z rastočim številom prebivalcev .................................................................................................................................. 26 4.2 Urbane občine s padajočim številom prebivalcev ............................................................................................................................ 26 4.3 Ruralne občine z rastočim številom prebivalcev ................................................................................................................................ 29 4.4 Ruralne občine s padajočim številom prebivalcev .......................................................................................................................... 29 5 Demografske projekcije za Slovenijo 2018/2038 ............................................................................................................................................ 30 5.1 Osnovna projekcija za obdobje 2018/2038 .............................................................................................................................................. 30 5.2 Projekcija brez selitev 2018/2038 .......................................................................................................................................................................... 31 5.3 Rezultati osnovne projekcije po demografsko-naselbinskih tipih ................................................................................ 34 5.4 Rezultati osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih ...................................................................... 34 5.5 Rezultati osnovne projekcije po statističnih regijah ........................................................................................................................ 44 5.6 Rezultati osnovne projekcije za napoved gibanja števila gospodinjstev po statističnih regijah .............................................................................................................................................................................................................. 59 5.7 Rezultati projekcije za obmejna problemska območja .............................................................................................................. 59 5.8 Projekcija potrebnega priseljevanja iz tujine za ohranjanje kontingenta aktivnega prebivalstva .......................................................................................................................................................................................................... 60 5.9 Različica demografske projekcije (projekcija 2) s spremenjenima predpostavkama o rodnosti in notranjih selitvah ................................................................................................................................ 62 6 Analiza in opredelitev demografsko problemskih območij in ključnih izzivov .......................................................... 65 6.1 Demografsko-naselbinski tipi in dostopnost do priključkov na avtocesto in hitro cesto ................ 65 6.2 Demografsko-naselbinski tipi in dostopnost do storitev splošnega pomena ................................................ 68 6.3 Demografsko-naselbinski tipi in dostopnost do bančnih avtomatov ter tržnih storitev .................... 76 6.4 Funkcionalna urbana območja in demografsko-naselbinski tipi .................................................................................... 81 6.5 Gospodarski profil občin ...................................................................................................................................................................................................... 81 6.6 Zaposlitvena središča in delovna mobilnost ............................................................................................................................................ 83 6.7 Potrebe po stanovanjih ........................................................................................................................................................................................................ 86 6.8 Obmejna, gorska območja in območja z naravnimi in posebnimi omejitvami ............................................ 86 7 Demografsko najbolj ogrožena območja Slovenije in mestne občine z negativnimi demografskimi razvojnimi značilnostmi ........................................................................................................................................................................ 93 7.1 Demografsko najbolj ogrožena območja Slovenije po osnovni projekciji prebivalstva v obdobju 2018/2038 in po demografskih razvojnih trendih v obdobju 2008/2017 .............................................................................................................................................................................................................. 93 7.2 Mestne občine z negativnimi demografskimi razvojnimi značilnostmi po osnovni projekciji prebivalstva v obdobju 2018/2038 in po demografskih razvojnih trendih v obdobju 2008/2017 .............................................................................................................................................................................................................. 96 9 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 10 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 8 Demografska slika po statističnih regijah .................................................................................................................................................................. 98 8.1 Pomurska statistična regija ............................................................................................................................................................................................ 98 8.2 Podravska statistična regija ........................................................................................................................................................................................ 102 8.3 Koroška statistična regija .............................................................................................................................................................................................. 105 8.4 Savinjska statistična regija .......................................................................................................................................................................................... 109 8.5 Zasavska statistična regija .......................................................................................................................................................................................... 112 8.6 Posavska statistična regija .......................................................................................................................................................................................... 116 8.7 Statistična regija Jugovzhodna Slovenija .................................................................................................................................................. 119 8.8 Osrednjeslovenska statistična regija .............................................................................................................................................................. 122 8.9 Gorenjska statistična regija ........................................................................................................................................................................................ 126 8.10 Primorsko-notranjska statistična regija .................................................................................................................................................... 129 8.11 Goriška statistična regija ............................................................................................................................................................................................ 132 8.12 Obalno-kraška statistična regija ........................................................................................................................................................................ 136 9 Predlog ukrepov za izboljšanje demografske slike .................................................................................................................................. 140 9.1 Zakonodajni ukrepi ................................................................................................................................................................................................................ 144 9.2 Prostorskoplanski ukrepi ................................................................................................................................................................................................ 145 9.3 Finančni ukrepi ............................................................................................................................................................................................................................ 145 9.4 Podporni ukrepi in promocijske dejavnosti ............................................................................................................................................ 146 10 Smernice za pripravo strokovnih podlag s področja demografije za pripravo regionalnih prostorskih planov .......................................................................................................................................................................................... 147 10.1 Izhodišča za pripravo regionalnih prostorskih planov .......................................................................................................... 147 10.2 Podrobnejše smernice za pripravo strokovnih podlag na področju demografije za regionalne prostorske plane .................................................................................................................................... 149 11 Demografska analiza s projekcijami za urbana in podeželska območja v Sloveniji: razprava in sklepi .............................................................................................................................................................................................. 151 12 Viri in literatura ...................................................................................................................................................................................................................................... 156 13 Seznam slik ................................................................................................................................................................................................................................................ 164 14 Seznam preglednic .......................................................................................................................................................................................................................... 167 10 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 11 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 1 IZDELAVA DEMOGRAFSKE ANALIZE S PROJEKCIJAMI ZA URBANA IN PODEŽELSKA OBMOČJA Demografske spremembe so ob podnebnih spremembah, globalizaciji, razmerah na globalnih trgih, energetski in ekonomski varnosti, prehodu k informacijski in na znanju temelječi družbi ter naraščajo- čem pretoku ljudi, blaga in informacij eno najpomembnejših področij in gonilna sila razvoja (Gloersen s sodelavci 2012; Pečar 2017; Kavaš 2019). Njihov pomen se kaže zlasti na regionalni ravni (Regions 2020 … 2008), saj bodo omenjeni dejavniki v prihodnje poglabljali obstoječe in ustvarjali nove razlike med regijami. Zato naj bi jih regije tudi upoštevale pri svojem razvoju (Pečar 2017). Kljub temu, da so ti izzivi v središču strokovnih razprav, ne najdejo ustreznega mesta v mednarodnih kakor tudi ne v državnih politikah in dokumentih (Marzel i in Linzmeyer 2015; Nared s sodelavci 2019c). Prostorski razvoj se načrtuje za in zaradi prebivalcev, ki so nosilci družbenih sprememb. Ker se razmestitev in sestava prebivalcev hitro spreminjata, je treba demografske spremembe v prostorskem načrtovanju celovito zajeti. Slovenija in njene regije ter občine se že zdaj srečujejo z novimi izzivi, kot so staranje in povečevanje starostne odvisnosti prebivalstva, ostarevanje prebivalstva na večjih sklenjenih podeželskih območjih in v nekaterih mestnih četrtih, zmanjševanje deleža mladih, zmanjševanje številčnosti delovno aktivnega prebivalstva, upadanje naravnega prirasta, manjšanje družin in gospodinjstev ter spremenjena sestava gospodinjstev (naraščanje enočlanskih in dvočlanskih gospodinjstev), spremenjena prostorska razporeditev prebivalcev (zgoščevanje v urbaniziranih in jedrnih območjih poselitve ter praznjenje v podeželskih in obmejnih območjih) (slika 1). Staranje prebivalstva in nizka rodnost sta povzročili pomembne spremembe v sestavi gospodinjstev in družin – več je enočlanskih in ostarelih gospodinjstev, izrazito prevladujoč je delež družin z enim ali dvema otrokoma. Sprememba velikosti in sestave gospodinjstev ima odločilen vpliv na ustreznost in izkoriščenost stavbnega fonda ter na stanovanjsko politiko. Za starejše prebivalstvo je značilen visok delež lastniških stanovanj in hkrati nadpovprečno visok delež starejših, ki živijo na kmetijah ali v samostojnih hišah (UMAR 2016), kar ob njihovem odmiranju pomeni tudi težave z opuščenim lastniškim stavbnim fon-dom. Prebivalstvo bo ob sedanjih vrednostih naravne rasti in priseljevanja v naslednjih desetletjih pričelo številčno upadati in bo po rezultatih demografskih projekcij leta 2080 za 6 % manjše kot leta 2015 (SURS 2017a). Regionalne projekcije nakazujejo neenakomerno staranje prebivalstva po regijah (UMAR 2016), kar kaže, da sta vloga in pomen razvojnega in prostorskega načrtovanja na regionalni ravni velika. Demografski procesi imajo izjemno pomemben vpliv tudi na poselitev, kjer lahko zaznamo razvoj-no dihotomijo med razvitimi in gosteje poseljenimi predeli ter čedalje obsežnejšimi območji praznjenja (Klemenčič 1976; Jakoš 1996; Ravbar 1995; 2000; Plut 1998; Černe 1999; Bole in Nared 2010; Nared s sodelavci 2019c). To se poleg praznjenja območij pomembno odraža tudi v hierarhiji naselij, kjer se ključne spremembe dogajajo zlasti pri centralnih naseljih nižjih stopenj (Rus, Razpotnik Visković in Nared 2013; Nared, Bole in Ciglič 2016; Nared 2018). Obsežnim demografskim spremembam se opremljenost naselij s centralnimi funkcijami le deloma prilagaja (Nared s sodelavci 2017), pri čemer je pomembna vloga novonastalih občinskih središč (Nared 2018). Kljub določeni odpornosti lokalnih središč pa tudi ta ne morejo več kljubovati dejstvu, da je treba najti nove oblike oskrbe, ki bo prilagojena demografski sestavi (Nared s sodelavci 2017; Nared 2018; Marot in Kolarič 2019; Černič Mali in Marot 2019; Kostanjšek in Marot 2019). Spremembe se že odražajo v delovanju omrežij nekaterih dejavnosti, na primer osnovnih šol, otroških vrtcev, mrež domov za ostarele, zdravstvenih ustanov, pošt, bančnih enot … Tovrstni negativni trendi imajo velik vpliv tudi na gospodarstvo, ki se kaže v manjšem zanimanju kapitala za območja praznjenja, kar dolgoročno pomeni tudi izgubo delovnih mest in gospodarsko stagnacijo (Bole, Nared in Zorn 2016; Kavaš 2019). Za obvladovanje prostorskih posledic demografskih sprememb so pomembni ustrezni zakonski okvi-ri in strateški dokumenti. Zakon o urejanju prostora (2021) obravnava to področje zlasti z vidika poselitve, Slika 1: Gibanje števila prebivalcev v slovenskih občinah med letoma 2008 in 2017. P str. 12 11 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 12 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. elika 50 km epolusk ntona M eter R 40 ared, P 30 20 nja Trobec eografski inštitut A 2019 , G SR eje statističnih regij ZU U A 10 SC artografinja: A ZR odlaga: S Legenda upadanje rast m 0 Avtorja vsebine: Janez N K © P 12 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 13 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 opredeljuje pa tudi posebnosti pri obravnavi območij redke poselitve (podeželja) in vsebine (75. člen), ki se uskladijo in določijo v regionalnem prostorskem planu: » cilji in prednostne naloge prostorskega razvoja; mesta, druga urbana naselja in morebitna druga naselja, ki so pomembna za razvoj regije, katerim se določi njihova vloga ter okvirna območja za njihov dolgoročni razvoj; širša mestna območja; zasnova omrežij družbene infrastrukture; zasnova omrežij gospodarske javne infrastrukture; zasnova stanovanjskih območij; prednostna območja za razvoj posameznih dejavnosti, ki so pomembne za regijo; zasnova zelenega sistema regije; povezave s sosednjimi območji«. Pri tem je treba celovito obravnavati razli- čne tipe območij, kot so urbana, podeželska, gorska in obmejna območja. Predvsem obmejna območja Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (2011; 2012; 2016) izpostavlja kot prednostna območja vseh razvojnih politik. Ta zakon hkrati opredeljuje tudi razvojne potenciale regij, med katere sodijo poleg finančnega kapitala, fizičnega kapitala v gospodarskem smislu in okoljskega kapitala tudi družbeni kapital. Slednji vključuje kategorije človeškega, socialnega in kulturnega kapitala, ki so neposredno povezane z regionalno demografsko sestavo in poselitvenimi značilnostmi prebivalstva. 1.1 NAMENI IN CILJI Knjiga je namenjena pripravi strokovnih podlag in izhodišč s področja demografskega razvoja za pripravo regionalnih prostorskih planov. Trajnostna poselitev prostora, ki zagotavlja usklajen razvoj obmo- čij, je tesno povezana z demografsko sestavo prebivalstva in demografskimi razvojnimi trendi v prostoru. V dosedanji prostorski planerski praksi je bilo demografskim strukturam in procesom name-njenega razmeroma malo prostora, kar se kaže v številnih negativnih posledicah, saj se uresničujejo številne negativne napovedi, ki bi jih ob ustreznem načrtovanju lahko vsaj deloma omilili (Nared s sodelavci 2019c). V knjigi posebno pozornost namenjamo medregijskim in medobčinskim razlikam pri pojavih in procesih, kot so staranje prebivalstva, zmanjševanje deleža mladih, zmanjševanje števila delovno aktivnega prebivalstva, upadanje naravnega prirasta, manjšanje družin in gospodinjstev ter spremenjena prostorska razporeditev prebivalcev – zgoščevanje v urbaniziranih in jedrnih območjih poselitve ter praznjenje v podeželskih in obmejnih območjih. Ocenjene so demografske spremembe, ki se že odra- žajo v delovanju omrežij nekaterih dejavnosti, na primer osnovnih šol, otroških vrtcev, domov za starejše občane, zdravstvenih ustanov, pošt, bančnih enot … Sprememba velikosti in sestave gospodinjstev ima odločilen vpliv tudi na ustreznost in izkoriščenost stavbnega fonda ter na stanovanjsko politiko. Z demografsko projekcijo ocenjujemo demografski potencial regij in njihov najverjetnejši razvoj v prihodnje. Ocenjena je tudi vloga mednarodnih selitev za obnovo slovenskega prebivalstva. Raziskava je izvedena na prostorski ravni občin (LAU 2) in statističnih regij (NUTS 3). Posebna pozornost je posvečena demografsko ogroženim gorskim in obmejnim območjem. Knjiga pri oblikovanju raziskovalnih podro- čij in ciljev upošteva izhodišča slovenskih razvojnih strateških dokumentov. Na podlagi omenjenega smo: • Pripravili izhodišča in smernice za strokovne podlage s področja demografskega razvoja za pripravo regionalnih prostorskih planov. • Opredelili razloge za praznjenje nekaterih obmejnih in podeželskih območij. • Prikazali demografsko sliko po posameznih regijah in njen vpliv na dosedanji in prihodnji razvoj poselitve po opredeljenih območjih v razvojnih regijah, za kar je bila izdelana podrobnejša tipizacija območij znotraj regij (demografsko-naselbinski tipi občin). • Opredelili območja, ki jim preti izpraznitev, stagnacija ali zmerni demografski razvoj ter območja z vital-nim demografskim razvojem. • Ocenili prihodnja gibanja značilnosti gospodinjstev za načrtovanje ustrezne mreže in načina oskrbe s storitvami splošnega pomena ter za spremembe namembnosti in sestave stavbnega fonda. • Ocenili potrebno priseljevanje na osnovi demografskih projekcij za ohranjanje in obnavljanje delovno aktivnega prebivalstva in posledično za ohranjanje poselitve. • Oblikovali predloge instrumentov za ohranjanje poselitve obmejnega pasu. 13 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 14 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 1.2 SEStAVA MONOGRAFIJE V knjigi najprej prikazujemo uporabljene metode, kjer predstavimo pristop, obravnavane prostorske ravni in metodologijo izdelave projekcij. Sledi teoretski pregled, ki slovenske razmere postavi v evropski in svetovni kontekst. Nato opišemo demografsko-naselbinske tipe, to je štiri skupine občin, ki smo jih oblikovali na podlagi demografskih značilnosti (rast ali upad) ter naselbinskih značilnosti, to je, ali so urbanega ali ruralnega značaja. Demografsko-naselbinski tipi so služili predstavitvi demografske problematike slovenskih občin ter njeno navezavo na družbeno-gospodarske kazalnike, hkrati pa so bili podlaga za določitev demografsko homogenih območij (DHO), to je območij s specifičnim demografskim razvojem znotraj posamezne statistične regije. V petem poglavju predstavimo demografske projekcije, v šestem pa smo rezultate projekcije osvet-lili z več različnih vidikov, in sicer naravnih razmer, prometne dostopnosti, oskrbe s storitvami splošnega pomena, potreb po stanovanjih, gospodarske sestave, delovnih mest in dnevne mobilnosti prebivalcev. Ker želimo s knjigo prispevati k opredelitvi ključnih demografskih značilnosti po slovenskih regijah za pripravo regionalnih prostorskih planov, v sedmem poglavju predstavimo območja z najbolj perečo demografsko sliko in mestne občine z negativnimi demografskimi razvojnimi smernicami, v poglavju osem pa ključne demografske kazalnike po statističnih regijah. Knjigo sklenemo z naborom ukrepov za izboljšanje demografske slike, smernicami za pripravo strokovnih podlag s področja demografije, razpravo in sklepi. 1.3 KLJUČNE SPREMEMBE MED ČASOM RAZISKAVE IN IZIDOM KNJIGE Raziskava Celovita demografska analiza s projekcijami za podeželska in urbana območja v Sloveniji (Nared s sodelavci 2019b), na kateri temelji ta knjiga, je bila pripravljena leta 2019. V obdobju od priprave raziskave do izida knjige je prišlo do določenih sprememb, vendar pa izvornega besedila nismo spreminjali, in sicer: 1. Pandemija covid-19: Zaradi pandemije je število smrti v letih 2020, 2021 in 2022 precej naraslo. Kot kažejo podatki o presežni umrljivosti, kjer primerjajo podatke o umrlih v razmerju s povprečjem za leta od 2015 do 2019, je bilo leta 2020 3795, leta 2021 3040 in leta 2022 po začasnih podatkih 2205 umrlih več od letnega povprečja v obdobju od 2015 do 2019 (SURS 2021a; SURS 2022). Pandemija se je deloma odrazila tudi v medobčinskih selitvah. Notranjih selitev leta 2020 je bilo kar 42 % več kot leta 2019 (SURS 2021b), vendar je tu potrebna določena mera zadržanosti, saj so se številni selili fiktivno zaradi strogih protikoronskih ukrepov (na primer omejevanja gibanja zunaj obči-ne stalnega prebivališča). 2. Spremembe v številu mestnih občin: Leta 2021 je bila dotedanja Občina Krško opredeljena kot Mestna občina Krško (Zakon o ustanovitvi občin … 2021). S tem imamo v Sloveniji po novem 12 mestnih občin. 3. Spremembe v opredelitvi obmejnih problemskih območij: V raziskavi smo upoštevali Uredbo o določitvi obmejnih problemskih območij iz leta 2017, ki je kot problemska obmejna območja opre-delila 85 občin. Leta 2020 pa je bila uredba novelirana in je kot problemska obmejna območja določila 90 občin. Demografska projekcija za 90 občin za ista projekcijska obdobja je na voljo v knjigi Spodbujanje razvoja obmejnih problemskih območij v Sloveniji (Nared s sodelavci 2022). 14 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 15 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 2 OBMOČJA PREUČEVANJA IN MEtODOLOGIJA IZDELAVE DEMOGRAFSKIh PROJEKCIJ ZA SLOVENIJO 2018/2038 Študije, ki obravnavajo demografske spremembe na ravni Evropske unije (EU) in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) (na primer Martinez Fernandez s sodelavci 2012; OECD 2019a; EUROSTAT 2017), večinoma analizirajo demografske spremembe na ravni posameznih držav ali celotne EU, ne pa na nižjih prostorskih ravneh (Amran s sodelavci 2019). Podobno velja tudi za Slovenijo, zato se v raziskavi osredotočamo na regionalno raven, čemur smo prilagodili tudi izbran metodološki pristop, ki je razdeljen v več delovnih korakov (slika 2). V prvem koraku smo pregledali relevantno literaturo in vire tako z vidika problemskih in teoretskih izhodišč kot tudi z vidika ukrepov in instrumentov za ohranjanje poselitve v demografsko ogroženih območjih. V drugem in tretjem koraku smo opredelili demografsko-naselbinske tipe in demografsko homogena območja v statističnih regijah. Sledila je izdelava demografskih projekcij na ravni demografsko-naselbinskih tipov, demografsko homogenih območij in na ravni statističnih regij. Opravili smo družbeno-gospodarsko analizo demografsko-naselbinskih tipov, opredelili ključna problemska območ- ja, nato pa smo na ravni demografsko-naselbinskih tipov analizirali različne razvojne dejavnike (na primer dostopnost, opremljenost s storitvami splošnega pomena, gospodarski profil občin). Projekcije in analiza stanja so v naslednjem koraku služile za opredelitev razlogov za ugotovljeno demografsko sliko in trende ter prikaz demografske slike po statističnih regijah. V zadnjem koraku, ki smo ga razdelili na dva dela, smo oblikovali predlog ukrepov za izboljšanje demografske slike, pri čemer smo imeli še posebej v mislih ohranjanje poselitve v demografsko ogroženih obmejnih območjih. Predlagane ukrepe smo razdelili v štiri sklope (zakonodajni, prostorsko načrtovalski, finančni in podporni ukrepi). Nato smo oblikovali še izhodišča za strokovne podlage za pripravo regionalnih prostorskih planov. Demografski razvoj Slovenije smo predvideli na podlagi analitične demografske projekcije, in sicer za leta 2023, 2028, 2033 in 2038. Pri opredeljevanju prostorskih enot, ki so bile podlaga izračunom projekcij, smo izhajali iz obstoječih demografskih trendov ter naselbinskih značilnosti občin. Projekcije smo pripravili za tri prostorske ravni – demografsko-naselbinske tipe občin, demografsko homogena območja in statistične regije. V nadaljevanju so glede na zahtevnost izvedenih raziskav podani podrobnejši opisi posameznih metodoloških korakov v ustreznem poglavju. 2.1 DEMOGRAFSKO-NASELBINSKI tIPI Za določitev demografsko-naselbinskih tipov občin (Nared s sodelavci 2019c) smo občine razdelili glede na gibanje števila prebivalcev v obdobju 2008–2017. Tako smo dobili občine z rastočim številom prebivalcev in občine s padajočim številom prebivalcev, nato pa smo jih razdelili še glede na urbanost oziroma ruralnost. Pri opredeljevanju urbanosti oziroma ruralnosti smo se oprli na število prebivalcev v občinskem središču in stopnjo centralnosti glede na centralne dejavnosti, upoštevaje rezultate študije Policentrično omrežje središč in dostopnost prebivalcev do storitev splošnega pomena (Nared s sodelavci 2016; Nared, Bole in Ciglič 2016; Nared in Razpotnik Visković 2016; Nared s sodelavci 2017). Kot urbane smo opredelili občine, ki so bile glede na število prebivalcev v centralnem naselju (občinskem središču) uvrščene najmanj na četrto raven centralnosti (nad 3000 prebivalci) in so hkrati glede na opremljenost s centralnimi dejavnostmi dosegale najmanj 5. stopnjo centralnosti (središče lokalnega pomena), ali obratno, da so glede na število prebivalcev dosegale najmanj 5. stopnjo centralnosti (nad 1500 prebivalcev) ter hkrati najmanj 4. stopnjo centralnosti glede na centralne dejavnosti (središče medobčinskega pomena). Preostale občine smo opredelili kot ruralne. Slika 2: Shema metodološkega pristopa k izdelavi Celovite demografske analize s projekcijami za podeželska in urbana območja. P str. 16 15 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 16 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. i H ulacija IJA očij I ena G ZA IM A E E ZA IH V Č R obilnost R O arni in IC EG LN N JE TO ) očja z naravnim O A S O P ogenih obm ografskih skupin NR LA N LA TO O S A O E D IO P S R ovi ostarelih) očja R M O B G i splošnega pom IH I P i LIK in dostopnost do osnovne S P E K M S očja in obm eznih dem etne infrastrukture (časovna IN E R S Z O A ati, dom N O R K K ografsko hom A V E ITVA ejitvam števila prebivalcev Č O AV TO S FS IŠ K R S E N i om A časovne dostopnosti po izgradnji tretje D O O R LE R O IP R P Č G ladih, starih in indeks starosti R ljenost s storitvam O števila posam TR P S P ejna gorska obm ME dostopnost do prom dostopnost do avtocestnih priključkov, sim izboljšane razvojne osi) oprem (dostopnost do zdravstva na prim sekundarni ravni, 15 m šole, bančni avtom funkcionalna urbana obm gospodarski profil občin in statističnih regij zaposlitvena središča in delovna m potrebe po stanovanjih (P obm in posebnim D • • • • • • • •značilnosti po dem •napoved gibanja •število m •gibanje •analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti IZH I a KS AN IJE ografsko očjih IN E CK V LB G enti E O O JE S M skih obm P A O O E JA R a predpostavkam R –N H Č P K O I IN O O E U K K K TIP M G enjenim FS FS B FS 2018/38 očjih, problem LO A A O A D R R R in statističnih regijah) E G G G R O O O P •zakonodajni ukrepi •prostorsko planski ukrepi •finančni ukrepi in instrum •podporni ukrepi M M M ografsko–naselbinskih tipih, dem števila gospodinjstev E E E ogenih obm D D D hom osnovna projekcija projekcija brez upoštevanja selitev za potrebe ločene ocene vloge naravne rasti in selitev ocena projekcija potrebnega priseljevanja iz tujine za ohranjanje delovnega kontingenta prebivalstva projekcija s predpostavko ohranjanja letnega števila rojstev iz obdobja 2013/2017 in ničtega neta notranjih selitev projekcija s sprem o rodnosti in notranjih selitvah (po dem • • • • • • AČ IP entov IN IŠ E A D R JE K O K N SM IZH I U JA A Č LE K B JE IZVA O TS TO erov ačih in tujih dokum R ER S ZA O BO TE (na podlagištudija virov in literature) P •študija projektov •študija prim •študija dom 16 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 17 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Ob upoštevanju delitve občin glede na rast števila prebivalcev in glede na urbanost ali ruralnost smo slovenske občine razdelili v štiri demografsko-naselbinske tipe: • urbane občine z rastočim številom prebivalcev, • urbane občine s padajočim številom prebivalcev, • ruralne občine z rastočim številom prebivalcev in • ruralne občine s padajočim številom prebivalcev. V nadaljevanju smo za vse občine zbrali razpoložljive družbeno-gospodarske kazalnike (preglednica 1) in jih agregirali/preračunali na raven predhodno opredeljenih demografsko-naselbinskih tipov. Preglednica 1: Izbrani družbeno-gospodarski kazalniki, uporabljeno leto in vir (Nared s sodelavci 2019c). KAZALNIK LETO VIR število občin 2017 SURS delež občin (%) 2017 SURS površina (km2) 2017 SURS delež površine (%) 2017 SURS število prebivalcev 2017 SURS delež prebivalcev (%) 2017 SURS gostota prebivalstva (število ljudi na km2) 2017 SURS koeficient starostne odvisnosti 2017 SURS naravni prirast 2017 SURS selitveni prirast 2016 SURS indeks starosti 2017 SURS indeks rasti števila prebivalcev 2008–2017 SURS število aktivnih prebivalcev 2016 SURS delež delovno aktivnega prebivalstva (%) 2018 SURS delež ljudi z višješolsko in visokošolsko izobrazbo (%) 2017 SURS delež ljudi z dokončano osnovno šolo ali manj (%) 2017 SURS povprečna mesečna neto plača 2017 SURS indeks povprečne mesečne plače 2017 SURS medobčinske selitve na 1000 prebivalcev 2016 SURS število družin s štirimi ali več otroki 2015 SURS delež družin s štirimi ali več otroki (%) 2015 SURS število obsojenih oseb 2016 SURS število obsojenih oseb na 1000 prebivalcev 2016 SURS dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega 2013–2016 UMAR povprečna osnova za dohodnino 2012–2015 UMAR udeležba na volitvah (prvi krog) 2014 2014 SURS; DVK število podjetij 2016 SURS število podjetij na 1000 prebivalcev 2016 SURS delež samozaposlenih oseb – kmetje (%) med vsemi aktivnimi po občini prebivališča 2016 SURS število izdanih gradbenih dovoljenj na 1000 prebivalcev 2017 SURS bruto investicije v osnovna sredstva 2016 SURS število registriranih brezposelnih oseb 2016 SURS registrirana stopnja brezposelnosti 2016 SURS delež delovnih migrantov (%) 2016 SURS indeks delovne migracije 2017 SURS število hišnih številk 2017 SURS povprečno število prebivalcev na hišno številko 2017 SURS delež nenaseljenih stanovanj (%) 2015 SURS delež Nature 2000 (%) 2016 UMAR gostota cestnega omrežja (km/km2) 2017 DI 17 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 18 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Pri lastnih izračunih smo se oprli na dosegljive podatke, in sicer smo pri izračunu: • deleža ljudi z osnovnošolsko izobrazbo ali manj ter visokošolsko in višješolsko izobrazbo upoštevali vse prebivalce; • deleža kmečkega prebivalstva upoštevali število aktivnih prebivalcev ter število samozaposlenih oseb (kmetov); • povprečne plače na zaposlenega upoštevali podatke o zaposlenih po občinah; • bruto investicij v osnovna sredstva zakrite vrednosti (z) zamenjali z vrednostjo 0 pri naslednjih občinah: Beltinci, Destrnik, Hodoš, Sveti Andraž pri Slovenskih Goricah; • selitvenega prirasta upoštevali prirast med občinami in s tujino; • dodane vrednosti na zaposlenega upoštevali povprečje dodane vrednosti po občinah za obdobje 2013–2016, ki smo ga delili s povprečnim številom zaposlenih v obdobju 2015–2016, saj smo se s tem izognili manjkajočim podatkom po naseljih. Te bi namreč rabili za izračun občin, nastalih leta 2011. 2.2 PROStORSKE RAVNI Projekcije smo izdelali za tri prostorske ravni: demografsko-naselbinske tipe, demografsko homogena območja in za statistične regije. Posebej smo izdelali projekcije še za obmejna problemska območja. Demografsko-naselbinski tipi, za katere je bila izdelana projekcija na ravni celotne Slovenije, so služili za podlago pri opredeljevanju demografsko homogenih območij. Demografsko homogeno območ- je tvorijo občine istega demografsko-naselbinskega tipa v posamezni statistični regiji, ne glede na to, ali se stikajo ali ne. Glede na zastopanost občin posameznega demografsko-naselbinskega tipa v statisti- čnih regijah ima vsaka statistična regija do štiri demografsko homogena območja, v kolikor posamezen tip občin ni zastopan, pa ustrezno manj. V primerih, ko je bila v posameznem tipu znotraj statistične regije le ena, praviloma manjša občina, in ko je po svojih značilnostih le malo odstopala od drugih tipov (le majhen upad/rast števila prebivalcev), smo le to smiselno priključili drugemu/sorodnemu demografsko homogenemu območju. Tovrstne izjeme vsebuje preglednica 2. Preglednica 2: Občine, priključene drugemu demografsko homogenemu območju v regiji. Občina Opomba Mirna Občina ima rahlo upadanje števila prebivalcev, starostna sestava prebivalstva pa je ugodna. S spremembo demografsko-naselbinskega tipa dosežemo prostorsko sklenjen obseg podeželskih občin z ugodno demografsko rastjo v regiji. Prevalje Občina ima rahlo naraščanje števila prebivalcev, starostna sestava prebivalstva pa je zelo neugodna. S spremembo demografsko-naselbinskega tipa dosežemo prostorsko sklenjen obseg urbanih občin z neugodno demografsko rastjo v koroški statistični regiji. Križevci Občina sodi med demografsko ogrožene podeželske občine, skokovito rast števila prebivalcev je povzročila lokacija novega doma za starejše občane. Zato smo občino prišteli k ruralnim občinam s padajočim številom prebivalcev. Hodoš Občina sodi med demografsko ogrožene podeželske občine, rast števila prebivalcev je povzročila lokacija novega doma za starejše občane. Zato smo občino prišteli k ruralnim občinam s padajočim številom prebivalcev. Rečica ob Savinji Občina ima rahlo naraščanje števila prebivalcev, starostna sestava prebivalstva pa je neugodna. S spremembo demografsko-naselbinskega tipa dosežemo prostorsko sklenjen obseg ruralnih občin z neugodno demografsko rastjo v regiji. 18 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 19 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 2.3 MEtODOLOGIJA IZDELAVE PROJEKCIJ Za Slovenijo je bilo v preteklih petnajstih letih izdelanih več demografskih projekcij po različnih meto-dah in za različne namene. Namen vseh projekcij je bil oceniti demografsko sliko Slovenije v prihajajočih desetletjih. Dramatično padanje rodnosti po letu 1990 je posledično vodilo v staranje prebivalstva in rastočo starostno odvisnost v razmerju do kontingentov delovno aktivnega prebivalstva. Ker rodnost ostaja na samo približno 75 % vrednosti obnove generacije, problem demografskega staranja ostaja eden poglavitnih izzivov bodočega gospodarskega in družbenega razvoja Slovenije ter ohranjanja poselitve in kulturne pokrajine. Demografske projekcije so deloma nastale v domačih raziskovalnih in strokovnih krogih, deloma pa jih je izdelal Eurostat v okviru celostne analize bodočega demografskega razvoja evropske celine. Projekcije so ocenjevale bodisi bodoči razvoj slovenskega prebivalstva kot celote (Vertot 2009; Sambt 2017; EUROSTAT … 2019) bodisi demografske spremembe z vidika obnove delovne sile ali potrebnih sprememb v zdravstveni in socialni politiki (Sambt 2005; Poročilo o staranju 2015; UMAR 2016). Metoda projekcije, uporabljena pri projektu, se je od prej navedenih razlikovala v tem, da ni obrav-navala slovenskega prebivalstva samo kot celoto, pač pa so bile projekcije izračunane za več prostorskih ravni: • demografsko homogena območja (DHO) – združujejo občine podobnega demografskega razvoja in stopnje urbanosti znotraj statistične regije; • statistične regije; • demografsko-naselbinske tipe – združujejo občine podobnega demografskega razvoja in stopnje urbaniziranosti na ravni cele Slovenije; • obmejna problemska območja, kot jih opredeljuje Uredba o določitvi obmejnih problemskih območij (2011; 2012; 2015; 2017); • Slovenija. Zgoraj opredeljena območja temeljijo na administrativnih in statističnih območjih, na demografskih podatkih ter stopnji urbaniziranosti in družbeno-gospodarskih razlik. Vsi podatki so povzeti iz poda-tkovnega portala Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) (SiStat 2019). Metodološko izhodišče demografske projekcije je ocena demografskega potenciala območij ob nadaljevanju demografskih trendov iz desetletja 2008–2017 in njihovemu učinku na začetno demografsko sestavo prebivalstva na dan 1. januar 2018. Metoda predpostavlja uporabo srednjih letnih statističnih vrednosti za naravno in selitveno rast iz preteklega desetletja. Kot metoda izračuna je bila uporabljena analitična projekcija z upoštevanjem migracij z uporabo Lexisove mreže (Malačič 2006). Projekcija je bila opravljena za petletne starostne skupine prebivalstva, ločeno po spolu in za petletna obdobja 2018/2023, 2023/2028, 2028/2033 in 2033/2038. Izdelanih je bilo šest projekcijskih različic: 1. Osnovna projekcija za vse prostorske ravni – upoštevanje razlik v naravni in selitveni rasti. 2. Projekcija brez upoštevanja selitev za ločeno oceno vloge naravne rasti in selitev. 3. Projekcija s predpostavko ohranjanja letnega števila rojstev iz obdobja 2013/2017 in ničtega neta notranjih selitev (kot potencialne posledice zmanjševanja regionalno razvojnih razlik) – za prostorsko raven statističnih regij. 4. Ocena števila in sestave družin in gospodinjstev za leti 2028 in 2038. 5. Projekcija potrebnega priseljevanja iz tujine za ohranjanje delovnega kontingenta prebivalstva – za prostorsko raven statističnih regij. 6. Projekcija za obmejna problemska območja kot celoto. Osnovna projekcija je temeljila na štirih hipotezah: • hipoteza o rodnosti: rodnostni koeficienti so bili izračunani iz starostno-specifičnih koeficientov splo- šne rodnosti v obdobju 2008/2017, ločeno za starostne skupine žensk: 15–19, 20–24, 25–29, 30–34, 35–39 in 40–44 let. Ker vsaka petletna starostna skupina znotraj petletnega projekcijskega obdobja 19 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 20 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 40-odstotno preide v naslednjo starostno skupino, je bil koeficient izračunan po formuli: koeficient starostne skupine x 0,6 + koeficient naslednje starostne skupine x 0,4. Zato je bil koeficient določen tudi za starostno skupino 10 do 14 let, ker znotraj projekcijskega obdobja 40-odstotno preide v starostno skupino 15 do 19 let. Koeficient je bil izražen na osebo ( per capita). • hipoteza o umrljivosti: koeficienti doživetja so bili povzeti iz skrajšanih tablic umrljivosti, ki jih SURS letno obnavlja na svojem podatkovnem portalu. Ker so vrednosti standardizirane in izravnane, so za izdelavo projekcije ustreznejše kot upoštevanje regionalnih razlik v starostno specifičnih stopnjah umrljivosti med posameznimi območji. • hipoteza o notranjih selitvah med slovenskimi občinami: koeficienti so bili izračunani za petletne starostne skupine, ločeno po spolu. Vrednost koeficienta je slonela na srednji letni neto vrednosti za obdobje 2008/2017. Enako kot pri koeficientih rodnosti je bil upoštevan 40-odstotni prehod starostne skupine v naslednjo starostno skupino tekom petletnega projekcijskega obdobja. Koeficient je bil izražen na osebo ( per capita). • hipoteza o selitvah s tujino: koeficienti so bili izračunani za petletne starostne skupine, ločeno po spolu. Vrednost koeficienta je slonela na srednji letni neto vrednosti za obdobje 2008/2017. Enako kot pri koeficientih rodnosti je bil upoštevan 40-odstotni prehod starostne skupine v naslednjo starostno skupino tekom petletnega projekcijskega obdobja. Koeficient je bil izražen na osebo ( per capita). Ocena sestave in števila gospodinjstev za projekcijska rezultata 2028 in 2038 je temeljila na strukturi velikostne sestave zasebnih gospodinjstev iz popisa prebivalstva 2015 (SiStat 2019) na ravni statističnih regij. Ocena vključuje gospodinjstva z 1 do 6 člani. V gospodinjstvih te velikosti je leta 2015 živelo 95,1 % slovenskega prebivalstva. Preostanek prebivalstva v veliki meri živi v skupinskih gospodinjstvih, predvsem domovih za starejše prebivalstvo. Ocenjevanje gospodinjstev in ne družin je bilo izbrano zato, ker je pojem gospodinjstva praktično istoveten s pojmom stanovanja. V istem stanova-nju/gospodinjstvu je lahko ena ali več družin, zasebno gospodinjstvo pa je lahko tudi brez družine. Nova metodologija določitve prebivalstva, ki jo uporablja SURS od leta 2008, k prebivalstvu na vseh prostorskih ravneh prišteva tudi osebe, ki imajo tam začasno bivališče. To zajema tudi študente, ki v času študija bivajo v študijskem središču. Posledica tega je, da ob uporabi Lexisove mreže v projekciji nekda-nja študentska populacija, ki se po študiju vrne domov, ostaja manjkajoč del znotraj petletne starostne kohorte. Zato smo izvedli računsko korekcijo števila prebivalcev za 1. januar 2018, in sicer smo študentsko prebivalstvo vrednotili kot zgolj začasno odsotno in ga prišteli lokalnemu občinskemu prebivalstvu. Sprememba zajema približno 7000 oseb v starostnih skupinah 15 do 19 ter 20 do 24 let. 20 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 21 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 3 DEMOGRAFSKE SPREMEMBE – tEOREtSKI PREGLED Evropski prostor je bil v zadnjih desetletjih podvržen različnih družbenim, političnim in ekonomskim spremembam. Gospodarske krize, spremenjeni migracijski tokovi, razna krizna žarišča v neposredni ali bolj oddaljeni soseščini ter politično in globalno spreminjanje ustaljenih vzorcev prinašajo negoto-vost v življenje državljanov EU. To se odraža tudi v spreminjajočih se vzorcih življenja prebivalcev držav EU. Velike demografske spremembe so bile odraz drugačnega načina dojemanja življenja pri mlajših generacijah, ki spreminjajo ustaljene vzorce bivanja, družinskih skupnosti, (ne)lastništva premičnin ali nepremičnin … (Lesthaeghe 2010). Tako se družina, ki je v preteklosti veljala za osnovo celico sobivanja, v 21. stoletju pojavlja v različnih oblikah in kombinacijah sobivanja. Spremenjeni življenjski slogi sodobnih generacij se izkazujejo v spremembah rodnosti (padanju), organiziranju gospodinjstev (porast enostarševskih družin in enočlanskih gospodinjstev), v demografskih spremembah (staranje prebivalstva) kot tudi migracijskih vzorcih (Champion 2001). Moč in odpornost družine se odraža v zve-stobi, predanosti in avtoriteti v družini, vendar pa se trdnost in povezanost družine razlikuje – na severu Evrope s šibko povezanostjo in na jugu z zelo močno družinsko povezanostjo (Reher 1998). Industrijska revolucija 18. stoletja je bila tesno povezana z visoko stopnjo urbanizacije, ki ji je sledila, kar se odraža v družbenih, socialnih, kulturnih, gospodarskih, političnih in obrambnih spremembah družbe (Antrop 2004). Velika mesta privlačijo v svojo bližino večje število prebivalcev, kar se v Evropi dogaja že od začetka 20. stoletja. Mobilnost Evropejcev doprinaša v nekatere regije gospodarsko rast, vendar vedno na račun drugih regij, ki zato stagnirajo ali upadajo (Nimwegen 2013). Martí-Henneberg (2005) v primerjavi rasti števila prebivalcev v evropskih regijah med leti 1870 in 2000 ugotovi, da se rast skozi desetletja koncentrira na vedno manjših območjih – okoli večjih mest. Nasprotno pa so velika območja Evrope podvržena upadu prebivalstva, kar se odraža v slabših gospodarskih aktivnostih in zaposlitvenih možnostih teh, večinoma podeželskih območij. Evropski strukturni skladi igrajo pomembno vlogo pri rasti učinkovitosti evropskih regij, kar se odra- ža v enakovrednejši porazdelitvi produktivnosti in dohodkov (Cappelen s sodelavci 2003), vendar pa zgolj povečanje porabe javnih in zasebnih sredstev za izobraževanje in razvoj regijam še ne zagotavlja enakih možnosti rasti (Sterlacchini 2008). Sodobna »mega« mesta po vsem svetu kažejo visoke rasti števila prebivalcev, podeželska območja pa nasprotno upad števila prebivalcev ter s tem povezano preobrazbo (nazadovanje) pokrajine in prostora (Antrop 2004). Hasse, Seppelt in Hasse (2007) ugotavljajo gosto prepletenost spreminjanja prostorskih vzorcev s spreminjanjem strukture prebivalstva – staranjem, upadanjem prebivalstva, stopnjo rodnosti, upadanjem dvostarševskih družin, slabitvijo družine kot osnovne celice, krčenjem urbanih regij, prilagajanjem infrastrukture, ukinjanjem javnih funkcij … Razvite zahodne države so prav pri demografskih spremembah žrtve lastnega razvoja, saj se v njihovem primeru kaže negativna povezanost med rodnostjo in stopnjo razvoja (Fox, Klüsener in Myrskylä 2019). Zmanjševanje rodnosti od sredine osemdesetih let 20. stoletja pod zmožnostjo naravnega obnavljanja populacije se odraža v vse starejšem prebivalstvu večine Evrope (Kalwij 2010), kot tudi pričakovanem upadu prebivalstva v prihodnosti (Nimwegen 2013). Lesthaeghe (2010) poudarja, da je staranje prebivalstva neizbežno, saj podaljševanja življenjske dobe na eni in padanja rodnosti na drugi strani ne bo možno popraviti ali obrniti zgolj s tako imenovanimi »nadomestnimi« migranti. Glede na starajočo populacijo v Evropi (Harris 2017) so zaskrbljujoči predvsem podatki o rodnosti, ki pada že nekaj desetletij (Neyer 2003; ALLEA 2014), s povprečno 2,8 otroka na žensko v sedemdesetih letih na povprečje 1,7 leta 2016 (OECD 2019a); Slovenija je z 1,61 (SURS 2018a) krepko pod mejo za ohranjanje populacije na sedanji ravni. Politika se tovrstnih trendov zaveda že več desetletij in vedno znova išče primerna orodja in ukrepe, da zaustavi tak trend razvoja in izboljša demografsko sliko. Kalwij (2010) ugotavlja, da so eno učinkovitejših orodij držav prav programi socialnih pomoči bodočim materam (družinam), ki omogočajo večjo prožnost pri organiziranju družine in zaposlitve – na primer podaljševanje porodniške, urejanje bolniške odsotnosti za skrb otroka – kar se odraža v zgodnejši odločitvi o zanositvi in odločitvi za več otrok. 21 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 22 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Analize rodnosti čedalje pogosteje upoštevajo tudi prostorski vidik, vključno z mestnimi in pode- želskimi območij (ZDA – Heaton, Lichter in Amoteng (1989), Glusker s sodelavci (2000); Anglija and Wales – Tromans, Natamba in Jefferies (2009); Francija – Fagnani (1991); Nizozemska – Mulder in Wagner (2001), De Beer in Deerenberg (2007); Italija – Brunetta in Rotondi (1991), Michielin (2004); Nemčija in Avstrija – Hank (2001), Kulu (2006); nordijske države – Thygesen, Knudsen in Keiding (2005),; Kulu, Vikat in Andersson (2007); Češka republika – Burcin in Kučera (2000); Poljska in Estonija – Vojtečhovská (2000), Kulu (2005), (2006) in Rusija – Zakharov in Ivanova (1996) – povzeto po Kulu (2013)). V tej literaturi je precejšnja pozornost namenjena različnim prostorskim kompozicijskim in kon-tekstualnim dejavnikom: izobrazba, zakonski stan, dohodek, ekonomski in oportunitetni stroški ter poraba časa, potrebni za vzgojo in izobraževanje otrok (prostočasne dejavnosti), stanovanjske razmere, mož- nosti usklajevanja družinskega in poklicnega življenja (dostopnost in razpoložljivost otroškega varstva), pa tudi vrednote in kulturno normativni dejavniki (družinska napram individualistična orientacija (na primer odsotnost odločitve imeti otroka)), ki se odražajo v želenem in dejanskem številu otrok. Upoštevanje tovrstnih kontekstualnih dejavnikov v različnih prostorskih območjih (regijah) dodatno prispeva k pojas-njevanju vzrokov nizkih stopenj rodnosti (Nared s sodelavci 2019b). Preučevanje rodnosti v Sloveniji (Černič Istenič in Kveder 2008), ki je vključevalo anketne retro-spektivne podatke raziskave Rodnostno vedenje Slovencev (Kožuh Novak s sodelavci 1998) s podatki Popisa prebivalstva (1991), urejenimi v tipologiji podeželskih območij – obmestja, tipično podeželska območja, območja prebivalstvenega praznjenja in mestna območja (Kovačič s sodelavci 2000; Kovačič, Perpar in Gosar 2002), je pokazalo, da značilnosti posameznih podeželskih območij pomembno pojas-njujejo razlike v rodnostnem vedenju. Na število in čas rojstva otrok vplivajo zlasti izobrazba in tip gospodinjstva (nuklerana vis a vis večgeneracijska gospodinjstva) ter stališča, ki se nanašajo na post-moderne življenjske vzorce (stališča do splava, (zunaj)zakonske zveze in odnosov med spoloma). Preučevanje razlik med urbanim, ruralnim in kmečkim prebivalstvom (Černič Istenič 2010) je na podlagi podatkov raziskave Odnosi med generacijami in spoloma na kmetijah v Sloveniji (2008) pojasnilo prisotnost višje rodnosti (na ravni enostavnega obnavljanja prebivalstva) med kmečkim prebivalstvom v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami na podeželju in v mestnih območjih skozi upoštevanje specifičnih življenjskih vzorcev te poklicne skupine – zaprta reprodukcija v okviru lastne socialne skupine – ter vrednot in kulture, usmerjene k družini. Omenjeni rezultati za Slovenijo in rezultati raziskav v drugih zgoraj navedenih državah kažejo, da je dihotomija urbano-ruralno pomemben dejavnik pojasnjevanja vzorcev rodnostnega vedenja in da lahko raziskave ob upoštevanju prostorske dimenzije izboljšajo razu-mevanje vzrokov različnih vzorcev in dinamike rodnosti (Nared s sodelavci 2019b). Lojze Gosar (1980a) pravi, da so demografski trendi zelo trdovratni in se pogosto spreminjajo celo brez načrtovanih ukrepov ter kažejo, kakšno bo bodoče stanje, če se ne bo usmerjalo samega razvoja. Demografske projekcije so tudi ključen element nadaljnjega razvoja in dolgoročne javnofinančne vzdržnosti (POS 2018). Kukovičeva (2018) v primerjavi prebivalstva med letom 2010 in 2018 ugotavlja, da se je v več kot polovici slovenskih občin prebivalstvo skrčilo (115 od 210), v 95 pa prebivalstvo narašča. Čeprav bo število prebivalcev po projekcijah počasi naraščalo do leta 2024 zaradi pozitivnih delovnih imigracij in podaljševanja življenjske dobe (RS MF 2017), pa nas v prihodnosti čaka neugodna sestava prebivalstva. Pričakovanja sicer so, da se bo do leta 2060 demografski pritisk zmanjšal, saj se v Sloveniji pričakuje upad števila prebivalcev (POS 2018), bodo pa do takrat stalno rasli izdatki za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, izobraževanje in nadomestila za brezposelne, kar bo pred-stavljalo velik izziv za stabilnost državnega proračuna naslednjih 40 let. Delež starejših (65 in več) se bo namreč skoraj podvojil – iz 18,6 % na 28,3 % (POS 2018), po drugi strani pa se bo delež delovno sposobnega prebivalstva (20–64 let) znižal za okrog 15 odstotnih točk (s 66,4 % na 51,2 % vseh prebivalcev Slovenije) (POS 2018). Značilnost Slovenije je tudi zelo nizka aktivnost starejših, ki je v primerjavi z drugimi državami celo najnižja v Evropi (POS 2018). Slovenija ima podobno kot ves zahodni svet težave s staranjem prebivalstva (ALLEA 2014; UMAR 2016). Ker bo leta 2030 na trgu dela postalo problematično zmanjševanje števila delovno sposobnih 22 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 23 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 ljudi (UMAR 2016; POS 2018), bo skladno s tem v državah EU problematično zlasti zmanjšanje finan- čnih prilivov v pokojninsko blagajno ter po drugi strani večanje izdatkov za socialno zaščito (Nimwegen 2013), povečavanje deleža izdatkov za pokojnine v državnem proračunu in sorazmerno večanje izdatkov za zdravstvene storitve ter storitve dolgotrajne oskrbe starejših (UMAR 2016). Wolf in Amirkhanyan (2010) izpostavljata, da bo na primer staranje prebivalstva v ZDA imelo direkten vpliv tudi na delovanje in učinkovitost državnih ter lokalnih institucij. Tudi politika se teh sprememb že zaveda in je kot odgovor nanje pripravila Strategijo dolgožive družbe (UMAR 2017), kjer so zbrani izhodišča, ukrepi, usmeritve in priporočila, ki se spoprijemajo in odgovarjajo na vprašanja in izzive bližnje prihodnosti. V zadnjih treh desetletjih se je sicer pričakovana življenjska doba za moške zvišala za 9,5 let, za ženske pa za 7,3 leta (SURS 2018b). Statistični podatki kažejo, da se je delež starejših od 64 let pove- čal iz 10 % leta 1990 (OECD 2015) na skoraj 20 % leta 2019 (SURS 2019), medtem ko je delež mladih, starih do 15 let, v istem časovnem obdobju padel za 5 % (SURS 2019). Predvidevanja so, da bo delež starejših še naraščal, po drugi strani pa je zmanjševanje deleža mladih ena od perečih težav, s kate-ro se sooča večina evropskih držav (Champion 2001). Tak trend se pričakuje tudi v prihodnje, saj se bo zviševal delež starejših in zmanjševal delež delovno sposobnega prebivalstva (POS 2018). Potrebe po dolgotrajni oskrbi se bodo izraziteje pričele povečevati po letu 2025 (UMAR 2016). Pomembni bodo razporeditev stanovanj za starejše, dostopna in učinkovita raba javnih storitev in izboljšanje mobilnosti starejših z uporabo prožnejših oblik javnega prometa ter ključno, zagotoviti starejši generaciji samostojnejše življenje tudi v visoki starosti (UMAR 2016). Za dostojnejše življenje starejših bo do takrat treba zasnovati in prilagoditi večsektorski pristop pri upravljanju in prilagajanju tako prostorskega načrtovanja objektov kot tudi infrastrukture za potrebe ali zmožnosti starejše populacije (UMAR 2016). Projekcije prebivalstva po regijah kažejo na povečevanje medregionalnih razlik v staranju prebivalstva – povečanje prebivalstva se pričakuje zgolj v urbaniziranem osrednjem delu države in konstanten upad na obrobju, kar se sklada z ugotovitvami Kukovičeve (2018) po občinah. Slovenski demografi so strokovno obravnavali negativne razvojne trende slovenskega prebivalstva že od sedemdesetih let 20. stoletja naprej. Demografska problematika nekaterih podeželskih in obmejnih območij Slovenije je bila predstavljena v študijah Klemenčiča (1971; 1972). Vplive suburbanizacije na spremenjen prostorski vzorec poselitve in s tem povezane rastoče razlike v stopnji družbeno-gospodarskega razvoja na prelomu tisočletja obravnava Ravbar (1997; 2002). Teoretske vidike obnavljanja prebivalstva z mednarodnega in domačega zornega kota v svoji knjigi predstavlja Malačič (1985). Problem padajoče rodnosti po letu 1985 in še posebej po letu 1990 je postal osrednji demografski problem slovenske družbe, vključno s svojimi posledicami – staranjem prebivalstva in upadanjem števila in deleža ekonomsko aktivnega prebivalstva (Šircelj M. 1998; Šircelj V. 2006; Josipovič 2004; Vertot 2010; Slovenija pred … 2008). Jakoš (2009) poudarja vlogo demografskih trendov pri načrtovanju razvoja in slabosti pomanjkanja jasnejših izhodišč demografske politike v Sloveniji. Slovenija je že vrsto let država s pozi-tivnim selitvenim saldom, kjer med priseljenci izrazito prevladujejo osebe iz držav nekdanje Jugoslavije. Odseljevanje iz Slovenije pa ima negativne značilnosti, povezane s pojavom bega možganov – odse-ljuje se mlajše nadpovprečno izobraženo prebivalstvo (Bevc, Zupančič in Lukšič-Hacin 2004; Bevc in Uršič 2013). Čeprav se v razpravah pogosto omenjajo samo mednarodne migracije, pa v publikaciji Human Development Report 2009 (Klugman 2009) izpostavljajo, da je število 214 milijonov – ali 3 % svetovnega prebivalstva – mednarodnih migrantov zanemarljivo v primerjavi s skupnim številom notranjih migracij znotraj posameznih držav, kjer se število migrantov vrti okrog 740 milijonov ali 10,3 % svetovnega prebivalstva. Skupaj je torej 13 % svetovnega prebivalstva udeleženo v eni od oblik migracijskih tokov. Tudi v Evropi je večina migrantov delovnih migrantov, ki prihajajo iz držav EU (OECD 2019b), vendar pa je v zadnjih letih hkrati zaznati očiten porast migrantov iz nemirnih območij Bližnjega vzho-da. Za te sicer Slovenija ni zanimiva kot njihov končni cilj, saj delež ekonomskih migrantov predstavlja manj kot 1 % populacije Slovenije (OECD 2019b). Kljub temu Slovenija še vedno beleži pozitiven 23 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 24 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. imigracijski tok tujih državljanov (prevladujejo večinoma državljani iz nekdanjih jugoslovanskih republik z več kot 60 % deležem). Delež tujcev, ki bivajo v Sloveniji, je bil leta 2017 5,6 % celotnega prebivalstva oziroma 116.000 oseb (OECD 2018; SURS 2019), kar pa je tudi pod povprečjem držav OECD, kjer je povprečni delež 10 %. Študije o migracijskih tokovih v preteklosti nakazujejo jasne povezave s podnebnimi sprememba-mi (McLeman in Smit 2006). Podnebne spremembe bodo po projekcijah do leta 2080 prizadele prav vse države v EU. Navkljub analizi z zgolj izbranimi kazalniki (Ciscar s sodelavci 2011) bodo vidne tako fizično – v višanju temperature, nižji kmetijski proizvodnji, povečani ogroženosti zaradi poplav … – kot tudi vplivih na družbo z večjo umrljivostjo in slabšanjem socialnega in ekonomskega stanja gospodinjstev. Obstoječi izpusti toplogrednih plinov se že odražajo v spremembah okolja in narave ter bodo v prihodnje verjetno povzročili tudi večje migracijske tokove (Black s sodelavci 2011). McLeman in Smit (2006) pri-kazujeta migracije po svetu kot model prilagajanja prebivalcev na podnebne spremembe, ki se izražajo večinoma kot odziv revnejšega sloja, to je »ujetega prebivalstva« (Black s sodelavci 2011). Ti prebivalci nimajo zadostnih finančnih virov za prilagoditev na spremembe in kot edino možnost izbe-rejo selitev na območja z boljšo družbeno-gospodarsko prožnostjo ali tista, ki (še) niso bila podvržena skrajnostim zaradi podnebnih sprememb. Vprašanje migracijskih tokov v prihodnosti je kompleksno. S pomočjo različnih scenarijev želijo raziskovalci prikazati, kam in kako bodo potekale te poti v prihodnosti in kot izpostavlja Brown (2008, 12), je edini dosedanji uspešen rezultat vsesplošno zanikanje spoznanja nad obsegom tega problema v prihodnosti oziroma »… dejstvo je, da nihče točno ne ve, kako se bodo podnebne spremembe odražale na razporeditvi svetovnega prebivalstva«. Čeprav je odločitev o policentričnem razvoju zaslediti že v zgodnjih sedemdesetih, točneje leta 1974 s predlogom prvega regionalnega plana Slovenije (Vrišer 1978; Ravbar s sodelavci 2000; Drozg 2005), pa se Šarec (2004) sprašuje, če ni bil ta koncept bolj rezultat pritiskov, lobiranj in izsiljevanj lokalnih skupnosti, ki je povzročil, da sedanja regionalna središča nimajo zadostne kritične mase prebivalcev, ki bi upravičevala tako podvajanje storitev, upravnih in drugih funkcij, oskrbe … na razmeroma majhnem prostoru Slovenije. Želja prostorskih planerjev in predvsem »lokalne« politike je bila » dekoncentracija v smislu preprečevanja koncentracije v enem (Ljubljani), … državnem središču in koncentracijo, v smislu preprečevanja podvajanja dejavnosti v številnih majhnih središčih« (Drozg 2005, 148). Tako v študiji o policentričnem omrežju središč Nared s sodelavci (2016) ugotavlja v primerjavi rezultatov raziskave o centralnih naseljih z izhodišči o policentričnem razvoju v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (2004), da se naselja večinoma uvrščajo v nižje stopnje opremljenosti (na primer Murska Sobota in Postojna) in da so na manj urbaniziranih predelih države nadpovprečno opremljena s funkcijami glede na njihovo velikost oziroma število prebivalcev. Hkrati so središča v bližini večjih urbanih središč podopremljena, kar je posledica suburbanizacije v teh območjih, kjer se je število prebivalcev v zadnjih 40 letih močno povečevalo, opremljenost s funkcijami pa ni sorazmerno sledila tej rasti. Hitra rast prebivalstva je sorazmerno povezana z naraščanjem cen nepremičnin, izgubljanjem kmetijskih površin, zagotavljanjem družbenih funkcij in cenovno ugodnih in dostopnih bivališč rastoči populaciji (Leo in Anderson 2006). V primerjavi, ki se nanaša na selitveno dinamiko slovenskih občin, je razvidno, da so največ prebivalstva pridobile občine v bližini slovenskega avtocestnega križa in največji odliv prebivalstva tiste, ki nimajo avtocestne povezave – izpostaviti je treba Pomurje, ki navkljub zgrajeni avtocestni infra-strukturi trenda odseljevanja še ni zaustavila (Kukovič 2018). Prav izseljevanje mladih iz določenih (obrobnih) občin v osrednje (bolj urbanizirane) tako doprinese dvojni negativni učinek: upad mlade populacije na račun večanja starejše in hkratno padanje rodnosti (Kukovič 2018). Kot je predvideval Klemenčič leta 1978, bo » odprti prostor med obmejnimi državami pridobil na funk-ciji mednarodnega povezovanja« (Klemenčič 1978, 17), kar se je zgodilo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 in tudi kasnejšim vstopom v Schengensko območje leta 2007 ter posledičnim ukinjanjem nadzora nad državnimi mejami v njem. Že prej, v času približevanja EU v letih od 1991 do 2004, pa so bila prav obmejna območja deležna finančnih razvojnih spodbud v okviru programov EU Phare CBC, predvsem na obmejnih območjih z Avstrijo, Madžarsko in Italijo (Piry 2006), ki so kazale pozitivne učin-24 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 25 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 ke tako na povečani gospodarski rasti teh območij, večanju konkurenčnosti v turizmu, kot na povečanju vitalnosti ruralnih območij ter v povečanju čezmejnega sodelovanja prebivalcev na področjih kulture, športa, glasbe, umetnosti … Po drugi strani lahko v obmejnih območjih z Avstrijo, Italijo in Madžarsko govorimo o pozitivnih učinkih skupnega regionalnega razvoja, v obmejnih območjih s Hrvaško pa ta ni (raz)viden (Ravbar 1999) oziroma se ne odraža v prostoru. Kukovičeva (2018) ugotavlja, da so prav obmejne občine najbolj podvržene izseljevanju prebivalstva v druge države. Geografi (Klemenčič 1976; Jakoš 1996; Ravbar 1995; 2000; Plut 1998; Černe 1999), ki so v preteklosti pogosto segmentirali slovensko ozemlje glede na bistvene poselitvene značilnosti, opozarjajo na močno zgoščevanje prebivalcev in dejavnosti na omejenem območju Slovenije, medtem ko je za velik del slovenskega ozemlja značilno praznjenje. Razlike med območji naj bi bile odraz različnih življenjskih razmer (razporeditev delovnih mest, stopnja brezposelnosti, izobrazbena sestava prebivalstva, prevladujoča gospodarska dejavnost), neustrezne prometne povezanosti in neenakomerne dostopnosti do družbene infrastrukture (Černe in Gulič 1999; Nared s sodelavci 2019c). Oba procesa, zgoščanje in praznjenje, pogosto spremlja več negativnih posledic. V območjih praznjenja so to opuščanje in zaraščanje kmetijskih površin, razkrajanje infrastrukture in kulturne pokrajine, v območjih zgoščanja pa velika poraba najkakovostnejših zemljišč, zgoščanje gospodarskih dejavnosti in krepitev okoljskih pritiskov v ekološko občutljivih območjih, poenostavitev in osiromašenje krajinske slike nekoč pestrega dolinskega sveta, razpršena urbanizacija … (Gulič 1991; Plut 2004; Nared s sodelavci 2019c). Jakoš (1996) opozarja, da so razlike v demografskem razvoju območij večinoma gospodarske narave, saj je koncentracija delovnih mest bistveno večja kot koncentracija prebivalstva, bo pa ravno demografski vidik postal pomemben tudi za gospodarstvo, saj bo zmanjševanje števila delovno sposobnih na trgu dela v naslednjih letih postalo pomemben omejitveni dejavnik za gospodarsko rast (UMAR 2016). Tako je pričakovati, da bo demografski razvoj vse bolj stopal v ospredje razprav o gospodarskem razvoju in razvoju posameznih območij, saj se bodo demografski kazalniki po regijah različno spreminjali (UMAR 2016; Nared s sodelavci 2019c). Ob tem slovenske razmere niso izjema, saj se podobna dvopolnost med območji zgoščanja in območji praznjenja pojavlja tudi drugod po Evropi (Koščak 1992). Bökemann (1982) in Maier (1987) pri tem opozarjata, da mora vsako razglabljanje o razvoju in rasti prebivalstva upoštevati tudi izvorna območja prebivalstvenega toka, to je območja praznjenja. Dolgoročnost perspektive pa ni pomembna zgolj zaradi možnih posledic v območjih zgoščanja in območjih praznjenja, temveč tudi zaradi dolgotraj-nosti in trdoživosti demografskih pojavov. Kot opozarja Jakoš (2009), sta sedanje število in razporeditev prebivalstva v Sloveniji posledica preteklega demografskega razvoja in hkrati temelj prihodnjega (Nared s sodelavci 2019c). 25 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 26 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 4 OPIS DEMOGRAFSKO-NASELBINSKIh tIPOV Glede na število prebivalcev in opremljenost občinskih središč s centralnimi funkcijami (Nared s sodelavci 2016) smo slovenske občine razdelili na 69 urbanih in 143 ruralnih občin. V polovici urbanih občin (34) je število prebivalcev v zadnjih desetih letih naraščalo. Zavzemale so nekaj manj od četrtine slovenskega ozemlja, v njih pa je živelo kar 43,07 % prebivalcev Slovenije. Urbane občine s padajočim številom prebivalcev so zavzemale nekaj manj kot 28 % ozemlja, v njih pa je živelo 30,36 % prebivalcev. Med podeželskimi občinami je število prebivalcev v zadnjih desetih letih naraslo v 61., v 82. pa upadlo. Prve zavzemajo slabo petino ozemlja in 14,02 % prebivalcev, druge pa 29,18 % ozemlja in 12,56 % prebivalcev (slika 3, preglednica 3; Nared s sodelavci 2019c). Edina regija, kjer število prebivalcev raste v vseh občinah, je osrednjeslovenska statistična regija (slika 3). Sicer se demografsko krepijo zlasti območja zaposlitvenih središč in njihovih zaledij, ki se raz-tezajo zlasti vzdolž avtocestnega križa. Število prebivalcev upada v koroški, pomurski in posavski statistični regiji. 4.1 URBANE OBČINE Z RAStOČIM štEVILOM PREBIVALCEV Urbane občine z rastočim številom prebivalcev so občine z visoko nadpovprečno gostoto poselitve (187,9 prebivalca/km2), visokim deležem hišnih številk (37,2 %) ter dobro prometno povezanostjo, saj je tu cestno omrežje z 1,7 km/km2 najgostejše v državi. V njih sta pozitivna tako naravni kot selitveni prirast, slednji zlasti na račun meddržavnih selitev, selitveni prirast med občinami pa je negativen. Prebivalstvo teh občin je nadpovprečno izobraženo, prav tako so to gospodarsko močne občine z nadpovprečno visokimi neto plačami in visoko bruto osnovo za dohodnino. V njih je 50,7 % vseh podjetij v državi, 62,4 % vseh naložb v osnovna sredstva, najvišja dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega, so pa tudi pomembna zaposlitvena središča (indeks delovne migracije je 116,7), kamor se vozijo na delo prebivalci okoliških občin. Kljub dobri gospodarski razvitosti stopnja brezposelnosti ni najnižja v državi (Nared s sodelavci 2019c). 4.2 URBANE OBČINE S PADAJOČIM štEVILOM PREBIVALCEV Urbane občine s padajočim številom prebivalcev obsegajo petintrideset občin, med njimi tudi nekatere večje ter gospodarsko pomembnejše mestne občine, kot so Maribor, Celje, Ptuj, Velenje in Nova Gorica. Te občine imajo negativen naravni in selitveni prirast, število tam živečega prebivalstva pa se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo za slabe 3 %. V teh občinah je najvišji indeks starosti, in sicer 146,3, s čimer močno presega državno povprečje (126,5). Podpovprečna sta tudi izobrazbena struktura in viši-na neto plač. Kljub vsemu so to pomembna zaposlitvena središča, saj število delovnih mest za 5,6 % presega tamkajšnje aktivno prebivalstvo, v njih pa je bilo leta 2016 prijavljenih tudi nekaj več kot 54.500 podjetij oziroma slabih 28 % vseh podjetij v državi. Registrirana stopnja brezposelnosti je kljub temu nadpovprečno visoka oziroma najvišja v primerjavi z ostalimi tipi občin. Med negativnimi kazalniki izstopa še število obsojenih oseb, saj število obsojenih oseb na 1000 prebivalcev s 3,6 osebe močno presega državno povprečje in vrednosti v ostalih tipih občin (Nared s sodelavci 2019c). Slika 3: Uvrstitev slovenskih občin v demografsko-naselbinske tipe. Na zemljevidu so že prikazane spremembe petih občin, ki so bile pri demografsko homogenih območjih uvrščene v soroden tip. Izračuni po tipih (razen projekcij) so narejeni brez omenjenih petih izjem (Nared s sodelavci 2019c, 51). P str. 27 26 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 27 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 elika 50 km epolusk ntona M 40 eter R 30 ared, P prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev 20 nja Trobec eografski inštitut A 2019 , G SR eje statističnih regij ZU U ruralne občine s padajočim številom ruralne občine z rastočim številom urbane občine s padajočim številom urbane občine z rastočim številom m A 10 SC Legenda 0 artografinja: A ZR odlaga: S Avtorja vsebine: Janez N K © P 27 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 28 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Preglednica 3: Izbrani socioekonomski kazalniki po demografsko-naselbinskih tipih. številom številom IJA številom številom VEN SLO urbane občine z rastočim prebivalcev urbane občine s padajočim prebivalcev ruralne občine z rastočim prebivalcev ruralne občine s padajočim prebivalcev število občin 212 34 35 61 82 delež občin (%) 100,00 16,04 16,51 28,77 38,68 površina (km2) 20.273,90 4734,48 5663,26 3959,93 5916,23 delež površine (%) 100,00 23,35 27,97 19,53 29,18 število prebivalcev 2.065.895 889.691 627.115 289.677 259.412 delež prebivalcev (%) 100,00 43,07 30,36 14,02 12,56 gostota prebivalstva (št. ljudi na km2) 101,90 187,92 110,73 73,15 43,85 koeficient starostne odvisnosti 51,14 51,34 51,84 51,23 50,17 naravni prirast –268 1153 –1254 190 –357 naravni prirast na 1000 prebivalcev –0,10 1,30 –8,37 0,65 –1,38 selitveni prirast –268 945 –1156 1650 –388 selitveni prirast na 1000 prebivalcev –0,13 1,06 –1,84 5,70 –1,50 indeks starosti 126,50 117,96 146,25 105,62 139,23 indeks rasti (2008–2017) 101,98 105,85 97,13 107,91 95,55 število aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 856.201 381.490 249.040 124.365 101.306 delež delovno aktivnega prebivalstva (%) 41,44 42,88 39,71 42,93 39,05 delež ljudi z višješolsko in visokošolsko izobrazbo (%) 19,70 22,94 18,37 17,68 14,07 delež ljudi z dokončano osnovno šolo ali manj (%) 20,87 18,60 21,45 21,55 26,49 povprečna mesečna neto plača 1062,00 1113,30 1012,30 985,40 931,90 indeks povprečne mesečne plače 100,00 104,80 95,30 92,80 87,70 medobčinske selitve na 1000 prebivalcev 0,00 –0,20 –1,90 5,40 –2,90 število družin s 4 ali več otroki 6494 2772 1614 1428 780 delež družin s 4 ali več otroki 1,54 1,52 1,25 2,34 1,39 število obsojenih oseb 4935 1238 2276 718 702 število obsojenih oseb na 1000 prebivalcev 2,39 1,40 3,62 2,50 2,70 dodana vrednost gospodarskih družb 40.276,00 43.620,00 37.026,00 37.641,00 32.680,00 na zaposlenega (v EUR) delež dodane vrednosti na zaposlenega % 100,00 57,70 29,70 6,90 5,70 povprečna osnova za dohodnino 8499,70 9269,70 8018,20 8281,30 7185,00 udeležba na volitvah (prvi krog) 2014 45,10 41,57 43,57 50,23 55,12 število podjetij 196.072 99.429 54.574 23.697 18.372 število podjetij na 1000 prebivalcev 95,00 112,10 102,70 82,40 70,60 delež samozaposlenih oseb – kmetje, med vsemi 2,06 1,10 1,78 2,99 5,16 aktivnimi po občini prebivališča (%) število izdanih gradbenih dovoljenj na 1000 prebivalcev 3,25 2,29 2,90 4,70 5,73 bruto investicije v osnovna sredstva (v 1000 EUR) 4.970.859 3.099.613 1.182.793 350.692 332.954 število registriranih brezposelnih oseb 102.621 41.459 36.825 11.362 12.975 registrirana stopnja brezposelnosti 12,60 11,40 15,40 9,60 13,20 delež delovnih migrantov (%) 54,82 44,00 52,98 77,08 71,73 indeks delovne migracije 100,00 116,66 105,63 54,83 58,63 število hišnih številk 553.430 200.545 159.232 97.051 96.602 povprečno število prebivalcev na hišno številko 3,70 4,40 3,90 3,00 2,70 delež nenaseljenih stanovanj (%) 20,22 18,94 18,45 22,71 26,06 delež Nature 2000 (%) 37,74 30,59 35,60 31,58 49,61 gostota cestnega omrežja 1,59 1,73 1,56 1,61 1,54 28 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 29 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 4.3 RURALNE OBČINE Z RAStOČIM štEVILOM PREBIVALCEV Najmanjši del države z 19,4 % površine pokrivajo ruralne občine z rastočim številom prebivalcev. V njih je zlasti na račun priselitev število prebivalcev v zadnjih desetih letih naraslo za malo manj kot 8 % in trenutno predstavlja 14,0 % celotnega prebivalstva Slovenije. Ker gre za podeželska območja, imajo še vedno podpovprečno gostoto poselitve (73,2 prebivalcev na km2), zaradi pozitivnih demografskih procesov pa tudi močno podpovprečen indeks starosti. Glede na slovensko povprečje v teh občinah živi manj ljudi z visokošolsko ali višješolsko izobrazbo, medtem ko je takih, ki imajo dokonča-no le osnovno šolo ali manj, več kot 21 %. Prav tako imajo glede na državno povprečje manjše število podjetij in večji delež kmečkega prebivalstva. Medtem ko na državni ravni beležimo dobrih 50 % delovnih migrantov, jih je v tipu 2 več kot 77 %, saj gre pretežno za občine spalnega tipa. Registrirana stopnja brezposelnosti je z 9,6 najnižja med vsemi tipi občin in tako tudi občutno bolj spodbudna od slovenskega povprečja 12,6 (Nared s sodelavci 2019c). 4.4 RURALNE OBČINE S PADAJOČIM štEVILOM PREBIVALCEV Ruralne občine s padajočim številom prebivalcev izstopajo po številu občin in po največjem dele- žu ozemlja, ki ga zavzemajo. Obenem je to zaradi številnih negativnih kazalnikov najbolj zaskrbljujoč tip, saj so te občine najredkeje poseljene, gostota poselitve pa se je zaradi zmanjševanja števila prebivalcev (za slabih 5 % v zadnjih desetih letih) na račun negativnega naravnega prirastka in odseljevanja še zmanjšala. Indeks starosti je visok, z vidika razvoja pa je neobetavna tudi izobrazbena sestava, saj število ljudi z osnovnošolsko izobrazbo ali manj skoraj za dvakrat presega tiste z višje in visokošolsko izobrazbo. Občine so gospodarsko šibke, imajo najnižjo dodano vrednost ter šibko naložbeno dinamiko. Več kot četrtina stanovanj v tem tipu občin je praznih, slaba je tudi dostopnost teh občin(Nared s sodelavci 2019c). 29 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 30 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 5 DEMOGRAFSKE PROJEKCIJE ZA SLOVENIJO 2018/2038 Kot je povedano že v metodološkem uvodu k projekcijam, je bila osnovna projekcija izračunana s selitvenimi, rodnostnimi in umrljivostnimi koeficienti, kakršni so bili za Slovenijo in slovenske občine značilni za obdobje od 2008 do 2017. 5.1 OSNOVNA PROJEKCIJA ZA OBDOBJE 2018/2038 Začetek projekcijskega obdobja je 1. januar 2018 in tedanja starostna in spolna sestava slovenskega prebivalstva. Tak pristop je bil izbran, ker z njim najlažje ocenimo trenutni demografski potencial Slovenije in posameznih območij. Projekcija je bila izdelana in je prikazana po petletnih starostnih skupinah za petletna obdobja. Metodološko je to analitična projekcija z upoštevanjem hipotez o rodnosti, umrljivosti, notranjih in zunanjih selitvah. V Sloveniji je bila podobna projekcija za prostorsko načrtovanje izdelana leta 1980 (Gosar 1980b). Osnoven rezultat projekcije je, da bo slovensko prebivalstvo v obdobju 2018/2038 upadlo za okrog 3 %, istočasno se bo tudi zelo postaralo – indeks starosti (številčno razmerje med starejšimi (65 let in več) in najmlajšimi (0 do 14 let)) bo narasel s 129 leta 2018 na 238 leta 2038. Intenzivnejše upadanje skupnega števila prebivalcev naj bi se začelo po letu 2028. Poglavitni vzrok obeh procesov je nizka rodnost – le-ta je v Sloveniji začela upadati po letu 1980 in še posebej po letu 1990 ter dosegla najnižje vrednosti med letoma 1999 in 2004 (Šircelj 2006; Josipovič 2004). Rodnostni koeficienti za projekcijo so bili izračunani iz vrednosti za obdobje 2008/2017. Med posameznimi leti ni pomembnejših razlik, celotna rodnost za obdobje je znašala 1,58, kar je samo 76 % vrednosti enostavne reprodukcije generacij. Osnovna prostorska enota projekcijskih izračunov so bila demografsko homogena območja (DHO). Demografsko homogeno območje sestavljajo občine istega demografsko-naselbinskega tipa znotraj iste statistične oziroma razvojne regije: • ruralno 1 – podeželsko območje z rastočim številom prebivalstva; • ruralno 2 – podeželsko območje s padajočim številom prebivalstva; • urbano 1 – urbano ali urbanizirano območje z rastočim številom prebivalstva; • urbano 2 – urbano ali urbanizirano območje s padajočim številom prebivalstva. Rodnostni in selitveni projekcijski koeficienti so bili izračunani za vsako demografsko homogeno območje posebej, rodnostni tudi ločeno po spolu. Rezultati projekcije za posamezna območja in za različne regije se pomembno razlikujejo, vzroki razlik pa so predvsem v intenzivnosti in smereh selitev, kar zelo vpliva na naraščajoče razlike v skupnem številu prebivalcev in starostni sestavi. Na ravni občin se s problematiko selitev ukvarjajo tudi nekatere druge študije (na primer Kukovič 2018). Rodnost je povsod v Sloveniji nižja od tiste, ki bi zago-tavljala enostavno reprodukcijo generacij (koeficient celotne rodnosti 2,1). Vendar pa območja priseljevanja zadržujejo višjo stopnjo rodnosti. Napoved demografske projekcije kaže na razlike med različnimi predeli, ki jih demografske analize ugotavljajo že za pretekla tri desetletja – pozitivnejši razvojni trendi v osrednji in zahodni Sloveniji in slabši v vzhodni Sloveniji ter v splošnem v bolj odmaknjenih obmejnih območjih. Osnovna projekcija se od ostalih demografskih projekcij za slovensko prebivalstvo, ki so nastale po letu 2000, razlikuje v tem, da je bila izvedena na regionalni ravni ter upošteva demografske razlike med regijami in medregijske selitvene bilance. Druge projekcije obravnavajo Slovenijo kot celoto, pogosto so namenjene ocenam sprememb pri delovni sili ali pa obremenitvam socialne politike zaradi staranja prebivalstva (Sambt 2005; Sambt 2017). V literaturi in medijih se pogosto pojavljajo tudi rezultati demografskih projekcij Eurostata. Eno zgodnejših, ki zajema tudi Slovenijo za projekcijsko obdobje 2008/2060, analitično natančneje v posebni publikaciji predstavlja SURS (Vertot 2009). V preglednicama 4 in 5 ter na sliki 4 so prikazane razlike med rezultati osnovne projekcije in najnovejše Eurostatove projekcije EUROPOP2018 za ista projekcijska obdobja. 30 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 31 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Preglednica 4: Razlike med rezultati osnovne projekcije in projekcije EUROPOP2018 za velike starostne skupine (SiStat 2019). starostna skupina število število število število število prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev leta 2018 leta 2023 leta 2028 leta 2033 leta 2038 osnovna projekcija 0 do 14 310.677 308.224 279.618 253.781 240.213 osnovna projekcija 15 do 24 194.130 190.298 210.298 219.639 199.995 osnovna projekcija 25 do 44 565.162 518.739 462.056 424.391 422.478 osnovna projekcija 45 do 64 595.649 596.665 602.765 588.910 565.727 osnovna projekcija 65 in več 401.262 466.332 514.032 552.952 571.232 EUROPOP2018 0 do 14 310.677 314.419 290.833 272.128 265.501 EUROPOP2018 15 do 24 194.130 195.970 217.645 227.931 212.856 EUROPOP2018 25 do 44 565.162 523.293 468.397 435.170 438.915 EUROPOP2018 45 do 64 595.649 597.406 603.934 591.420 569.004 EUROPOP2018 65 in več 401.262 457.183 503.055 546.681 574.876 Preglednica 5: Razlike med rezultati osnovne projekcije in projekcije EUROPOP2018 za skupno število prebivalcev in indeks starosti (SiStat 2019). leto 2018 leto 2023 leto 2028 leto 2033 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 osnovna število 2.066.880 2.080.258 2.068.769 2.039.673 1.999.645 100,1 96,7 projekcija prebivalcev osnovna indeks 129,2 151,3 183,8 217,9 237,8 projekcija starosti EUROPOP število 2.066.880 2.088.271 2.083.864 2.073.330 2.061.152 100,8 99,7 2018 prebivalcev EUROPOP indeks 129,2 145,4 173,0 200,9 216,5 2018 starosti Razlike v rezultatih so posledica drugačnih napovedi spreminjanja rodnosti, priseljevanja iz tujine ter razmerja med ženskami in moškimi priseljenci iz tujine v metodologiji EUROPOP2018. 5.2 PROJEKCIJA BREZ SELItEV 2018/2038 Različica projekcija brez selitev je bila izdelana kot kontrolni račun za oceno pomena priseljevanja iz tujine za demografski razvoj Slovenije. Primerjava med osnovno projekcijo in projekcijo brez selitev za skupno prebivalstvo je prikazana v preglednici 6. Priseljevanje iz tujine blaži upadanje števila prebivalcev po naravni poti. Enako kot v preteklem desetletju bodo tudi po osnovni projekciji pozitivne neto priselitve iz tujine znašale od 3000 do 3500 oseb na leto. Brez priseljevanja iz tujine bo konec projekcijskega obdobja leta 2038 v Sloveniji živelo 60.000 oseb manj kot po osnovni projekciji. Največja razlika med projekcijama je v starostni skupini 25 do 64 let – 50.000 oseb. Starostno skupino 25 do 64 let ozna- čujemo kot kontingent delovne sile oziroma aktivnega prebivalstva. Na številčno razmerje med mladimi in starejšimi (indeks starosti) izpad priseljevanja ne bo imel pomembnejše vloge, saj je večina priseljenih starih med 20 in 50 let, otrok in starostnikov je relativno malo. 31 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 32 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 700.000 600.000 500.000 400.000 300.000 število prebivalcev 200.000 100.000 0 2018 2023 2028 2033 2038 leto projekcije osnovna projekcija 0 do 14 EUROPOP2018 0 do 14 osnovna projekcija 15 do 24 EUROPOP2018 15 do 24 osnovna projekcija 25 do 44 EUROPOP2018 25 do 44 osnovna projekcija 45 do 64 EUROPOP2018 45 do 64 osnovna projekcija 65 in več EUROPOP2018 65 in več Slika 4: Primerjava rezultatov osnovne demografske projekcije 2018/2038 in projekcije EUROPOP2018 za velike starostne skupine. Negativno gibanje naravne rasti bo tudi v prihodnje posledica nizke rodnosti in nižajočega se števila žensk v fertilnem obdobju starosti. Priseljevanje iz tujine ima na rodnost razmeroma majhno vlogo, saj med priseljenimi s 74 % prevladujejo moški. Število rojstev v Sloveniji se je po desetletjih upadanja po letu 2005 začelo dvigovati in okrog leta 2010 pridobilo vrednosti, ki so bile značilne za konec osemdesetih let 20. stoletja (slika 5). Dvig vrednosti je bil le začasen, samo leta 2018 je bilo število živorojenih v Sloveniji za 650 nižje kot leto prej in je znova padlo pod 20.000. Zaradi nizke rodnosti v preteklosti se bo po osnovni projekciji ženski kontingent 20 do 39 let (96 do 97 % vseh porodov letno) znižal z 245.000 leta 2018 na 200.000 leta 2038. Po osnovni projekciji bo število živorojenih na leto zdrsnilo na samo nekaj več kot 15.000. V preglednici 7 je prikazan razvoj komponent naravne rasti v obdobju 2018/2038. Med projekcijo brez selitev in osnovno projekcijo ni pomembnejših razlik. Še bolj intenzivno kot upadanje natalitete je naraščanje mortalitete. Tako bo v obdobju 2033/2038 letno umrlo dobrih 11.000 oseb več, kot se jih bo rodilo. Slika 5: Število živorojenih v Sloveniji med letoma 1954 in 2018 (SiStat 2019). P str. 33 32 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 33 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Preglednica 6: Razlike med rezultati osnovne projekcije in projekcije brez selitev za skupno število prebivalcev in indeks starosti (SiStat 2019). število število število število število indeks indeks prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev rasti rasti leta 2018 leta 2023 leta 2028 leta 2033 leta 2038 2018/2028 2018/2038 osnovna 2.066.880 2.080.258 2.068.769 2.039.673 1.999.645 100,1 96,7 projekcija projekcija 2.066.880 2.063.103 2.034.352 1.987.966 1.930.839 98,4 93,4 brez selitev indeks indeks indeks indeks indeks starosti 2018 starosti 2023 starosti 2028 starosti 2033 starosti 2038 osnovna 129,2 151,3 183,8 217,9 237,8 projekcija projekcija 129,2 151,9 185,4 220,9 242,5 brez selitev Preglednica 7: Vrednosti komponent naravne rasti prebivalstva po projekciji brez selitev po petletnih obdobjih (SiStat 2019). obdobje srednje srednje na 1000 srednje na 1000 srednja letna na 1000 letno število letno število prebivalcev letno število prebivalcev naravna prebivalcev prebivalcev živorojenih umrlih rast 2018/2023 2.064.992 18.308 8,87 19.063 9,23 –755 –0,36 2023/2028 2.048.722 16.273 7,94 22.025 10,75 –5752 –2,81 2028/2033 2.011.142 15.154 7,54 24.434 12,15 –9280 –4,61 2033/2038 1.959.395 15.154 7,73 26.574 13,56 –11.420 –5,83 35.000 30.000 25.000 živorojenih 20.000 število 15.000 10.000 1960 1970 1980 1990 2000 2010 leto 33 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 34 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 5.3 REZULtAtI OSNOVNE PROJEKCIJE PO DEMOGRAFSKO-NASELBINSKIh tIPIh Po rezultatih osnovne demografske projekcije se bo v naslednjih dvajsetih letih število prebivalcev zmerno povečalo ruralnim (7,8 %) in urbanim (2,8 %) območjem z rastočim številom prebivalcev, medtem ko bodo urbana (–12,3 %) in ruralna (–13,4 %) območja s padajočim številom prebivalcev beležila močnejši upad (preglednica 8, slika 6). Urbana območja tipa urbano 1 bodo po letu 2033 začela prebivalstveno upadati. V vseh tipih se bo precej povišal indeks starosti, na ruralnih območjih s padajočim številom prebivalcev na približno 300, ruralna območja z rastočim številom prebivalcev pa bodo kot najugodnejši tip edina ohranila vrednosti pod 200 (slika 7). Pričakovati je tudi velike spremembe v starostni sestavi prebivalstva (preglednica 9, slike 8 do 11), pri čemer se bo vsem tipom močno zmanjševal delež mladih do 24. leta starosti ter prebivalcev med 25. in 44. leti, delež prebivalcev med 45. in 64. leti bo nihal, delež starejših od 64 let pa bo precej narasel. Pri tem bo demografska slika boljša v obeh tipih z rastočim številom prebivalcev. Skupni kontingent predšolskih otrok, osnovnošolcev, dijakov in študentov v Sloveniji se bo med leti 2018 in 2038 znižal za 13 %, kontingent aktivnega prebivalstva za 15 %, kontingent starejših od 65 let pa bo narastel za 42 %. Število potencialne delovne sile bo upadlo z 1.160.000 na 990.000 oseb. 5.4 REZULtAtI OSNOVNE PROJEKCIJE PO DEMOGRAFSKO hOMOGENIh OBMOČJIh Demografsko homogena območja združujejo občine istega demografsko-naselbinskega tipa v statistični regiji. V večini primerov ne tvorijo sklenjenih teritorialnih enot. Vse občine pomurske, posavske Preglednica 8: Rast števila prebivalcev po osnovni projekciji po demografsko-naselbinskih tipih (SiStat 2019). tip število število število število število indeks indeks prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev rasti rasti leta 2018 leta 2023 leta 2028 leta 2033 leta 2038 2018/2028 2018/2038 ruralna 285.790 295.198 301.325 305.281 308.011 105,4 107,8 območja z rastočim številom prebivalcev ruralna 266.787 261.921 253.797 243.236 231.029 95,1 86,6 območja s padajočim številom prebivalcev urbana 880.835 899.732 908.089 908.915 905.166 103,1 102,8 območja z rastočim številom prebivalcev urbana 633.468 623.407 605.558 582.241 555.439 95,6 87,7 območja s padajočim številom prebivalcev SLOVENIJA 2.066.880 2.080.258 2.068.769 2.039.673 1.999.645 100,1 96,8 34 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 35 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 in koroške statistične regije sodijo v dva tipa – ruralno 2 in urbano 2 – ruralna in urbana območja s padajočim številom prebivalcev v obdobju od 2008 do 2017. Nasprotno vse občine osrednjeslovenske statistične regije sodijo v tipa ruralno 1 in urbano 1 – ruralna in urbana območja z rastočim številom prebivalcev. Ostale regije so bolj heterogene. V savinjski statistični regiji mestni občini Velenje in Celje sodita v tip urbano 2, večina manjših mest pa v tip urbano 1. Občine tipa ruralno 1 so predvsem v Spodnji Savinjski dolini, občine tipa ruralno 2 pa v Posotelju, na Kozjanskem in v Zgornji Savinjski dolini. V podravski statistični regiji je sklenjeno območje občin tipa ruralno 1 na Dravskem polju, preostanek regije je zelo spremenljiv. Maribor sodi v tip urbano 2. V statistični regiji jugovzhodna Slovenija so urbane in ruralne občine tipa 2 na Ribniško-Kočevskem in v Beli krajini, na Dolenjskem prevladujejo občine tipa 1. V goriški statistični regiji je izrazita koncentracija občin tipa 2 v Zgornjem Posočju. Vse urbane občine obalno-kraške statistične regije sodijo v tip 1. Zasavske občine Zagorje, Trbovlje in Hrastnik so eno največjih sklenjenih območij tipa urbano 2. Gorenjska statistična regija ima v svojem južnem delu sklenjen kompleks občin tipa ruralno 1. Primorsko-notranjska statistična regija je notranje najbolj spre-menljiva. Preglednica 9: Gibanje starostnih kontingentov po demografsko-naselbinskih tipih po osnovni projekciji (SiStat 2019). skupaj 0 do 24 let 25 do 64 let 65+ let skupaj 0 do 24 let 25 do 64 let 65+ let leto 2018 leto 2018 leto 2018 leto 2018 leto 2038 leto 2038 leto 2038 leto 2038 število število število število število število število število ruralna območja 285.790 75.934 159.358 50.498 308.011 73.951 154.728 79.332 z rastočim številom prebivalstva ruralna območja 266.787 62.365 151.434 52.988 231.029 46.690 109.718 74.621 s padajočim številom prebivalstva urbana območja 880.835 221.371 493.817 165.647 905.166 206.397 457.759 241.010 z rastočim številom prebivalstva urbana območja 633.468 145.137 356.202 132.129 555.439 113.170 266.000 176.269 s padajočim številom prebivalstva SLOVENIJA 2.066.880 504.807 1.160.811 401.262 1.999.645 440.208 988.205 571.232 % % % % % % % % ruralna območja 100 26,6 55,8 17,7 100 24,0 50,2 25,8 z rastočim številom prebivalstva ruralna območja 100 23,4 56,8 19,9 100 20,2 47,5 32,3 s padajočim številom prebivalstva urbana območja 100 25,1 56,1 18,8 100 22,8 50,6 26,6 z rastočim številom prebivalstva urbana območja 100 22,9 56,2 20,9 100 20,4 47,9 31,7 s padajočim številom prebivalstva SLOVENIJA 100 24,4 56,2 19,4 100 22,0 49,4 28,6 35 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 36 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 110 105 100 indeks rasti 95 90 85 2018 2023 2028 2033 2038 projekcijsko leto ruralna območja z rastočim številom prebivalcev ruralna območja s padajočim številom prebivalcev urbana območja z rastočim številom prebivalcev urbana območja s padajočim številom prebivalcev SLOVENIJA Slika 6: Indeks rasti števila prebivalcev po demografsko-naselbinskih tipih – rezultati osnovne projekcije 2018/2038, 2018 = 100 (SiStat 2019). 350 300 250 200 indeks starosti 150 100 2018 2023 2028 2033 2038 projekcijsko leto ruralna območja z rastočim številom prebivalcev ruralna območja s padajočim številom prebivalcev urbana območja z rastočim številom prebivalcev urbana območja s padajočim številom prebivalcev SLOVENIJA Slika 7: Spreminjanje indeksa starosti po demografsko-naselbinskih tipih – rezultati osnovne projekcije 2018/2038 (SiStat 2019). 36 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 37 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 27 26 25 24 % 23 22 21 20 2018 2023 2028 2033 2038 projekcijsko leto ruralna območja z rastočim številom prebivalcev ruralna območja s padajočim številom prebivalcev urbana območja z rastočim številom prebivalcev urbana območja s padajočim številom prebivalcev SLOVENIJA Slika 8: Spreminjanje deleža prebivalstva v starostni skupini 0 do 24 let po demografsko-naselbinskih tipih – rezultati osnovne projekcije 2018/2038 (SiStat 2019). 29 28 27 26 25 % 24 23 22 21 20 19 2018 2023 2028 2033 2038 projekcijsko leto ruralna območja z rastočim številom prebivalcev ruralna območja s padajočim številom prebivalcev urbana območja z rastočim številom prebivalcev urbana območja s padajočim številom prebivalcev SLOVENIJA Slika 9: Spreminjanje deleža prebivalstva v starostni skupini 25 do 44 let po demografsko-naselbinskih tipih – rezultati osnovne projekcije 2018/2038 (SiStat 2019). 37 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 38 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 31 30,5 30 29,5 % 29 28,5 28 27,5 27 2018 2023 2028 2033 2038 projekcijsko leto ruralna območja z rastočim številom prebivalcev ruralna območja s padajočim številom prebivalcev urbana območja z rastočim številom prebivalcev urbana območja s padajočim številom prebivalcev SLOVENIJA Slika 10: Spreminjanje deleža prebivalstva v starostni skupini 45 do 64 let po demografsko-naselbinskih tipih – rezultati osnovne projekcije 2018/2038 (SiStat 2019). 32 30 28 26 % 24 22 20 18 16 2018 2023 2028 2033 2038 projekcijsko leto ruralna območja z rastočim številom prebivalcev ruralna območja s padajočim številom prebivalcev urbana območja z rastočim številom prebivalcev urbana območja s padajočim številom prebivalcev SLOVENIJA Slika 11: Spreminjanje deleža prebivalstva v starostni skupini 65 in več let po demografsko-naselbinskih tipih – rezultati osnovne projekcije 2018/2038 (SiStat 2019). 38 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 39 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Projekcijski rezultati sprememb števila prebivalcev po posameznih demografsko homogenih območjih (slika 12) so odraz že obstoječih razlik v selitveni dinamiki, celotni rodnosti in starostni sestavi. Skupno število prebivalcev bo po osnovni projekciji naraščalo še do leta 2023, upadanje pa se bo pospešilo po letu 2028 in še posebej po letu 2033. Porast števila prebivalcev za celotno projekcijsko obdobje 2018/2038 je ob nadaljevanju obstoječih demografskih trendov mogoče pričakovati na območjih, ki imajo že zdaj ugodno demografsko rast – ruralna območja osrednjeslovenske, savinjske, gorenjske, obalno-kraške, podravske in goriške statistične regije ter statistične regije jugovzhodna Slovenija ter urbana območja osrednjeslovenske, primorsko-notranjske in obalno-kraške statistične regije ter statistične regije jugovzhodna Slovenija. Po osnovni projekciji bo več kot 15 % prebivalstva izgubilo podeželje posavske, goriške (severni del – Posočje), koroške, primorsko-notranjske in pomurske statistične regije ter urbana območja zasavske, pomurske in koroške statistične regije. Število prebivalcev bo upadlo v sedmih mestnih občinah – Murska Sobota, Slovenj Gradec, Ptuj, Maribor, Nova Gorica, Velenje, Celje in Kranj. Trendi upadanja števila prebivalcev so značilni za večino obmejnih območij. Po osnovni projekciji bo prebivalstvo do leta 2038 nazadovalo na dveh tretjinah slovenskega ozemlja (66 %), kjer bo z zdajšnjih 1.113.000 upadlo na 989.000, gostota poselitve pa s 83 na 74 prebivalcev na km2 (slike 20 do 22). Staranje prebivalstva (slike 13 do 15) najbolj preprosto izrazimo z indeksom starosti (stari 65+/stari 0–14 × 100). Staranje prebivalstva v prihodnosti je neizbežna posledica padajočega števila rojstev v preteklih desetletjih. Vrednost indeksa starosti v Sloveniji se bo po osnovni projekciji med letoma 2018 in 2038 povečala s 130 na 240. Tako bo število starejših od 65 let za skoraj dva in pol krat preseglo število otrok do 14. leta starosti. Najizrazitejše staranje prebivalstva je pričakovati na podeželju posavske, pomurske in dela goriške statistične regije (Posočje), najmanj pa se bo prebivalstvo zaradi rodnostnih značilnosti in priseljevanja postaralo na večjem delu podeželja osrednjeslovenske, jugovzhodne Slovenije in gorenjske statistične regije ter na urbaniziranih območjih jugovzhodne Slovenije, osrednjeslovenske in dela primorsko-notranjske statistične regije. Na 58 % površine Slovenije bo po osnovni projekciji število starejših za več ko dva in pol krat pre-segalo število otrok. Starostni kontingenti prebivalstva se absolutno in v relativnem deležu spreminjajo s staranjem prebivalstva. Po osnovni projekciji se bosta v obdobju od 2018 do 2038 najbolj znižala kontingenta starih 0 do 24 let (s 505.000 na 440.000) in 25 do 44 let (s 565.000 na 422.000), najbolj pa bo narasel kontingent starih 65 in več let (s 401.000 na 571.000). Skupni delovno aktivni kontingent starih 25 do 64 let se bo v istem obdobju znižal z 1.161.000 na 988.000 ali s 56 na 49 % od skupnega prebivalstva. Gibanje starostnih kontingentov po demografsko homogenih območij se odraža pri indeksu starosti (slike 16 do 19). Spremembe v številu in razporeditvi prebivalcev se bodo odrazile tudi v gostoti poseljenosti (slike 20 do 22). Po osnovni projekciji se bo zelo dvignila tudi povprečna starost prebivalstva. Povprečna starost prebivalstva slovenskih občin leta 2018 je bila 40 do 45 let. Te vrednosti se bodo leta 2038 povzpele na 44 do 51 let (slike 23 do 25). Prebivalstvo bo najstarejše v vzhodni, jugovzhodni, južni in severozahodni Sloveniji, na Koroškem in v Zasavju. Po izrazito nižji stopnji ostarevanja zaradi priseljevanja izstopata okolica Ljubljane in jugovzhodni del Gorenjske. Slika 12: Gibanje števila prebivalcev glede na osnovno projekcijo med letoma 2018 in 2038 po demografsko homogenih območjih. P str. 40 Slika 13: Indeks starosti leta 2018 po demografsko homogenih območjih. P str. 41 Slika 14: Indeks starosti leta 2028 po demografsko homogenih območjih. P str. 42 Slika 15: Indeks starosti leta 2038 po demografsko homogenih območjih. P str. 43 39 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 40 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. elika 50 km epolusk ntona M 40 eter R 30 ared, P ) 20 nja Trobec eografski inštitut A 2019 , G SR eje statističnih regij U –20,26 do –10,00 –9,99 do 0,00 0,01 do 10,00 10,01 do 18,34 ZU m A 10 SC Legenda (v % ZR 0 artografinja: A odlaga: S Avtorja vsebine: Janez N K © P 40 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 41 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 km elika 50 epolusk ntona M 40 eter R 30 ared, P 20 nja Trobec eografski inštitut A 2019 , G S eje statističnih regij R ZU U m A 10 SC Legenda 92,7 do 120,0 120,1 do 150,0 150,1 do 180,0 ZR 0 artografinja: A odlaga: S Avtorja vsebine: Janez N K © P 41 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 42 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. elika 50 km epolusk ntona M 40 eter R 30 ared, P 20 nja Trobec eografski inštitut A 2019 , G SR eje statističnih regij ZU U A m 10 SC Legenda 120,1 do 150,0 150,1 do 180,0 180,1 do 210,0 210,1 do 240,0 240,1 do 270,0 270,1 do 300,0 ZR 0 artografinja: A odlaga: S Avtorja vsebine: Janez N K © P 42 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 43 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 elika 50 km epolusk ntona M 40 eter R 30 ared, P 20 nja Trobec eografski inštitut A 2019 , G SR eje statističnih regij ZU U A m 10 SC Legenda 150,1 do 180,0 180,1 do 210,0 210,1 do 240,0 240,1 do 270,0 270,1 do 300,0 300,1 do 330,0 330,1 do 360,0 360,1 do 390,0 artografinja: A ZR odlaga: S 0 Avtorja vsebine: Janez N K © P 43 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 44 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Nekatera demografsko homogena območja, ki po osnovni projekciji izkazujejo rast števila prebivalcev za celotno obdobje 2018/2038, bodo po letu 2033 pričela prebivalstveno upadati – obalna mesta ter območja tipa ruralno 1 na Dravskem polju, na Dolenjskem in v zalednem delu obalno-kraške statistične regije. Večji prostorski kompleksi, ki do konca projekcijskega obdobja izkazujejo rast prebivalstva, so celotna osrednjeslovenska statistična regija, občine tipa ruralno 1 v Spodnji Savinjski dolini in obči-ne tipa urbano 1 v primorsko-notranjski statistični regiji (slika 26). 5.5 REZULtAtI OSNOVNE PROJEKCIJE PO StAtIStIČNIh REGIJAh Po osnovni projekciji prebivalstva za celotno obdobje od 2018 do 2038 se bo število prebivalcev povečalo samo v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji – za 8 in 3 %. Za več kot 10 % bo upadlo v pomurski (–16 %), zasavski (–15 %), koroški (–15 %) in goriški statistični regiji (–11 %), v zadnji predvsem zaradi depopulacijskih trendov Zgornjega in Srednjega Posočja. Ostale regije bodo izgubile med 3 in 7 % prebivalcev (preglednica 10, slika 27). Število prebivalcev obalno-kraške statistične regije bo stagniralo ali rahlo upadalo že po letu 2028. Delež prebivalstva osrednjeslovenske statistične regije od celotnega se bo povečal s 26 na 29 %. Samo v tej regiji se bo izraziteje dvignila gostota poselitve, z 230 na 250 prebivalcev na km2. Najredkeje poseljene regije bodo ostale goriška, koroška, jugovzhodna Slovenija in primorsko-notranjska statistična regija. Po osnovni projekciji se bo prebivalstvo najbolj postaralo v pomurski, zasavski, koroški in podravski statistični regiji (slika 28). V Pomurju in na Koroškem bo število starejših od 64 let za trikrat preseglo število otrok. Prebivalstvo bo mlajše od slovenskega povprečja samo v osrednjeslovenski in gorenjski statistični regiji ter v statistični regiji jugovzhodna Slovenija, v prvi predvsem zaradi priseljevanja, v drugih dveh pa zaradi višje regionalne vrednosti celotne rodnosti. Obalno-kraška statistična regija bo ohranila razmeroma visoko vrednost indeksa starosti, zlasti na račun nizke rodnosti, ki je za regijo značilna že vsa zadnja desetletja. Močnejše upadanje števila mlajšega prebivalstva v starosti 0 do 24 let je mogoče pričakovati v najbolj depopulacijskih regijah in v obalno-kraški statistični regiji (slika 29). Podobno velja tudi za starostni kontingent mlajše delovne sile (25 do 44 let), v obalno-kraški statistični regiji pa bodo ta upad kompen-zirale priselitve (slika 30). Starostni kontingent med 45 in 64 leti med projekcijskimi obdobji številčno najmanj niha, saj ne zajema generacij z najnižjim številom rojenih (slika 31). Delež starih 65 let in več bo narasel povsod, najbolj pa v pomurski, koroški, zasavski, podravski in goriški statistični regiji, kjer bo presegel 30 % od celotnega prebivalstva (slika 32). Od ostalih statističnih regij odstopa osrednjeslovenska, po projekciji bo delež starejšega v skupnem predstavljal okrog 25 %. Slika 16: Pričakovano gibanje števila prebivalcev med letoma 2018 in 2038 v kontingentu 0–24 let. P str. 45 Slika 17: Pričakovano gibanje števila prebivalcev med letoma 2018 in 2038 v kontingentu 25–44 let. P str. 46 Slika 18: Pričakovano gibanje števila prebivalcev med letoma 2018 in 2038 v kontingentu 45–64 let. P str. 47 Slika 19: Pričakovano gibanje števila prebivalcev med letoma 2018 in 2038 v kontingentu 64+ let. P str. 48 Slika 20: Gostota poselitve leta 2018. P str. 49 Slika 21: Gostota poselitve leta 2028. P str. 50 Slika 22: Gostota poselitve leta 2038. P str. 51 Slika 23: Povprečna starost prebivalcev leta 2018. P str. 52 Slika 24: Povprečna starost prebivalcev leta 2028. P str. 53 Slika 25: Povprečna starost prebivalcev leta 2038. P str. 54 Slika 26: Začetek upadanja števila prebivalcev po obdobjih po demografsko homogenih območjih. P str. 55 44 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 45 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 km elika 50 epolusk ntona M 40 eter R 30 ared, P , 0–24 let) 20 nja Trobec eografski inštitut A 2019 , G SR eje statističnih regij U –32,70 do –20,00 –19,99 do –10,00 –9,99 do 0,00 0,01 do 6,96 ZUA m 10 SC Legenda (v % artografinja: A ZR odlaga: S 0 Avtorja vsebine: Janez N K © P 45 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 46 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. elika 50 km epolusk ntona M 40 eter R ared, P 30 , 25–44 let) 20 nja Trobec eografski inštitut A 2019 , G SR eje statističnih regij U –45,04 do –30,00 –29,99 do –15,00 –14,99 do 0,00 0,01 do 5,77 ZUA m 10 SC Legenda (v % artografinja: A ZR odlaga: S 0 Avtorja vsebine: Janez N K © P 46 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 47 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 elika 50 km epolusk ntona M 40 eter R 30 ared, P , 45–64 let) 20 nja Trobec eografski inštitut A 2019 , G SR eje statističnih regij ZU U –28,37 do –20,00 –19,99 do –10,00 –9,99 do 0,00 0,01 do 15,37 A m 10 SC Legenda (v % ZR 0 artografinja: A odlaga: S Avtorja vsebine: Janez N K © P 47 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 48 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. km elika 50 epolusk ntona M 40 eter R 30 ared, P , 64 + let) 20 nja Trobec eografski inštitut A 2019 , G SR eje statističnih regij 17,11 do 30,00 30,01 do 45,00 45,01 do 60,00 60,01 do 63,78 ZU U m A 10 SC Legenda (v % artografinja: A ZR odlaga: S 0 Avtorja vsebine: Janez N K © P 48 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 49 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 elika epolusk ntona M eter R , 2018)2 ared, P nja Trobec eografski inštitut A 2019 , G SR eje statističnih regij ZU U 15 do 29 30 do 59 60 do 89 90 do 119 120 do 149 150 do 179 180 do 209 210 do 239 240 do 269 270 do 299 300 do 329 330 do 364 A m SC artografinja: A ZR odlaga: S Legenda (preb./km Avtorja vsebine: Janez N K © P 50 km 40 30 20 10 0 49 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 50 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. elika epolusk ntona M eter R , 2028)2 ared, P nja Trobec eografski inštitut A 2019 , G SR eje statističnih regij U 15 do 29 30 do 59 60 do 89 90 do 119 120 do 149 150 do 179 180 do 209 210 do 239 240 do 269 270 do 299 300 do 329 330 do 364 ZUA m SC artografinja: A ZR odlaga: S Legenda (preb./km Avtorja vsebine: Janez N K © P km 50 40 30 20 10 0 50 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 51 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 elika epolusk ntona M eter R , 2038)2 ared, P nja Trobec eografski inštitut A 2019 , G SR eje statističnih regij U 15 do 29 30 do 59 60 do 89 90 do 119 120 do 149 150 do 179 180 do 209 210 do 239 240 do 269 270 do 299 300 do 329 330 do 364 ZUA m SC artografinja: A ZR odlaga: S Legenda (preb./km Avtorja vsebine: Janez N K © P km 50 40 30 20 10 0 51 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 52 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. elika 50 km epolusk ntona M 40 eter R ared, P 30 20 nja Trobec eografski inštitut A 2019 , G SR eje statističnih regij ZU U m A 10 SC Legenda (v letih, 2018) 40 41 42 43 44 45 artografinja: A ZR odlaga: S 0 Avtorja vsebine: Janez N K © P 52 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 53 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 km elika 50 epolusk ntona M 40 eter R ared, P 30 20 nja Trobec eografski inštitut A 2019 , G SR eje statističnih regij ZU U A m 10 SC Legenda (v letih, 2028) 42 43 44 45 46 47 48 49 artografinja: A ZR odlaga: S 0 Avtorja vsebine: Janez N K © P 53 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 54 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. km elika 50 epolusk ntona M 40 eter R 30 ared, P 20 nja Trobec eografski inštitut A 2019 , G SR eje statističnih regij ZU U m A 10 SC Legenda (v letih, 2038) 44 45 46 47 48 49 50 51 ZR 0 artografinja: A odlaga: S Avtorja vsebine: Janez N K © P 54 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 55 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 elika 50 km epolusk 2018 ntona M 40 eter R 30 ared, P 20 nja Trobec eografski inštitut A 2019 , G SR eje statističnih regij ZU U upadanje po letu 2018 upadanje po letu 2023 upadanje po letu 2028 upadanje po letu 2033 naraščanje do leta 2038 A m 10 SC ZR 0 Legenda upadanje pred letom artografinja: A odlaga: S Avtorja vsebine: Janez N K © P 55 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 56 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Preglednica 10: Rast števila prebivalcev po statističnih regijah po osnovni projekciji (SiStat 2019). statistična število leta število leta število leta število leta število leta indeks rasti indeks rasti regija 2018 2023 2028 2033 2038 2018/2028 2018/2038 1 pomurska 115.756 113.034 108.903 103.686 97.697 94,08 84,40 2 podravska 320.996 320.746 316.249 308.591 298.810 98,52 93,09 3 koroška 71.129 69.490 66.985 63.883 60.394 94,17 84,91 4 savinjska 256.451 256.724 253.640 248.168 241.198 98,90 94,05 5 zasavska 57.324 55.971 53.933 51.404 48.582 94,08 84,75 6 posavska 75.888 75.733 74.649 72.955 70.887 98,37 93,41 7 jugovzhodna 143.707 144.865 144.296 142.541 140.045 100,41 97,45 Slovenija 8 osrednje- 536.600 554.666 566.876 574.739 579.834 105,64 108,06 slovenska 9 gorenjska 204.279 203.443 200.270 195.600 190.139 98,04 93,08 10 primorsko- 52.701 52.886 52.440 51.602 50.584 99,50 95,98 notranjska 11 goriška 118.346 116.513 113.371 109.371 104.915 95,80 88,65 12 obalno- 113.703 116.187 117.157 117.133 116.560 103,04 102,51 kraška SLOVENIJA 2.066.880 2.080.258 2.068.769 2.039.673 1.999.645 100,09 96,75 110 105 100 95 indeks rasti 90 85 80 2018 2023 2028 2033 2038 projekcijsko leto SLOVENIJA 01 pomurska 04 savinjska 07 jugovzhodna Slovenija 10 primorsko–notranjska 02 podravska 05 zasavska 08 osrednjeslovenska 11 goriška 03 koroška 06 posavska 09 gorenjska 12 obalno–kraška Slika 27: Indeks rasti števila prebivalcev po statističnih regijah – rezultati osnovne projekcije 2018/2038, 2018 = 100 (SiStat 2019). 56 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 57 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 350 300 250 200 indeks starosti 150 100 2018 2023 2028 2033 2038 projekcijsko leto SLOVENIJA 01 pomurska 04 savinjska 07 jugovzhodna Slovenija 10 primorsko–notranjska 02 podravska 05 zasavska 08 osrednjeslovenska 11 goriška 03 koroška 06 posavska 09 gorenjska 12 obalno–kraška Slika 28: Spreminjanje indeksa starosti po statističnih regijah – rezultati osnovne projekcije 2018/2038 (SiStat 2019). 27 26 25 24 23 % 22 21 20 19 18 2018 2023 2028 2033 2038 projekcijsko leto SLOVENIJA 01 pomurska 04 savinjska 07 jugovzhodna Slovenija 10 primorsko–notranjska 02 podravska 05 zasavska 08 osrednjeslovenska 11 goriška 03 koroška 06 posavska 09 gorenjska 12 obalno–kraška Slika 29: Spreminjanje deleža prebivalstva v starostni skupini 0 do 24 let po statističnih regijah – rezultati osnovne projekcije 2018/2038 (SiStat 2019). 57 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 58 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 28 26 24 % 22 20 18 2018 2023 2028 2033 2038 projekcijsko leto SLOVENIJA 01 pomurska 04 savinjska 07 jugovzhodna Slovenija 10 primorsko–notranjska 02 podravska 05 zasavska 08 osrednjeslovenska 11 goriška 03 koroška 06 posavska 09 gorenjska 12 obalno–kraška Slika 30: Spreminjanje deleža prebivalstva v starostni skupini 25 do 44 let po statističnih regijah – rezultati osnovne projekcije 2018/2038 (SiStat 2019). 31 30,5 30 29,5 % 29 28,5 28 27,5 27 2018 2023 2028 2033 2038 projekcijsko leto SLOVENIJA 01 pomurska 04 savinjska 07 jugovzhodna Slovenija 10 primorsko–notranjska 02 podravska 05 zasavska 08 osrednjeslovenska 11 goriška 03 koroška 06 posavska 09 gorenjska 12 obalno–kraška Slika 31: Spreminjanje deleža prebivalstva v starostni skupini 45 do 64 let po statističnih regijah – rezultati osnovne projekcije 2018/2038 (SiStat 2019). 58 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 59 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 33 31 29 27 % 25 23 21 19 17 2018 2023 2028 2033 2038 projekcijsko leto SLOVENIJA 01 pomurska 04 savinjska 07 jugovzhodna Slovenija 10 primorsko–notranjska 02 podravska 05 zasavska 08 osrednjeslovenska 11 goriška 03 koroška 06 posavska 09 gorenjska 12 obalno–kraška Slika 32: Spreminjanje deleža prebivalstva v starostni skupini 65 in več let po statističnih regijah – rezultati osnovne projekcije 2018/2038 (SiStat 2019). 5.6 REZULtAtI OSNOVNE PROJEKCIJE ZA NAPOVED GIBANJA štEVILA GOSPODINJStEV PO StAtIStIČNIh REGIJAh Iz osnovne projekcije je bila izračunana ocena gibanja števila gospodinjstev z ena do šest člani (preglednica 11). V gospodinjstvih te velikosti je leta 2018 živelo 95,1 % slovenskega prebivalstva (SiStat 2019). Večjih zasebnih gospodinjstev je malo, delež prebivalstva, ki živi v skupinskih gospodinjstvih, predvsem v domovih za starejše, narašča. Ocena za gibanje števila gospodinjstev in ne družin je bila izbrana zato, ker je gospodinjstvo najpogosteje istovetno z naseljenim stanovanjem. Družin je v gospodinjstvu lahko več (na primer družina z otroci in starševski par) ali pa je razširjena (družina z nedružinskimi člani, ki pa so najpogosteje tesni biološki sorodniki). Ocena metodično sloni na predpostavki, da bodo različno velika gospodinjstva (ena do šest članov) tudi v prihodnje ostala v enakem medsebojnem številčnem razmerju kot leta 2018. Vsekakor pa obstaja možnost, da se bo delež oseb v enočlanskih gospodinjstvih nekoliko povečal. Spremembe v številu gospodinjstev so v splošnem podobne spremembam v številu prebivalcev. 5.7 REZULtAtI PROJEKCIJE ZA OBMEJNA PROBLEMSKA OBMOČJA Demografska projekcija za obmejna problemska območja Slovenije je bila izdelana za 85 občin po enaki metodi kot osnovna projekcija. Osnovno prostorsko enoto tvorijo občine te skupine po statisti- čnih regijah. Ocene demografskih značilnosti prihodnjega razvoja teh občin po drugih prostorskih ravneh – demografsko-naselbinskih tipih in obmejni legi – so bile opravljene s pomočjo ekstrapolacij vrednosti iz osnovne projekcije. 59 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 60 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Preglednica 11: Ocena spremembe števila gospodinjstev z 1 do 6 člani po osnovni projekciji po statističnih regijah. statistična leto 2018 leto 2023 leto 2028 leto 2033 leto 2038 indeks rasti indeks rasti regija 2018/2028 2018/2038 1 pomurska 44.096 43.059 41.486 39.498 37.217 94,1 84,4 2 podravska 133.144 133.040 131.175 127.998 123.941 98,5 93,1 3 koroška 28.491 27.835 26.832 25.589 24.191 94,2 84,9 4 savinjska 103.050 103.160 101.920 99.721 96.921 98,9 94,1 5 zasavska 23.252 22.703 21.876 20.850 19.706 94,1 84,7 6 posavska 29.847 29.786 29.359 28.693 27.880 98,4 93,4 7 jugovzhodna 53.533 53.965 53.753 53.099 52.169 100,4 97,5 Slovenija 8 osrednje- 211.692 218.819 223.636 226.738 228.748 105,6 108,1 slovenska 9 gorenjska 76.451 76.138 74.950 73.203 71.159 98,0 93,1 10 primorsko- 20.507 20.579 20.405 20.079 19.683 99,5 96,0 notranjska 11 goriška 45.897 45.186 43.968 42.416 40.688 95,8 88,7 12 obalno- 46.618 47.637 48.034 48.025 47.790 103,0 102,5 kraška SLOVENIJA 816.578 821.907 817.394 805.909 790.093 100,1 96,8 85 občin, opredeljenih za obmejna problemska območja (Pečar 2014), skupaj meri 9739 km2 ali slabo polovico površine Slovenije, v njih pa je 1. 1. 2018 živelo 452.368 prebivalcev. Zajemajo velik delež slovenskih goratih in hribovitih pokrajin na meji z Avstrijo, Italijo in Hrvaško. Po obmejni legi predstavlja najvišji delež obmejno območje s Hrvaško (41 %), sledijo obmejna območja z Avstrijo (30 %), Italijo (24 %) in Madžarsko (5 %). Najvišji delež slovenskih obmejnih problemskih območij imajo statistične regije gori- ška, jugovzhodna Slovenija in primorsko-notranjska – hribovita in gorata ter redko poseljena območja. Primerjava z ostalimi slovenskimi občinami je podana v preglednici 12. Demografska problematičnost obmejnih občin je nekoliko zakrita, saj med obmejna problemska območja spada tudi 16 občin z rastočim številom prebivalcev v obdobju 2008/2017, od tega 12 ruralnih in 4 urbane. Po projekciji je največ problemov pri ohranjanju poselitve lahko pričakovati v obmejnih občinah pomurske, koroške in podravske statistične regije. 5.8 PROJEKCIJA POtREBNEGA PRISELJEVANJA IZ tUJINE ZA OhRANJANJE KONtINGENtA AKtIVNEGA PREBIVALStVA Po osnovni projekciji se bo število prebivalcev v aktivnem starostnem kontingentu (25 do 64 let) v dvajsetih letih znižalo za približno 170.000 oseb. Dinamika upadanja tega kontingenta je krepkejša od upada celotnega prebivalstva – le 67.000 v istem obdobju. Starostna obremenitev delovno aktivnih bo zato precej narasla, narasla pa bo tudi obremenjenost delovanja socialnih in zdravstvenih institucij (Poročilo o staranju 2015; Demografske spremembe … 2016). Ker že zdaj v Sloveniji na določenih področjih primanjkuje delovne sile, je ena od možnosti pospešeno priseljevanje iz tujine. Projekcija je izdelana za prostorsko raven statističnih regij, izračunana je s predpostavko ničtega neta slovenskih medregijskih selitev. Ocena potrebne priselitve ne vključuje le osebe stare 25 do 64 let, pač pa vse pri-seljene glede na starostno sestavo priseljevanja v obdobju 2008/2017, v okviru katerega omenjena 60 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 61 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Preglednica 12: Osnovne demografske značilnosti obmejnih problemskih območij in drugih slovenskih območij po projekciji 2018/2038 (SiStat 2019). tip število število število število število indeks indeks prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev rasti rasti leta 2018 leta 2023 leta 2028 leta 2033 leta 2038 2018/2028 2018/2038 obmejne 452.368 446.525 435.727 421.433 404.705 96,3 89,5 problemske občine druge 1.614.512 1.633.733 1.633.042 1.618.240 1.594.940 101,1 98,8 slovenske občine SLOVENIJA 2.066.880 2.080.258 2.068.769 2.039.673 1.999.645 100,1 96,7 indeks starosti indeks starosti indeks starosti indeks starosti indeks starosti leta 2018 leta 2023 leta 2028 leta 2033 leta 2038 obmejne 142,2 171,2 210,5 248,9 271,3 problemske občine druge 125,8 146,3 177,2 210,3 229,8 slovenske občine SLOVENIJA 129,2 151,3 183,8 217,9 237,8 delež delež delež delež delež slovenskega slovenskega slovenskega slovenskega slovenskega prebivalstva prebivalstva prebivalstva prebivalstva prebivalstva leta 2018 leta 2023 leta 2028 leta 2033 leta 2038 (v %) (v %) (v %) (v %) (v %) obmejne 21,9 21,5 21,1 20,7 20,2 problemske občine druge 78,1 78,5 78,9 79,3 79,8 slovenske občine SLOVENIJA 100 100 100 100 100 gostota gostota gostota gostota gostota poselitve poselitve poselitve poselitve poselitve (preb./km 2) (preb./km 2) (preb./km 2) (preb./km 2) (preb./km 2) leta 2018 leta 2023 leta 2028 leta 2033 leta 2038 obmejne 46,4 45,8 44,7 43,3 41,6 problemske občine druge 153,3 155,1 155,0 153,6 151,4 slovenske občine SLOVENIJA 102,0 102,6 102,0 100,6 98,6 61 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 62 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Preglednica 13: Potreben pozitiven selitveni saldo iz tujine za ohranjanje števila oseb v kontingentu aktivnih (25 do 64 let) po statističnih regijah po projekciji o potrebnem priseljevanju – vrednosti za obdobja in srednje letne vrednosti. statistična obdobje obdobje obdobje obdobje srednja srednja srednja srednja regija 2018/ 2023/ 2028/ 2033/ letna letna letna letna 2023 2028 2033 2038 vrednost – vrednost – vrednost – vrednost – obdobje obdobje obdobje obdobje 2018/2023 2023/2028 2028/2033 2033/2038 1 pomurska 6408 5926 5067 4545 1282 1185 1013 909 2 podravska 14.569 14.823 15.241 10.471 2914 2965 3048 2094 3 koroška 3735 3326 3373 1833 747 665 675 367 4 savinjska 11.383 11.447 10.878 5677 2277 2289 2176 1135 5 zasavska 3145 3281 2755 1179 629 656 551 236 6 posavska 3551 3503 3319 1948 710 701 664 390 7 jugovzhodna Slovenija 5278 6128 5658 2090 1056 1226 1132 418 8 osrednjeslovenska 14.931 14.620 18.606 8834 2986 2924 3721 1767 9 gorenjska 6696 6932 6582 3702 1339 1386 1316 740 10 primorsko-notranjska 2552 2317 1989 955 510 463 398 191 11 goriška 5887 5252 4617 2838 1177 1050 923 568 12 obalno-kraška 7384 5793 5004 2991 1477 1159 1001 598 SLOVENIJA 85.519 83.347 83.088 47.062 17.104 16.669 16.618 9412 kategorija predstavlja 67 % priseljenih. Podatki v preglednici 13 prikazujejo le neto in ne bruto vrednosti selitev (presežek priseljenih nad odseljenimi). Projekcija podaja zelo visoke vrednosti potrebnega priseljevanja. Postavlja se vprašanje, ali je Slovenija res tako atraktivna za priseljence, še zlasti po integriranju zahodnega Balkana v EU? Seveda je pomembno tudi drugo vprašanje – ali bi tovrstna migracija strukturno ustrezala slovenskim potrebam po delovni sili v prihodnjih desetletjih? Potrebna letna neto vrednost priselitev v Slovenijo bo v obdobju od 2018 do 2033 znašala kar od 16.000 do 17.000 oseb (v primerjavi od 3000 do 3500 v obdobju od 2008 do 2017). V zadnjem petletju projekcijskega obdobja se bo potreba po priseljevanju nekoliko zni- žala, na okrog neto 9500 oseb letno. Vzrok je v tem, da v kontingent aktivnih vstopa generacija, rojena v petletju od 2009 do 2013, ko je bilo število rojstev za od 15.000 do 20.000 večje kot v prejšnjih pet-letjih. V celotnem obdobju od 2018 do 2038 se bo tako moralo v Slovenijo priseliti 300.000 oseb več kot izseliti. Pričakovanje tovrstnega reševanja slovenske demografske in gospodarske problematike je najverjetneje neobjektivno. 5.9 RAZLIČICA DEMOGRAFSKE PROJEKCIJE (PROJEKCIJA 2) S SPREMENJENIMA PREDPOStAVKAMA O RODNOStI IN NOtRANJIh SELItVAh Različica ali projekcija 2 se od osnovne projekcije razlikuje v dveh predpostavkah: • predpostavka o rodnosti; število živorojenih v prihodnjih letih ostane enako kot v obdobju od 2013 do 2017, ko se je v petih letih rodilo 103.000 otrok (20.600 na leto); ker bo število žensk v starosti 20 do 39 let (96 do 97 % porodov letno) v prihodnjih dvajsetih letih upadlo s 245.000 na samo 200.000, to pomeni, da bi se morala vrednost celotne rodnosti z 1,58 pred letom 2018 povečevati na 1,71 v obdobju 2018/23, 1,82 v obdobju 2023/28, 1,91 v obdobju 2028/33 in 1,97 v obdobju 2033/38. 62 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 63 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Preglednica 14: Primerjava gibanja števila prebivalcev po osnovni projekciji in projekciji 2 (SiStat 2019). statistična regija osnovna osnovna osnovna projekcija 2 projekcija 2 projekcija 2 projekcija projekcija projekcija prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 1 pomurska 115.756 108.903 97.697 115.756 111.825 104.789 2 podravska 320.996 316.249 298.809 320.996 319.727 309.556 3 koroška 71.129 66.985 60.392 71.129 70.898 68.649 4 savinjska 256.451 253.639 241.201 256.451 261.902 259.836 5 zasavska 57.324 53.932 48.585 57.324 57.054 55.285 6 posavska 75.888 74.649 70.884 75.888 76.561 75.244 7 jugovzhodna Slovenija 143.707 144.296 140.046 143.707 148.062 149.029 8 osrednjeslovenska 536.600 566.877 579.837 536.600 557.905 566.803 9 gorenjska 204.279 200.272 190.140 204.279 206.914 205.042 10 primorsko-notranjska 52.701 52.442 50.586 52.701 53.862 53.786 11 goriška 118.346 113.366 104.919 118.346 119.074 117.112 12 obalno-kraška 113.703 117.157 116.558 113.703 117.351 117.684 SLOVENIJA 2.066.880 2.068.767 1.999.654 2.066.880 2.101.135 2.082.815 Preglednica 15: Primerjava indeksa rasti števila prebivalcev po osnovni projekciji in projekciji 2 (SiStat 2019). statistična regija osnovna projekcija osnovna projekcija projekcija 2 projekcija 2 2018/2028 2018/2038 2018/2028 2018/2038 1 pomurska 94,08 84,40 96,60 90,53 2 podravska 98,52 93,09 99,60 96,44 3 koroška 94,17 84,90 99,68 96,51 4 savinjska 98,90 94,05 102,13 101,32 5 zasavska 94,08 84,76 99,53 96,44 6 posavska 98,37 93,41 100,89 99,15 7 jugovzhodna Slovenija 100,41 97,45 103,03 103,70 8 osrednjeslovenska 105,64 108,06 103,97 105,63 9 gorenjska 98,04 93,08 101,29 100,37 10 primorsko-notranjska 99,51 95,99 102,20 102,06 11 goriška 95,79 88,65 100,62 98,96 12 obalno-kraška 103,04 102,51 103,21 103,50 SLOVENIJA 100,09 96,75 101,66 100,77 63 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 64 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Preglednica 16: Primerjava indeksa starosti po osnovni projekciji in projekciji 2 (SiStat 2019). statistična regija osnovna osnovna osnovna projekcija 2 projekcija 2 projekcija 2 projekcija projekcija projekcija indeks indeks indeks indeks indeks indeks starosti starosti starosti starosti starosti starosti leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 1 pomurska 160,55 248,88 337,83 160,55 212,94 225,43 2 podravska 146,44 212,11 281,87 146,44 186,86 205,07 3 koroška 136,35 211,47 285,60 136,35 183,58 200,17 4 savinjska 123,82 190,89 254,58 123,82 167,74 188,58 5 zasavska 140,81 216,78 300,85 140,81 185,85 199,53 6 posavska 135,86 193,67 247,19 135,86 173,11 190,03 7 jugovzhodna Slovenija 112,94 160,81 212,27 112,94 144,97 163,92 8 osrednjeslovenska 113,52 150,69 191,52 113,52 139,76 161,06 9 gorenjska 123,06 173,09 224,70 123,06 154,05 170,32 10 primorsko-notranjska 130,98 186,78 238,28 130,98 164,06 179,61 11 goriška 147,88 206,97 264,22 147,88 182,60 195,82 12 obalno-kraška 148,18 214,84 265,20 148,18 192,59 210,39 SLOVENIJA 129,16 183,83 237,81 129,16 164,75 183,15 • predpostavka o notranjih selitvah; neto notranjih slovenskih selitev vsaj na medregijski ravni se bo približal vrednosti nič kot posledica izenačevanj družbenogospodarskih razmer med slovenskimi regijami. Projekcija 2 predpostavlja enake vrednosti za mednarodne selitve kot osnovna projekcija. Izračunana je bila za prostorsko raven statistične regije. Projekcijo 2 bi v primerjavi z osnovno projekcijo lahko označili kot zmerno optimistično. Po tej oceni bo imela Slovenija leta 2038 83.000 več prebivalcev kot po osnovni projekciji. Skupno število prebivalcev po letu 2028 ne bo pospešeno upadalo, pač pa bo stagniralo oziroma upadalo počasneje. Vzrok je v višjem številu rojstev. V številčnosti starostnih kontingentov je med projekcijama razlika samo v številu najmlajšega prebivalstva v starosti 0 do 19 let. Pomembnejše pa bodo razlike v demografskem razvoju posameznih regij, ki se bodo v primerjavi z osnovno projekcijo znižale. Osnovni rezultati projekcije 2 v primerjavi z osnovno projekcijo so prikazani v preglednicah 14 do 16. 64 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 65 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 6 ANALIZA IN OPREDELItEV DEMOGRAFSKO PROBLEMSKIh OBMOČIJ IN KLJUČNIh IZZIVOV 6.1 DEMOGRAFSKO-NASELBINSKI tIPI IN DOStOPNOSt DO PRIKLJUČKOV NA AVtOCEStO IN hItRO CEStO Eden izmed temeljnih strateških ciljev urejanja prostora v zadnjem desetletju je izboljšanje prometne dostopnosti v državi (Strategija … 2004). Slaba prometna dostopnost je po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (2011; 2012) tudi eden od kriterijev za razvrščanje občin v obmejna problemska območja. Med občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine in so vključene v obmejna problemska območja, po navedenem zakonu spadajo občine z več kot 45-minutno povprečno dostopnostjo do najbližjega priključka na avtocesto (AC) ali hitro cesto (HC). Uredba o določitvi obmejnih problemskih območij (2011) določa, da se povprečna prometna dostopnost v občini do najbližjega priključka na AC ali HC izračuna kot povprečni dostopni čas z avtomobilom po mreži cest. Metodologija izračuna povprečne dostopnosti po občinah Republike Slovenije je podrobneje razložena v različnih virih (Drobne 2014; Drobne in Paliska 2015; Drobne 2016). V splošnem temelji izračun na rastrskem pristopu modeliranja dostopnosti (Drobne 2003), ki je bil večkrat nadgrajen (Drobne, Paliska in Fabjan 2004; Drobne in Bogataj 2005; Drobne 2012; 2014; 2016; Drobne in Paliska 2015). Uporabili smo podatke iz zadnje izvedene raziskave povprečne dostopnosti do najbližjega priklju- čka na AC ali HC po občinah Republike Slovenije (RS) leta 2015 (Drobne 2016) in jih primerjali s podatki o demografsko-naselbinskih tipih. Na sliki 33, kakor tudi v nadaljevanju tega poglavja, so prikazani le demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev (ruralna in urbana območja), kar omogoča večjo preglednost kart. Rezultati kažejo, da je pretežni del območja z dostopnostjo več kot 45 minut do najbližjega priključka na AC ali HC tudi območje s padajočim številom prebivalstva. Hkrati je moč opaziti, da dobra prometna dostopnost v pretežnem delu pomurske, podravske in posavske statistične regije ne vpliva na pozitivne demografske trende, saj število prebivalcev kljub dobri prometni dostopnosti pada. Demografsko-naselbinske tipe s padajočim številom prebivalcev (ruralna in urbana območja) smo prikazali tudi s prekrivanjem rezultatov zadnje raziskave povprečne dostopnosti po občinah (Drobne 2016) iz lokacij stavb s hišno številko in vsaj enim prebivalcem s stalnim prebivališčem ob koncu leta 2015 (slika 34). Najslabšo dostopnost do avtocestnega križa so imela naslednja območja z večjim številom prebivalcev: območja v koroški statistični regiji, območja Kozjanskega, območja jugovzhodne Slovenije ob meji s Hrvaško, severni del Goričkega ter severna območja goriške statistične regije. Vseh 29 občin s povprečno dostopnostjo več kot 45 minut do priključka na AC ali HC je v obeh demografsko-naselbinskih tipih s padajočim številom prebivalcev. Istočasno upada število prebivalcev tudi 31 občinam, kjer je povprečni dostopni čas do priključka na AC ali HC (od hišne številke z vsaj enim prebivalcem) manjši od 15 minut. Večinoma so to občine v podravski in pomurski statistični regiji, poleg njih pa tudi občine Jesenice, Celje, Bled, Tržič in Šempeter-Vrtojba (urbana območja s padajočim številom prebivalcev). Zgolj slaba prometna dostopnost do priključkov AC in HC torej ni edini vzrok za upadanje prebivalstva. Z izgradnjo načrtovane trase 3. razvojne osi se bo bistveno popravila dostopnost do AC oziroma HC v koroški statistični regiji (pretežno za 15 minut in več), delu zasavske statistične regije in na Kozjanskem (v povprečju za 10 minut) ter v južnih občinah jugovzhodne Slovenije (pretežno 15 minut Slika 33: Demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev glede na dostopnost do priključka na avtocesto in hitro cesto v Republiki Sloveniji. P str. 66 Slika 34: Povprečni dostopni časi z lokacij stavb s hišno številko in vsaj enim prebivalcem s stalnim prebivališčem do najbližjega priključka na avtocesto oziroma hitro cesto po občinah ob koncu leta 2015 (Drobne 2016, 11) in demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev. P str. 67 65 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 66 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. T) preb. preb. ) inute) D D 1) 2) 3) številom številom C D D D D 1) 2) (mC od 91 do 120 od 121 do 215 D D D D C D D D D in H D D D in H C D C ) )C D D D D D C eja D D D D D D D D D očje s padajočim očje s padajočim D !D. D D D D D D D ) in hitra cesta (HC urska SobotaD D D D D D D D D M D D D D D D D D D D D D D ruralno obm urbano obm priključek na A regionalno središče avtocesta (A hitra cesta (H glavna cesta 2. reda (G regionalna cesta 1. reda (R regionalna cesta 2. reda (R regionalna cesta 3. reda (R regionalna cesta - turistična cesta (R državna m od 0 do 45 od 46 do 60 od 61 do 90 D D D D D D D ografsko–naselbinski tipi D D D D D D D !. D D D D dem D avtocesta (A drugadržavna cesta glavna cesta 1. reda (G čas do priključja na A D D D D D D aribor D D D D D D D D D D D D D M!. D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D rško D D D D D D D D D D D K D !. D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D etrov radec D Delje D !. D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D DC D D D D D D D D D D D D D D D D D D kilom D D D D D D D D D D D D D D D !. D D D D D D D 50 D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D DSlovenj G D!. D D D D D !. D Trbovlje D D esto D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D ovo mN D D D D D D D 25 D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D Ljubljana 0 !. D D D D D D D D D D D D D ranj D D D D D D D D D D K !. D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D Postojna D D D D D !. D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D 2016a,b,c; lasten izračun. D D D D D D D D D D D D D S ojca Foški R D D D D D D D D U D D D D D D D D D D D D D D D D orica D D D robne, M D D D D D D D D D D D D D oper o D I 2016a,b; G D D D D D D D D D D D D !. K am SR D D D D D D D D ova G D D D D D D D D N D !. D D 2016; DSRA Avtor in kartograf: S Vir: D 66 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 67 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 preb. preb. D D D D D D številom številom D D D D inute) D D D D C D D DD in HC ) ) D D D D D C C D D D D D D D D D očje s padajočim očje s padajočim eja D D D D D D D D D D D D D D D D D D po občinah (m D D D D D D D D C D D D D D urbano obm priključek na A avtocesta (A hitra cesta (H od 4,2 do 15,0 od 15,1 do 30,0 od 30,1 do 45,0 od 45,1 do 60,0 več kot 60 državna m D D D D D D D in H ografsko–naselbinski tipi ruralno obm D D C D D D D D D D D D D D dem D D povprečni čas z lokacij stavb s hišno št. (preb>0) do priključka na A D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D etrov D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D kilom D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D 50 D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D 25 D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D 0 D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D 2016a,b,c; lasten izračun. D D D D D D D D D D D D D S ojca Foški R D D D D D D D D U D D D D D D D D D D D D D D D D D D D robne, M D D D D D D D D D D D D D o D I 2016a,b; G D D D D D D D D D D D D am SR D D D D D D D D D D D D D D D D D D D 2016; DSRA Avtor in kartograf: S Vir: D 67 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 68 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. in več) (slika 35). Občine, katerim se bo dostopnost do 3. razvojne osi bistveno povečala – tudi za pol ure in več, so predvsem občine koroške statistične regije ter Občina Črnomelj v jugovzhodni Sloveniji. Izboljšanje časovne dostopnosti ob izgradnji 3. razvojne osi sovpada z območji, ki so vsa uvrščena v demografsko-naselbinski tip s padajočim številom prebivalcev. Učinke izgradnje 3. razvoje osi na spremembo demografske slike lahko le predpostavimo, opozarjamo pa, da tudi izgradnja AC od Maribora proti Lendavi, ki je bistveno izboljšala prometno dostopnost tega območja, še ne kaže pozitivnih demografskih učinkov, saj se slaba demografska slika ni spremenila, niti ni pričakovati spremembe demografskih trendov. Celotno območje severovzhodne Slovenije ima dobro dostopnost do AC in HC, pa so vse občine v pomurski statistični regiji in večina občin v podravski statistični regiji uvrščene v enega od demografsko-naselbinskih tipov s padajočim številom prebivalcev. 6.2 DEMOGRAFSKO-NASELBINSKI tIPI IN DOStOPNOSt DO StORItEV SPLOšNEGA POMENA Dostopnost do storitev splošnega pomena je eden od kazalnikov za izračun indeksa razvojne ogroženosti regije (Pečar 2018). Pri prikazu storitev splošnega pomena smo prikazali le podatke, ki so dovolj zanesljivi. Težave so s podatki na nižjih ravneh storitev (zdravstveni domovi, podružnične osnovne šole, dislocirane enote domov starejših občanov …), kjer se te storitve lahko izvajajo kot koncesijske (na primer zdravstvene postaje) ali dislocirane enote vodijo kar pod matično enoto (Nared s sodelavci 2016). Dostopnost do splošnih bolnišnic v regiji je bila izračunana po modelu dostopnosti (Drobne 2016), ki temelji na rastrskem modeliranju, nadgrajenim z vplivom zastojev in potovalnih hitrosti (Drobne 2016). Sliko smo dopolnili z demografsko-naselbinskimi tipi s padajočim številom prebivalcev, kar je prikaza-no na sliki 36. Rezultati kažejo, da so tudi območja z dobro dostopnostjo do splošnih bolnišnic (pomurska, zasavska in posavska statistična regija) uvrščena v demografsko-naselbinski tip s padajočim številom prebivalcev. Slaba dostopnost do splošnih bolnišnic je zaznana v severnih območjih goriške statisti- čne regije, v južnem delu statistične regije jugovzhodna Slovenija in primorsko-notranjske statistične regije, kakor tudi na Solčavskem. Poleg splošnih bolnišnic so pomembne storitve splošnega pomena tudi zdravstveni domovi in zdravstvene postaje (preglednica 17). Podatki za zdravstvene postaje so zelo pomanjkljivi, zato jih v analizi nismo upoštevali (Nared s sodelavci 2016). Na sliki 37 smo prikazali dostopnost do zdravstvenih domov v 5-minutnem intervalu skupaj z demografsko-naselbinskimi tipi s padajočim številom prebivalcev. Primerjava z gostoto prebivalcev na mreži 2,5 km2 (SURS 2018c), ki je prikazana na sliki 38, ponuja globlji vpogled v lokacijsko razporejenost zdravstvenih domov v Sloveniji. Preglednica 17: Število prebivalcev v času dostopnosti do zdravstvenih domov v Sloveniji (izračunano na podlagi centroida celice 100 × 100 m; SURS 2018c). dostopnost do zdravstvenih domov v minutah 5 minut 10 minut 15 minut število prebivalcev 676.169 1.242.408 1.645.086 Slika 35: Izboljšanje časovne dostopnosti do priključkov na avtocesto oziroma hitro cesto ob izgradnji 3. razvojne osi (Pogačnik s sodelavci 2010, 105) in demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev. P Slika 36: Dostopni čas do splošnih bolnišnic leta 2015 (Pečar 2018) in demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev. P str. 70 68 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 69 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 C inut preb. preb. ) – ) – C C in HC D D številom številom D D D D – leto 2009 – leto 2025 C C od 16 do 30 več kot 30 m D D D D D D D D in H in H D D D D C C ) in hitra cesta (H ) in hitra cesta (H D D D C C D D D D D D D D očje s padajočim očje s padajočim eja D D D D D D D D D D Durska Sobota D D D D D D D D D M D D D D D D D D D D D D D D D D D D urbano obm središče razvojne regije priključek na A priključek na A avtocesta (A leto 2009 avtocesta (A leto 2025 druga državna cesta državna m 0 od 1 do 5 od 6 do 15 D D D ografsko–naselbinski tipi ruralno obm D D D D D D D D D D D D D D D D dem D D izboljšanje dostopnosti do priključka A D D D D D D D D D aribor D D D D D D D D D D D M D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D rškoK D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D radec D elje D D D D D D D D D D D D D D D D D D etrov D C D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D kilom D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D 50 D D D Slovenj G D D D D D D D D D Trbovlje D D D D esto D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D ovo m D D D D D D D D D N D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D 25 D D D D D D D D D D Ljubljana D D 0 D D D D D D D D D D D D ranj D D D D D D D D D D D K D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D Postojna D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D 2009; lastni izračun. ojca Foški S D D D D D D D D D RU D D D D D D D D D D D D D D D orica D D D D robne, M D D D D D D D D D D D D D oper o D 2009; GS D D D D D D D D D D D D K am RA D D D D D D D D ova GN D D D D D D D D D D D 2008; DCSR Avtor in kartograf: S Vir: D 69 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 70 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. preb. preb. )C D D )C D D D D številom številom D D D D D D D D D DD ) in hitra cesta (H in D D D D D C D D D D D D D D D G očje s padajočim očje s padajočim eja D D D D D D D D D ) in hitra cesta (H in) do splošnih bolnišnic, 2015 D urska Sobota D D D D D D D D C Splošna bolnišnica M D D D D D D D D D D D D D urbano obm splošna bolnišnica avtocesta (A državna m statistična regija do 15 od 16 do 30 od 31 do 45 od 46 do 60 od 61 do 90 od 91 do 120 več kot 120 m D D D D D D D D ografsko–naselbinski tipi ruralno obm D D olnišnica Ptuj D D B D D G D G D D D D D D dem avtocesta (A dostopni čas (m D D D D D D DD D D D D D D D D D D D D D aribor D D G D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D DG D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D režice Splošna bolnišnica M D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D Splošna bolnišnica BD D D D D D D D D D etrov D D elje D G D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D kilom D D 50 radec D D D D D D D D D D D D D D esto G D D D D D D D D D D D D D D D D D Splošna bolnišnica C D D D D D D D D D D D G D D D D D D D D D D G D D D ovo m D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D Splošna bolnišnica Slovenj GD D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D DSplošna bolnišnica Trbovlje Splošna bolnišnica N D D D D D D D D 25 D D D D D D D D D G 0 D D D D D D D D D D D D D niverzitetni klinični center Ljubljana U D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D G ojca Foški 2016a,b; lastni izračun. D D D D D D D D D D D D D SR D D D D D D D D U Splošna bolnica Jesenice D D D D D D D D erganca D robne, M D D D D D D D D D D G o D D D D D D D D D D D D D D olnišnica Sežana B am I 2016a,b; G D D D D D D D D D D D D SR D D D D D D D D D D D D Splošna bolnišnica Izola Splošna bolnišnica dr. Franca D G G D D D D D D D 2016; DSRA Avtorja in kartografa: S Viri: D 70 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:29 Page 71 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Rezultati kažejo, da je v 15-minutni dostopnosti do zdravstvenih domov 80 % prebivalcev Slovenije (od 2.052.000; SURS 2018c). Opaznih je nekaj območij (slika 38), kjer je večja gostota prebivalcev, pa zelo slaba dostopnost do zdravstvene oskrbe, na primer občine med Mursko Soboto in Lendavo, med Mariborom in Ptujem, med Postojno in Ljubljano, med Novim mestom in Krškim, Selška dolina … Demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev so na območjih z dobro zdravstveno oskrbo (do bolnišnic in zdravstvenih domov) predvsem v pomurski, posavski, zasavski in koroški statistični regiji. Območja z nizko gostoto prebivalcev, kot so alpski svet, kočevsko-snežniško območje, so seveda zunaj ustrezne dostopnosti do zdravstvenih storitev. Pomembna in temeljna storitev splošnega pomena je osnovno izobraževanje (preglednica 18). Na sliki 39 smo prikazali dostopnost do osnovnih šol (OŠ) v 5-minutnem intervalu skupaj z demografsko-naselbinskimi tipi s padajočim številom prebivalcev. Podatke o lokaciji osnovnih šol smo pridobili na Ministrstvu za znanost in izobraževanje (2018), dostopnost pa računali po cestni mreži. Dostopnost do OŠ je povsod v Sloveniji dobra, kar je razvidno, v kolikor prekrijemo dostopnost v 5-minutnem intervalu z gostoto prebivalcev na 2,5 km2 mreži (slika 40). Le nekaj območji z gostoto prebivalcev več kot 250/2,5 km2 je zunaj 15-minutne dostopnosti. Zaradi dobre pokritosti in dostopnosti do osnovnega izobraževanja ne moremo vzpostaviti vzporednice z upadanjem števila prebivalcev v občinah, uvrščenih v demografsko-naselbinske tipe s padajočim številom prebivalcev. Po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (2018) je v Sloveniji 118 domov starej- ših občanov, v katerih je na razpolago 21.039 postelj (podatek junij 2019), vse postelje pa so zasedene. Prosilcev za dom (evidentiranih) je še 11.294 (Pregled … 2019). Lokacije domov za starejše občane in vseh javnih zavodov za oskrbo starejših smo povezali z gostoto prebivalcev (slika 41). Izstopa le nekaj območij z gostoto prebivalcev nad 850 prebivalcev/2,5 km2, ki so zunaj 15-minutne dostopnosti do te storitve (preglednica 19). Preglednica 18: Število prebivalcev v času dostopnosti do osnovnih šol v Sloveniji (izračunano na podlagi centroida celice 100 × 100 m; SURS 2018c). dostopnost do osnovnih šol v minutah 5 minut 10 minut 15 minut število prebivalcev 1.257.850 502.301 188.674 Preglednica 19: Število prebivalcev v času dostopnosti do doma starejših občanov v Sloveniji (izračunano na podlagi centroida celice 100 × 100 m; SURS 2018c). dostopnost do doma starejših občanov v minutah 5 minut 10 minut 15 minut število prebivalcev 721.610 1.308.453 1.673.977 Slika 37: Dostopni čas v 5-minutnem intervalu do zdravstvenih domov in demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev. P str. 72 Slika 38: Dostopni čas v 5-minutnem intervalu do zdravstvenih domov in gostota prebivalcev na mreži 2,5 km2. P str. 73 Slika 39: Demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev in dostopni čas v 5-minutnem intervalu do osnovnih šol. P str. 74 Slika 40: Dostopni čas v 5-minutnem intervalu do osnovnih šol in gostota prebivalcev na 2,5 km2. P str. 75 71 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 72 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. preb. preb. a D D številom ov D D D D številom D D D D D D G ! D D D D DD D D D D D D D D D D očje s padajočim očje s padajočim eja G ! D D D D D G ! D D D D D D D G ! D inutna dostopnost inutna dostopnost G ! D D D D D D D D D D D D D D D D D inutna dostopnost D G ! G ! D D D D urbano obm lokacije zdravstvenih dom 5-m 10-m 15-m občina državna m D D D D D D D ografsko-naselbinski tipi ruralno obm D D D D D D D GD ! D D D G ! G ! D D D D dem dostopnost do zdravstvenega dom D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D G ! G ! D D D GD D D D D D D D D D ! D D D D D D D D D D G ! D D D D D D D D G ! D D D D D D D D D D GD ! D D G ! D D D G !D D D D D D D G ! D D D D D D D D D D D etrov G ! D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D kilom GD D D D D D G ! D D D D D D D D D ! G ! D D D D D D D D D D D D D D D D 50 G ! D D D D D D D D D G ! D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D G ! D D D D G ! D D D D G ! D D G ! D D D D D D D D D D D D D G !D D D G G D D D D D D D D D D ! ! D D D D D D D D D D G ! D D D D D D D D D G !D D D D D D D G !D D D G ! D D D D D D D D D D GD ! D D D G ! G ! D D D D 25 G ! D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D G D D D D D D G ! D D D D G ! D D D !D D D D D G ! D D D D D D G G ! ! G ! D D D G ! 0 G ! G ! G !G! G G ! ! G G! ! G ! G ! D D D D D D G ! G ! D D D D D D D G ! D D D D D D D D D D G G G ! ! ! D D D D D D D D G ! D D G ! D D D D D D D D D D D D G ! D D G ! D D D nline, lastni izračun. D D DG ! D D D I O G ! D D D D D G ! D D D D D D D D R G ! D D D D D D D S G D ! D D D D D D D D D D D D G ! D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D G D D DG ! D D D G ! D D D ! D D D D D G ! Z 2019, E G ! D D D D D D D D D G ! D D D D D D D D D D G ! rak 2016, M G ! D D D D D D D D D D D D D S D D D R G ! D D D D D D D D D G ! ašper M U D D D D D D D D D D D D D D D D DG ! D D G ! G ! G ! , 2018, GSRU Avtor in kartograf: G Viri: S 72 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 73 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 a ov ² G ! eja G ! G ! G ! inutna dostopnost inutna dostopnost G ! inutna dostopnost G ! G ! lokacije zdravstvenih dom 5-m 10-m 15-m občina državna m 1–50 51–136 137–250 251–441 442–849 850–34407 G ! G ! G ! gostota prebivalcev na 2,5 km dostopnost do zdravstvenega dom G ! G ! G ! G ! G ! G G ! ! G ! G ! etrov G ! G ! kilom G ! G ! 50 G G ! ! G G ! ! G G ! ! G ! G G ! ! G ! G ! G G ! ! G ! G ! G ! 25 G ! G G ! ! G ! G ! G G ! ! G ! G ! 0 G ! G ! G !G! G G ! ! G G! ! G ! G ! G ! G ! G ! G G G ! ! ! G ! G ! G G ! ! nline, lastni izračun. G ! G ! I O G ! RS G ! G ! G ! G ! G ! G ! G ! Z 2019, E G ! G ! G ! rak 2016, M G ! SR G ! ašper M G ! U G G ! ! G ! , 2018, G G ! SRU Avtor in kartograf: G Viri: S 73 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 74 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. preb. preb. )C D D inute) ) D D D D številom številom C D D D D D D D D D DD D D D D D ) in hitra cesta (HC D D D D D D D D D očje s padajočim očje s padajočim eja D D D D D D D D D inut inut ) in hitra cesta (H D D D D D D D D D inut C D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D do 5 m do 10 m do 15 m D urbano obm D avtocesta (A lokacija osnovne šole statistična regija državna m D D D D D ografsko–naselbinski tipi ruralno obm D D D D D D D D D D D D D D dostopnost do osnovne šole (m dem D D avtocesta (A D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D etrov D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D kilom D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D 50 D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D 25 D D D D D D D D D D D D 0 D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D 2019; lastni izračun.S D D D D D D D D D RU D D D D D D D D D D rak D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D ašper M ZI 2018; G D D D D D D D D D D D D D D D D D D D 2018; MSRU Avtor in kartograf: G Viri: S 74 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 75 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 )C inute) ) ² C ) in hitra cesta (HC eja inut inut inut ) in hitra cesta (HC do 5 m do 10 m do 15 m do 50 od 51 do 150 od 151 do 250 od 251 do 500 od 501 do 850 nad 851 avtocesta (A lokacija osnovne šole statistična regija državna m dostopnost do osnovne šole (m gostota prebivalcev na 2,5 km avtocesta (A etrov kilom 50 25 0 2019; lastni izračun.SRUrak ašper M ZI 2018; G 2018; MSRU Avtor in kartograf: G Viri: S 75 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 76 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Dobra dostopnost do domov starejših občanov (približno 81 % ljudi je v 15-minutni dostopnosti) je na demografsko-naselbinskih tipih s padajočim številom prebivalcev ter tudi na območjih z naraščajo- čim številom prebivalcev (slika 42). Povezave med lokacijo (dostopnostjo) do domov starejših občanov in negativnim demografskim stanjem v občini težko oziroma ne moremo potrditi. Verjetno bo potreben razmislek predvsem o zmogljivosti domov (saj so vsi domovi polno zasedeni), kar je povezano z večanjem deleža starejših in podaljševanjem življenjske dobe prebivalcev (Breznik s sodelavci 2019). Hkrati menimo, da časovna dostopnost do domov starejših občanov ni ključni problem demografskega stanja, saj se lahko storitve koristijo tudi zunaj občine stalne naselitve, kar pa je seveda manj ugodno z vidika obiskovanja svojcev in vzpostavljanja socialnih interakcij med oskrbovanci. Lokacije domov starejših občanov imajo številne multiplikativne učinke na lokalno gospodarstvo (odpiranje novih delovnih mest v domovih, storitve (oskrba s hrano) v lokalnem okolju …). Hkrati lahko domovi starejših občanov vplivajo na nekatere demografske kazalnike (na primer indeks smrtnosti, delež starostnikov), kar je treba upoštevati predvsem v manjših občinah. 6.3 DEMOGRAFSKO-NASELBINSKI tIPI IN DOStOPNOSt DO BANČNIh AVtOMAtOV tER tRŽNIh StORItEV Ob zmanjševanju kontaktnih bančnih poslovalnic smo preverili dostopnost v 5-minutnem intervalu do bančnih avtomatov v Sloveniji (preglednica 20). Enako kot pri storitvah splošnega pomena ugotavljamo, da je dobra dostopnost do bančnih avtomatov tudi na območjih z negativnimi demografskimi trendi (slika 43). Dobra je pokritost tudi glede na gostoto prebivalcev, saj so zunaj območja 15-minutne dostopnosti le območja z nizko gostoto prebivalcev (slika 44). Poleg storitev splošnega pomena je predvsem v podeželskem prostoru pomembna tudi dostopnost do storitev splošnega gospodarskega pomena (gospodarska javna infrastruktura), za katere sicer lahko trdimo, da so na dovolj kakovostni ravni, vendar sta njihov obstoj in vzdrževanje lahko ogrože-na, če se bo trend izseljevanja in zmanjševanja delovnih mest nadaljeval. Z zadovoljevanjem potreb prebivalstva pa je povezana tudi vsakodnevna oskrba z osnovnimi živili in potrebščinami. V literaturi tako že lahko zasledimo oblikovanje alternativnih modelov oskrbe z osnovnimi dobrinami na podeželskih in težje dostopnih območjih. Pri tem je poudarjeno nujno povezovanje sektorjev, ki lahko zagotovijo finančno podporo za obnovo in ponovno rabo primernih stavb in s tem boljše zagotavljanje storitev (Kostanjšek in Marot 2019). Preglednica 20: Število prebivalcev v času dostopnosti do bančnih avtomatov v Sloveniji (izračunano na podlagi centroida celice 100 × 100 m; SURS 2018c). dostopnost do bančnih avtomatov v minutah 5 minut 10 minut 15 minut število prebivalcev 1.400.610 1.802.660 1.958.384 Slika 41: Dostopni čas v 5-minutnem časovnem intervalu do domov starejših občanov in gostota prebivalcev/ 2,5 km2. P Slika 42: Demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev in prikazom dostopnosti v 5-minutnem časovnem intervalu do domov starejših občanov. P str. 78 Slika 43: Dostopni čas v 5-minutnem časovnem intervalu do bančnih avtomatov. P str. 79 Slika 44: Dostopni čas v 5-minutnem časovnem intervalu do bančnih avtomatov in gostota prebivalcev na 2,5 km2. P str. 80 76 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 77 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 ² !. !. !. ov starejših občanov ov starejših občanov !. eja !. !. !. !. inutna dostopnost inutna dostopnost !. inutna dostopnost !. !. !. lokacije dom 5 m 10 m 15 m do 50 od 51 do 136 od 137 do 250 od 251 do 441 od 442 do 849 od 850 do 34407 statistična regija državna m !. !. !. !. dostopnost do dom gostota prebivalcev na 2,5 km !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. etrov !. !. !. !. !. kilom !.!. 50 !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. 25 !. !. !. !. !. !. !. !. !. 0 !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !.!. !. !. nline; lastni izračun. !. I ORS !. !. !. !. !.!. !. !. Z 2019; E !. !. rak !. !. 2016; MS !. R !. !. !. ašper M U !. !. !. !. !. 2018; GSRU Avtor in kartograf: G Viri: S 77 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 78 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. preb. preb. D D D D D D številom številom D D D D D !. D D D D D !. !. D ov starejših občanov D D D D D ov starejših občanov D D očje s padajočim očje s padajočim eja !. D !. D D !. D D D D D D D D !.D D D D !. D D D D D D D D D D inutna dostopnost inutna dostopnost !. D inutna dostopnost !. D D D D D D D D !. D D D D !. !. urbano obm lokacije dom 5-m 10-m 15-m statistična regija državna m D D D D D D D D D ografsko–naselbinski tipi ruralno obm D D D D D D !. D D D !. !. D D D D dem dostopnost do dom D !. !. D D D !. D D D D !. D D D D D D D D D D D D D D !. !. !. !. D D D D!. D D D D D D D D D D D D!. D !. D D D D D D !.D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D !. D D D !. D D D D D D D !. D D D D D D D D D D D !. D D D D D etrov !. D D D D D D D D D D !. D D !. D D D D D D!. D D D D D !. D D D D D D kilom D D D !.!. D D D D D D D D D D D D D D D D 50 !. D D D D D !. !. !. D D D D D D !.D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D !. D D !. D D D D D D D D D D D D D !. D D D !. D D D D D D D D D D D D D !. !. D D D D D !. D D !. D D D D D D D D D D D D D D !. !. D D D D D !. D D D D D D D D D D !.D D D D !. D D !. D D D D D D D D D D 25 D D D D D D D D D D D D !. D D D D D D D D D D !. D D D D D D D D !. D D D D D D !. D D D !. !. !. !. !. 0 !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. !. D D D D D D !. !. !. D D D D D D D !. !. D D D D D D D D D D !. !. !. D D D D D D D D D!. D !. !. !. D D D D D D D D D D D D !. !.!. !. !. D D D D D nline; lastni izračun. D D D !. D D D D D D D D D D D D D I O D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D RS D D !. D D D D D D D D D D D D !. D D D D D D D D D D D !. !. !. D D D D D D D D D !. D D D D D D D !. !. Z 2019; E D D D D D D D D D !. D D D D D D D D D D !. rak !. !. D D D D D D D D D D D D D 2016; MS D D D !. D D D D D D D D R !. D ašper M U D D D D D D D D D D D !. !. D !. !. D D D D D !. D D !. !. 2018; GSRU Avtor in kartograf: G Viri: S 78 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 79 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 preb. preb. )C ) številom številom C atov D D D D D D D D D D D D D ) in hitra cesta (H D D D C D očje s padajočim očje s padajočim eja D D D D D ) in hitra cesta (HC D D D D D D D D D inutna dostopnost inutna dostopnost inutna dostopnost D D D D D D D D D D D D D D D D D D urbano obm lokacije bančnih avtom 5-m 10-m 15-m avtocesta (A statistična regija državna m D D D D D D D D D D ografsko–naselbinski tipi ruralno obm D D D D D D D D D D D D D D D D dem avtocesta (A D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D etrov D D D D D D D D D D D D D D D D D D D kilom D D D D D D D D D D D D D D D D D D D 50 D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D 25 D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D 0 D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D T 2019;R D D D D D D D D D D D D D AK D D D D D D D D NA D D D D D D D D D nline, lastni izračun. D D D D D D D D D D rak I OR D D D D D D D D D D D D D 2016; B S S D D D D D D D D D D D D ašper M RU D D D D D D D D D D D D D D D D D D D 2018; GSR anpaolo 2019; EU Avtor in kartograf: G Viri: S Intesa S 79 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 80 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. )C )C atov ² ) in hitra cesta (HC eja ) in hitra cesta (HC inutna dostopnost inutna dostopnost inutna dostopnost lokacije bančnih avtom 5-m 10-m 15-m do 50 od 51 do 150 od 151 do 250 od 251 do 500 od 501 do 850 nad 851 avtocesta (A statistična regija državna m gostota prebivalcev na 2,5 km avtocesta (A etrov kilom 50 25 0 T 2019;RAKNA nline, lastni izračun.rakI OR 2016; BSSašper MRU 2018; GSR anpaolo 2019; EU Avtor in kartograf: G Viri: S Intesa S 80 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 81 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 6.4 FUNKCIONALNA URBANA OBMOČJA IN DEMOGRAFSKO-NASELBINSKI tIPI Funkcionalno urbana območja (FUO) smo prevzeli iz raziskave Zavodnik Lamovšek in Drobne (2017), kjer je podrobneje obrazložena metodologija dela vključno s kriteriji modeliranja. Avtorja sta urbana središča Slovenije povzela po Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (2004), kar pomeni, da sta FUO modelirala okoli treh nacionalnih središč mednarodnega pomena (dve urbani središči in eno somestje) ter desetih središč nacionalnega pomena (sedem urbanih središč in tri somestja). FUO sta modelirala za leto 2000 (pred sprejetjem SPRS; Strategija … 2004), leto 2007 (pred finančno-gospodarsko krizo) in leto 2015, v katerem je bila študija izvedena. Demografsko-naselbinske tipe s padajočim številom prebivalcev (urbana in ruralna območja) smo prikazali skupaj s FOU leta 2015 (Zavodnik Lamovšek in Drobne 2017; slika 45). Avtorja študije sta ugotovila, da se je med letoma 2000 in 2015 največ povečalo FUO Ljubljane, medtem ko so spremembe FUO ostalih središč nacionalnega pomena (Maribora in somestja Koper–Izola–Piran) – v primerjavi s FUO Ljubljane – precej manjše (skoraj zanemarljive). V preostalih središčih nacionalnega pomena so zaznane spremembe tako glede obsega FUO kot tudi števila prebivalcev v območju FUO. Največja rast prebivalcev je opazna v FUO Novega mesta, ki se je v opazovanih 15 letih povečalo za več kot 20.500 prebivalcev. Krepijo se FUO somestja Slovenj Gradec–Ravne na Koroškem–Dravograd (+4000 prebivalcev), FUO Celje (+12.000 prebivalcev), FUO somestja Brežice–Krško–Sevnica (+5500 prebivalcev), medtem ko vpliv ostalih FUO slabi. Povečanje števila prebivalcev je predvsem posledica pripojitve občin, iz katerih se povečuje delovna mobilnost v središča nacionalnega pomena. Kljub temu, da se nekatera FUO krepijo po številu delovnih mest in se povečuje radij delovne mobilnosti, pa so uvrščena v demografsko-naselbinski tip s padajočim številom prebivalcev. To sta FUO somestja Brežice–Krško–Sevnica in FUO somestja Slovenj Gradec–Ravne na Koroškem–Dravograd. Padanje števila prebivalcev in hkrati trend večje delovne mobilnosti v središča nacionalnega pomena sta pomemben podatek z vidika razumevanja podeželskih občin. Krepitev središč z delovnimi mesti ima pozitiven učinek na ohranjanje poseljenosti podeželja, v kolikor so časi delovne mobilnosti razumni. Povprečna pot na delovni dan je 12 km (SURS 2017b). V nasprotnem lahko pričakujemo delno priseljevanje ljudi v bližino zaposlitvenega sedišča in počasno praznjenje podeželja. Prav zato je pomembno, da se ustvarjajo delovna mesta tudi zunaj večjih urbanih središč (manjša naselja) in delovna mesta, ki se lahko opravljajo tudi na domu oziroma od doma na daljavo (socialno podjetništvo, nega na domu, oskrba starejših …). Zelo pomembno je tudi ohranjanje polkmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki ima po Azinoviću s sodelavci (2019) več pomembnih funkcij (od proizvodnje hrane do okoljskih in socialnih funkcij). Dodatna delovna mesta na podeželju pa se bodo vedno bolj povezovala s storitvami za dolgotrajno oskrbo starejših prebivalcev. V celoti so v negativnem demografskem trendu FUO Murska Sobota in FUO somestje Zagorje–Trbovlje–Hrastnik. 6.5 GOSPODARSKI PROFIL OBČIN Zavodnik Lamovšek, Vidmar in Drobne (2016) so izvedli raziskavo o gospodarskem profilu slovenskih občin, ki temelji na klasifikaciji gospodarstva v tri skupine (ESPON Town 2014): rezidenčno gospodarstvo (R), proizvodno gospodarstvo (P) in ustvarjalno gospodarstvo (U). Rezidenčno gospodarstvo vključuje dejavnosti, ki obravnavajo povpraševanje lokalnega prebivalstva in obiskovalcev (na primer trgovina na drobno, hotelske in gostinske storitve, gradbeništvo, finančne storitve, prometne storitve, izobraževanje, zdravstvo, rekreacija in vladne službe); proizvodno gospodarstvo dejavnosti industrijske proizvodnje in dejavnosti terciarne proizvodnje za izvoz (kmetijstvo, trgovina na debelo, Slika 45: Demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev in funkcionalna urbana območja središč nacionalnega pomena leta 2015 (Zavodnik Lamovšek in Drobne 2017, 20). P str. 82 81 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 82 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. oroškem ena avi preb. preb. avne na K D D očja, 2015 D D D D številom številom D D D režic D D obilnosti v središče) 59 D D irana 47 D D D ravograda in R 156 187 161 D adovljice 132 rastnika in Zagorja ob S rškega in B 78 15 esta 33 D 86 D 176 D D D estje obote delovne m radca, D orice 31 D D D2 D D D D D D očje s padajočim očje s padajočim 63 središče nacionalnega pom som eja 97 D D !80. D 188 D D D D 87 D D tuja ranja ovega m ostojne evnice, K ove G urske S elja aribora opra, Izole in P 56 D D D D 166 D D D D D lovenj G 158 !. !. urska Sobota 10 D Funkcionalna urbana obm (≥ 15 % P Velenja K N P S Jesenic in R Trbovlja, H S N M C M K Ljubljane 100 D D D D D D D 143 O O O O O O O O O O O O O O O 105 152 M D D D D 116 D 24 28 eja občine D 42 urbano obm FU FU FU FU FU FU FU FU FU FU FU FU FU FU FU m statistična regija državna m 29 D D D ografsko–naselbinski tipi ruralno obm D 153 182 D D D168 D D148 185 18 D D96 !. D D 135 172 dem 181 58 D D Ptuj D D 159 D D D 191 26 D D D 118 89 D D D 45 69 115 D 107D D D D D D D D etrov D D 169 98 70 !. D D D D D D D D D D D D D 160 106 149 9 kilom 55 D aribor D D D D D D D D D D!. D D D M D D D D 113 D D 92 100 51 D D D Brežice D D D D D D D D 124 D D D 178 108 !. D D D D D D D 171 114 D Krško D D D D D D D 93 167 D D 144 D 120 D 154 D D D D D D 54 D D D D D D D D D D 127D D D D D D D D D 119 D D 73 D D D D D D 139 !. 137 D D 11D 177 !. D D 121 57 D D D D D D D D D D D D D D 101 radec D D 76 D 155 D D D D D D D D Sevnica D D D D esto D D D D D 17 D D D D 81 141 D D D D D D D D D D D D D D110 D D !85. D D D D D D D D D D D D D D D 133 D!. D 190 174 D D 34 D 99 D D D 109 D D D D D !. 173 rastnik D D D D D D 112 D Velenje Celje D 184 D D !.!. D 129 D D 170 ovo m 130 N D D D D D !. D D D D D D 125 151 D D 142 126 !.D D D D 157 D D D D D D D ravograd D D Slovenj G D !. D D D 79 189 Trbovlje HD D D D 193 D D D D D D D D 50 D D D D D 83 103 D D D D D D D D 142 60 48 D D D D 175 D 74 D D 165 62 D D D D D D D D D D 16 39 30 68 D D D D D D 77 67 Zagorje ob Savi 20 104 D D D 88 22 66 180 43 32 Ravne na Koroškem D 23 179 25 61 72 123 134 164 12 !. 37 138 150 65 D D D D D163 D 95 D D D D D D D 117 Ljubljana 8 5 D D D D D D D D D D !. 71 13 52 D D D D D D D D 131D D 21 0 82 122 162 140 D D D 38 D D D D D D D 102 D D D D D D D !. D 192D D !. D D D D D D D D 91 64 D D D D D 41D D D D D D D 146 D D 27 D D D D D D D Postojna 94 D D D D D D D D!. D D D D D D D 147 D D D D D D D D D ojca Foški D D 3 D D D D D D D D D D D 19 Jesenice Radovljica Kranj D D D 14 D D D 36 D D 35 136 4 D D D D D D D D D 1 robne, M 53 D D D D D D D D D D 111 o D D D D 128 D D D D D D D D D D 50 am D D D D D D D D D D D D 49 84 !. 6 D D D D D 44 D D oricaD D D D D D D D D D !. D 183 D 40 75 Koper !. 90 2016; lastni izračun. 46 7 ova G !. Izola S N RU Piran Avtorja in kartografa: S Viri: G 82 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 83 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 industrijska proizvodnja, proizvodnja energije …), ter ustvarjalno gospodarstvo (na znanju in inovativ-nosti temelječe dejavnosti), ki so podlaga za lokalni razvoj. Avtorji so analizirali gibanje gospodarskega profila slovenskih občin po predlagani klasifikaciji v obdobju 2000–2013. Analizo gibanja gospodarskega profila so izvedli za 192 občin z začetka obrav-navanega obdobja. Posebej so analizirali gospodarski profil in njegovo gibanje v občinah petnajstih regionalnih središč po Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Strategija … 2004). Rezultati študije kažejo, da se je Slovenija iz države s pretežno proizvodnim gospodarstvom (P) preusmerila v državo s pretežno rezidenčnim gospodarstvom (R), hkrati pa postaja vse močnejše ustvarjalno gospodarstvo (U). Stanje gospodarskega profila treh skupin gospodarstva leta 2013 je razvidno s slike 46. Glede na gospodarski profil občin v letu 2013 bi težko vzpostavili povezavo z demografskim stanjem. V demografsko-naselbinskem tipu s padajočim številom prebivalcev opažamo vse oblike gospodarskega profila občin (tudi z močno prevladujočim ustvarjalnim gospodarstvom (Občina Kobilje), kar pa verjetno ni dober referenčni primer, saj je to občina z najmanjšim številom prebivalcev v Sloveniji. Kljub temu opažamo, da rahlo prevladujejo občine s prevladujočim rezidenčnim gospodarstvom (občine v zelenih odtenkih) in prevladujočim proizvodnim gospodarstvom (v oker odtenkih) oziroma je podobna zastopanost obeh vrst gospodarstva (siva barva; slika 46). Med rezidenčnim, proizvodnim in ustvarjalnim gospodarstvom v obdobju 2000–2013 in demografsko-naselbinskim tipom občin ne moremo vzpostaviti nobene povezave. V občinah z negativnim demografskim stanjem je bil zaznan trend rasti rezidenčnega gospodarstva kot tudi prevladujoče proizvodno gospodarstvo (na primer goriška statistična regija). Rast ustvarjalnega gospodarstva je prisotna v večini občin v Sloveniji, tudi v občinah z negativnim demografskim stanjem. Kot ugotavljajo avtorji omenjene raziskave, je povečan delež ustvarjalnega gospodarstva moč pripisati gospodarski krizi leta 2008 in preusmeritvi iz proizvodnega gospodarstva. Trend močnejšega naraščanja proizvodnega gospodarstva v obdobju 2000–2013 je zaznan le na območjih s padanjem števila prebivalcev, in sicer v občinah Šalovci, Odranci, Dobrovnik in Hodoš (v pomurski statistični regiji) in Markovcih (v podravski statistični regiji). Ker gre za majhne občine, kjer lahko že odprtje manjšega proizvodnega obrata pomeni popolno spremembo gospodarskega profila občine, je pri interpretaciji teh rezultatov potrebno biti zelo previden. 6.6 ZAPOSLItVENA SREDIšČA IN DELOVNA MOBILNOSt Indeks delovne mobilnosti (IDM) je razmerje med številom delovno aktivnih prebivalcev v občini delovnega mesta (oziroma v občini zaposlitve) in številom delovno aktivnih prebivalcev v občini prebivališča pomnoženo s 100. IDM za občino povezuje število delovnih mest s številom zaposlenih oseb glede na prebivališče (SURS 2017b) in pokaže koncentracijo delovnih mest in smer delovne mobilnosti. Podatke o delovni mobilnosti leta 2017 smo prevzeli iz raziskave Drobneta (2016). Iz slike 47 vidimo, da so bile tedaj občine z IDM, večjim od 116 (po SURS so to izrazito delovne prostorske enote), Trzin, Šempeter-Vrtojba, Ljubljana, Nazarje, Kidričevo, Murska Sobota, Odranci, Zreče, Novo mesto, Gornja Radgona, Maribor, Celje, Ptuj, Lenart, Idrija, Velenje, Nova Gorica in Slovenj Gradec. Izstopajo občine Šempeter-Vrtojba, Trzin, Kidričevo, Odranci, Zreče, Gornja Radgona, Lenart in Idrija, ki niso opredeljene kot središča nacionalnega pomena (Strategija … 2004). Razen občin Ljubljana, Lenart in Novo mesto so vsa preostala območja z IDM, večjim od 116 na demografsko-naselbinskih tipih s padajočim številom prebivalcev. V demografsko-naselbinskem tipu s padajočim številom prebivalcev prevladujejo občine z IDM, manjšim od 100 (šibke bivalne prostorske enote) (105 od 121 občin), kar kaže na delovno mobilnost v bližnja zaposlitvena središča. Primerjava stopnje rasti IDM med letoma 2007 in 2017 z demografsko-naselbinskimi tipi s padajočim številom prebivalcev (slika 48) kaže, da se je število delovnih mest v razmerju do delovno aktivnega prebivalstva v občini zmanjšalo v 56 občinah, Slika 46: Demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev in gospodarski profil občin leta 2013 (Zavodnik Lamovšek, Vidmar in Drobne 2016, 447). P str. 84–85 83 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 84 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. D D D D D D D D D D D D 59 D D 47 D D D 156 187 161 132 D 78 15 33 D 86 D 176 D D D 31 D D D 2 D D 63 D D D D urska Sobota 97 188 M D !.D 80 D D D D D 87 D D 56 158 D D D D 166 D D D D D 10 D 100 D D D D D D D 143 105 152 D D D D 116 24 28 42 D 29 D D D 153 182 D D 168 D D D148 185 18 D Ptuj D 96!. D 135 172 181 58 D D D159 191 118 D D 26 D D 115 45 69 D D 107 89 D D D 169 D D D D D D D D D D aribor D 98 M D !. D D 160 D D D D 149 D D 9 D D D D D 70 106 55 D D D D D D D D D Brežice D !.D D D D D D D D 113 D D 92 51 D D D D D D D etrov 178 D 108 D D 124 D D Krško D !. D D D D D D D 171 114 D D D D D D D D kilom 93 D 50 144 D 120 D 154 D D D D D D 167 54 D D D D D D D D D D D127 D D D DSevnica D 139 !. D D D esto 119 D D 73 D D D D D D 121 radec 137 D D 177 Celje D !.11 D D D57 D D D D D D D D D D D D D 101 D D 76 D 155D D D D D D D D D D D D ovo m D D D D D 17 D D D D 141D D D 112 D D D D D 190 D Drastnik 81 34D D D D110 D D N !. 85 99 109 D D D D D D D D D D D D 133 !. !. D D Velenje D D D 173 174 D !. D D D D D D D D D D D ravogradD Slovenj G 170 25 !. D D D D D D D Trbovlje HD !. D 129 D D 126 125 142 130 D D D D D 25 D D D D D D 151 184 D D 157 !. D D D D D D D D D D D D D D !. D D D 79 189 D D D D 193 D D D D D D D D D D D D D 83 103 D D 142 D D 60 D D D D 48 D D D 165 D D 74 D D16 62 D D 175 39 D D D D D D D D 30 68 D D D D D D 77 0 67 20 104 D D D 88 Zagorje ob Savi 22 66 180 43 32 23 179 Ravne na Koroškem 61 123 134 72 164 186 !. 37 12 150 163 138 65 D D D D D D 95 D D D D 8 eja D 117 131 D D Ljubljana 5 D D D D D D D D D D Kranj !. 71 13 D D D D D D D D D D 82 52 D 122 21 162 140 D D D 38 D D D D D D D 102 D D D !. D D D D D D D Radovljica 192 D !. D D D D D D D D 91 64 D D D D D D D D D D D D 146 D D 27 D D 147 D D D D D 94 D D D D D D Jesenice D !.D D D D D D D D D D D D D D Postojna D D D ojca Foški državna m 41 D D 3 D D D D D D D D 36 D D D 19 35 D D D 14 D D D D D 136 4 D D D D D D D D D robne, M 1 53 D D D D D D D D D D 111 o D D D D 128 D D D D D D D D D D 50 am 2013; lastni izračun. D D D D D D D D orica D D 84 D D D Koper 49 !. K 6 D D D D D 44 D D D D D D D 40 D D D D ova G D !. D 183 D !. 75 46 N Izola 90 2018; S !. S 7 RU Piran Avtorja in kartografa: S Viri: S 84 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 85 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 očno rezidenčno in ustvarjalno gospodarstvo očno proizvodno in rezidenčno gospodarstvo no prevladuje rezidenčno gospodarstvo očno prevladuje rezidenčno gospodarstvo no prevladuje proizvodno gospodarstvo očno prevladuje proizvodno gospodarstvo očno prevladuje rezidenčno gospodarstvo očno prevladuje ustvarjalno gospodarstvo (40-50) podobno m (30-40) podobno rezidenčno in ustvarjalno gospodarstvo (40-50) podobno m (30-40) podobno rezidenčno in proizvodno gospodarstvo očno prevladuje proizvodno gospodarstvo estje (70+ ) ekstrem (60-70) zelo m (50-60) m (40-50) prevladuje rezidenčno gospodarstvo (50-60) m (40-50) prevladuje ustvarjalno gospodarstvo (40-50) - U (30-40) - U (40-50) - R (30-40) - P (70+) ekstrem (60-70) zelo m (50-60) m (40-50) prevladuje proizvodno gospodarstvo R R R U U R R P R P P P P regionalno središče som nova občina, ustanovljena v obdobju 2000–2013 !. !. Struktura gospodarstva R preb. preb. številom številom očje s padajočim očje s padajočim eja estje eja občine ografsko–naselbinski tipi ruralno obm urbano obm regionalno središče D D som m statistična regija državna m D D !. !. dem D D 85 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 86 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. v preostalih 65 občinah pa povečalo, največ v občinah Odranci, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Kuzma in Markovci. Tukaj velja znova opozoriti, da gre za manjše občine in lahko že odprtje enega proizvodnega obrata vpliva na povečanje IDM. Padanje IDM v obdobju 2007–2017 v občinah s padajočim številom prebivalcev kaže, da se zelo zmanjšuje število delovnih mest v občini. Rast IDM v obdobju 2007–2017 v občinah s padajočim številom prebivalcev (65 občin) kaže na dva možna pojava: da se zmanjšuje kontingent delovno aktivnih prebivalcev v občini ali pa se v občini krepi gospodarstvo in se posledično povečuje delovna mobilnost iz bližnjih občin. Verjetno sta prisotna hkrati oba pojava kot na primer v Ljubljani, kjer se krepi število delovnih mest in hkrati zmanjšuje število tistih, ki v Ljubljani tudi bivajo (Rus 2017). V majhnih občinah (Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Kuzma in Markovci) se krepijo tudi delovna mesta. 6.7 POtREBE PO StANOVANJIh Demografsko-naselbinske tipe s padajočim številom prebivalcev smo prikazali na karti prednostnih območij za stanovanjsko oskrbo (PROSO) iz leta 2016 (Pogačar s sodelavci 2016). Avtorji te študije so določili prednostna območja za stanovanjsko oskrbo po demografskih kriterijih, kriteriju gospodarskega razvoja in lokacijskih kriterijih na regionalni ravni. Rezultati kažejo, da na območju občin v demografsko-naselbinskih tipih s padajočim številom prebivalcev praviloma niso izražene potrebe po dodatnih stanovanjih (slika 49). Izstopajo urbane občine s padajočim številom prebivalcev: Krško, Velenje, Slovenj Gradec, Zagorje ob Savi, Celje in Maribor. 6.8 OBMEJNA, GORSKA OBMOČJA IN OBMOČJA Z NARAVNIMI IN POSEBNIMI OMEJItVAMI Obmejna območja smo prevzeli po študiji Lampičeve s sodelavci (2017b), določena pa so bila skladno z Uredbo o določitvi obmejnih problemskih območij (2011; 2012; 2015) in dopolnjena z občinami, ki ležijo ob meji, čeprav niso opredeljene kot obmejna problemska območja. Tako opredeljena obmejna območja zajemajo 102 občini na površini 11.498 km2 (56,7 % Slovenije) z 824.172 prebivalci (39,9 % prebivalcev Slovenije). Predlagana opredelitev obmejnih območij v Sloveniji zajema večino državnega ozemlja v 20-kilometrskem pasu ob meji (Lampič s sodelavci 2017b). Na sliki 50 vidimo, da v obmejne občine s padajočim številom prebivalcev uvrstimo 79 občin, v obmejne občine z naraščajočim številom prebivalcev pa uvrščamo 23 občin. Obmejne občine z naraščajočim številom prebivalcev so občine Koper, Izola, Piran, Sežana, Ajdovščina, Postojna (urbane občine) in Hrpelje Kozina, Pivka, Vipava in Divača (ruralne občine). V preostali Sloveniji pa so to še Renče-Vogrsko, Žirovnica, Preddvor, Kungota, Gorišnica, Cirkulane, Zavrč, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Dolenjske toplice, Šentjernej in Novo mesto. Razen obalno-kraških občin je pretežni del obmejnega območja uvrščen v demografsko-naselbinski tip s padajočim številom prebivalcev (slika 50). Tako kot obmejna smo tudi gorska območja prevzeli po študiji Lampičeve s sodelavci (2017b). V ožjem smislu so to predvsem alpska območja (meja Alpske konvencije), v širšem smislu pa so to vsa gorska in hribovita območja v Sloveniji, ki se v precejšnji meri ujemajo z gorskimi območji z ome-jenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (Program razvoja podeželja … 2014). Za to raziskavo smo Slika 47: Demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev in indeks delovne mobilnosti slovenskih občin leta 2017. P Slika 48: Demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev in stopnja rasti indeksa delovne mobilnosti slovenskih občin od leta 2007 do leta 2017. P str. 88 Slika 49: Demografsko-naselbinski tipi in potrebe po stanovanjih in najbolj primerna območja za stanovanja (Pogačar s sodelavci 2016). P str. 89 Slika 50: Demografsko-naselbinski tipi in obmejna območja. P str. 90 Slika 51: Demografsko-naselbinski tipi in gorska območja (širša in ožja). P str. 91 86 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 87 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 preb. preb. D D D D D D številom številom D D D D D D 59 D D 47 D D D 156 187 D 132 161 78 D 15 86 D D D D 33 obilnosti, 2017 D D D 2 D 176 D D D D 202 D očje s padajočim očje s padajočim eja 31 D D anj 80 D 188 D D 63 D D 87 D D 97 D D D D 166 D D D D D 56 158 10 D D D D D 205 D D D 105 152 D D 100 D D 116 D 24 28 143 196 ruralno obm urbano obm od 36,0 do 55,9 od 56,0 do 75,9 od 76,0 do 95,9 od 96,0 do 115,9 116,0 in več D D 29 D D 42 182 D D 168 D ografsko–naselbinski tipi 35,9 in m D D D D 204 153 148 185 18 D 96 D D 195 135 D D 181 D D D D 172 159 dem D D indeks delovne m statistična regija statistična regija državna m 210 D 58 D 191 26 D D D 118 115 45 69 107 89 D D D D D D D D D D D D D D D D 169 98 198 D D D D 149 D D D D D D D D D 70 D D 160 D 106 D D D D D 9 D D D 55 200 D D D D D 113 D D 92 D D D D D D D D D D D 51 124 D D D D D D D 178 108 D D D 171 114 D D D 54 D D D D D 197 etrov 93 167 D D D 120 D 154 D D D D D D D D D D D D D D 144 D D D127 D D D D D D D D D 119 D D D D D D D D 139 kilom 137 D D 11 D D D 73 121 57 D D D D110 D D D D D D D D D D 50 101 177 D D D 155D D D D D D D D D D D D 206 76 85 D D D D D 17 D D D D D D D D D D D D D D D D D D D 199 D D D D D D D 190 D 81 D D 141 D D D D D 133 D D D 34 D D 99 D D D 109 D D D D D D D 174 173 211 203 25 D D D 112 D D D D D D D D 170 D D D D D D D D D D D 126 125 151 184 D D 129 D D 142 D D 157 D D D D D D D D D 103D D D D 79 D D D D 60 130 193 D D D D D D D D 25 D D 189 175 D D D 83 209 D D 142 D D D D D D D D D D D 74 D D 165 16 62 D D 194 D D D D 48 D D D D 39 30 D D D D D D 77 20 104 D D D88 67 68 22 66 180 43 32 23 0 179 61 72 123 134 164 186 12 37 163 138 150 65 D D D D D D 95 D D D D D D D 8 117 71 5 D D D D D D D D D D 21 208 13 52 D D D D D D D D 131 D D 82 122 162 140 D D D 38 D D D D D D D D D D D D D D D D 102 D D D D D D D D 91 64 D D D D D D D 192 D D D D D D D 27 D D D D D D D 94 D D D D D 146 147 D D 41 D D D 3 D D D D D D D D D D D D D D D D ojca Foški D D D D D D D D D D D D D 19 207 D D D 14 D D D 36 D D 35 136 4 D D D D D D D D D 1 robne, M 53 D D D D D D D D D D 111 o D D D D 128 D D D D D D D D D D 50 am 2017; lastni izračun. D D D D D D D D D D D D 49 SR 84 U 6 D D D D D D D D D D D D D D 44 D D D D 183 201D 75 40 90 7 2018; GSR 46 U Avtorja in kartografa: S Vir: S 87 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 88 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. preb. preb. D D D D D D številom številom D D D D D D 59 D D 47 D D D 156 187 D 132 161 78 15 86 D D D D 33 D D D 2 D 176 D D D D 202 D očje s padajočim očje s padajočim 2000–2017 eja 31 M D D 80 D 188 D D 63 D D 87 D D 97 D D D D 166 D D D D D 56 158 10 D D D D D 205 D D D 105 152 D D 100 D D 116 D 24 28 143 196 urbano obm statistična regija ruralno obm državna m D D 29 D D 42 182 D D 168 D ografsko–naselbinski tipi od 0,17 do 0,75 od 0,76 do 0,99 od 1,00 do 1,20 od 1,21 do 1,50 od 1,51 do 2,25 od 2,26 do 5,55 D D D D 204 153 148 185 18 D 96 D D 195 135 D D 181 D D D D 172 159 dem D D stopnja rasti ID 210 D 58 D 191 26 D D D 118 115 45 69 107 89 D D D D D D D D D D D D D D D D 169 98 198 D D D D 149 D D D D D D D D D 70 D D 160 D 106 D D D D D 9 D D D 55 200 D D D D D 113 D D 92 D D D D D D D D D D D 51 124 D D D D D D D 178 108 D D D 171 114 D D D 54 D D D D D 197 etrov 93 167 D D D 120 D 154 D D D D D D D D D D D D D D 144 D D D127 D D D D D D D D 119 D D D D D D D D kilom 139 137 D D 11 D D D 73 121 57 D D D D110 D D D D D D D D D D 50 101 177 D D D 155D D D D D D D D D D D D 206 76 85 D D D D D 17 D D D D D D D D D D D D D D D D D D D 199 D D D D D D D 190 D 81 D D 141 D D D D D 133 D D D 34 D D 99 D D D 109 D D D D D D D 174 173 211 203 25 D D D 112 D D D D D D D D 170 D D D D D D D D D D D 126 125 151 184 D D 129 D D 142 D D 157 D D D D D D D D D 103D D D D 79 D D D D 60 130 193 D D D D D D D D 25 D D 189 175 D D D 83 209 D D 142 D D D D D D D D D D D 74 D D 165 16 62 D D 194 D D D D 48 D D D D 39 30 D D D D D D 77 20 104 D D D88 67 68 22 66 180 43 32 23 0 179 61 72 123 134 164 186 12 37 163 138 150 65 D D D D D D 95 D D D D D D D 8 117 71 5 D D D D D D D D D D 21 208 13 52 D D D D D D D D 131 D D 82 122 162 140 D D D 38 D D D D D D D D D D D D D D D D 102 D D D D D D D D 91 64 D D D D D D D 192 D D D D D D D 27 D D D D D D D 94 D D D D D 146 147 D D 41 D D D 3 D D D D D D D D D D D D D D D D ojca Foški D D D D D D D D D D D D D 19 207 D D D 14 D D D 36 D D 35 136 4 D D D D D D D D D 1 robne, M 53 D D D D D D D D D D 111 o D D D D 128 D D D D D D D D D D 50 am 2017; lastni izračun. D D D D D D D D D D D D 49 SR 84 U 6 D D D D D D D D D D D D D D 44 D D D D 183 201D 75 40 90 7 2018; GSR 46 U Avtorja in kartografa: S Vir: S 88 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 89 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 OSO preb. preb. R O preb. preb. OS SO O R R i po P številom številom ena i po P očja številom številom 59 očja, 2015 očja za P i potrebam 47 156 187 i potrebam 161 132 78 15 ogena obm 33 86 176 obilnosti v središče) na regionalni ravni 2 erna obm SO očje z rastočim očje s padajočim očje z rastočim očje s padajočim 31 63 SO O eja 97 !80. 188 87 O 166 56 158 urska Sobota 10 100 143 estje 105 152 M 116 očja s srednje velikim očja z največjim 24 28 delovne m 42 eja občine 29 182 168 153 središče nacionalnega pom som najbolj prim obm obm ografsko–hom ruralno obm ruralno obm urbano obm urbano obm m statistična regija državna m 96 148 185 18 !. 135 172 !. !. 181 58 Ptuj 159 Funkcionalna urbana obm (≥ 15 % določitev PR potrebe za PR dem 191 118 26 45 69 115 107 89 169 98 70 !. 160 106 149 9 55 aribor !. M 113 92 51 124 178 108 !. 171 114 Krško Brežice etrov 120 93 167 144 154 54 127 kilom 139 !. 119 137 11 50 177 !. 73 121 57 101 76 155 Sevnica esto radec 110 81 !85. 17 141 190 34 109 174 99 !. 133 !. 173 rastnik 170 ovo m !. 112 Velenje Celje 184 !.!. 129 N 130 125 142 157 !. 151 126 !. ravograd Slovenj G 79 189 25 193 83 103 142 60 48 165 74 62 175 16 39 30 68 77 67 Zagorje ob Savi Trbovlje H 20 104 88 22 66 180 43 32 0 Ravne na Koroškem D 23 179 61 72 123 134 164 12 !. 37 138 150 65 163 95 117 Ljubljana 8 !. 5 71 13 52 21 131 38 82 122 162 140 192 !. 102 !. 91 64 41 27 146 Postojna 94 !. 147 3 19 Jesenice Radovljica Kranj 36 35 14 136 4 2009; lastni izračun. 1 S 53 111 R 50 U 128 49 ojca Foški 84 !. 6 44 orica !. 40 183 75 Koper !. 90 46 7 ova G !. Izola N ušar in sod. 2017; G Piran Avtor in kartograf: M Vir: K 89 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 90 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. preb. preb. preb. preb. številom številom številom številom očja očja ogena obm očje z rastočim očje s padajočim očje z rastočim očje s padajočim eja ejna obm obm ruralno obm ruralno obm urbano obm urbano obm statistična regija državna m ografsko–hom dem etrov kilom 50 25 0 ojca Foški ared, M pič s sod. 2017. 2009; LamSRU Avtorja in kartografa: Janez N Vir: G 90 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 91 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 preb. preb. preb. preb. številom številom številom številom očja ogena obm očja – širša opredelitev očje z rastočim očje s padajočim očje z rastočim očje s padajočim lpske konvencije eja očje A obm gorska obm ruralno obm ruralno obm urbano obm urbano obm ografsko–hom državna m dem etrov kilom 50 25 0 ojca Foški ared, M pič s sod. 2017. 2009; LamSRU Avtorja in kartografa: Janez N Vir: G 91 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 92 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. obravnavali gorska območja v ožjem smislu, torej območje Alpske konvencije (slika 51, karo šrafura), saj je opredelitev gorskih območij v širšem smislu vezana predvsem na kriterije Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter zavzemajo večinski del območja Slovenije. V gorska območja (torej območje Alpske konvencije) se uvršča 63 občin v Sloveniji (Lampič s sodelavci 2017b), pri čemer jih je 42 v demografsko-naselbinskem tipu s padajočim številom prebivalcev in 21 z naraščajočim številom prebivalcev. V demografsko-naselbinski tip z naraščajočim prebivalstvom so občine, ki so na meji Alpske konvencije in notranjostjo države (slika 51). 92 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 93 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 7 DEMOGRAFSKO NAJBOLJ OGROŽENA OBMOČJA SLOVENIJE IN MEStNE OBČINE Z NEGAtIVNIMI DEMOGRAFSKIMI RAZVOJNIMI ZNAČILNOStMI Po rezultatih osnovne projekcije prebivalstva 2018/2038 in iz podatkov o demografskih razvojnih značilnostih za obdobje 2008/2017 smo opredelili osem demografsko najbolj ogroženih območij Slovenije. Vsa tvorijo geografsko sklenjene komplekse občin znotraj iste statistične regije. Dve območ- ji sta celotni statistični regiji (pomurska in koroška). Tri območja – Zasavje, kočevsko-belokranjsko območje, obmejni del primorsko-notranjske statistične regije – tvori eno ali več prostorsko stičnih demografsko homogenih območij tipa ruralno 2 in urbano 2 (sestavljajo jih občine s padajočim številom prebivalcev med leti 2008 in 2017). Tri območja – zgornje in srednje Posočje, severozahodni gorat del gorenjske statistične regije, haloške občine in občine upravne enote Ormož – ne tvorijo celotnih prostorsko stičnih tipov ruralno 2 in urbano 2 v statistični regiji, vse pa tvorijo geografsko povezane regije z močnim upadanjem števila prebivalcev v obdobju 2008/2017 in smo zanje izdelali poseben projekcijski izračun. 7.1 DEMOGRAFSKO NAJBOLJ OGROŽENA OBMOČJA SLOVENIJE PO OSNOVNI PROJEKCIJI PREBIVALStVA V OBDOBJU 2018/2038 IN PO DEMOGRAFSKIh RAZVOJNIh tRENDIh V OBDOBJU 2008/2017 Najbolj demografsko ogrožena območja so: • pomurska statistična regija, ki vključuje vse pomurske občine vključno z Mestno občino Murska Sobota; • območje haloze - Ormož, ki vključuje sedem haloških občin (Makole, Žetale, Majšperk, Podlehnik, Videm, Cirkulane in Zavrč) in tri občine na območju upravne enote Ormož (Sveti Tomaž, Ormož in Središče ob Dravi); izdelan je bil poseben projekcijski izračun; • koroška statistična regija, ki vključuje vse koroške občine vključno z Mestno občino Slovenj Gradec; • Zasavje, ki vključuje urbane občine Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik; • kočevsko-belokranjsko območje, ki vključuje večino občin zahodnega in južnega dela statistične regije jugovzhodna Slovenija vzdolž državne meje s Hrvaško (Sodražica, Loški Potok, Osilnica, Kostel, Kočevje, Semič, Črnomelj in Metlika); • območje severozahodne Gorenjske, ki obsega gorate občine Kranjska Gora, Jesenice, Gorje, Bled in Bohinj; izdelan je bil poseben projekcijski izračun; • obmejno območje primorsko-notranjske regije, ki vključuje občine Pivka, Ilirska Bistrica, Loška dolina in Bloke; • območje zgornje in srednje Posočje, ki vključuje gorate in hribovite občine Kanal, Tolmin, Kobarid, Bovec in Cerkno; izdelan je bil poseben projekcijski izračun. Našteta območja zajemajo dobro tretjino površine Slovenije in slovenskih občin, dobro četrtino slovenskih naselij in petino slovenskega prebivalstva leta 2018 (preglednica 21). Gostota poselitve z izjemo Zasavja ali Pomurja znaša dve tretjini slovenskega povprečja ali manj, najredkeje poseljena so območ- ja v Posočju in na jugu Slovenije vzdolž meje s Hrvaško. Velik del površine je gorate ali hribovite. Z izjemo Zasavja so območja obmejna. Tako opredeljena demografsko najbolj ogrožena območja zajemajo 74 občin, 54 od teh spada med obmejna problemska območja. K demografsko najbolj ogroženim delom Slovenije sodi tudi celotno območje Triglavskega narodnega parka. Demografsko najbolj ogrožena območja so v obdobju 2008–2017 skupaj izgubila skoraj 20.000 prebivalcev ali 4,6 % (preglednica 22). Po rezultatih osnovne demografske projekcije bodo do leta 2038 dodatno izgubila slabih 16 % prebivalcev. Padec bo najmočnejši v Zasavju in Posočju. Zaradi nizke rodnosti se bo prebivalstvo zelo postaralo, število starih 65 let ali več bo od leta 2018 do leta 2038 poraslo s 84.000 na 113.000 oziroma z 21 na 33 % celotnega prebivalstva (preglednica 23). Indeks starosti po osnovni projekciji bo od leta 2018 do leta 2038 narasel s 150 na 311 (v celotni Sloveniji s 129 na 238). 93 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 94 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Preglednica 21: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko najbolj ogroženih območij Slovenije leta 2018 (SiStat 2019). 2 površine Slovenije slovenskih občin slovenskih naselij slovenskega površina v km število občin število naselij število prebivalcev % % % % prebivalstva gostota poselitve pomurska statistična regija 1337,2 27 346 115.756 6,6 12,7 5,7 5,6 87 Haloze - Ormož 537,5 10 192 35.366 2,7 4,7 3,2 1,7 66 koroška statistična regija 1040,8 12 144 71.129 5,1 5,6 2,4 3,5 68 Zasavje 263,7 3 116 41.999 1,3 1,4 1,9 2,0 159 kočevsko-belokranjsko 1427 8 427 47.563 7,0 3,8 7,1 2,3 33 območje severozahodna Gorenjska 854,3 5 69 41.957 4,2 2,4 1,2 2,0 49 primorsko-notranjska regija – 945,2 4 159 24.865 4,7 1,9 2,6 1,2 26 obmejno območje zgornje in srednje Posočje 1220,2 5 183 28.688 6,0 2,4 3,0 1,4 24 SKUPAJ 7625,9 74 1636 407.323 37,6 34,9 27,1 19,7 53 SLOVENIJA 20273 212 6038 2.066.880 100 100 100 100 102 Preglednica 22: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev za demografsko najbolj ogrožena območja Slovenije. prebivalci leta 2008 prebivalci leta 2018 prebivalci leta 2023 prebivalci leta 2028 prebivalci leta 2033 prebivalci leta 2038 indeks rasti 2008/2017 indeks rasti 2018/2028 indeks rasti 2018/2038 pomurska statistična regija 1337,2 27 346 115.756 6,6 12,7 5,7 5,6 87 pomurska statistična regija 121.824 115.756 113.034 108.903 103.686 97.697 95,0 94,1 84,4 Haloze - Ormož 36.659 35.366 34.668 33.579 32.153 30.464 96,5 94,9 86,1 koroška statistična regija 73.714 71.129 69.490 66.985 63.883 60.394 96,5 94,2 84,9 Zasavje 45.226 41.999 40.444 38.417 36.054 33.488 92,9 91,5 79,7 kočevsko-belokranjsko 49.462 47.563 46.676 45.245 43.473 41.451 96,2 95,1 87,1 območje severozahodna Gorenjska 43.685 41.957 40.871 39.314 37.428 35.342 96,0 93,7 84,2 primorsko-notranjska regija – 25.723 24.865 24.377 23.563 22.545 21.408 96,7 94,8 86,1 obmejno območje zgornje in srednje Posočje 30.684 28.688 27.598 26.233 24.698 23.075 93,5 91,4 80,4 SKUPAJ 426.977 407.323 397.158 382.239 363.920 343.319 95,4 93,8 84,3 SLOVENIJA 2.025.866 2.066.880 2.080.258 2.068.769 2.039.673 1.999.645 102,0 100,1 96,7 94 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 95 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Najvišje vrednosti indeksa starosti bodo v Pomurju, Zasavju, na območju Haloze - Ormož in v Posočju. Demografski kontingent delovno aktivnega prebivalstva (stari 25 do 64 let) se bo med leti 2018 in 2038 znižal z 230.000 na 162.000 oseb ali za 30 %, v celotni Sloveniji za 15 % (preglednica 24). Upad aktivnega kontingenta bo najvišji v Zasavju in Posočju. Preglednica 23: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko najbolj ogrožena območja Slovenije (SiStat 2019). 0 do 14 let leta 2018 0 do 14 let leta 2028 0 do 14 let leta 2038 65 in več let leta 2018 65 in več let leta 2028 65 in več let leta 2038 indeks starosti leta 2018 indeks starosti leta 2028 indeks starosti leta 2038 pomurska statistična regija 15.284 12.574 9773 24.538 31.294 33.016 160,5 248,9 337,8 Haloze - Ormož 4706 3938 3029 6469 8851 9920 137,5 224,8 327,5 koroška statistična regija 10.150 8640 6846 13.840 18.271 19.554 136,4 211,5 285,6 Zasavje 5682 4725 3386 8817 11.355 11.643 155,2 240,3 343,9 kočevsko-belokranjsko 6922 5979 4797 9594 12.458 12.941 138,6 208,4 269,8 območje severozahodna Gorenjska 5904 4949 3912 9111 11.188 11.418 154,3 226,1 291,9 primorsko-notranjska regija – 3526 2901 2220 5392 6565 6861 152,9 226,3 309,1 obmejno območje zgornje in srednje Posočje 3870 3142 2448 6468 7745 7802 167,1 246,5 318,7 SKUPAJ 56.044 46.848 36.411 84.229 107.727 113.155 150,3 230,0 310,8 SLOVENIJA 310.677 279.618 240.213 401.262 514.032 571.232 129,2 183,8 237,8 Preglednica 24: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko najbolj ogroženih območjih Slovenije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 pomurska statistična regija 65.676 55.043 46.220 83,8 70,4 Haloze - Ormož 20.709 17.677 14.796 85,4 71,4 koroška statistična regija 40.332 33.608 28.154 83,3 69,8 Zasavje 23.802 18.827 15.285 79,1 64,2 kočevsko-belokranjsko območje 26.669 22.345 19.609 83,8 73,5 severozahodna Gorenjska 23.167 19.318 16.599 83,4 71,6 primorsko-notranjska regija – 13.804 11.781 10.282 85,3 74,5 obmejno območje zgornje in srednje Posočje 15.712 12.814 10.697 81,6 68,1 SKUPAJ 229.871 191.413 161.642 83,3 70,3 SLOVENIJA 1.160.811 1.064.821 988.205 91,7 85,1 95 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 96 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 7.2 MEStNE OBČINE Z NEGAtIVNIMI DEMOGRAFSKIMI RAZVOJNIMI ZNAČILNOStMI PO OSNOVNI PROJEKCIJI PREBIVALStVA V OBDOBJU 2018/2038 IN PO DEMOGRAFSKIh RAZVOJNIh tRENDIh V OBDOBJU 2008/2017 Sedem od enajstih mestnih občin Slovenije bo po osnovni projekciji 2018/2038 izgubilo več kot 5 % prebivalstva. Dve manjši, Slovenj Gradec in Murska Sobota, sta vključeni v pregled demografsko ogro- ženih območij Pomurja in Koroške. Med 9 in 15 % bo upadlo tudi prebivalstvo petih mestnih občin Maribor, Ptuj, Celje, Velenje in Nova Gorica. Za omenjene občine je bil opravljen poseben projekcijski izračun. Omenjenih pet mestnih občin, ki so pomembna regionalna in zaposlitvena središča, tako v desetletju pred letom 2018 kot po rezultatih osnovne projekcije izkazuje slabše demografske razvojne trende kot celotna Slovenija. Mestne občine z negativnimi demografskimi razvojnimi značilnostmi so v obdobju 2008–2017 skupaj izgubile okrog 5000 prebivalcev ali 2 % (preglednica 25). Po rezultatih osnovne projekcije bodo do leta 2038 dodatno izgubile 25.000 ali dobrih 10 % prebivalcev. Število se bo najbolj znižalo v Velenju in na Ptuju, drugo največje slovensko mesto Maribor bo med letoma 2018 in 2038 izgubilo 11.000 ali 10 % prebivalcev. Posledica nizke rodnosti bo staranje prebivalstva, število starih 65 let ali več bo od leta 2018 do leta 2038 poraslo z 52.000 na 69.000 oziroma z 21 na 31 % celotnega prebivalstva (preglednica 26). Indeks starosti po osnovni projekciji bo od leta 2018 do leta 2038 narasel s 155 na 303 (v celotni Sloveniji s 129 na 238). Najvišje vrednosti indeksa starosti bodo na Ptuju, v Mariboru in Celju. Demografski kontingent ekonomsko aktivnega prebivalstva (stari 25 do 64 let) se bo med leti 2018 in 2038 znižal s 139.000 na 108.000 oseb ali za 22,5 %, v celotni Sloveniji za 15 % (preglednica 27). Upad aktivnega kontingenta bo najvišji v mestnih občinah Velenje in Ptuj. Preglednica 25: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev za mestne občine z negativnimi demografskimi razvojnimi značilnostmi. prebivalci leta 2008 prebivalci leta 2018 prebivalci leta 2023 prebivalci leta 2028 prebivalci leta 2033 prebivalci leta 2038 indeks rasti 2008/2017 indeks rasti 2018/2028 indeks rasti 2018/2038 Maribor 111.340 107.504 106.631 104.266 100.826 96.831 96,6 97,0 90,1 Ptuj 23.729 23.324 22.988 22.338 21.470 20.467 98,3 95,8 87,8 Celje 49.501 49.758 49.486 48.530 47.096 45.374 100,5 97,5 91,2 Velenje 34.140 33.187 32.530 31.443 30.028 28.374 97,2 94,7 85,5 Nova Gorica 32.193 32.013 31.662 31.000 30.145 29.166 99,4 96,8 91,1 SKUPAJ 250.903 245.786 243.297 237.577 229.565 220.212 98,0 96,7 89,6 SLOVENIJA 2.025.866 2.066.880 2.080.258 2.068.769 2.039.673 1.999.645 102,0 100,1 96,7 96 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 97 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Preglednica 26: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za mestne občine z negativnimi demografskimi razvojnimi značilnostmi (SiStat 2019). 0 do 14 let leta 2018 0 do 14 let leta 2028 0 do 14 let leta 2038 65 in več let leta 2018 65 in več let leta 2028 65 in več let leta 2038 indeks starosti leta 2018 indeks starosti leta 2028 indeks starosti leta 2038 Maribor 13.916 12.365 9458 24.838 29.675 30.881 178,5 240,0 326,5 Ptuj 3122 2498 1927 4891 6076 6621 156,7 243,2 343,6 Celje 7096 6061 4680 9697 12.416 13.617 136,7 204,9 291,0 Velenje 4940 4102 3094 5592 8285 8771 113,2 202,0 283,5 Nova Gorica 4604 3960 3544 7072 8329 8822 153,6 210,3 248,9 SKUPAJ 33.678 28.986 22.703 52.090 64.781 68.712 154,7 223,5 302,7 SLOVENIJA 310.677 279.618 240.213 401.262 514.032 571.232 129,2 183,8 237,8 Preglednica 27: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije za mestne občine z negativnimi demografskimi razvojnimi značilnostmi (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 Maribor 60.527 53.051 47.401 87,6 78,3 Ptuj 13.223 11.659 10.128 88,2 76,6 Celje 28.594 25.350 22.730 88,7 79,5 Velenje 19.508 15.935 13.683 81,7 70,1 Nova Gorica 17.448 15.562 14.056 89,2 80,6 SKUPAJ 139.300 121.557 107.998 87,3 77,5 SLOVENIJA 1.160.811 1.064.821 988.205 91,7 85,1 97 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 98 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 8 DEMOGRAFSKA SLIKA PO StAtIStIČNIh REGIJAh V poglavju so predstavljene osnovne značilnosti bodočega demografskega razvoja statističnih regij in posameznih delov regij po rezultatih osnovne demografske projekcije v obdobju 2018/2038. Osnovna enota projekcijskega računa znotraj regije so demografsko homogena območja, ki jih sestavljajo obči-ne istega demografsko-naselbinskega tipa glede na demografski razvoj v obdobju 2008/2017: • ruralno 1 – ruralne občine z rastočim številom prebivalstva; • ruralno 2 – ruralne občine s padajočim številom prebivalstva; • urbano 1 – urbane občine z rastočim številom prebivalstva; • urbano 2 – urbane občine s padajočim številom prebivalstva. Za vse slovenske statistične regije so bili v obdobju od 2008 do 2017 značilni trije demografski pojavi: 1) nizka rodnost, ki je znatno zaostajala za vrednostjo enostavne reprodukcije generacij; 2) pozitiven selitveni saldo z državami na območju nekdanje Jugoslavije; 3) negativen selitveni saldo z gospodarsko razvitimi državami zahodne Evrope, Severne Amerike in Oceanije (Avstralija). V opi-sih regij in priloženih SWOT analizah so izpostavljene le tiste značilnosti, v katerih posamezna regija bistveno odstopa od večine ali od slovenskih povprečij. 8.1 POMURSKA StAtIStIČNA REGIJA Pomurska statistična regija je leta 2018 vključevala 27 občin s skupno 5,8 % slovenskega prebivalstva in 6,6 % površine države. Vse občine so uvrščene v demografsko homogeni območji ruralno 2 in urbano 2, saj je bilo za vse značilno upadanje števila prebivalcev v obdobju 2008/2017. Statistična regija vključuje štiri urbane občine, razen Murske Sobote gre za manjša mestna naselja – Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer (preglednica 28). Demografsko homogeno območje ruralno 2 je leta 2018 zajemalo 23 občin z 72 % površine, 57 % prebivalstva in 69 % naselij statistične regije. Ruralna območja imajo gostoto poselitve 69, urbana pa 143 prebivalcev na km2. 15 občin statistične regije sodi med obmejna problemska območja, od teh 14 iz demografsko homogenega območja ruralno 2 in Občina Lendava. Med obmejna problemska območja ne sodijo občine osrednjega dela Prekmurja, osrednjega dela Slovenskih goric in Občina Gornja Radgona ob avstrijski meji (preglednica 29). Pomurska statistična regija bo po rezultatih osnovne projekcije od leta 2018 do leta 2038 izgubila 15,6 % prebivalstva, kar je najvišji upad med vsemi statističnimi regijami. Upadanje skupnega števila prebivalcev je mogoče pričakovati takoj po letu 2018, še izraziteje pa po letu 2023. Občine tipa ruralno 2 bodo v tem obdobju izgubile 14,4 %, občine tipa urbano 2 pa 17,2 % skupnega prebivalstva (preglednica 30). Ker projekcija temelji na predpostavki nadaljevanja demografskih trendov iz obdobja 2008/2017, bosta imeli na demografsko nazadovanje vpliv tako nizka rodnost kot prevla-da odseljevanja nad priseljevanjem. Srednje letno število živorojenih na 1000 žensk v starosti 15 do 44 let v desetletju od 2008 do 2017 je znašalo le 46, kar je najnižja vrednost med vsemi slovenskimi Preglednica 28: Občine v pomurski statistični regiji po demografsko homogenih območjih (* občini smo zamenjali tip DHO; razlogi so navedeni v preglednici 2). ruralno 1 0 ruralno 2 Beltinci, Tišina, Črenšovci, Gornji Petrovci, Šalovci, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Odranci, Puconci, Radenci, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Turnišče, Cankova, Dobrovnik/Dobronak, Grad, Hodoš/Hodos*, Križevci*, Razkrižje, Velika Polana, Veržej, Apače urbano 1 0 urbano 2 Gornja Radgona, Lendava/Lendva, Ljutomer, Murska Sobota 98 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 99 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 statističnimi regijami. Srednja letna neto vrednost selitev za isto obdobje je znašala –2,3 osebe na 1000 prebivalcev, krepkejše odseljevanje je značilno samo za koroško in zasavsko statistično regijo. Pomurska statistična regija sodi med tiste, kjer je močnejše odseljevanje državljanov v razvite države – v obdobju 2008/2017 je znašal povprečni negativni selitveni saldo 310 oseb ali –2,6 na 1000 prebivalcev (SiStat 2019). Pomurska statistična regija sodi med najbolj demografsko ogrožena območ- ja Slovenije. Zaradi nizke rodnosti se bo prebivalstvo hitro staralo, indeks starosti se bo s 161 leta 2018 dvignil na 338 leta 2038, kar bo najvišja vrednost med vsemi statističnimi regijami. Višji porast indeksa starosti je mogoče pričakovati v občinah tipa urbano 2, kjer bo leta 2038 dosegel vrednost 367 (preglednica 31). Delež starih 65 in več let v skupnem prebivalstvu bo narasel z 21 na 34 %, delež starih 0 do 24 let pa upadel z 22 na 19 % (slika 52). Za dobro tretjino bo upadlo število žensk v starosti 20 do 39 let, ki so v obdobju od 2008 do 2017 v Sloveniji rodile 96 do 97 % otrok (preglednica 32). Posledici nizke rodnosti bosta tudi upadanje številčnosti aktivnega kontingenta prebivalstva (25 do 64 let) in staranje delovne sile. Aktivni kontingent se bo od leta 2018 do leta 2038 znižal s 65.700 na 46.200 oseb. Delež starejših aktivnih (45 do 64 let) od vseh aktivnih bo v istem obdobju narasel s 54 na 60 % (preglednica 33). Preglednica 29: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v pomurski statistični regiji leta 2018 (SiStat 2019). površina občine naselja prebivalci površina občine naselja prebivalci gostota poselitve km2 število število število % % % % prebivalci/ km2 ruralno 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ruralno 2 968,1 23 237 66.450 72,4 85,2 68,5 57,4 69 urbano 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 urbano 2 369,1 4 109 49.306 27,6 14,8 31,5 42,6 134 pomurska 1337,2 27 346 115.756 100 100 100 100 87 statistična regija Preglednica 30: Gibanje (2008–2017; SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih pomurske statistične regije. prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci indeks indeks indeks leta 2008 leta 2018 leta 2023 leta 2028 leta 2033 leta 2038 rasti rasti rasti 2008/2017 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ruralno 2 70.000 66.450 65.106 62.952 60.156 56.885 94,9 94,7 85,6 urbano 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 urbano 2 51.824 49.306 47.928 45.951 43.530 40.812 95,1 93,2 82,8 pomurska 121.824 115.756 113.034 108.903 103.686 97.697 95,0 94,1 84,4 statistična regija 99 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 100 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Preglednica 31: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja pomurske statistične regije (SiStat 2019). 0 do 0 do 0 do 65 in več 65 in več 65 in več indeks indeks indeks 14 let 14 let 14 let let let let starosti starosti starosti leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 ruralno 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ruralno 2 8977 7538 5896 13.486 17.507 18.776 150,2 232,2 318,5 urbano 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 urbano 2 6307 5036 3877 11.052 13.787 14.240 175,2 273,8 367,3 pomurska 15.284 12.574 9.773 24.538 31.294 33.016 160,5 248,9 337,8 statistična regija Preglednica 32: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih pomurske statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 0 0 0 0 0 ruralno 2 7667 5685 4970 74,1 64,8 urbano 1 0 0 0 0 0 urbano 2 5443 3960 3573 72,8 65,6 pomurska statistična regija 13.110 9645 8543 73,6 65,2 Preglednica 33: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih pomurske statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 0 0 0 0 0 ruralno 2 37.860 32.071 27.022 84,7 71,4 urbano 1 0 0 0 0 0 urbano 2 27.816 22.972 19.198 82,6 69,0 pomurska statistična regija 65.676 55.043 46.220 83,8 70,4 100 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 101 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 40.000 35.000 30.000 25.000 število prebivalcev 20.000 15.000 2018 2023 2028 2033 2038 leto 0 do 24 25 do 44 45 do 64 65 in več Slika 52: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za pomursko statistično regijo (SiStat 2019). Preglednica 34: SWOT analiza za pomursko statistično regijo. prednosti / slabosti • močno upadanje števila prebivalcev po osnovni projekciji, • zmerno odseljevanje v druge slovenske občine, • izrazitejše odseljevanje v gospodarsko razvite države, • nižja rodnost kot v večini regij, • močno nadpovprečen indeks starosti po osnovni projekciji, • podpovprečen delež aktivnega kontingenta po osnovni projekciji, priložnosti • prilagoditev lokalnih dejavnosti povečanemu deležu starejših, • možnost prilagajanja stavbnega fonda novim dejavnostim, nevarnosti • problemi reprodukcije prebivalstva v gravitacijskih središčih, • pojavljanje območij z odmiranjem prebivalstva, • območja z demografskimi problemi na obmejnih območjih, • propadanje kulturne pokrajine. 101 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 102 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 8.2 PODRAVSKA StAtIStIČNA REGIJA Podravska statistična regija je leta 2018 vključevala 41 občin s skupno 15,6 % slovenskega prebivalstva in 10,7 % površine države. V statistični regiji so demografsko homogena območja vseh štirih tipov. Občine, ki jih sestavljajo, so geografsko razpršene in ne tvorijo prostorsko povezanih komplek-sov. Izjema je tip ruralno 1, ki tvori strnjen kompleks občin Dravskega polja med Mariborom in Slovensko Bistrico. Manjši strnjen kompleks tipa ruralno 1 tvorijo občine vzhodno od Ptuja – Juršinci, Dornava, Gorišnica in Zavrč. Večji prostorsko strnjen kompleks tipa ruralno 2 tvorijo občine v Halozah. V tip urbano 1 sodijo manjša mesta – Slovenska Bistrica, Lenart in Miklavž na Dravskem polju. Maribor in Ptuj sodita v tip urbano 2 (preglednica 35). Prostorsko najobsežnejše je bilo leta 2018 demografko homogeno območje ruralno 2, ki je zajemalo 21 občin, 44 % površine, 23 % prebivalstva in 43 % naselij. Območje tipa urbano 1 je po površini pol manjše, a gosteje naseljeno. Urbani območji skupaj predstavljata 35 % površine in 60 % prebivalstva. 16 občin vzdolž slovensko-avstrijske in slovensko-hrvaške meje sodi med obmejna problemska območja, 12 iz tipa ruralno 2, 2 iz tipa ruralno 1 (Cirkulane in Kungota) in 2 iz tipa urbano 2 (Ruše in Ormož) (preglednica 36). Podravska statistična regija bo po rezultatih osnovne projekcije od leta 2018 do leta 2038 izgubila 7 % prebivalstva, kar je še enkrat več kot celotna država (3,3 %). Skupno število prebivalcev bo prvo desetletje projekcije stagniralo oziroma upadalo počasi, hitrejše upadanje je pričakovati po letu 2028. Prebivalstvo območij tipa ruralno 1 in urbano 1 bo med leti 2018 in 2038 naraslo za 1,5 oziroma 3 %, Preglednica 35: Občine v podravski statistični regiji po demografsko homogenih območjih. ruralno 1 Dornava (24), Duplek (26), Gorišnica (28), Juršinci (42), Kungota (55), Rače - Fram (98), Zavrč (143), Benedikt (148), Hoče - Slivnica (160), Oplotnica (171), Trnovska vas (185), Cirkulane (196), Poljčane (200) ruralno 2 Destrnik (18), Kidričevo (45), Majšperk (69), Pesnica (89), Starše (115), Šentilj (118), Videm (135), Cerkvenjak (153), Hajdina (159), Lovrenc na Pohorju (167), Markovci (168), Podlehnik (172), Selnica ob Dravi (178), Sveta Ana (181), Sveti Andraž v Slovenskih goricah (182), Žetale (191), Makole (198), Središče ob Dravi (202), Sveta Trojica v Slovenskih goricah (204), Sveti Tomaž (205), Sveti Jurij v Slovenskih goricah (210) urbano 1 Lenart (58), Slovenska Bistrica (113), Miklavž na Dravskem polju (169) urbano 2 Maribor (70), Ormož (87), Ptuj (96), Ruše (108) Preglednica 36: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v podravski statistični regiji leta 2018 (SiStat 2019). površina občine naselja prebivalci površina občine naselja prebivalci gostota poselitve km2 število število število % % % % prebivalci/ km2 ruralno 1 456,8 13 173 56.090 21,1 31,7 25,5 17,5 123 ruralno 2 961,6 21 291 72.724 44,3 51,2 42,9 22,7 76 urbano 1 334,7 3 105 40.499 15,4 7,3 15,5 12,6 121 urbano 2 416,6 4 110 151.683 19,2 9,8 16,2 47,3 364 podravska 2169,7 41 679 320.996 100 100 100 100 148 statistična regija 102 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 103 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 na območjih urbano 2 in ruralno 2 pa upadlo za dobrih 10 %. Vsaj del negativnih razvojnih trendov na območju tipa urbano 2 je mogoče pripisati odseljevanju iz večjih mest v okoliške podeželske občine (preglednica 37). Statistična regija kot celota med letoma 2008 in 2017 ni imela negativnih migracijskih trendov, izjema je bilo le območje tipa ruralno 2, ki je letno zaradi odselitev izgubljalo 1,8 osebe na 1000 prebivalcev. Nizka pa je v statistični regiji rodnost. V desetletju 2008/2017 je število živorojenih na 1000 žensk v starosti 15 do 44 let znašalo le 49. Nižje vrednosti sta imeli samo pomurska in obalno-kraška statistična regija. Podravska statistična regija sodi med tiste, kjer je močnejše odseljevanje državljanov v razvite države – v obdobju 2008/2017 je znašal povprečni negativni selitveni saldo okrog 900 oseb ali –2,8 na 1000 prebivalcev (SiStat 2019). Zaradi nizke rodnosti se bo prebivalstvo staralo. Indeks starosti se bo z 146 leta 2018 dvignil na 282 leta 2038, kar je več kot je vrednost za celotno državo – 238. Višji porast indeksa starosti je mogoče pričakovati v občinah območij urbano 2 in ruralno 2, kjer bo leta 2038 dosegel vrednost 306 (preglednica 38). Delež starih 65 in več let v skupnem prebivalstvu bo narasel z 20 na 31 %, delež starih 0 do 24 let pa upadel s 23 na 20 % (slika 53). Za četrtino bo upadlo število žensk v starosti 20 do 39 let, ki so med letoma 2008 in 2017 v Sloveniji rodile 96 do 97 % otrok (preglednica 39). Posledici nizke rodnosti bosta tudi upadanje številčnosti aktivnega kontingenta prebivalstva (25 do 64 let) in staranje delovne sile. Aktivni kontingent se bo od leta 2018 do leta 2038 znižal s 182.200 na 146.600 oseb. Delež starejših aktivnih (45 do 64 let) od vseh aktivnih bo v istem obdobju narasel z 52 na 58 % (preglednica 40). Preglednica 37: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih podravske statistične regije. prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci indeks indeks indeks leta 2008 leta 2018 leta 2023 leta 2028 leta 2033 leta 2038 rasti rasti rasti 2008/2018 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 53.164 56.090 57.312 57.714 57.518 56.917 105,5 102,9 101,5 ruralno 2 74.944 72.724 71.797 69.910 67.286 64.158 97,0 96,1 88,2 urbano 1 38.026 40.499 41.466 41.872 41.901 41.685 106,5 103,4 102,9 urbano 2 155.647 151.683 150.171 146.753 141.886 136.050 97,5 96,7 89,7 podravska 321.781 320.996 320.746 316.249 308.591 298.810 99,8 98,5 93,1 statistična regija Preglednica 38: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja podravske statistične regije (SiStat 2019). 0 do 0 do 0 do 65 in več 65 in več 65 in več indeks indeks indeks 14 let 14 let 14 let let let let starosti starosti starosti leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 ruralno 1 8310 7340 6498 10.051 14.058 16.351 121,0 191,5 251,6 ruralno 2 10.054 8662 6729 13.503 18.244 20.613 134,3 210,6 306,3 urbano 1 6259 5694 5255 7622 10.167 11.702 121,8 178,6 222,7 urbano 2 19.691 17.563 14.023 33.716 40.802 42.958 171,2 232,3 306,3 podravska 44.314 39.259 32.505 64.892 83.271 91.624 146,4 212,1 281,9 statistična regija 103 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 104 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Preglednica 39: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih podravske statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 6495 5516 5696 84,9 87,7 ruralno 2 8466 6267 5610 74,0 66,3 urbano 1 4805 4201 4488 87,4 93,4 urbano 2 17.332 13.428 12.438 77,5 71,8 podravska statistična regija 37.098 29.412 28.232 79,3 76,1 Preglednica 40: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih podravske statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 32.543 30.474 28.685 93,6 88,1 ruralno 2 42.202 36.489 30.800 86,5 73,0 urbano 1 22.874 21.615 20.585 94,5 90,0 urbano 2 84.613 75.340 66.539 89,0 78,6 podravska statistična regija 182.232 163.918 146.609 90,0 80,5 Preglednica 41: SWOT analiza za podravsko statistično regijo. prednosti • zmerno priseljevanje iz drugih slovenskih občin, slabosti • zmerno upadanje števila prebivalcev po osnovni projekciji, • izrazitejše odseljevanje v gospodarsko razvite države, • rodnost je nižja kot v večini regij, • nadpovprečen indeks starosti po osnovni projekciji, • podpovprečen delež aktivnega kontingenta po osnovni projekciji, priložnosti • prilagoditev lokalnih dejavnosti povečanemu deležu starejših, • možnost prilagajanja stavbnega fonda novim dejavnostim, nevarnosti • razpršena urbanizacija podeželskih območij, • velike razlike demografskih trendov v regiji, • pojavljanje območij z odmiranjem prebivalstva, • območja z demografskimi problemi na obmejnih območjih, • konflikt med poselitvijo in drugimi rabami prostora. 104 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 105 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 100.000 95.000 90.000 85.000 80.000 75.000 70.000 število prebivalcev 65.000 60.000 55.000 50.000 2018 2023 2028 2033 2038 leto 0 do 24 25 do 44 45 do 64 65 in več Slika 53: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za podravsko statistično regijo (SiStat 2019). 8.3 KOROšKA StAtIStIČNA REGIJA Koroška statistična regija je leta 2018 vključevala 12 občin s skupno 3,5 % slovenskega prebivalstva in 5,1 % površine države. Vse občine so uvrščene v demografsko homogeni območji ruralno 2 in urbano 2, saj je bilo za celotno statistično regijo značilno upadanje števila prebivalcev v obdobju 2008/2017. Statistična regija vključuje pet urbanih občin – Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd in Slovenj Gradec, ki tvorijo prostorsko povezan kompleks, in sedem podeželskih občin zahodno, vzhodno in južno od njih (preglednica 42). Demografsko homogeno območje ruralno 2 je leta 2018 zajemalo večji del površine statistične regije. Zaradi redkejše poselitve je tam živela tretjina prebivalstva. 11 občin statistične regije sodi med obmejna problemska območja, izjema je le na jugu statistične regije ležeča Občina Mislinja. Zaradi goratosti in hri-bovitosti koroška statistična regija sodi med najmanj gosto naseljene predele Slovenije (preglednica 43). Preglednica 42: Občine v koroški statistični regiji po demografsko homogenih območjih (* občini smo zamenjali tip DHO; razlogi so navedeni v preglednici številka 2). ruralno 1 0 ruralno 2 Črna na Koroškem, Mislinja, Muta, Podvelka, Radlje ob Dravi, Vuzenica, Ribnica na Pohorju urbano 1 0 urbano 2 Dravograd, Mežica, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Prevalje* 105 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 106 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Koroška statistična regija bo po rezultatih osnovne projekcije od leta 2018 do leta 2038 izgubila 15,1 % prebivalstva, kar je poleg pomurske in zasavske statistične regije najvišji upad v Sloveniji. Upadanje skupnega števila prebivalcev je mogoče pričakovati takoj po letu 2018, še izraziteje pa po letu 2028. Občine tipa ruralno 2 bodo v tem obdobju izgubile 16,7 %, občine tipa urbano 2 pa 14,3 % skupnega prebivalstva (preglednica 44). Osnovni vzrok upadanja števila prebivalcev med letoma 2008 in 2017 je bilo odseljevanje – povprečna letna neto vrednost odseljevanja je znašala –3,7 osebe na 1000 prebivalcev, na območju ruralno 2 pa kar –5,1 osebe na 1000 prebivalcev. Koroška statistična regija je imela med vsemi slovenskimi regijami najvišjo stopnjo odseljevanja in sodi med najbolj demografsko ogrožena območja Slovenije. Zaradi nizke rodnosti se bo prebivalstvo hitro staralo, indeks starosti se bo s 136 leta 2018 dvignil na 286 leta 2038, kar bo tretja najvišja vrednost v Sloveniji za pomursko in zasavsko statistično regijo. Med območji ruralno 2 in urbano 2 po podatkih projekcije ne bo pomembnejših razlik (preglednica 45). Delež starih 65 in več let v skupnem prebivalstvu bo narasel z 20 na 32 %, delež starih 0 do 24 let pa bo upadel s 24 na 21 % (slika 54). Za 30 % bo upadlo število žensk v starosti 20 do 39 let, ki so Preglednica 43: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v koroški statisti- čni regiji leta 2018 (SiStat 2019). površina občine naselja prebivalci površina občine naselja prebivalci gostota poselitve km2 število število število % % % % prebivalci/ km2 ruralno 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ruralno 2 614,2 7 62 23.857 59,0 58,3 43,1 33,5 39 urbano 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 urbano 2 426,6 5 82 47.272 41,0 41,7 56,9 66,5 111 koroška 1040,8 12 144 71.129 100 100 100 100 68 statistična regija Preglednica 44: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih koroške statistične regije. prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci indeks indeks indeks leta 2008 leta 2018 leta 2023 leta 2028 leta 2033 leta 2038 rasti rasti rasti 2008/2018 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ruralno 2 24.996 23.857 23.221 22.291 21.151 19.875 95,4 93,4 83,3 urbano 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 urbano 2 48.718 47.272 46.269 44.694 42.732 40.519 97,0 94,5 85,7 koroška 73.714 71.129 69.490 66.985 63.883 60.394 96,5 94,2 84,9 statistična regija 106 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 107 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 v med letoma 2008 in 2017 v Sloveniji rodile 96 do 97 % otrok (preglednica 46). Posledici nizke rodnosti bosta tudi upadanje številčnosti aktivnega kontingenta prebivalstva (25 do 64 let) in staranje delovne sile. Aktivni kontingent se bo od leta 2018 do leta 2038 znižal s 40.300 na 28.200 oseb. Delež starejših aktivnih (45 do 64 let) od vseh aktivnih bo v istem obdobju narasel z 54 na 59 % (preglednica 47). Preglednica 45: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja koroške statistične regije (SiStat 2019). 0 do 0 do 0 do 65 in več 65 in več 65 in več indeks indeks indeks 14 let 14 let 14 let let let let starosti starosti starosti leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 ruralno 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ruralno 2 3400 2965 2293 4517 6056 6521 132,9 204,2 284,4 urbano 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 urbano 2 6750 5675 4553 9323 12.215 13.033 138,1 215,2 286,3 koroška 10.150 8640 6846 13.840 18.271 19.554 136,4 211,5 285,6 statistična regija Preglednica 46: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih koroške statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 0 0 0 0 0 ruralno 2 2717 1997 1780 73,5 65,5 urbano 1 0 0 0 0 0 urbano 2 5242 3952 3716 75,4 70,9 koroška statistična regija 7959 5949 5496 74,7 69,1 Preglednica 47: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih koroške statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 0 0 0 0 0 ruralno 2 13.647 11.173 9086 81,9 66,6 urbano 1 0 0 0 0 0 urbano 2 26.685 22.435 19.068 84,1 71,5 koroška statistična regija 40.332 33.608 28.154 83,3 69,8 107 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 108 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 24.000 22.000 20.000 18.000 16.000 število prebivalcev 14.000 12.000 10.000 2018 2023 2028 2033 2038 leto 0 do 24 25 do 44 45 do 64 65 in več Slika 54: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za koroško statistično regijo (SiStat 2019). Preglednica 48: SWOT analiza za koroško statistično regijo. prednosti / slabosti • močno upadanje števila prebivalcev po osnovni projekciji, • močno odseljevanje v druge slovenske občine, • izrazitejše odseljevanje s podeželja v tujino, • močno nadpovprečen indeks starosti po osnovni projekciji, • podpovprečen delež aktivnega kontingenta po osnovni projekciji, priložnosti • prilagoditev lokalnih dejavnosti povečanemu deležu starejših, • možnost prilagajanja stavbnega fonda novim dejavnostim, nevarnosti • upadanje števila prebivalstva v mestih, • pojavljanje območij z odmiranjem prebivalstva, • območja z demografskimi problemi na obmejnih območjih, • območja z demografskimi problemi hribovitih in goratih območij, • propadanje kulturne pokrajine. 108 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 109 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 8.4 SAVINJSKA StAtIStIČNA REGIJA Savinjska statistična regija je leta 2018 vključevala 31 občin s skupno 13 % slovenskega prebivalstva in 11,3 % površine države. Demografsko homogeno območje ruralno 1 je najbolj zgoščeno in je geografsko kompaktno v Spodnji Savinjski dolini. Tip ruralno 2 je najbolj zgoščen in geografsko kom-pakten v Zgornji Savinjski dolini ter deloma na kozjansko-posoteljskem območju in na severovzhodu statistične regije. V območje urbano 1 sodijo mala mesta Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec. V tip urbano 2 sodita obe mestni občini in osnovni gravitacijski središči Celje in Velenje ter občini Laško in Rogaška Slatina (preglednica 49). Območji z rastočim številom prebivalcev skupaj zajemata 45 % površine regije, 44 % njenega prebivalstva in 57 % naselij. Po površini je najobsežnejše območje ruralno 2, ki pa je z gostoto 45 ljudi na kvadratni kilometer tudi najredkeje poseljeno. Sedem občin sodi med obmejna problemska območja, pet od teh je na območju ruralno 2. Območje ruralno 1 je dvakrat gosteje poseljeno kot območje ruralno 2. Najgosteje poseljeni sta občini Celje in Velenje (preglednica 50). Savinjska statistična regija bo po rezultatih osnovne projekcije od leta 2018 do leta 2038 izgubila 6 % prebivalstva, kar je nekaj več kot celotna država (3,3 %). Nazadovanje skupnega števila prebivalcev je mogoče pričakovati že po letu 2023. Najmočnejše nazadovanje je po projekciji mogoče pričakovati na območjih urbano 2 – 11 %. Podatek kaže na poudarjeno negativne demografske trende v regionalnih središčih Celje in Velenje. Odseljevanju se pridružuje tudi nizka rodnost. Del upadanja prebivalstva v območjih urbano 2 je mogoče pripisati odseljevanju iz mest v okoliške podeželske obči-ne (preglednica 51). V desetletju od 2008 do 2017 je v omenjenih občinah znašalo število živorojenih Preglednica 49: Občine v savinjski statistični regiji po demografsko homogenih območjih (* občini smo zamenjali tip DHO; razlogi so navedeni v preglednici 2). ruralno 1 Podčetrtek (92), Šmartno ob Paki (125), Šoštanj (126), Vojnik (139), Braslovče (151), Dobrna (155), Polzela (173), Prebold (174), Tabor (184), Vransko (189) ruralno 2 Gornji Grad (30), Kozje (51), Ljubno (62), Luče (67), Mozirje (79), Nazarje (83), Rogatec (107), Štore (127), Vitanje (137), Zreče (144), Dobje (154), Solčava (180), Rečica ob Savinji* (209) urbano 1 Slovenske Konjice (114), Šentjur (120), Šmarje pri Jelšah (124), Žalec (190) urbano 2 Celje (11), Laško (57), Rogaška Slatina (106), Velenje (133) Preglednica 50: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v savinjski statistični regiji leta 2018 (SiStat 2019). površina občine naselja prebivalci površina občine naselja prebivalci gostota poselitve km2 število število število % % % % prebivalci/ km2 ruralno 1 499,1 10 175 47.605 21,7 32,3 21,9 18,6 95 ruralno 2 809,7 13 153 36.326 35,2 41,9 19,1 14,2 45 urbano 1 544,8 4 282 65.740 23,7 12,9 35,3 25,6 121 urbano 2 447,4 4 190 106.780 19,4 12,9 23,8 41,6 239 savinjska 2301 31 800 256.451 100 100 100 100 111 statistična regija 109 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 110 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. na 1000 žensk v starosti od 15 do 44 let samo 49 (v Sloveniji 52). Stalno bo prebivalstvo naraščalo samo na območju ruralno 1, skupaj za 6 %, kar je druga najvišja vrednost med vsemi demografsko homogenimi območji v Sloveniji. Občine tipa urbano 1 imajo šibek demografski potencial. Prebivalstvo bo po osnovni projekciji začelo upadati že po letu 2023 in bo do konca projekcijskega obdobja upadlo za 5 %. Bodoči demografski razvoj območja ruralno 2 bo manj problematičen kot v drugih občinah tega tipa v Sloveniji – do konca projekcijskega obdobja se bo skupno prebivalstvo zmanjšalo za 7,5%, drugje v Sloveniji za 13,5%. Predvsem zaradi nizke rodnosti se bo prebivalstvo staralo. Indeks starosti se bo s 124 leta 2018 dvignil na 255 na koncu projekcijskega obdobja leta 2038. Za celotno Slovenijo bosta primerljivi vrednosti po projekciji znašali 129 in 238. Najvišjo vrednost indeksa starosti v savinjski statistični regiji leta 2038 je mogoče pričakovati na območju urbano 2 – 297 (preglednica 52). Delež starih 65 in več let v skupnem prebivalstvu bo narasel z 19 na 30 %, delež starih 0 do 24 let pa upadel s 24 na 21 % (slika 55). Za tretjino bo upadlo število žensk v starosti 20 do 39 let, ki so med letoma 2008 in 2017 v Sloveniji rodile 96 do 97 % otrok (preglednica 53). Posledici nizke rodnosti bosta tudi upadanje številčnosti aktivnega kontingenta prebivalstva (25 do 64 let) in staranje delovne sile. Aktivni kontingent se bo od leta 2018 do leta 2038 znižal s 146.000 na 118.500 oseb. Delež starejših aktivnih (45 do 64 let) od vseh aktivnih se bo v istem obdobju povečal z 52 na 58 % (preglednica 54). Preglednica 51: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih savinjske statistične regije. prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci indeks indeks indeks leta 2008 leta 2018 leta 2023 leta 2028 leta 2033 leta 2038 rasti rasti rasti 2008/2018 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 45.048 47.605 48.987 49.806 50.243 50.439 105,7 104,6 106,0 ruralno 2 37.226 36.326 36.186 35.629 34.737 33.610 97,6 98,1 92,5 urbano 1 64.310 65.740 65.938 65.268 64.011 62.397 102,2 99,3 94,9 urbano 2 108.609 106.780 105.613 102.937 99.177 94.752 98,3 96,4 88,7 savinjska 255.193 256.451 256.724 253.640 248.168 241.198 100,5 98,9 94,1 statistična regija Preglednica 52: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja savinjske statistične regije (SiStat 2019). 0 do 0 do 0 do 65 in več 65 in več 65 in več indeks indeks indeks 14 let 14 let 14 let let let let starosti starosti starosti leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 ruralno 1 7512 6971 6551 8847 11.848 13.515 117,8 170,0 206,3 ruralno 2 5305 4799 4044 6804 8808 10.041 128,3 183,5 248,3 urbano 1 10.280 8618 7402 12.061 16.069 18.061 117,3 186,5 244,0 urbano 2 15.479 12.992 9926 20.052 26.994 29.467 129,5 207,8 296,9 savinjska 38.576 33.380 27.923 47.764 63.719 71.084 123,8 190,9 254,6 statistična regija 110 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 111 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Preglednica 53: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih savinjske statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 5642 5169 5576 91,6 98,8 ruralno 2 4209 3427 3132 81,4 74,4 urbano 1 7697 6130 6273 79,6 81,5 urbano 2 12.309 8748 8433 71,1 68,5 savinjska statistična regija 29.857 23.474 23.414 78,6 78,4 Preglednica 54: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih savinjske statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 26.614 25.682 25.267 96,5 94,9 ruralno 2 20.474 18.529 16.223 90,5 79,2 urbano 1 37.095 33.572 30.842 90,5 83,1 urbano 2 61.809 52.889 46.219 85,6 74,8 savinjska statistična regija 145.992 130.672 118.551 89,5 81,2 Preglednica 55: SWOT analiza za savinjsko statistično regijo. prednosti • izrazitejše priseljevanje iz tujine, slabosti • zmerno upadanje števila prebivalcev po osnovni projekciji, • močno odseljevanje v druge slovenske občine, • nadpovprečen indeks starosti po osnovni projekciji, • podpovprečen delež aktivnega kontingenta po osnovni projekciji, priložnosti • povečan delež mlajšega prebivalstva, • rastoča poklicna usposobljenost prebivalstva, nevarnosti • razpršena urbanizacija podeželskih območij, • velike razlike demografskih trendov v regiji, • upadanje prebivalstva v gravitacijskih središčih, • območja z demografskimi problemi na obmejnih območjih, • območja z demografskimi problemi hribovitih in goratih območij, • konflikt med poselitvijo in drugimi rabami prostora. 111 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 112 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 80.000 75.000 70.000 65.000 60.000 55.000 število prebivalcev 50.000 45.000 40.000 2018 2023 2028 2033 2038 leto 0 do 24 25 do 44 45 do 64 65 in več Slika 55: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za savinjsko statistično regijo (SiStat 2019). 8.5 ZASAVSKA StAtIStIČNA REGIJA Zasavska statistična regija je leta 2018 vključevala 4 občine s skupno 2,8 % slovenskega prebivalstva in 2,4 % površine države. Po površini je najmanjša statistična regija v državi. Vse občine so uvrščene v demografsko homogeni območji urbano 1 – Občina Litija ter urbano 2 – občine Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik (preglednica 56). Demografsko homogeno območje urbano 2 je leta 2018 zajemalo 3 občine z dobro polovico povr- šine in naselij ter s tremi četrtinami prebivalstva statistične regije. Gostota poselitve na območju urbano 2 je več kot dvakrat večja kot na območju urbano 1 (preglednica 57). Zasavska statistična regija je izrazito polarizirana na zahodni del z Občino Litija in na vzhodni del, ki ga tvorijo tradicionalne zasavske občine Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik. Občina Litija geografsko sodi v ožje območje ljubljanske urbane regije in v preteklih desetletjih ni doživela tako izrazite krize lokalnih gospodarskih dejavnosti kot preostanek Zasavja. Celotna statistična regija bo po rezultatih osnovne Preglednica 56: Občine v zasavski statistični regiji po demografsko homogenih območjih. ruralno 1 0 ruralno 2 0 urbano 1 Litija urbano 2 Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi 112 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 113 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 projekcije od leta 2018 do leta 2038 izgubila 15,3 % prebivalstva, litijski del samo 1,5 %, vzhodni del pa več kot 20 %. Število prebivalcev v Litiji bo stagniralo ali le rahlo upadlo, osrednje Zasavje pa bo izgubilo okrog 8500 prebivalcev (preglednica 58). Upadanje bo izrazitejše po letu 2028. V desetletju od 2008 do 2017 sta se osrednji in litijski del statistične regije razlikovala tako v značilnostih selitev kot v rodnosti. Osrednji del je s 5,1 odseljenih na 1000 prebivalcev na leto eno najbolj izrazitih območij odseljevanja v Sloveniji. Nizka je bila tudi rodnost. 1000 žensk v starosti 15 do 44 let je rodilo 49 otrok, kar enako sodi med najnižje slovenske vrednosti. Nasprotno je bil litijski del območje zmernega priseljevanja. Ustrezen podatek za rodnost je bil 55 rojenih otrok na 1000 žensk v starosti 15 do 44 let, kar sodi med višje slovenske vrednosti. Osrednji del zasavske statistične regije sodi med najbolj demografsko ogrožena območja Slovenije. Zaradi nizke rodnosti se bo prebivalstvo hitro staralo, izrazite pa bodo razlike med litijskim in osred-njim delom statistične regije. Indeks starosti se bo v Litiji s 167 leta 2018 dvignil na 224 leta 2038, v vzhodnem delu pa s 155 na 344, kar bo ena najvišjih vrednosti na ravni demografsko homogenih območij v Sloveniji (preglednica 59). Delež starih 65 in več let v skupnem prebivalstvu bo v Litiji narasel s 17 na 28 %, v vzhodnem delu pa z 21 na 35 %. Delež starih 0 do 24 let bo v Litiji upadel s 26 na 23 %, v osrednjem delu pa z 22 na 19 %. Delež žensk v starosti 20 do 39 let bo po osnovni projekciji Preglednica 57: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v zasavski statistični regiji leta 2018 (SiStat 2019). površina občine naselja prebivalci površina občine naselja prebivalci gostota poselitve km2 število število število % % % % prebivalci/ km2 ruralno 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ruralno 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 urbano 1 221,4 1 107 15.325 45,6 25,0 48,0 26,7 69 urbano 2 263,7 3 116 41.999 54,4 75,0 52,0 73,3 159 zasavska 485,1 4 223 57.324 100 100 100 100 118 statistična regija Preglednica 58: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih zasavske statistične regije. prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci indeks indeks indeks leta 2008 leta 2018 leta 2023 leta 2028 leta 2033 leta 2038 rasti rasti rasti 2008/2018 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ruralno 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 urbano 1 14.667 15.325 15.527 15.516 15.350 15.094 104,5 101,2 98,5 urbano 2 45.226 41.999 40.444 38.417 36.054 33.488 92,9 91,5 79,7 zasavska 59.893 57.324 55.971 53.933 51.404 48.582 95,7 94,1 84,7 statistična regija 113 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 114 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. v Litiji upadel za 15 %, v osrednjem delu pa za 42 % (preglednica 60). Posledici nizke rodnosti bosta tudi upadanje številčnosti aktivnega kontingenta prebivalstva (25 do 64 let) in staranje delovne sile. Aktivni kontingent se bo v Litiji od leta 2018 do leta 2038 znižal z 8750 na 7300 oseb, v osrednjem delu pa s 23.800 na 15.300 oseb. Delež starejših aktivnih (45 do 64 let) od vseh aktivnih bo v istem obdobju v Litiji narasel z 52 na 56 %, v osrednjem delu pa s 55 na 61 % (preglednica 61). Preglednica 59: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja zasavske statistične regije (SiStat 2019). 0 do 0 do 0 do 65 in več 65 in več 65 in več indeks indeks indeks 14 let 14 let 14 let let let let starosti starosti starosti leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 ruralno 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ruralno 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 urbano 1 2451 2231 1909 2635 3725 4284 107,5 167,0 224,4 urbano 2 5682 4725 3386 8817 11.355 11.643 155,2 240,3 343,9 zasavska 8133 6956 5295 11.452 15.080 15.927 140,8 216,8 300,8 statistična regija Preglednica 60: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih zasavske statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 0 0 0 0 0 ruralno 2 0 0 0 0 0 urbano 1 1820 1455 1546 79,9 84,9 urbano 2 4785 3233 2763 67,6 57,7 zasavska statistična regija 6605 4688 4309 71,0 65,2 Preglednica 61: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih zasavske statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 0 0 0 0 0 ruralno 2 0 0 0 0 0 urbano 1 8755 7920 7315 90,5 83,6 urbano 2 23.802 18.827 15.285 79,1 64,2 zasavska statistična regija 32.557 26.747 22.600 82,2 69,4 114 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 115 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 20.000 18.000 16.000 14.000 število prebivalcev 12.000 10.000 8.000 2018 2023 2028 2033 2038 leto 0 do 24 25 do 44 45 do 64 65 in več Slika 56: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za zasavsko statistično regijo (SiStat 2019). Preglednica 62: SWOT analiza za zasavsko statistično regijo. prednosti / slabosti • močno upadanje števila prebivalcev po osnovni projekciji, • močno odseljevanje v druge slovenske občine, • nižja rodnost kot v večini statističnih regij, • močno nadpovprečen indeks starosti po osnovni projekciji, • podpovprečen delež aktivnega kontingenta po osnovni projekciji, priložnosti • prilagoditev lokalnih dejavnosti povečanemu deležu starejših, • možnost prilagajanja stavbnega fonda novim dejavnostim, nevarnosti • velike razlike demografskih trendov v regiji, • problemi reprodukcije prebivalstva v gravitacijskih središčih, • pojavljanje območij z odmiranjem prebivalstva, • propadanje kulturne pokrajine. 115 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 116 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 8.6 POSAVSKA StAtIStIČNA REGIJA Posavska statistična regija je leta 2018 vključevala 6 občin s skupno 3,7 % slovenskega prebivalstva in 4,8 % površine države. Vse občine so uvrščene v demografsko homogeni območji ruralno 2 in urbano 2, saj je bilo za vse značilno upadanje števila prebivalcev med letoma 2008 in 2017. Statistična regija vključuje tri urbane občine Sevnica, Krško in Brežice, ki tvorijo strnjeno prostorsko enoto. Ruralne občine Radeče, Bistrica ob Sotli in Kostanjevica na Krki ležijo v treh različnih naravno-pokrajinskih eno-tah (preglednica 63). Demografsko homogeno območje urbano 2 je leta 2018 obsegalo večji del statistične regije – 85,4 % površine in 89,3 % prebivalcev. Tako območje ruralno 2 kot urbano 2 sta redko poseljeni. Tri občine Bistrica ob Sotli, Kostanjevica na Krki in Brežice sodijo med obmejna problemska območja (preglednica 64). Posavska statistična regija bo po rezultatih osnovne projekcije od leta 2018 do leta 2038 izgubila 6,6 % prebivalstva. Pričakovan upad je razmeroma nizek glede na to, da so občine v desetletju od 2008 do 2017 prebivalstveno nazadovale, vendar le za 0,7 %. Upadanje skupnega števila prebivalcev je mogoče pričakovati po letu 2023, še izraziteje pa po letu 2033. Na demografsko homogenem območju ruralno 2 bo upadanje mnogo izrazitejše. Skupno prebivalstvo bo do leta 2038 upadlo za 19 %. Bodoči demografski razvoj območja urbano 2 bo manj problematičen kot v drugih občinah tega tipa v Sloveniji – do konca projekcijskega obdobja se bo skupno prebivalstvo zmanjšalo za 5,1 %, drugje v Sloveniji za 12,3 % (preglednica 65). Vzrok je v razmeroma nizkem negativnem selitvenem saldu za regijo (–0,22 na 1000 prebivalcev) in v za slovenske razmere relativno visoki rodnosti, ki je med letoma 2008 in 2017 znašala 55 živorojenih na 1000 žensk v starosti 15 do 44 let. V občinah območ- ja ruralno 2, ki sicer predstavljajo samo desetino prebivalstva statistične regije, je bilo odseljevanje zelo izrazito. Vrednost selitvenega salda je znašala –5,4 osebe na 1000 prebivalcev na leto. To je celo Preglednica 63: Občine v posavski statistični regiji po demografsko homogenih območjih. ruralno 1 0 ruralno 2 Radeče (99), Bistrica ob Sotli (149), Kostanjevica na Krki (197) urbano 1 0 urbano 2 Brežice (9), Krško (54), Sevnica (110) Preglednica 64: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v posavski statistični regiji leta 2018 (SiStat 2019). površina občine naselja prebivalci površina občine naselja prebivalci gostota poselitve km2 število število število % % % % prebivalci/ km2 ruralno 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ruralno 2 141,4 3 62 8.091 14,6 50,0 13,8 10,7 57 urbano 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 urbano 2 826,8 3 386 67.797 85,4 50,0 86,2 89,3 82 posavska 968,2 6 448 75.888 100 100 100 100 78 statistična regija 116 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 117 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 najbolj negativna vrednost med vsemi demografsko homogenimi območji Slovenije, kot jih je opre-delila metoda projekcijskega izračuna. Zaradi prenizke rodnosti za enostavno obnovo generacij se bo prebivalstvo staralo. Indeks starosti se bo s 136 leta 2018 dvignil na 247 leta 2038, kar pa bo le malo več od slovenskega povprečja leta 2038. Višji porast indeksa starosti je mogoče pričakovati v občinah tipa ruralno 2, kjer bo leta 2038 Preglednica 65: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih posavske statistične regije. prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci indeks indeks indeks leta 2008 leta 2018 leta 2023 leta 2028 leta 2033 leta 2038 rasti rasti rasti 2008/2018 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ruralno 2 8517 8091 7815 7452 7023 6551 95,0 92,1 81,0 urbano 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 urbano 2 67.886 67.797 67.918 67.197 65.932 64.336 99,9 99,1 94,9 posavska 76.403 75.888 75.733 74.649 72.955 70.887 99,3 98,4 93,4 statistična regija Preglednica 66: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja posavske statistične regije (SiStat 2019). 0 do 0 do 0 do 65 in več 65 in več 65 in več indeks indeks indeks 14 let 14 let 14 let let let let starosti starosti starosti leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 ruralno 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ruralno 2 1141 932 695 1596 2014 2208 139,9 216,1 317,7 urbano 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 urbano 2 9920 9115 7907 13.432 17.444 19.058 135,4 191,4 241,0 posavska 11.061 10.047 8602 15.028 19.458 21.266 135,9 193,7 247,2 statistična regija Preglednica 67: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih posavske statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 0 0 0 0 0 ruralno 2 923 664 555 71,9 60,1 urbano 1 0 0 0 0 0 urbano 2 7552 6181 6224 81,8 82,4 posavska statistična regija 8475 6845 6779 80,8 80,0 117 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 118 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. dosegel vrednost 318 (preglednica 66). Delež starih 65 in več let v skupnem prebivalstvu bo narasel z 19 na 30 %, delež starih 0 do 24 let pa upadel s 24 na 19 % (slika 57). Za 20 % bo upadlo število žensk v starosti 20 do 39 let, kar je manj kot v večini drugih statističnih regij (preglednica 67). Posledici prenizke rodnosti bosta tudi upadanje številčnosti aktivnega kontingenta prebivalstva (25 do 64 let) in staranje delovne sile. Aktivni kontingent se bo od leta 2018 do leta 2038 znižal z 42.700 na 33.900 oseb. Delež starejših aktivnih (45 do 64 let) od vseh aktivnih bo v istem obdobju narasel s 53 na 58 % (preglednica 68). Preglednica 68: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih posavske statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 0 0 0 0 0 ruralno 2 4543 3788 3029 83,4 66,7 urbano 1 0 0 0 0 0 urbano 2 38.148 34.057 30.915 89,3 81,0 posavska statistična regija 42.691 37.845 33.944 88,6 79,5 24.000 22.000 20.000 18.000 število prebivalcev 16.000 14.000 12.000 2018 2023 2028 2033 2038 leto 0 do 24 25 do 44 45 do 64 65 in več Slika 57: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za posavsko statistično regijo (SiStat 2019). 118 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 119 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Preglednica 69: SWOT analiza za posavsko statistično regijo. prednosti • višja rodnost kot v večini statističnih regij, slabosti • zmerno upadanje števila prebivalcev po osnovni projekciji, • zmerno odseljevanje v druge slovenske občine, • nadpovprečen indeks starosti po osnovni projekciji, • podpovprečen delež aktivnega kontingenta po osnovni projekciji, priložnosti • možnost prilagajanja stavbnega fonda novim dejavnostim, nevarnosti • območja z demografskimi problemi na obmejnih območjih. 8.7 StAtIStIČNA REGIJA JUGOVZhODNA SLOVENIJA Statistična regija jugovzhodna Slovenija je leta 2018 vključevala 21 občin s skupno 7 % slovenskega prebivalstva in 13,1 % površine države. Statistična regija vključuje vse štiri tipe demografsko homogenih območij. Po številu občin je največje območje ruralno 1, ki vključuje vse ruralne občine na območju upravnih enot Novo mesto in Trebnje. Območje ruralno 2 je v celoti na ribniško-kočevskem območju in v Beli krajini. Območje urbano 1 vključuje občine Novo mesto, Trebnje in Ribnica, območje urbano 2 pa obči-ne Kočevje, Črnomelj in Metlika (preglednica 70). Statistična regija jugovzhodna Slovenija je največja statistična regija v Sloveniji, istočasno pa je za primorsko-notranjsko najredkeje poseljena. Območji z rastočim številom prebivalstva vključujeta slabo polovico površine statistične regije in dve tretjini njenega prebivalstva. Redkeje poseljeni sta območji s padajočim številom prebivalstva, ki vključujeta ves zahodni in južni del statistične regije razen Občine Ribnica (preglednica 71). Preglednica 70: Občine v statistični regiji jugovzhodna Slovenija po demografsko homogenih območjih (* občini smo zamenjali tip DHO; razlogi so navedeni v preglednici številka 2). ruralno 1 Šentjernej, Škocjan, Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Žužemberk, Mokronog - Trebelno, Straža, Šmarješke Toplice, Šentrupert, Mirna* ruralno 2 Loški Potok, Osilnica, Semič, Kostel, Sodražica urbano 1 Novo mesto, Ribnica, Trebnje urbano 2 Črnomelj, Kočevje, Metlika Preglednica 71: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v statistični regiji jugovzhodna Slovenija leta 2018 (SiStat 2019). površina občine naselja prebivalci površina občine naselja prebivalci gostota poselitve km2 število število število % % % % prebivalci/ km2 ruralno 1 695,4 10 330 37.317 26,0 47,6 31,4 26,0 54 ruralno 2 423 5 160 8850 15,8 23,8 15,2 6,2 21 urbano 1 552,6 3 295 58.827 20,7 14,3 28,0 40,9 106 urbano 2 1004 3 267 38.713 37,5 14,3 25,4 26,9 39 jugovzhodna 2675 21 1052 143.707 100 100 100 100 54 Slovenija 119 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 120 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Statistična regija jugovzhodna Slovenija bo po rezultatih osnovne projekcije od leta 2018 do leta 2038 izgubila le 2,5 % prebivalstva, kar je nekaj manj kot celotna država (3,3 %). Znotraj regije pa so velike razlike. Območji urbano 1 in ruralno 1 se bosta v celotnem obdobju do leta 2038 prebivalstveno celo povečali, za 3,3 oziroma 1,3 %. Nasprotno bosta območji urbano 2 in ruralno 2 izgubili vsaka po 13 % prebivalcev. Obe območji z rastočim številom prebivalcev bosta po letu 2028 demografsko sta-gnirali ali celo začeli prebivalstveno rahlo upadati. Območji urbano 2 in ruralno 2 bosta po številu prebivalcev začeli upadati takoj po letu 2018, izraziteje pa po letu 2028 (preglednica 72). Statistična regija kot celota ima najvišjo vrednost rodnosti v Sloveniji. V desetletju od 2008 do 2017 je znašalo število živorojenih na 1000 žensk v starosti 15 do 44 let 57 (v Sloveniji 52). Notranje razlike v regiji so majhne, rodnost je nekaj višja na Dolenjskem kot na Kočevskem in v Beli krajini. Večje pa so razlike v selitvenem saldu. Med letoma 2008 in 2017 sta imeli območji urbano 1 in ruralno 1 rahlo pozitiven selitveni saldo, območji urbano 2 in ruralno 2 pa sta na leto zaradi odseljevanja izgubljali 2,3 osebe na 1000 prebivalcev. Predvsem zaradi prenizke rodnosti se bo prebivalstvo staralo, indeks starosti se bo s 161 leta 2018 dvignil na 212 leta 2038. Med območji bodo precejšnje razlike. Na območjih urbano 1 in ruralno 1 bo indeks starosti ostal pod 200, na območjih urbano 2 in ruralno 2 pa bo na koncu projekcijskega obdobja leta 2038 presegel 260 (preglednica 73). Delež starih 65 in več let v skupnem prebivalstvu bo narasel z 18 na 28 %, delež starih 0 do 24 let pa upadel s 26 na 24 % (slika 58). Za 20 % bo upadlo število Preglednica 72: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih statistične regije jugovzhodna Slovenija. prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci indeks indeks indeks leta 2008 leta 2018 leta 2023 leta 2028 leta 2033 leta 2038 rasti rasti rasti 2008/2018 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 35.645 37.317 38.032 38.267 38.152 37.802 104,7 102,5 101,3 ruralno 2 9255 8850 8689 8417 8084 7715 95,6 95,1 87,2 urbano 1 56.440 58.827 60.157 60.784 60.916 60.792 104,2 103,3 103,3 urbano 2 40.207 38.713 37.987 36.828 35.389 33.736 96,3 95,1 87,1 jugovzhodna 141.547 143.707 144.865 144.296 142.541 140.045 101,5 100,4 97,5 Slovenija Preglednica 73: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja statistične regije jugovzhodna Slovenija (SiStat 2019). 0 do 0 do 0 do 65 in več 65 in več 65 in več indeks indeks indeks 14 let 14 let 14 let let let let starosti starosti starosti leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 ruralno 1 6165 5856 5023 6110 8492 10.007 99,1 145,0 199,2 ruralno 2 1312 1164 933 1845 2345 2430 140,6 201,5 260,5 urbano 1 9788 9537 8403 10.131 13.418 15.733 103,5 140,7 187,2 urbano 2 5610 4815 3864 7749 10.113 10.511 138,1 210,0 272,0 jugovzhodna 22.875 21.372 18.223 25.835 34.368 38.681 112,9 160,8 212,3 Slovenija 120 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 121 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 žensk v starosti 20 do 39 let, ki so med letoma 2008 in 2017 v Sloveniji rodile 96 do 97 % otrok (preglednica 74). Posledici nizke rodnosti bosta tudi upadanje številčnosti aktivnega kontingenta prebivalstva (25 do 64 let) in staranje delovne sile. Aktivni kontingent se bo od leta 2018 do leta 2038 znižal z 80.900 na 68.100 oseb. Delež starejših aktivnih (45 do 64 let) od vseh aktivnih bo v istem obdobju narasel z 51 na 57 % (preglednica 75). Preglednica 74: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih statistične regije jugovzhodna Slovenija (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 4661 3911 3790 83,9 81,3 ruralno 2 973 737 708 75,7 72,8 urbano 1 7251 6108 6356 84,2 87,7 urbano 2 4412 3296 3052 74,7 69,2 jugovzhodna Slovenija 17.297 14.052 13.906 81,2 80,4 Preglednica 75: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih statistične regije jugovzhodna Slovenija (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 21.189 19.853 18.615 93,7 87,9 ruralno 2 4886 4076 3549 83,4 72,6 urbano 1 33.033 31.358 29.859 94,9 90,4 urbano 2 21.783 18.269 16.060 83,9 73,7 jugovzhodna Slovenija 80.891 73.556 68.083 90,9 84,2 Preglednica 76: SWOT analiza za statistično regijo jugovzhodna Slovenija. prednosti • višja rodnost kot v večini statističnih regij, • podpovprečen indeks starosti po osnovni projekciji, slabosti • zmerno upadanje števila prebivalcev po osnovni projekciji, • močno odseljevanje v druge slovenske občine, • podpovprečen delež aktivnega kontingenta po osnovni projekciji, priložnosti • možnost prilagajanja stavbnega fonda novim dejavnostim, nevarnosti • razpršena urbanizacija podeželskih območij, • velike razlike demografskih trendov v regiji, • obsežna redko poseljena območja, • pojavljanje območij z odmiranjem prebivalstva, • območja z demografskimi problemi na obmejnih območjih, • območja z demografskimi problemi hribovitih in goratih območij, • propadanje kulturne pokrajine. 121 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 122 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 45.000 40.000 35.000 30.000 število prebivalcev 25.000 20.000 2018 2023 2028 2033 2038 leto 0 do 24 25 do 44 45 do 64 65 in več Slika 58: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za statistično regijo jugovzhodna Slovenija (SiStat 2019). 8.8 OSREDNJESLOVENSKA StAtIStIČNA REGIJA Osrednjeslovenska statistična regija je leta 2018 vključevala 25 občin s skupno 26 % slovenskega prebivalstva in 11,5 % površine države. Vse občine so uvrščene v demografsko homogeni območji ruralno1 in urbano 1, za vse občine je bilo značilno naraščanje števila prebivalcev med letoma 2008 in 2017. Statistična regija vključuje 10 urbanih občin vključno z Ljubljano in 15 podeželskih občin, ki so vse v neposredni soseščini bodisi z Ljubljano ali manjšimi mestnimi in zaposlitvenimi središči statistične regije (preglednica 77). Demografsko homogeno območje urbano 1 je leta 2018 zajemalo 60 % površine, kar 83 % prebivalstva in dobro polovico naselij statistične regije. Ruralna območja imajo gostoto poselitve 95, urbana pa 325 prebivalcev na km2, kar je druga največja gostota med vsemi demografsko homogenimi območ- ji Slovenije (preglednica 78). Preglednica 77: Občine v osrednjeslovenski statistični regiji po demografsko homogenih območjih. ruralno 1 Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Ig, Lukovica, Moravče, Škofljica, Velike Lašče, Vodice, Horjul, Komenda, Šmartno pri Litiji, Log - Dragomer ruralno 2 0 urbano 1 Domžale, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kamnik, Ljubljana, Logatec, Medvode, Mengeš, Vrhnika, Trzin urbano 2 0 122 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 123 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Osrednjeslovenska statistična regija bo po rezultatih osnovne projekcije od leta 2018 do leta 2038 prebivalstveno narasla za 8,1 %, kar je najvišji porast med vsemi statističnimi regijami (preglednica 79). Vzrok je predvsem v močnem priseljevanju. Letna vrednost neto selitev v regijo je 5,2 osebi na 1000 prebivalcev, priseljevanje je krepkejše samo v obalno-kraški statistični regiji. Za območje urbano 1 je značilno tudi krepko priseljevanje iz tujine. Občine tipa ruralno 1 bodo v tem obdobju prebivalstveno naraščale še hitreje, v celotnem obdobju za 18,3 %, kar bo najvišja vrednost med vsemi demografsko homogenimi območji Slovenije. Vzrok rasti je povezan predvsem s selitvami iz mest v sosednje ali bližnje podeželske občine. Porast na območjih urbano 1 bo znašal 5,9 %, kar bo največ med vsemi demografsko homogenimi območji tipa urbano 1 v Sloveniji. Pozitiven selitveni saldo regije je posledica predvsem medobčinskih selitev in priseljevanja iz držav z območja nekdanje Jugoslavije. Selitve z gospodarsko razvitimi državami kažejo obratno sliko. Med letoma 2008 in 2017 je znašal povprečni negativni selitveni saldo okrog 1000 oseb ali –1,9 na 1000 prebivalcev. Rodnost v osrednjeslovenski statistični regiji za obdobje od 2008 do 2017 je znašala 53,8 živorojenih na 1000 žensk v starosti 15 do 44 let, kar je več kot je povprečje za Slovenijo – 52. Preglednica 78: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v osrednjeslovenski statistični regiji leta 2018 (SiStat 2019). površina občine naselja prebivalci površina občine naselja prebivalci gostota poselitve km2 število število število % % % % prebivalci/ km2 ruralno 1 962,9 15 448 91.442 41,3 60,0 48,6 17,0 95 ruralno 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 urbano 1 1.371 10 474 445.158 58,7 40,0 51,4 83,0 325 urbano 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 osrednje- 2333,9 25 922 536.600 100 100 100 100 230 slovenska statistična regija Preglednica 79: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih osrednjeslovenske statistične regije. prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci indeks indeks indeks leta 2008 leta 2018 leta 2023 leta 2028 leta 2033 leta 2038 rasti rasti rasti 2008/2018 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 79.205 91.442 96.573 100.828 104.602 108.212 115,4 110,3 118,3 ruralno 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 urbano 1 414.735 445.158 458.093 466.048 470.137 471.622 107,3 104,7 105,9 urbano 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 osrednje- 493.940 536.600 554.666 566.876 574.739 579.834 108,6 105,6 108,1 slovenska statistična regija 123 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 124 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Zaradi prenizke rodnosti za obnovo generacij se bo prebivalstvo staralo, zaradi priseljevanja počasneje kot drugje v Sloveniji. Indeks starosti se bo s 114 leta 2018 dvignil na 192 leta 2038, kar bo najnižja vrednost med vsemi statističnimi regijami. Najnižji porast indeksa starosti je mogoče pričakovati v občinah tipa ruralno 1, kjer bo leta 2038 dosegel vrednost 154 (preglednica 80). Delež starih 65 in več let Preglednica 80: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja osrednjeslovenske statistične regije (SiStat 2019). 0 do 0 do 0 do 65 in več 65 in več 65 in več indeks indeks indeks 14 let 14 let 14 let let let let starosti starosti starosti leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 ruralno 1 16.626 15.915 16.311 15.406 20.532 25.120 92,7 129,0 154,0 ruralno 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 urbano 1 69.969 66.899 59.734 82.898 104.257 120.520 118,5 155,8 201,8 urbano 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 osrednje- 86.595 82.814 76.045 98.304 124.789 145.640 113,5 150,7 191,5 slovenska statistična regija Preglednica 81: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih osrednjeslovenske statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 11.319 11.347 13.176 100,2 116,4 ruralno 2 0 0 0 0 0 urbano 1 56.698 49.352 51.397 87,0 90,7 urbano 2 0 0 0 0 0 osrednjeslovenska 68.017 60.699 64.573 89,2 94,9 statistična regija Preglednica 82: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih osrednjeslovenske statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 49.881 52.330 55.116 104,9 110,5 ruralno 2 0 0 0 0 0 urbano 1 248.907 246.195 242.316 98,9 97,4 urbano 2 0 0 0 0 0 osrednjeslovenska 298.788 298.525 297.432 99,9 99,5 statistična regija 124 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 125 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 v skupnem prebivalstvu bo narasel z 18 na 25 %, delež starih 0 do 24 let pa bo upadel s 26 na 24 % (slika 59). Zaradi priseljevanja bo za samo 5 % upadlo število žensk v starosti 20 do 39 let (preglednica 81). Priseljevanje bo zaustavljalo upadanje številčnosti aktivnega kontingenta prebivalstva (25 do 64 let) in staranje delovne sile. Aktivni kontingent se bo od leta 2018 do leta 2038 znižal z 298.000 na 297.400 oseb. Delež starejših aktivnih (45 do 64 let) od vseh aktivnih bo v istem obdobju narasel z 51 na 57 % (preglednica 82). 180.000 170.000 160.000 150.000 140.000 130.000 120.000 število prebivalcev 110.000 100.000 90.000 80.000 2018 2023 2028 2033 2038 leto 0 do 24 25 do 44 45 do 64 65 in več Slika 59: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za osrednjeslovensko statistično regijo (SiStat 2019). Preglednica 83: SWOT analiza za osrednjeslovensko statistično regijo. prednosti • rast števila prebivalcev po osnovni projekciji, • močno priseljevanje iz drugih slovenskih občin, • pozitiven selitveni saldo, • podpovprečen indeks starosti po osnovni projekciji, • nadpovprečen delež aktivnega kontingenta po osnovni projekciji, slabosti • odseljevanje v gospodarsko razvite države, priložnosti • povečan delež mlajšega prebivalstva, • rastoča poklicna usposobljenost prebivalstva, nevarnosti • razpršena urbanizacija podeželskih območij, • konflikt med poselitvijo in drugimi rabami prostora. 125 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 126 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 8.9 GORENJSKA StAtIStIČNA REGIJA Gorenjska statistična regija je leta 2018 vključevala 18 občin s skupno 9,9 % slovenskega prebivalstva in 10,5 % površine države. Občine demografsko homogenega območja ruralno 1 so najbolj zgoščene v južnem delu statistične regije, v okolici Kranja in Škofje loke. V tipu ruralno 2 so predvsem občine v višjih nadmorskih višinah in v alpskih dolinah. V območje urbano 1 sodijo občine Kranj, Škofja Loka, Radovljica in Šenčur. V tip urbano 2 sodijo občine na severu statistične regije – Jesenice, Bled in Tržič, ter občini Škofjeloškega hribovja – Železniki in Žiri (preglednica 84). Območji z rastočim številom prebivalcev skupaj zajemata 40 % površine regije, 66 % njenega prebivalstva in 67 % naselij. Območji z upadajočim številom prebivalstva sta po površini večji, a redkeje poseljeni (54 prebivalcev na km2), saj zajemata večji del hribovitega in goratega sveta. Šest občin regije sodi med obmejna problemska območja, pet od teh je na severu statistične regije (preglednica 85). Gorenjska statistična regija bo po rezultatih osnovne projekcije od leta 2018 do leta 2038 izgubila 7 % prebivalstva, kar je nekaj več kot celotna država (3,3 %). Nazadovanje skupnega števila prebivalcev je mogoče pričakovati predvsem po letu 2028. Najmočnejše nazadovanje je po projekciji mogoče pričakovati na območjih urbano 2 in ruralno 2 – v obeh primerih okrog 15 %. Območje ruralno 1 se bo po osnovni projekciji do leta 2038 zaradi priseljevanja prebivalstveno povečalo za 5,5 %, območ- je urbano 1 pa bo upadlo za skoraj 5 %, deloma zaradi selitev iz mest v okoliške podeželske občine (preglednica 86). Negativen trend rasti celotnega prebivalstva statistične regije je mogoče pripisati zna- čilnostim selitev. Priseljevanje v občine tipa urbano 1 med letoma 2008 in 2017 je bilo zelo skromno, nasprotno pa je zelo močno odseljevanje iz občin tipa urbano 2 – letni selitveni saldo je znašal –4,3. Rodnost v statistični regiji je v primerjavi s slovenskim povprečjem razmeroma visoka – med letoma 2008 in 2017 je 1000 žensk v starosti 15 do 44 let v povprečju rodilo 53,8 otrok. Preglednica 84: Občine v gorenjski statistični regiji po demografsko homogenih območjih. ruralno 1 Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas - Poljane, Naklo, Preddvor, Žirovnica ruralno 2 Bohinj, Kranjska Gora, Jezersko, Gorje urbano 1 Kranj, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka urbano 2 Bled, Jesenice, Tržič, Železniki, Žiri Preglednica 85: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v gorenjski statistični regiji leta 2018 (SiStat 2019). površina občine naselja prebivalci površina občine naselja prebivalci gostota poselitve km2 število število število % % % % prebivalci/ km2 ruralno 1 389,2 5 140 28.707 18,2 27,8 29,9 14,1 74 ruralno 2 775 4 48 13.825 36,3 22,2 10,3 6,8 18 urbano 1 455,9 4 175 106.532 21,3 22,2 37,4 52,2 234 urbano 2 516,4 5 105 55.215 24,2 27,8 22,4 27,0 107 gorenjska 2136,5 18 468 204.279 100 100 100 100 96 statistična regija 126 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 127 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Zaradi prenizke rodnosti in prevlade odselitev nad priselitvami se bo prebivalstvo staralo, indeks starosti se bo s 123 leta 2018 dvignil na 225 na koncu projekcijskega obdobja leta 2038. Najvišjo vrednost indeksa starosti v gorenjski statistični regiji leta 2038 je mogoče pričakovati na območju ruralno 2 – 289 in urbano 2 – 273 (preglednica 87). Delež starih 65 in več let v skupnem prebivalstvu bo narasel Preglednica 86: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih gorenjske statistične regije. prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci indeks indeks indeks leta 2008 leta 2018 leta 2023 leta 2028 leta 2033 leta 2038 rasti rasti rasti 2008/2018 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 26.592 28.707 29.341 29.760 30.056 30.283 108,0 103,7 105,5 ruralno 2 14.306 13.825 13.542 13.109 12.568 11.960 96,6 94,8 86,5 urbano 1 103.096 106.532 106.806 105.735 103.833 101.543 103,3 99,3 95,3 urbano 2 57.260 55.215 53.754 51.666 49.143 46.353 96,4 93,6 84,0 gorenjska 201.254 204.279 203.443 200.270 195.600 190.139 101,5 98,0 93,1 statistična regija Preglednica 87: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja gorenjske statistične regije (SiStat 2019). 0 do 0 do 0 do 65 in več 65 in več 65 in več indeks indeks indeks 14 let 14 let 14 let let let let starosti starosti starosti leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 ruralno 1 5052 4703 4620 5191 6246 7390 102,8 132,8 160,0 ruralno 2 1917 1650 1336 3291 3800 3854 171,7 230,3 288,5 urbano 1 17.232 15.004 12.587 20.311 25.003 27.837 117,9 166,6 221,2 urbano 2 8210 6872 5307 11.091 13.810 14.508 135,1 201,0 273,4 gorenjska 32.411 28.229 23.850 39.884 48.859 53.589 123,1 173,1 224,7 statistična regija Preglednica 88: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih gorenjske statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 3440 3320 3531 96,5 102,6 ruralno 2 1462 1131 1031 77,4 70,5 urbano 1 12.862 10.243 10.453 79,6 81,3 urbano 2 6452 4736 4192 73,4 65,0 gorenjska statistična regija 24.216 19.430 19.207 80,2 79,3 127 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 128 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. z 20 na 28 %, delež starih 0 do 24 let pa upadel s 26 na 23 % (slika 60). Za 20 % bo upadlo število žensk v starosti 20 do 39 let (preglednica 88). Posledici prenizke rodnosti in odseljevanja bosta tudi upadanje številčnosti aktivnega kontingenta prebivalstva (25 do 64 let) in staranje delovne sile. Aktivni kontingent se bo od leta 2018 do leta 2038 znižal s 112.100 na 93.000 oseb. Delež starejših aktivnih (45 do 64 let) od vseh aktivnih bo v istem obdobju narasel z 51 na 57 % (preglednica 89). Preglednica 89: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih gorenjske statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 15.219 15.307 15.006 100,6 98,6 ruralno 2 7411 6385 5625 86,2 75,9 urbano 1 58.794 54.204 50.472 92,2 85,8 urbano 2 30.646 25.735 21.910 84,0 71,5 gorenjska statistična regija 112.070 101.631 93.013 90,7 83,0 60.000 55.000 50.000 45.000 število prebivalcev 40.000 35.000 2018 2023 2028 2033 2038 leto 0 do 24 25 do 44 45 do 64 65 in več Slika 60: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za gorenjsko statistično regijo (SiStat 2019). 128 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 129 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Preglednica 90: SWOT analiza za gorenjsko statistično regijo. prednosti • višja rodnost kot v večini statističnih regij, • podpovprečen indeks starosti po osnovni projekciji, slabosti • zmerno upadanje števila prebivalcev po osnovni projekciji, • odseljevanje v druge slovenske občine, • podpovprečen delež aktivnega kontingenta po osnovni projekciji, priložnosti • možnost prilagajanja stavbnega fonda novim dejavnostim, nevarnosti • razpršena urbanizacija podeželskih območij, • območja z demografskimi problemi hribovitih in goratih območij, • konflikt med poselitvijo in drugimi rabami prostora. 8.10 PRIMORSKO-NOtRANJSKA StAtIStIČNA REGIJA Primorsko-notranjska statistična regija je leta 2018 vključevala 6 občin s skupno 2,6 % slovenskega prebivalstva in 7,2 % površine države. Vključuje vse štiri tipe demografsko homogenih območij, ki pa so zastopani samo z eno ali dvema občinama. Občine z naraščanjem števila prebivalcev so na severu, občine z upadanjem pa na jugu in vzhodu statistične regije (preglednica 91). Tako območje z rastočim kot padajočim številom prebivalcev zavzemata po polovico površine statistične regije. Na območjih z rastočim številom prebivalcev skupaj živi 64 % prebivalstva, predvsem v obeh občinah tipa urbano 1 – Cerknici in Postojni. Primorsko-notranjska statistična regija je najredkeje poseljena od vseh regij v Sloveniji. Razen Cerknice in Blok vse preostale občine sodijo k slovenskemu obmejnemu problemskemu območju (preglednica 92). Preglednica 91: Občine v primorsko-notranjski statistični regiji po demografsko homogenih območjih. ruralno 1 Pivka ruralno 2 Loška dolina, Bloke urbano 1 Cerknica, Postojna urbano 2 Ilirska Bistrica Preglednica 92: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v primorsko-notranjski statistični regiji leta 2018 (SiStat 2019). površina občine naselja prebivalci površina občine naselja prebivalci gostota poselitve km2 število število število % % % % prebivalci/ km2 ruralno 1 223,3 1 29 6097 15,3 16,7 11,0 11,6 27 ruralno 2 241,9 2 66 5310 16,6 33,3 25,0 10,1 22 urbano 1 510,9 2 105 27.836 35,1 33,3 39,8 52,8 54 urbano 2 480 1 64 13.458 33,0 16,7 24,2 25,5 28 primorsko- 1456,1 6 264 52.701 100 100 100 100 36 notranjska statistična regija 129 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 130 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Primorsko-notranjska statistična regija bo po rezultatih osnovne projekcije od leta 2018 do leta 2038 izgubila 4 % prebivalstva, kar je nekaj več kot celotna država (3,3 %). Nazadovanje skupnega števila prebivalcev je mogoče pričakovati že po letu 2023. Znotraj regije so v demografskih procesih precejšnje razlike. Območje urbano 1 bo zaradi za slovenske razmere visoke rodnosti – 55,1 živorojenih na 1000 žensk v starosti 15 do 44 let – kot tudi zaradi močnega priseljevanja – 4,1 osebe na 1000 prebivalcev – do leta 2038 prebivalstveno naraslo za 4,8 %. Če se bodo demografski trendi iz desetletja od 2008 do 2017 nadaljevali, bosta občini Cerknica in Postojna med najhitreje rastočimi urbanimi občinami v Sloveniji. Nasprotno bodo občine območij ruralno 2 in urbano 2 v projekcijskem obdobju izgubile po približno 15 % prebivalstva. Tudi občina Pivka iz tipa ruralno 1 bo zaradi šibkega odseljevanja in podpovprečne rodnosti do leta 2038 izgubila 10 % prebivalstva (preglednica 93). Obmejni del primorsko-notranjske statistične regije sodi med bolj demografsko ogrožene predele Slovenije. Zaradi prenizke rodnosti se bo prebivalstvo staralo, indeks starosti se bo s 131 leta 2018 dvignil na 238 na koncu projekcijskega obdobja leta 2038. Najvišjo vrednost indeksa starosti leta 2038 je mogo- če pričakovati na območju urbano 2 (Občina Ilirska Bistrica) – 344 (preglednica 94). Delež starih 65 in več let v skupnem prebivalstvu bo narasel z 20 na 29 %, delež starih 0 do 24 let pa upadel s 24 na 22 % (slika 61). Za 14 % bo upadlo število žensk v starosti 20 do 39 let (preglednica 95). Posledici prenizke Preglednica 93: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih primorsko-notranjske statistične regije. prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci indeks indeks indeks leta 2008 leta 2018 leta 2023 leta 2028 leta 2033 leta 2038 rasti rasti rasti 2008/2018 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 6066 6097 6056 5932 5735 5498 100,5 97,3 90,2 ruralno 2 5547 5310 5198 5022 4821 4601 95,7 94,6 86,6 urbano 1 26.360 27.836 28.509 28.877 29.057 29.176 105,6 103,7 104,8 urbano 2 14.110 13.458 13.123 12.609 11.989 11.309 95,4 93,7 84,0 primorsko- 52.083 52.701 52.886 52.440 51.602 50.584 101,2 99,5 96,0 notranjska statistična regija Preglednica 94: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja primorsko-notranjske statistične regije (SiStat 2019). 0 do 0 do 0 do 65 in več 65 in več 65 in več indeks indeks indeks 14 let 14 let 14 let let let let starosti starosti starosti leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 ruralno 1 940 774 586 1175 1515 1628 125,0 195,7 277,8 ruralno 2 782 627 528 1134 1325 1431 145,0 211,3 271,0 urbano 1 4544 4216 3.859 5178 6726 7622 114,0 159,5 197,5 urbano 2 1804 1500 1106 3083 3725 3802 170,9 248,3 343,8 primorsko- 8070 7117 6079 10.570 13.291 14.483 131,0 186,8 238,2 notranjska statistična regija 130 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 131 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 rodnosti bosta tudi upadanje številčnosti aktivnega kontingenta prebivalstva (25 do 64 let) in staranje delovne sile. Aktivni kontingent se bo od leta 2018 do leta 2038 znižal z 29.400 na 24.900 oseb. Delež starejših aktivnih (45 do 64 let) od vseh aktivnih bo v istem obdobju narasel z 52 na 58 % (preglednica 96). Preglednica 95: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih primorsko-notranjske statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 710 502 480 70,7 67,6 ruralno 2 543 457 405 84,2 74,6 urbano 1 3317 2912 3272 87,8 98,6 urbano 2 1439 1005 1014 69,8 70,5 primorsko-notranjska 6009 4876 5171 81,1 86,1 statistična regija Preglednica 96: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih primorsko-notranjske statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 3404 3018 2736 88,7 80,4 ruralno 2 2859 2532 2216 88,6 77,5 urbano 1 15.615 14.784 14.594 94,7 93,5 urbano 2 7541 6231 5330 82,6 70,7 primorsko-notranjska 29.419 26.565 24.876 90,3 84,6 statistična regija Preglednica 97: SWOT analiza za primorsko-notranjsko statistično regijo. prednosti • pozitiven selitveni saldo s tujino, • višja rodnost kot v večini statističnih regij, slabosti • zmerno upadanje števila prebivalcev po osnovni projekciji, • zmerno odseljevanje v druge slovenske občine, • nadpovprečen indeks starosti po osnovni projekciji, • podpovprečen delež aktivnega kontingenta po osnovni projekciji, priložnosti • prilagoditev lokalnih dejavnosti povečanemu deležu starejših, • povečan delež mlajšega prebivalstva, • rastoča poklicna usposobljenost prebivalstva, nevarnosti • velike razlike demografskih trendov v statistični regiji, • obsežna redko poseljena območja, • pojavljanje območij z odmiranjem prebivalstva, • območja z demografskimi problemi na obmejnih območjih, • območja z demografskimi problemi hribovitih in goratih območij, • propadanje kulturne pokrajine. 131 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 132 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 16.000 15.000 14.000 13.000 12.000 število prebivalcev 11.000 10.000 9.000 2018 2023 2028 2033 2038 leto 0 do 24 25 do 44 45 do 64 65 in več Slika 61: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za primorsko-notranjsko statistično regijo (SiStat 2019). 8.11 GORIšKA StAtIStIČNA REGIJA Goriška statistična regija je leta 2018 vključevala 13 občin s skupno 5,7 % slovenskega prebivalstva in 11,5 % površine države. V demografsko homogeno območje tipa urbano 1 sodi samo Občina Ajdovščina. Vse druge urbane občine skupaj z Novo Gorico so v desetletju od 2008 do 2017 izgubljale prebivalstvo. V tip ruralno 1 sodita samo občini Vipava in Renče - Vogrsko. Vse druge podeželske obči-ne sodijo v tip ruralno 2 (preglednica 98). Območji z rastočim številom prebivalcev skupaj zajemata samo dobrih 16 % površine regije, 25 % njenega prebivalstva in 18 % naselij. Statistična regija sodi med največje, zaradi goratosti in hribovito-sti osrednjega in severnega dela pa tudi med najredkeje poseljene. Razen občin Nova Gorica, Šempeter - Vrtojba in Idrija so vse preostale del obmejnih problemskih območij (preglednica 99). Preglednica 98: Občine v goriški statistični regiji po demografsko homogenih območjih. ruralno 1 Vipava, Renče - Vogrsko ruralno 2 Bovec, Brda, Cerkno, Kanal, Kobarid, Miren - Kostanjevica urbano 1 Ajdovščina urbano 2 Idrija, Nova Gorica, Tolmin, Šempeter - Vrtojba 132 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 133 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Goriška statistična regija bo po rezultatih osnovne projekcije od leta 2018 do leta 2038 izgubila 11,3 % prebivalstva, s čemer sodi poleg pomurske, koroške in zasavske med statistične regije z najbolj negativnimi demografskimi razvojnimi trendi. Nazadovanje skupnega števila prebivalcev je mogoče pričakovati predvsem po letu 2023. Najslabše razmere v prihodnje bodo na območju ruralno 2, ki bo ob nadaljevanju trendov do leta 2038 izgubilo skoraj 19 % prebivalstva. Območje ima v primerjavi s Slovenijo pa tudi s preostalim delom statistične regije zelo nizko rodnost – 46 živorojenih na 1000 žensk v starosti 15 do 44 let na leto – in visoko negativen selitveni saldo – –3,4 na 1000 prebivalcev letno. Za ostala območja statistične regije je v bodoče mogoče pričakovati, da bodo demografski trendi zmernejši s stagnacijo ali nižjo stopnjo upadanja v razvoju prebivalstva (preglednica 100). Občine srednjega in zgornjega Posočja sodijo med demografsko problematične dele Slovenije. Zaradi prenizke rodnosti in prevlade odselitev nad priselitvami se bo prebivalstvo staralo. Indeks starosti se bo s 148 leta 2018 dvignil na 264 na koncu projekcijskega obdobja leta 2038. Najvišjo vrednost indeksa starosti v goriški statistični regiji leta 2038 je mogoče pričakovati na območju ruralno 2 – 360 (preglednica 101). Delež starih 65 in več let v skupnem prebivalstvu bo narasel z 22 na 31 %, delež starih 0 do 24 let pa upadel s 24 na 22 % (slika 62). Za 22 % bo upadlo število žensk v starosti 20 do Preglednica 99: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v goriški statistični regiji leta 2018 (SiStat 2019). površina občine naselja prebivalci površina občine naselja prebivalci gostota poselitve km2 število število število % % % % prebivalci/ km2 ruralno 1 136,9 2 26 10.005 5,9 15,4 6,5 8,5 73 ruralno 2 972,7 6 171 27.790 41,8 46,2 43,0 23,5 29 urbano 1 245,2 1 45 19.306 10,5 7,7 11,3 16,3 79 urbano 2 970,3 4 156 61.245 41,7 30,8 39,2 51,8 63 goriška 2325,1 13 398 118.346 100 100 100 100 51 statistična regija Preglednica 100: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih goriške statistične regije. prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci indeks indeks indeks leta 2008 leta 2018 leta 2023 leta 2028 leta 2033 leta 2038 rasti rasti rasti 2008/2018 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 9694 10.005 10.147 10.194 10.168 10.104 103,2 101,9 101,0 ruralno 2 29.351 27.790 26.854 25.604 24.135 22.554 94,7 92,1 81,2 urbano 1 18.705 19.306 19.312 19.067 18.659 18.173 103,2 98,8 94,1 urbano 2 62.579 61.245 60.200 58.506 56.409 54.084 97,9 95,5 88,3 goriška 120.329 118.346 116.513 113.371 109.371 104.915 98,4 95,8 88,7 statistična regija 133 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 134 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 39 let (preglednica 102). Posledici prenizke rodnosti in odseljevanja bosta tudi upadanje številčnosti aktivnega kontingenta prebivalstva (25 do 64 let) in staranje delovne sile. Aktivni kontingent se bo od leta 2018 do leta 2038 znižal s 65.000 na 49.800 oseb. Delež starejših aktivnih (45 do 64 let) od vseh aktivnih bo v istem obdobju narasel z 53 na 58 % (preglednica 103). Preglednica 101: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja goriške statistične regije (SiStat 2019). 0 do 0 do 0 do 65 in več 65 in več 65 in več indeks indeks indeks 14 let 14 let 14 let let let let starosti starosti starosti leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 ruralno 1 1545 1464 1322 2074 2495 2752 134,2 170,4 208,2 ruralno 2 3798 2957 2136 6066 7454 7693 159,7 252,1 360,2 urbano 1 3259 2950 2478 3630 4567 4980 111,4 154,8 201,0 urbano 2 8699 7489 6356 13.814 16.244 17.049 158,8 216,9 268,2 goriška 17.301 14.860 12.292 25.584 30.760 32.474 147,9 207,0 264,2 statistična regija Preglednica 102: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih goriške statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 1152 1016 1090 88,2 94,6 ruralno 2 3056 2107 1923 68,9 62,9 urbano 1 2237 1779 1781 79,5 79,6 urbano 2 6428 5158 5228 80,2 81,3 goriška statistična regija 12.873 10.060 10.022 78,1 77,9 Preglednica 103: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih goriške statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 5464 5179 4976 94,8 91,1 ruralno 2 15.522 12.718 10.687 81,9 68,9 urbano 1 10.634 9.424 8.680 88,6 81,6 urbano 2 33.359 28.974 25.476 86,9 76,4 goriška statistična regija 64.979 56.295 49.819 86,6 76,7 134 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 135 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 36.000 34.000 32.000 30.000 28.000 26.000 število prebivalcev 24.000 22.000 20.000 2018 2023 2028 2033 2038 leto 0 do 24 25 do 44 45 do 64 65 in več Slika 62: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za goriško statistično regijo (SiStat 2019). Preglednica 104: SWOT analiza za goriško statistično regijo. prednosti • pozitiven selitveni saldo s tujino. • višja rodnost kot v večini statističnih regij, vendar velike razlike znotraj statistične regije, slabosti • močno upadanje števila prebivalcev po osnovni projekciji, • močno odseljevanje v druge slovenske občine, • nadpovprečen indeks starosti po osnovni projekciji, • podpovprečen delež aktivnega kontingenta po osnovni projekciji, priložnosti • prilagoditev lokalnih dejavnosti povečanemu deležu starejših, nevarnosti • razpršena urbanizacija podeželskih območij, • velike razlike demografskih trendov v statistični regiji, • obsežna redko poseljena območja, • pojavljanje območij z odmiranjem prebivalstva, • območja z demografskimi problemi na obmejnih območjih, • območja z demografskimi problemi hribovitih in goratih območij, • propadanje kulturne pokrajine. 135 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 136 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 8.12 OBALNO-KRAšKA StAtIStIČNA REGIJA Obalno-kraška statistična regija je leta 2018 vključevala 8 občin s skupno 5,5 % slovenskega prebivalstva in 5,1 % površine države. Zajema štiri občine na Krasu in štiri občine slovenske Istre. Med letoma 2008 in 2017 je velik del regije prebivalstveno naraščal in sodi v demografsko homogeni območ- ji urbano 1 in ruralno 1. V območje ruralno 2 spada samo kraška Občina Komen (preglednica 105). Območji z rastočim številom prebivalcev skupaj zajemata 90 % površine regije, 97 % njenega prebivalstva in 88 % naselij. Gosto naseljeno je samo območje urbano 1, v preostanku statistične regije je prebivalstvena gostota nizka, pod 40 prebivalcev na km2. Vse štiri kraške občine v regiji so del obmejnega problemskega območja (preglednica 106). Obalno-kraška statistična regija bo po rezultatih osnovne projekcije od leta 2018 do leta 2038 narasla za 2,5 % prebivalstva in bo poleg osrednjeslovenske statistične regije edina, ki prebivalstva ne bo izgubljala. Po rezultatih osnovne projekcije bo prebivalstvo naraščalo do leta 2028, kasneje pa bo stagniralo in med leti 2033 in 2038 rahlo upadlo. To velja za območji urbano 1 in ruralno 1, območje ruralno 2 bo prebivalstvo začelo izgubljati takoj po letu 2018, vendar bo upadanje zmerno (preglednica 107). Obalno-kraška regija je območje najintenzivnejšega priseljevanja v Sloveniji, tako iz drugih slovenskih občin kot iz tujine. Srednja letna neto vrednost selitev med letoma 2008 in 2017 je znašala 5,7 osebe na 1000 prebivalcev. Istočasno pa je za regijo značilna tudi zelo nizka rodnost, še posebej v obalnih občinah, kar bo tudi v prihodnje omejevalo živahnejši razvoj prebivalstva. Srednja letna vrednost je zna- šala 48 živorojenih na 1000 žensk v starosti 15 do 44 let. Zaradi nizke rodnosti se bo prebivalstvo staralo. Indeks starosti se bo s 148 leta 2018 dvignil na 265 na koncu projekcijskega obdobja leta 2038 (preglednica 108). Delež starih 65 in več let v skupnem prebivalstvu bo narasel z 21 na 29 %, delež starih 0 do 24 let pa upadel z 22 na 20 % (slika 63). Za 6 % bo upadlo število žensk v starosti 20 do 39 let (preglednica 109). Posledici prenizke rodnosti Preglednica 105: Občine v obalno-kraški statistični regiji po demografsko homogenih območjih. ruralno 1 Divača, Hrpelje - Kozina ruralno 2 Komen urbano 1 Izola/Isola, Koper/Capodistria, Piran/Pirano, Sežana, Ankaran/Ancarano urbano 2 0 Preglednica 106: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v obalno-kraški statistični regiji leta 2018 (SiStat 2019). površina občine naselja prebivalci površina občine naselja prebivalci gostota poselitve km2 število število število % % % % prebivalci/ km2 ruralno 1 339,9 2 70 8527 32,5 25,0 23,8 7,5 25 ruralno 2 102,7 1 35 3564 9,8 12,5 11,9 3,1 35 urbano 1 601,8 5 189 101.612 57,6 62,5 64,3 89,4 169 urbano 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 obalno-kraška 1044,4 8 294 113.703 100 100 100 100 109 statistična regija 136 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 137 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 bosta tudi upadanje številčnosti aktivnega kontingenta prebivalstva (25 do 64 let) in staranje delovne sile, vendar manj intenzivno kot v večini ostalih statističnih regij. Aktivni kontingent se bo od leta 2018 do leta 2038 znižal s 65.200 na 58.900 oseb. Delež starejših aktivnih (45 do 64 let) od vseh aktivnih bo v istem obdobju narasel z 52 na 58 % (preglednica 110). Preglednica 107: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih obalno-kraške statistične regije. prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci prebivalci indeks indeks indeks leta 2008 leta 2018 leta 2023 leta 2028 leta 2033 leta 2038 rasti rasti rasti 2008/2018 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 8033 8527 8750 8824 8807 8756 106,1 103,5 102,7 ruralno 2 3570 3564 3513 3411 3275 3120 99,8 95,7 87,5 urbano 1 96.325 101.612 103.924 104.922 105.051 104.684 105,5 103,3 103,0 urbano 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 obalno-kraška 107.905 113.703 116.187 117.157 117.133 116.560 105,4 103,0 102,5 statistična regija Preglednica 108: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja obalno-kraške statistične regije (SiStat 2019). 0 do 0 do 0 do 65 in več 65 in več 65 in več indeks indeks indeks 14 let 14 let 14 let let let let starosti starosti starosti leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 leta 2018 leta 2028 leta 2038 ruralno 1 1195 1148 978 1644 2262 2569 137,6 197,0 262,7 ruralno 2 492 392 305 746 968 1.054 151,6 246,9 345,6 urbano 1 14.220 12.830 11.497 21.181 27.642 30.271 149,0 215,4 263,3 urbano 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 obalno-kraška 15.907 14.370 12.780 23.571 30.872 33.894 148,2 214,8 265,2 statistična regija Preglednica 109: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih obalno-kraške statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 993 761 873 76,6 87,9 ruralno 2 361 259 256 71,7 70,9 urbano 1 11.745 9.990 11.174 85,1 95,1 urbano 2 0 0 0 0 0 obalno-kraška 13.099 11.010 12.303 84,1 93,9 statistična regija 137 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 138 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Preglednica 110: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih obalno-kraške statistične regije (SiStat 2019). leto 2018 leto 2028 leto 2038 indeks rasti indeks rasti 2018/2028 2018/2038 ruralno 1 5044 4583 4327 90,9 85,8 ruralno 2 2030 1717 1481 84,6 73,0 urbano 1 58.110 54.116 53.096 93,1 91,4 urbano 2 0 0 0 0 0 obalno-kraška 65.184 60.416 58.904 92,7 90,4 statistična regija 36.000 34.000 32.000 30.000 28.000 26.000 število prebivalcev 24.000 22.000 20.000 2018 2023 2028 2033 2038 leto 0 do 24 25 do 44 45 do 64 65 in več Slika 63: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za obalno-kraško statistično regijo (SiStat 2019). 138 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 139 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Preglednica 111: SWOT analiza za obalno-kraško statistično regijo. prednosti • rast števila prebivalcev po osnovni projekciji, • močno priseljevanje iz drugih slovenskih občin, • pozitiven selitveni saldo s tujino, • nadpovprečen delež aktivnega kontingenta po osnovni projekciji, slabosti • nižja rodnost kot v večini statističnih regij, • nadpovprečen indeks starosti po osnovni projekciji, priložnosti • prilagoditev lokalnih dejavnosti povečanemu deležu starejših, • povečan delež mlajšega prebivalstva, • rastoča poklicna usposobljenost prebivalstva, nevarnosti • razpršena urbanizacija podeželskih območij, • konflikt med poselitvijo in drugimi rabami prostora, • propadanje kulturne pokrajine v podeželskih območjih. 139 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 140 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 9 PREDLOG UKREPOV ZA IZBOLJšANJE DEMOGRAFSKE SLIKE Na svetu se srečujemo z dvema vrstama demografskih problemov: na eni strani z visoko rodnostjo in smrtnostjo v deželah tretjega sveta, na drugi z nizko rodnostjo in smrtnostjo v tako imenovanem raz-vitem svetu, kar vse vpliva na spremembe v velikosti, prostorski razporeditvi in v starostni sestavi prebivalstva ne le v posamezni državi, temveč na celem svetu. Razlike med manj in bolj razvitimi državami sveta so prisotne tudi v demografskih politikah. Kljub temu lahko v večini držav najdemo ukrepe demografske politike, ki se nanašajo na sorodne demografske izzive (UN 2018): • spremembe v sestavi prebivalstva; • prostorska razporeditev prebivalstva; • staranje prebivalstva; • zmanjševanje rodnosti; • varna spolnost in načrtovanje družine; • odseljevanje in (nelegalno) priseljevanje; • integracija priseljencev (proti diskriminaciji in nelegalnemu zaposlovanju priseljencev); • podpora manjšinam in nacionalnim skupnostim (diaspori) v drugih državah. Iz dostopne literature in že izdelanih študij za Slovenijo je prav tako razvidno, da smo se današ- njih demografskih problemov zavedali in jih napovedali že od 1970ih let dalje (na primer Klemenčič 1976). Geografi (Klemenčič 1976; Jakoš 1996; Ravbar 1995; 2000; Plut 1998; Černe 1999) so opozarjali na veliko zgoščanje v večjih mestih in ob avtocestnem križu ter praznjenje obsežnih obmejnih in hribovitih predelov. Jakoš (1996) je na podlagi projekcij predvidel, da se bodo negativni demografski trendi začeli tudi v mestnih središčih in celo širših mestnih aglomeracijah, študija Zupančiča (2001) pa je na primer že za leto 2020 napovedovala, da bo v Sloveniji manj kot 2 milijona prebivalcev in visok delež starejših od 65 let. K problemom nizke rodnosti so se v zadnjih letih pridružile še težave s pove- čanim številom političnih in ekonomskih migrantov iz držav, v katerih je prebivalstvo zaradi vojnih stanj ali nerazvitega gospodarskega stanja primorano k iskanju boljših razmer za življenje v drugih državah (in drugih celinah). Demografske politike so v preteklosti prav tako bolj poudarjale družbeno kot individualno obrav-navo demografskih sprememb in izzivov, čeprav sprejete politike močno vplivajo tudi na odločitve posameznikov. Številne geografske študije poudarjajo štiri značilnosti družbenih sprememb (prirejeno po: Findlay in Borgegard 1995): 1) politika mora obravnavati ustrezne ukrepe za ublažitev družbenih, gospodarskih in političnih napetosti, ki nastajajo v trenutnih družbenih in gospodarskih razmerah, 2) razviti je treba občutljivejše modele demografskega vedenja, pri čemer se demografska politika ne sme osredotočati izključno na rodnost in načrtovanje družine, temveč mora prebivalcem zagotavljati kakovostne razmere za življenje in delo, 3) migracijski pritiski iz revnih v bogate države so se povečali, zato je treba v državni politiki obravnavati tudi mednarodne selitve in 4) ljudje se hitro prilagodijo novim političnim ukrepom in jih učinkovito uporabljajo v svojem življenju, zato so politike uspešne le, če vključujejo ustrezne raziskave vrednot in vedenja oseb, ki jih politika najbolj prizadene. V predlogu ukrepov za izboljšanje demografske slike v Sloveniji vključujemo vsa štiri navedena področja, hkrati pa jih razvrščamo v dve skupini glede na izvajanje, in sicer v sistemske ukrepe in instrumente ter ciljno usmerjene dejavnosti in podporne ukrepe. 1) Sistemski ukrepi in instrumenti, ki se praviloma sprejmejo na državni ravni ter veljajo na območ- ju celotne države. Pri tem je pomembno, da država demografska vprašanja prepozna kot pomembna in jih vključi v svoje strateške dokumente ter vgradi v cilje resornih politik. S tem zagotovi stabilen okvir za nadaljnje sprejemanje ustrezne zakonodaje kot podporo izvajanju sprejetih politik. Zakonodajni okvir običajno nudi pogoje za oblikovanje ostalih sistemskih ukrepov (na primer finan- čni, tehnični in prostorski ukrepi), ki omogočajo črpanje sredstev ne le iz državnih, temveč tudi evropskih finančnih skladov (na primer Evropski socialni sklad). 140 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 141 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Kljub temu je treba opozoriti, da sistemski ukrepi ne morejo v celoti rešiti obravnavne problematike, temveč predstavljajo nujen okvir in spodbudo za vključevanje vseh ključnih deležnikov k dejavnemu reševanju zastavljenih izzivov. V kolikor sistemski ukrepi niso vzpostavljeni, pomeni, da v družbi problematika ni zaznana ali se družba od nastalega pojava v družbi in prostoru (okolju) ograjuje (Lampič s sodelavci 2017a). Hkrati morajo biti sistemski ukrepi oblikovani tako, da so usmerjeni v zagotavljanje javnega interesa in vzpostavljajo redni cikel spremljanja izvajanja strateških zavez ter izvedbenih ukrepov v okviru akcijskih načrtov (slika 64). Finančne dejavnosti sistemskih ukrepov pa morajo biti oblikovane v smeri izenačevanja pogojev za reševanje demografske problematike na celotnem ozemlju države. Pri tem morajo sistemski ukrepi odgovoriti predvsem na ključne izzive stanja in trendov (projekcij) demografskega razvoja. Kot navaja Kavaš (2019, 62), svetovalna hiša PricewaterhouseCoopers (PwC) izpostavlja naslednje globalne megatrende: »tehnološki preboji (avtomatizacija, umetna inteligenca, robotika); demografske spremembe (spremembe v velikosti, prostorski razporeditvi in v starostni sestavi prebivalstva); hitro urbanizacijo (hitra rast mest, mesta kot vir delovnih mest); spremembe v razporeditvi gospodarske moči (hitra rast nekaterih držav, povečano tveganje socialnih nemirov v razvitih državah zaradi erozije srednjega razreda, dohodkovne neenakosti in izgube delovnih mest ter avtomatizacije) ter pomanjkanje naravnih virov in podnebne spremembe (alternativni viri energije, prestrukturiranje energetike, novi koncepti razvoja proizvodov, ponovna uporaba)«. Čeprav vplivi teh megatrendov v Sloveniji niso posebej raziskani (Kavaš 2019), ned-vomno vplivajo tudi na prepoznane demografske spremembe tako na državni kot regionalni in lokalni ravni: • prebivalstvo je v zadnjih desetih letih narastlo v 34 urbanih občinah, ki obsegajo skoraj ¼ slovenskega prebivalstva, in 61 ruralnih občinah z 14,02 % prebivalstva; • edino v osrednjeslovenski statistični regiji prebivalstvo raste v vseh občinah; • upad prebivalstva v vseh občinah beležijo v koroški, pomurski in posavski statistični regiji; • prebivalstvo narašča predvsem v naseljih vzdolž avtocestnega križa; • urbane občine z rastočim številom prebivalstva so najrazvitejše, vendar pa v njih stopnja nezapo-slenosti kljub temu ni najnižja v državi; PRIPRAVA IN SPREJEM STRATEŠKIH ZAVEZ (POLITIK, STRATEGIJ) PREGLED IN POSODOBITEV AKCIJSKI NAČRT ZA IZVAJANJE POLITIKE/STRATEGIJE POLITIKE / STRATEGIJ–IZVEDBENI UKREPI PERIODIČNI PREGLED AKCIJSKEGA NAČRTA IN IZVAJANJA UKREPOV SPREMLJANJE NAPREDKA NA IZVEDBENI RAVNI NA PODLAGI IZBRANIH KAZALNIKOV Slika 64: Spremljanje izvajanja strateških zavez za spodbujanje demografskega razvoja (lastni prikaz). 141 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 142 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. • urbane občine s padajočim številom prebivalcev imajo najvišji indeks starosti ter negativni naravni in selitveni prirast, • ruralne občine z rastočim številom prebivalcev imajo podpovprečen indeks starosti, večanje števila prebivalcev pa gre na račun priselitev; • ruralne občine s padajočim številom prebivalcev zavzemajo največji delež (redko poseljenega) slovenskega ozemlja s šibkim gospodarstvom in več kot ¼ praznih stanovanj; • demografske projekcije do leta 2038 kažejo, da se bo trend po občinah nadaljeval, predvsem pa se bo spremenila starostna sestava prebivalstva ob zvišanem indeksu starosti in močno zmanjšanem deležu mladih; • vseh 29 občin s povprečno dostopnostjo več kot 45 minut do priključka na AC ali HC je v demografsko-naselbinskem tipu s padajočim številom prebivalcev; • izgradnja načrtovane trase 3. razvojne osi bo popravila dostopnost do priključka na AC ali HC, ne moremo pa še predvideti njenih pozitivnih učinkov na demografsko sliko; • storitve splošnega pomena so v Sloveniji zaenkrat še dovolj dobro dostopne, zato njihovega vpliva na demografsko sliko ne moremo dokazati niti v pozitivnem niti negativnem smislu; • podobno ne moremo vzpostaviti povezave med različnimi tipi gospodarskega profila in demografsko-naselbinskim tipom občin; • kljub krepitvi nekaterih funkcionalnih urbanih območij (Brežice–Krško–Sevnica, Slovenj Gradec–Ravne na Koroškem–Dravograd), te še vedno uvrščamo v demografsko-naselbinski tip s padajočim številom prebivalstva; • rast indeksa delovne mobilnosti med letoma 2008 in 2017 v občinah s padajočim številom prebivalcev kaže na dva možna pojava: da se zmanjšuje kontingent delovno aktivnih prebivalcev v občini ali pa se v občini krepi gospodarstvo in se posledično povečuje delovna mobilnost iz bližnjih občin; • na območju občin v demografsko-naselbinskih tipih s padajočim številom prebivalcev praviloma niso izražene potrebe po dodatnih stanovanjih; • razen obalno-kraških občin je pretežni del obmejnega območja uvrščen v demografsko-naselbinski tip s padajočim številom prebivalcev; • v gorskih območjih (območje Alpske konvencije) prevladujejo območja s padajočim številom prebivalcev, le na meji območja Alpske konvencije je prisoten tudi demografsko-naselbinski tip z naraščajočim številom prebivalcev. 2) Ciljno usmerjene dejavnosti in podporni ukrepi obsegajo neformalne spodbude in ukrepe za pre-poznavanje demografske problematike na vseh ravneh (državna, regionalna in lokalna), kot so: • razvijanje in promoviranje konkretnih dejavnosti, ki so ciljno usmerjene na posamezne skupine prebivalstva (na primer štipendijske sheme, zagotavljanje stanovanj za mlade, povečana skrb za starejše, zagotavljanjem delovnih mest); • vključevanje predvidenih dejavnosti v prostorsko načrtovanje tako na strateški kot izvedbeni ravni, še posebej z razmeščanjem dejavnosti v prostor na regionalni (strateške odločitve) in lokalni ravni (načrtovanje rabe prostora), zagotavljanjem visoke kakovosti bivanja, spodbujanjem trajnostne mobilnosti …; • neformalne oblike spodbujanja zavedanja in reševanja demografske problematike, kamor sodi tudi prenos znanja, ozaveščanje javnosti, tehnična podpora …; • izdelava dodatnih raziskav in strokovnih podlag glede na različne razvojne dejavnike prostora, druž- be in gospodarstva. Nabor možnih sistemskih in podpornih ukrepov za spodbujanje demografskega razvoja smo nare-dili na podlagi pregleda tuje dostopne literature, analize stanja in trendov ter oblikovanih demografskih projekcij in jih razvrstili glede na: • doseganje zastavljenih ciljev (na primer izboljšana dostopnost do stanovanj, višja kakovost bivanja, bolje plačana delovna mesta …); 142 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 143 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 • ravni izvajanja (državni, regionalni in lokalni ukrepi); • nosilce izvajanja (različni resorji, programi in drugi deležniki); • način izvedbe (mehki in trdi ukrepi); • pričakovan časovni učinek (kratkoročne, dolgoročne, hipne in postopne). Preglednica 112: Razvrstitev možnih ukrepov in podpornih orodij za spodbujanje demografskega razvoja po vsebinskih področjih in pristojnih sektorjih. razvrstitev ukrepi in orodja resor, pristojen za izvajanje po področjih sprejetih ukrepov zakonodajni • strateške usmeritve in zaveze, • ministrstvo, pristojno za izobraževanje, ukrepi • področna zakonodaja, • ministrstvo, pristojno za znanost, • podzakonski predpisi, • ministrstvo, pristojno za delo, družine • strokovni dokumenti in zaveze, in socialne zadeve, • ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, • ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, • ostali »razvojni« resorji, prostorsko • cilji in ukrepi za spodbujanje demografskega razvoja morajo • ministrstvo, pristojno za prostor, planski ukrepi biti vgrajeni v prostorske dokumente na vseh ravneh, • ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, • demografska analiza in projekcije so obvezna strokovna gozdarstvo in prehrano, podlaga v postopku priprave prostorskih dokumentov na • Stanovanjski sklad Republike Slovenije, državni in regionalni ravni, • drugi »prostorsko relevantni« resorji, • glede na demografske analize na regionalni ravni je treba pripraviti tudi analize stanja v prostoru na področju delovnih mest, razpoložljivih stanovanj in stavbnega fonda, dostopnosti do storitev splošnega in splošnega gospodarskega pomena, ki morajo postati del prikaza stanja v prostoru za pripravo občinskih prostorskih aktov, • v skladu s strateškimi zavezami se spremlja tako demografske kazalnike (preglednica 113) kot kazalnike dohodka, revščine in socialne izključenosti ter kazalnik blaginje, ki jih spremlja SURS, in se rezultate vključi v strokovne podlage za pripravo prostorskih dokumentov, finančni ukrepi • črpanje evropskih sredstev, • ministrstvo, pristojno za kohezijo, in instrumenti • regijske finančne sheme (štipendijske sheme, pomoč • ministrstvo, pristojno za finance, mladim družinam …), • Finančna uprava Republike Slovenije, • finančni skladi za podporo aktivne demografske politike, • Stanovanjski sklad Republike Slovenije, • ustrezni krediti za nakup prvega stanovanja, • ukrepi zemljiške politike, podporni ukrepi • spremljanje stanja in merjenje učinkov sprejetih ukrepov • ministrstvo, pristojno za izobraževanje, na (med)sektorski ravni, • ministrstvo, pristojno za znanost, • komuniciranje z deležniki, informiranje, izobraževanje, • ministrstvo, pristojno za delo, družine osveščanje, strokovne službe, in socialne zadeve, • podpora raziskovalni dejavnosti, primeri dobrih praks • ministrstvo, pristojno za prostor, na državni, regionalni in lokalni ravni, • SURS, • promocija različnih finančnih in drugih spodbud • službe (Vlade Republike Slovenije v širši javnosti. in resorjev) za stike z javnostjo. 143 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 144 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Predvsem pa je treba poudariti, da se morajo vsi sprejeti ukrepi izvajati s (horizontalnim) sodelo-vanjem različnih resorjev, saj v praksi nismo zasledili posebne politike ali zakona, ki bi bil ciljno usmerjen samo v problematiko demografskega razvoja (tudi v drugih državah, UN 2018). Morda še najbližje temu so strateški dokumenti razvoja mest (na primer Dunaj: STEP 2025 2014; Stockholm: Stockholm City Plan 2018; London: The London Plan 2016), ki pa vendarle demografske spremembe in izzive obravnavajo kot del celovitih (prostorskih) razvojnih odločitev. To pomeni, da gre za interdisciplinarno dejavnost, ki je odvi-sna od usklajenega delovanja številnih resorjev (preglednica 112). 9.1 ZAKONODAJNI UKREPI Država in resorji morajo v svojih dokumentih (na primer Strategija razvoja Slovenije do 2030 (2017) in Strategija prostorskega razvoja Slovenije do 2050 (2019)) sprejeti zaveze, s katerimi bodo demografski razvoj spodbujali prostorsko uravnoteženo na celotnem ozemlju države. Pomemben je tudi (vertikalni) prenos zavez v področne zakonodaje in njihova medsebojna (horizontalna) usklajenost. Nabor potrebnih zakonodajnih ukrepov smo razdelili v tri vsebinske sklope: 1) Ureditev gospodarskih in družbenih razmer: • dobro plačana delovna mesta v vseh sektorjih zaposlitve in na vseh stopnjah zahtevnosti z ustrezno prostorsko razporeditvijo (decentralizacija delovnih mest tudi zunaj večjih urbanih središč, alternativni modeli zaposlovanja (Kostanjšek in Marot 2019)); • prostorsko (vezano na delovna mesta) in cenovno dostopna in kakovostna stanovanja za vse generacije, s prednostno usmeritvijo zagotavljanja stanovanj za mlade in s posebno skrbjo za prebivalce v tretjem življenjskem obdobju; • ohranjanje in nadgrajevanje ukrepov in že pridobljenih pravic, ki spodbujajo mlade k odločitvi za roj-stvo otroka (porodniški dopust, dodatki in ugodnosti za velike družine, spodbude za mlade družine …); • posebno pozornost nameniti potrebam ranljivih družbenih skupin (otroci, ženske, starejši, osebe z oviranostmi) in narodnostnih manjšin; • zmanjševanje socialne izključenosti in zmanjševanje stopnje kriminala. 2) Zagotovitev kakovostnega okolja za delo in bivanje: • kakovostno bivalno okolje z mešano rabo prostora, ki omogoča izvajanje trajnostne, pametne in aktivne osebne mobilnosti, predvsem pa zmanjševanje potreb po delovnih migracijah; • urejen in dostopen javni potniški promet s poudarkom na železniškem prometu in alternativnih oblikah javnega prevoza (prevozi na klic, souporaba vozil …); • dobra digitalna povezanost tudi v slabše dostopnih podeželskih, gorskih in obmejnih območjih; • zagotavljanje kakovostne in dostopne storitve socialne infrastrukture, ki vključuje tako storitve sploš- nega kot storitve splošnega gospodarskega pomena s posebnim poudarkom na oddaljenih podeželskih, gorskih in obmejnih območjih, kjer je treba zagotoviti tudi vsakodnevno osnovno pre-skrbo prebivalstva; predvsem pa ohraniti: • visoko kakovost izobraževalnega sistema na vseh ravneh, vključno s predšolsko vzgojo; • prostorsko dostopno mrežo javnega zdravstvenega sistema na vseh ravneh; • dostopno mrežo vseh ostalih storitev splošnega pomena (tudi s prostorsko reorganizacijo in digita-lizacijo storitev). 3) Opredeljen odnos do priseljevanja: • podpiranje slovenske manjšine in slovenske skupnosti v drugih državah ter spodbujanje vračanja mlaj- ših generacij v matično domovino; • izvajanje pozitivnih ukrepov za sprejem/integracijo migrantov; • izvajanje nadzora nad delodajalci proti nezakonitemu zaposlovanju in izkoriščanju migrantov. 144 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 145 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 9.2 PROStORSKOPLANSKI UKREPI Prostorski ukrepi za spodbujanja demografskega razvoja morajo biti usklajeni s strateškimi razvojnimi dokumenti, predvsem s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (2004) in Prostorskim redom Slovenije (2004), pri čemer je treba upoštevati tudi predlog prenovljene Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050 (2019). Še zlasti je treba med prostorskimi ukrepi izpostaviti tiste, ki najbolj vplivajo na prostorsko razporeditev prebivalstva in kakovostne pogoje za delo in bivanje: • usmerjanje prostorske razporeditve prebivalstva z načrtovanjem poselitve, storitev splošnega in storitev splošnega gospodarskega pomena; • zgoščanje poselitve v centralnih naseljih na vseh ravneh in navezava na javni potniški promet; • krepitev centralnih naselij od lokalne do nacionalne ravni z decentralizacijo javnih služb ter alterna-tivnimi (inovativnimi) oblikami zaposlovanja (delo od doma, storitve na poziv, prostorska reorganizacija z digitalizacija storitev osnovne oskrbe …); • zagotavljanje enake ali kakovostnejše ravni storitev splošnega in storitev splošnega gospodarskega pomena, ob spremenjenih organizacijskih oblikah in teritorialni organiziranosti; • prilagajanje urbanističnih normativov novim potrebam in razmeram v mestih in drugih naseljih (stanovanja, javni prostor, prometne ureditve, prilagoditve za posebne skupine prebivalcev, kot so otroci, starejši, gibalno ovirani …); • zagotavljanje storitev osnovne oskrbe (mreže socialnega podjetništva, tudi alternativno prek spleta) v manjših vaških središčih, posebno v oddaljenih podeželskih, obmejnih in gorskih območ- jih (Kostanjšek in Marot 2019); • ponovna vzpostavitev centralne vloge večjim vasem, pri čemer se predlaga tudi ponovna raba pri-merne stavbe, ki bi za lokalno prebivalstvo združevala več storitev (Kostanjšek in Marot 2019); • načrtovanje mešane rabe prostora v urbanih in drugih naseljih s ciljem zmanjševanja potreb po mobilnosti in ohranjanja vitalnosti mestnih središč, ki se pogosto praznijo zaradi selitve trgovskih središč in kulturnih prizorišč na obrobja mest (Kostanjšek in Marot 2019); • načrtovanje ustrezne razmestitve gospodarskih in poslovnih con z vidika delovne sile, dostopnosti in opremljenosti s storitvami splošnega gospodarskega pomena; • načrtovanje ustreznih stanovanj in ureditev odprtega (javnega) prostora (Global Age … 2007), povr- šin za različne skupine prebivalcev (poudarek na stanovanjih za mlade družine in varovanih stanovanjih za starejše in osebe z oviranostmi) in kakovostnega življenjskega okolja, vključno z odpr-timi javnimi površinami in zeleno infrastrukturo; • izboljšanje javnega potniškega prometa, predvsem z razvojem železnice; • uvajanje trajnostnih oblik pametne osebne mobilnosti, kot so sopotništvo, prevozi na klic, deljenje prevoznih sredstev ( car sharing, car pooling) ter prilagoditev prometnih površin za trajnostno mobilnost, kot so pešpoti in kolesarske povezave) (Demšar Mitrovič s sodelavci 2019). 9.3 FINANČNI UKREPI Finančne ukrepe lahko razvrstimo v stimulativno in destimulativno skupino, pri čemer ti lahko spodbujajo ali zavirajo demografski razvoj na določnem območju. Sistemsko se finančni viri lahko zagotavljajo iz: • evropskih sredstev; • državnega proračuna; • občinskih proračunov. Prav tako je mogoče ustanoviti ustrezne finančne sklade, ki spodbujajo mlade pa tudi druge generacije k odločitvam glede kraja dela in/ali nastanitve: • ustanovitev skladov za izvajanje predkupne pravice občin z namenom gradnje neprofitnih in vzdrže-vanih stanovanj; 145 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 146 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. • vzpostavitev ukrepov za prenovo in sanacijo objektov tako v mestih kot na podeželju, kjer lastniki niso zainteresirani ali niso znani (pravica občine do ukrepanja; Klančišar Schneider 2014); • izvajanje zemljiške politike (spodbude in dajatve) za sprostitev in večjo dostopnost do stanovanj in drugih nepremičnin, tudi nezazidanih gradbenih zemljišč; • spodbude za investitorje, da gradijo tudi na tržno manj zanimivih lokacijah (v povezavi z razvojem delovnih mest); • sredstva za prenovo stavbnega fonda (tudi funkcionalno in energetsko neustrezna stanovanja); • povečana dostopnost do stanovanj za socialno šibkejše skupine prek delujočega stanovanjskega sklada; • organizirane oblike zadružništva in mrež socialnega podjetništva; • štipendijske sheme oziroma druge oblike (so)financiranja študija; • spodbude za vračanje visoko izobraženega kadra, ki je na delu v tujini, v Slovenijo; • spodbude za vračanje mlajših generacij izseljencev v matično državo; • ohranitev dosedanjih finančnih in drugih ukrepov za mlade matere, družine, velike družine …; • financiranje različnih shem za enakovredno vključevanje ranljivejših skupin, manjšin in tujcev v družbo; • prilagoditev družinske politike potrebam mlajših generacij skladno z individualnimi in družbenimi pri- čakovanji (Boljka s sodelavci 2017). 9.4 PODPORNI UKREPI IN PROMOCIJSKE DEJAVNOStI V preglednici 112 so navedeni možni podporni ukrepi in promocijske dejavnosti na področju spodbujanja demografskega razvoja, med katerimi želimo izpostaviti predvsem: • Spremljanje stanja sprememb in procesov v prostorski razporeditvi in sestavah prebivalstva ter merjenje učinkov sprejetih ukrepov, ki bodo omogočili izvajanje celotnega cikla sprejetih strateških zavez (slika 64). • Ustrezne raziskave in podatkovno podporo kot podporo prvim trem sklopom, med katere uvrščamo širše gospodarske, družbene in prostorske/okoljske raziskave: • sistematična analiza »megatrendov« in njihovega vpliva na razvoj Slovenije na državni, regionalni in lokalni ravni (Kavaš 2019); • sociološke in antropološke študije o potrebah in odnosu mlajših generacij do migracij (tudi lastnih), lokacije bivanja, lokacije delovnega mesta, rodnosti, družine …; • podrobnejše strokovne podlage na regionalni ravni, med različnimi skupinami prebivalstva in za razli- čna območja, posebej oddaljena podeželska, gorska in obmejna območja (na primer razvojne možnosti območja, prostorski potenciali, ranljivost na spremembe eksogenih dejavnikov); • preveritev opuščanja posameznih naselij in objektov z vidika smotrnega in trajnostnega prostorskega razvoja ob upoštevanju lastništva, krajinskih in regionalnih značilnosti; • zagotovitev ustrezne podpore statističnih podatkov na podrobnejših prostorskih ravneh (občine, naselja). 146 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 147 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 10 SMERNICE ZA PRIPRAVO StROKOVNIh PODLAG S PODROČJA DEMOGRAFIJE ZA PRIPRAVO REGIONALNIh PROStORSKIh PLANOV V prejšnjem poglavju se nismo osredotočili le na ukrepe za spodbujanje demografskega razvoja, ki so v domeni ministrstva, pristojnega za prostor, temveč smo podali širšo sliko potrebnih ukrepov, ki le na podlagi usklajenega (interdisciplinarnega) delovanja resorjev in zagotavljanja sinergijskih učinkov lahko zagotavljajo tako kratkoročen kot dolgoročen učinek v smeri izboljšanja demografskega stanja v Sloveniji. Namen tega poglavja pa je podati smernice za pripravo strokovnih podlag s področja demografije za pripravo regionalnih prostorskih planov (v nadaljevanju RPP po Zakonu o urejanju prostora 2021). Gre torej za usmeritve v pristojnosti ministrstva, pristojnega za prostor, ki z vidika trajnostnega prostorskega razvoja omogočajo skladen regionalen razvoj tudi na področju demografije. 10.1 IZhODIšČA ZA PRIPRAVO REGIONALNIh PROStORSKIh PLANOV Osnova za pripravo regionalnih prostorskih planov je Zakon o urejanju prostora (2021), ki z vsebinskega vidika v drugem oddelku opredeljuje namen in vsebino RPP (75. člen) in njihovo razmerje z regionalnimi razvojnimi programi (76. člen). Kot smo ugotovili že v projektu Model povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni (Nared s sodelavci 2019a), je za posamezno regijo zelo pomembno, na kakšni razvojni stopnji je sama in na kakšni razvojni stopnji so sosednje regije, saj je njihov medseboj-ni vpliv zelo velik. Pri tem imajo poleg naravnih danosti in grajenega okolja eno najpomembnejših vlog tako imenovani človeški viri oziroma število, prostorska razporeditev in sestava prebivalstva. Za pripravo RPP FINANČNA SREDSTVA INSTITUCIJE (formalne, neformalne) INFRASTRUKTURA (prometna, komunalna, gospodarska, izobraževalna, tehnološka, podporna) petence regije ČLOVEŠKI VIRI (izobrazba, usposobljenost, starostna struktura, migracije, identiteta) om R K STRUKTURA GOSPODARSTVA E (tehnološka intenzivnost, sektorska struktura, mreže, sodelovanje z institucijami znanja, NTI) Z KAKOVOST ŽIVLJENJA U (naravne danosti, lokacija, aglomeracijski učinki, kultura, zabava, imidž) RAZVOJ L REGIJE Analiza: Določitev ključnih Razvijanje Uresničevanje Spremljanje in • širšega okolja kompetenc strategije: strategije: vrednotenje: T (sedanjost, regije: • vizija • projekti • spremljanje A prihodnost) • PSPN analiza • strateški cilji • organizacija izvajanja • regije • razvojna • potencialne • komuniciranje (kazalniki, (preteklost specializacija strategije • usmerjanje poročila, T sedanjost • izbor strategije odbori) prihodnost) • vrednotenje I NACIONALNA RAVEN IN MEDNARODNA RAVEN RAZVOJNO PROGRAMIRANJE Slika 65: Vloga človeških virov oziroma sestave prebivalstva v shemi kompetenc (teritorialnega) razvoja regij (Kavaš 2014). 147 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 148 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. so tako strokovne podlage, s katerimi analiziramo stanje in razvojne možnosti regije, ključnega pomena. Med njimi so demografske študije ene najpomembnejših, saj opredeljujejo stanje in trende na področju prebivalstva kot izhodišče za načrtovanje dejavnosti na določenem območju/regiji (slika 65). Priprava RPP mora tako kot vsi ostali prostorski akti izhajati iz nadrejenih dokumentov. Za načrtovanje nadaljnjega gospodarskega in prostorskega razvoja je krovna Strategija razvoja Slovenije do 2030 (2017), ki jo dopolnjujejo strateški dokumenti na področju urejanja prostora: veljavna Strategija prostorskega razvoja Slovenije (2004) in Prostorski red Slovenije (2004) ter Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 (2019), ki je še v pripravi. Kljub temu je smiselno upoštevati v izhodiščih za pripravo RPP Strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050 v pripravi, saj prinaša nove strateške usmeritve za prostorski razvoj države, regij in lokalnih skupnosti. Vsi ti dokumenti že vsebujejo k trajnostnemu razvoju usmerjene strateške cilje, poleg tega pa še akcijske programe za njihovo izvajanje in kazalnike za spremljanje doseganja ciljev (slika 66). Z vidika priprave RPP je treba strateške dokumente upoštevati v vseh točkah, ki kakorkoli naslavljajo demografska vprašanja in jih vključiti v izhodišča za pripravo strokovnih podlag s področja demografije za RPP. Pomembna izhodišča za pripravo RPP podaja tudi zakonodaja na področju regionalnega razvoja (MGRT 2019). Razumemo jo kot ključni povezovalni člen med prostorskim in razvojnim načrtovanjem na regionalni ravni, saj vključuje mnoge pomembne finančne instrumente za usklajen razvoj regij. Poleg navedenih je treba pri pripravi RPP upoštevati tudi drugo sektorsko zakonodajo, ki s svojimi cilji in usmeritvami vplivajo na demografsko sliko (na primer zakonodaja v domeni Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ali Ministrstva za zdravje). DINAMIČNO UPRAVLJANJE VIZIJA SLOVENIJE STRATEŠKE ODLIČNOSTI SLOVENIJE IČ prikazuje stanje ES Slovenije v prihodnosti, O Strateške usmeritve države ki ga želimo doseči D za doseganje kakovostnega O življenja so: Elementi vizije: LIM • vključujoča, zdrava, varna in Vizija • zaupanje ŽE odgovorna družba, Slovenije • kakovost življenja J • učenje za in skozi vse življenje, STRATEGIJA RAZVOJA A • inovativnost • visoko produktivno SLOVENIJE 2030 K Strategija • učenje za in skozi razvoja gospodarstvo, ki ustvarja vse življenje je krovni okvir Slovenije dodano vrednost za vse, • identiteta razvoja države: 2030 • ohranjeno zdravo TR Slovenija, država naravno okolje, Č Učinkovito kakovostnega • visoka stopnja sodelovanja, AN uresničevanje življenja za vse usposobljenosti in učinkovitosti Š N A A G JAN upravljanja. AN • s 5 strateškimi usmeritvami IR P E • 12 razvojnimi cilji U TO JN VA • ter vključenimi 17 cilji TIN IS O TO trajnostnega razvoja N R ZV R O P A Č K R AN STRATEŠKI UKREPI ITID IN PROGRAMI • Akcijski načrt za izvajanje O E strategije. K R s ključnimi kazalniki Politike A A • Kazalniki uspešnosti s ciljnimi in ciljnimi vrednostmi K N Strukturne reforme vrednostmi za O • izvedbeni načrt spremljanje izvajanja J INA MA Aktivnosti strateških usmeritev. • spremljanje izvajanja K RO in ukrepanja M Slika 66: Model razvojnega načrtovanja s strateškimi usmeritvami za doseganje kakovostnega življenja za vse (Strategija razvoja Slovenije 2030 2017). 148 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 149 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 10.2 PODROBNEJšE SMERNICE ZA PRIPRAVO StROKOVNIh PODLAG NA PODROČJU DEMOGRAFIJE ZA REGIONALNE PROStORSKE PLANE Rezultati izvedene raziskave kažejo velike razlike v demografski sliki po statističnih regijah (pogla-vje 8). Poleg splošnih smernic iz nadrejenih razvojnih, prostorskih in drugih sektorskih dokumentov je zato za pripravo RPP nujno treba upoštevati stanje, trende in projekcije demografskega razvoja po posamezni statistični regiji. S tem namenom je treba za strokovne podlage za pripravo RPP: • na ravni statistične regije preveriti demografsko homogena območja, ki jih sestavljajo občine istega demografsko-naselbinskega tipa: ruralne in urbane občine z naraščajočim oziroma padajočim prebivalstvom za obdobje zadnjih desetih let (v tej raziskavi je narejena analiza za obdobje 2008/2017); • redno spremljati stanja po izbranih kazalnikih (na vsakih 5 let oziroma ob novelaciji RPP; preglednica 113). Predlagani kazalniki bodo služili za opis stanja prebivalstva za posamezno statistično regijo, vendar pa podatki sami po sebi še ne povedo vzrokov za nastalo situacijo, niti ne nudijo predlogov za oblikovanje ukrepov za izboljšanje stanja na področju demografije (OECD 2019a). Kljub temu pa skupaj z analizami na drugih področjih (na primer poselitev, infrastruktura, gospodarski razvoj) predstavljajo (problemska) izhodišča za oblikovanje ciljev regionalnega razvoja ter ukrepov za njihovo izvajanje. Strokovne podlage za pripravo RPP morajo zato vsebovati tudi spremljanje učinkov predhodno izvedenih ukrepov na regionalni ravni na področjih, ki imajo vpliv na ali so posledica demografske slike: • preučiti opremljenost centralnih naselij s storitvami splošnega in splošnega gospodarskega pomena, na podlaga katerih je mogoče predvideti potencialne spremembe omrežja naselij ali načina organiziranosti storitev splošnega pomena; • preučiti gospodarski razvoj regionalnih središč z vidika delovnih mest in zaposlovanja glede na demografsko sliko v statistični regiji z namenom ugotoviti potrebe po prestrukturiranju ali razvoju novih delovnih mest; • preučiti oskrbo s stanovanji glede na prednostno izrabo obstoječega stavbnega fonda in revitaliza-cijo degradiranih območij v posameznih demografsko homogenih območjih; • preučiti ukrepe za spodbujanje trajnostne mobilnosti, ki je/bo prilagojena demografski sestavi; Preglednica 113: Predlog nabora kazalnikov za spremljanje demografskega stanja po demografsko homogenih območjih v posamezni statistični regiji. kazalnik izračun vrednosti kazalnika po občinah in po demografsko homogenih območjih v statistični regiji število prebivalcev po petletnih starostnih skupinah in skupaj število na posamezno leto, prikaz v časovni vrsti gostota poselitve število prebivalcev/km2 izobrazbena sestava delež prebivalcev, starih 15 ali več let, s terciarno izobrazbo naravno gibanje naravni prirastek v obdobju desetih let (povprečje) gibanje števila prebivalcev za zadnjih 10 let in primerjava indeks rasti števila prebivalstva za zadnjih 10 let in po z napovedjo gibanja števila prebivalcev za obdobje projekcijah prebivalstva (20 letne projekcije) po demografsko homogenih območjih število mladih in starih ter indeks starosti število prebivalcev v starostnih skupinah 0 do 14 let in 65 in več let ter razmerje med prebivalci starejšimi od 64 let in mlajšimi od 15 let število in indeks rasti števila žensk v starosti 20–39 let število žensk in indeks rasti v desetletnem obdobju število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva število aktivnih prebivalcev in indeks rasti v desetletnem v starosti 25–64 let obdobju selitveno gibanje selitveni prirastek v obdobju desetih let dnevne delovne migracije število dnevnih migrantov iz in v statistično regijo 149 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 150 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. • preučiti posebne ukrepe za posamezne skupine prebivalcev (otroci, mladi, starejši, ranljive skupine …); • odpravljanje arhitekturnih ovir, medgeneracijski centri, nove oblike oskrbe, socialno podjetništvo …; • preučiti oskrbo starejših (domovi ostarelih, varovana stanovanja, negovalne bolnišnice). Na podlagi preveritve demografske slike v statistični regiji in izvedenih analiz razvojnih možnost na različnih področjih, je treba oblikovati strategijo in ukrepe za trajnostni (prostorski) razvoj regije /slika 67). RAZVOJNE DEMOGRAFSKA MOŽNOSTI REGIJE STRUKTURA • človeški kapital • razlike med spoloma • finančne možnosti STRATEGIJA • nizka stopnja rodnosti • razvojne priložnosti TRAJNOSTNEGA • staranje delovne sile • zasebne in javne RAZVOJA REGIJE • visok indeks starosti investicije • neustrezne strukture • kulturna dediščina prebivalstva • modeli načrtovanja • socialna neenakost • … • … STRATEGIJA DEMOGRAFSKE REGENERACIJE • »srebrna» ekonomija • »zelena» rast • inovativne oblike oskrbe starejših • prilagoditev trga delovne sile • veš ine in usposabljanje č • vklju evanje migr č antov • zagotavljanje storitev • zagotavljanje kakovostnega bivalnega okolja • … Slika 67: Dinamika demografskih sprememb in regionalnega gospodarstva (povzeto in prilagojeno po OECD 2019a). 150 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 151 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 11 DEMOGRAFSKA ANALIZA S PROJEKCIJAMI ZA URBANA IN PODEŽELSKA OBMOČJA V SLOVENIJI: RAZPRAVA IN SKLEPI Slovenija se podobno kot številne druge razvite države sooča s problemom staranja prebivalstva in depopulacije posameznih območij. To je posledica različnih demografskih procesov, kot so zviševanje starosti ob rojstvu prvega otroka, manjše število žensk v rodni dobi, število otrok, ki ne zagotavlja normalne reprodukcije pa tudi ostalih družbenih, gospodarskih in prostorskih procesov, kot so na primer deagrarizacija, centralizacija države in delovnih mest, selitve v kraje z delovnimi mesti … Neenakomerna razporeditev delovnih mest povzroča obsežno dnevno mobilnost, ki je v številnih primerih prešla v stalno naselitev v posameznih razvitejših zgostitvenih območjih (Azinović s sodelavci 2019). Kljub dolgotrajnim opozorilom številnih avtorjev (Klemenčič 1976; Jakoš 1996; Ravbar 1995; 2000; Plut 1998; Černe 1999) se je trend zgoščanja prebivalcev nadaljeval predvsem v osrednjeslovenski statistični regiji. Na ravni Slovenije živi dobrih 57 % prebivalcev v območjih zgoščanja, kjer število prebivalcev narašča, medtem ko območja praznjenja obsegajo dobrih 57 % površine. Ravbar (2000) je še na prelomu stoletja območja praznjenja ocenjeval na polovico državnega teritorija, torej se je v zadnjih dvajsetih letih praznjenje območij še razširilo (Nared s sodelavci 2019c). Pri tem so bila socialni eroziji najbolj izpostavljena odročna, v številnih primerih obmejna območja (Nared 2002). Klemenčič (1976) je že sredi sedemdesetih let preteklega stoletja govoril o štirih tipih demografsko ogroženih obmo- čij, ki so odraz povojnega prebivalstvenega razvoja, zaznamovanega z množičnim izseljevanjem podeželskega prebivalstva v mesta. Največjo škodo so utrpela obsežna obmejna, hribovita in kraška območja, katerim je pod vplivom izseljevanja močno pešala demografska moč. Ker so se ta območja hitro širila, je Jakoš že konec osemdesetih let preteklega stoletja zapisal, da je demografsko ogrožena vsa Slovenija, saj ta ob rodnosti, ki jo je takrat imela, ne bi mogla vzdrževati doseženega števila prebivalcev (Jakoš 1989; Azinović s sodelavci 2019). Tovrstno praznjenje je zaskrbljujoče. Na podeželskih območjih praznjenje vodi v degradacijo kulturne pokrajine, na urbanih območjih pa je upadanje števila prebivalcev pogosto povezano s slabšo gospodarsko sliko in številnimi negativnimi družbenimi trendi (Nared s sodelavci 2019c). Slika 3 jasno pritrjuje Jakošu (1996), da je demografski razvoj močno odvisen od gospodarskih razmer. V ospredju sta okolica Ljubljane, ki postaja vse močnejše zaposlitveno središče, in območja ob avtocestnem križu, ki je močno zaznamoval poselitveno dinamiko. Oblikovanje razvojnih osi ob avtocestnem križu je z vidika prostorskega razvoja lahko katastrofalno (Praper 1993), saj prispeva k nadaljevanju depopulacije in slabšanju demografske sestave obmejnih območij, kopičenju prebivalstva, dejavnosti in ekoloških problemov v obremenjenih osrednjih predelih Slovenije ter neizkoriščenosti potencialov obsežnih območij države. Nekoliko manj izrazit vpliv avtocest lahko zaznamo v vzhodni Sloveniji, deloma zaradi njihove pozne izgradnje, deloma pa verjetno tudi zaradi šibkejše gospodarske in zaposlitvene vloge Maribora (Nared s sodelavci 2019c). Tovrstno zgoščanje v razvojnih žariščih je sicer lahko kratkoročno uspešnejše, že srednjeročno pa povzroča narodnogospodarsko škodljive prevelike regionalne razlike, prebivalstveno in gospodarsko izgubo obmejnih območij in regij s staro industrijsko sestavo. Zato morajo biti skladnejši gospodarski, družbeni in demografski razvoj temelj prostorskih politik (Plut 1998). Demografsko se krepijo zlasti propulzivna mesta in njihova suburbana okolica – urbane občine z naraščajočim številom prebivalcev, zlasti na račun naravnega prirasta, ruralne občine z rastočim številom prebivalcev pa predvsem zaradi priseljevanja. Obe skupini imata podpovprečen indeks starosti, najnižjega ravno ruralne občine z rastočim številom prebivalcev, kar potrjuje tezo Kerblerja (2015), da so razlike v staranju prebivalstva v različnih območjih Slovenije zlasti posledica selitev (Nared s sodelavci 2019c). V primerjavi z urbanimi občinami so ruralne občine z rastočim številom prebivalcev gospodarsko precej šibkejše in posledično močno odvisne od bližnjih zaposlitvenih središč. Uspešnost suburbanih območij je tako posledica prelivanja dobrobiti rastočega gospodarstva glavnih zaposlitvenih središč 151 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 152 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. v območja, od kjer se vozijo njihovi zaposleni (Nared 2007). Če pogledamo primer Ljubljane (Rus 2017), se je ta z vidika delovnih mest med letoma 2004 in 2014 okrepila za okoli 19.000 delovnih mest, medtem ko se je število zaposlenih, ki bivajo in delajo v Mestni občini Ljubljana, v istem obdobju zmanjšalo za več kot 5000. Delovna mesta se tako še nadalje zgoščajo v najpomembnejših središčih ter ne sledijo izraziteje selitvam delovne sile. Podobno smo zaznali tudi pri analizi opremljenosti središč s storitvami splošnega pomena, kjer smo največjo podopremljenost, to je razkorak med številom prebivalcev in razpoložljivimi storitvami splošnega pomena, zaznali prav v hitro rastočih suburbanih naseljih (Nared s sodelavci 2017; Nared 2018; Nared s sodelavci 2019c). Velike razlike med tipoma z rastočim številom prebivalcev so v večini gospodarskih kazalnikov (viši-na plač, dodana vrednost na zaposlenega, bruto osnova za dohodnino, število podjetij in bruto investicije v osnovna sredstva) pa tudi v izobrazbeni sestavi. Že Ravbar (2000) je sicer na ravni naselij ugotavljal, da so deleži prebivalstva z visoko in višjo izobrazbo v mestih in urbaniziranih naseljih tudi do 5-krat višji od tistih v podeželskih. To je verjetno posledica ugodnejših storitvenih, izobraževalnih, oskrbnih, stanovanjskih in prometnih razmer pa tudi možnosti za prostočasne dejavnosti in zaposlitev (Krevs 1999). Zaradi njihovih dolgoročnih posledic so zlasti zaskrbljujoče razlike v stopnji izobrazbe, saj ta ponuja pozitivne zunanje učinke za posameznika in družbo kot celoto. Bolj izobražena delovna sila ustvarja večji domači proizvod, omogoča večjo prilagodljivost tehnološkim spremembam in z večjo zaposlenostjo praviloma manjše stroške za različne oblike socialne pomoči (Stanovnik 1995; Nared s sodelavci 2019c). Območja demografskega praznjenja se skladajo z napovedjo Jakoša (1996), ki je že v devetde-setih letih preteklega stoletja kot demografsko ogrožena opredelil obmejna in težje dostopna območja, obenem pa na podlagi projekcij predvidel, da se bodo negativni demografski trendi začeli tudi v mestnih središčih in celo širših mestnih aglomeracijah. Do tega je dejansko prišlo, saj demografsko nazaduje kar nekaj večjih slovenskih mest (Maribor, Celje, Ptuj, Velenje, Murska Sobota in Nova Gorica). Vendar pa je med urbanimi in ruralnimi območji z upadanjem števila prebivalcev kljub podobnim demografskim kazalnikom velika razlika. Urbane občine so namreč še vedno razmeroma pomembna zaposlitvena središča, medtem ko so obsežna ruralna območja v gospodarskem smislu izjemno šibka (Nared s sodelavci 2019c). Do podobnih ugotovitev glede praznjenja obmejnih in težje dostopnih območij je v preteklosti prišlo več avtorjev (Plut 1993; Gosar 1993 in 1995; Pečar 1999), pri čemer so nekateri še upali na preobrni-tev trendov ob preudarnih naložbah, razvoju drobnega gospodarstva in turizma (Plut 1989; Premzl in Pšunder 1993), Jakoš (1989) pa se je že spraševal o smiselnosti naložb v demografsko ogrožena območ- ja, če tamkajšnji prebivalci naložb ne bi bili sposobni izkoristiti in oplemenititi (Nared s sodelavci 2019c). Izhajajoč iz preteklih študij lahko ugotovimo, da so avtorji opozarjali, da bosta nizka rodnost in praznjenje posameznih območij privedla do nezavidljivega stanja, a politika navkljub Zakonu o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji (veljal je med letoma 1990 in 1999; Nared 2004) očitno ni imela moči ali želje, da bi negativne trende zaustavila. Ker se negativni demografski procesi v vsej svoji moči odrazijo šele na dolgi rok (Jakoš 1992), vzroki za sedanje zaskrbljujoče projekcije o staranju in usihanju prebivalstva v velikem delu Slovenije izhajajo že iz nekaj desetletij nazaj. Zato danes težko razmišljamo o revitalizaciji teh območij; bolj smiselni so napori za zagotavljanje dostojnega življenja tam živečim prebivalcem in za koristno uporabo vse več praznih stavb (Nared s sodelavci 2019c). Potekajoče demografske spremembe, zlasti staranje prebivalstva in zmanjševanje segmenta delovno aktivnega prebivalstva, zahtevajo ustrezno prilagoditev gospodarskega ustroja in socialne oskrbe. Zmanjševanje števila delovno sposobnih bo namreč že v naslednjem desetletju postalo omejitveni dejavnik za gospodarsko rast (UMAR 2016; Kavaš 2019), staranje prebivalstva pa bo imelo občutne posledice tudi za socialo in zdravstveno varstvo, odrazilo pa se bo tudi v zmanjšanju naložb v infrastrukturo zaradi krčenja proračunskih sredstev (Ilc Lavrič 2004; Nared s sodelavci 2019c). Kot kažejo demografske projekcije v poglavju 8 in kot ugotavljajo posamezni ekonomisti (Kavaš 2019), bo demografski vidik izredno pomemben z vidika medregionalnih razlik, kar bo imelo pomembne posledice za nadaljnji gospodarski razvoj in za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja. Bolj 152 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 153 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 kot »kako« bo v ospredje stopalo vprašanje, »kje« je upravičeno pričakovati ugodnejši demografski razvoj, v izogib naložbam v neperspektivna območja. Vseeno se je treba zavedati, da je treba tudi na območjih praznjenja poskrbeti za oskrbo in čim kakovostnejše življenje tamkajšnjih prebivalcev. Vendar pa se je pri iskanju ustreznih prijemov na področju gospodarskega, družbenega, regionalnega in prostorskega razvoja treba zavedati, da so demografske spremembe zelo kompleksen proces s številnimi vzročno-posledičnimi povezavami s številnimi drugimi procesi in pojavi. V tej luči smo osvet-lili demografsko-naselbinske tipe z več različnih vidikov, in sicer naravnih razmer, prometne dostopnosti, oskrbe s storitvami splošnega pomena, potreb po stanovanjih ter gospodarske sestave, delovnih mest in dnevne mobilnosti prebivalcev. Z vidika naravno-geografskih razmer lahko hitro ugotovimo, da so območja hitrejšega demografskega praznjenja gorska in obmejna območja. Demografsko-naselbinski tip s padajočim številom prebivalcev se praviloma pojavlja v obmejnih območjih (79 od 112 občin), na severu in severozahodu Slovenije pa hkrati tudi v gorskih območjih (v ožjem pomenu opredelitve gorskih območij). Po širši opredelitvi gorskih območij (Lampič s sodelavci 2017b) se med gorska območja uvrščajo tudi celotna zasavska statistična regija, kočevsko-snežniško območje in Kozjansko. To so območja, ki so tudi v demografsko-naselbinskem tipu s padajočim številom prebivalcev. Z vidika dostopnosti ugotavljamo, da so vsa območja, ki so oddaljena več kot 45 minut od priključkov na AC in HC, v demografsko-naselbinskem tipu s padajočim številom prebivalcev. Vendar je le na podlagi tega neupravičeno sklepati, da je slaba prometna dostopnost vzrok za neugodne demografske trende. Pretežni del območja severovzhodne Slovenije (podravska in pomurska statistična regija) ima dobro dostopnost do AC priključkov in priključkov do HC, pa je večina občin v tem območju razvršče-na v demografsko-naselbinski tip s padajočim številom prebivalcev. Avtocesta A5 (Maribor–Lendava) je bila izgrajena leta 2008, zato lahko predpostavljamo, da učinki te infrastrukture na demografska gibanja še niso zaznani. Tudi sicer bodo ti predvidoma šibkejši zaradi razmeroma šibke gospodarske moči Maribora, verjetno pa tudi zaradi slabše splošne demografske slike. Hkrati opažamo, da bo 3. razvojna os potekala čez območja z negativnimi demografskimi trendi in bistveno izboljšala prometno dostopnost skoraj vseh koroških občin in Občine Črnomelj, kar ima lahko podobne učinke kot na primer ob dolenjskem kraku avtoceste (Nared 2007), kjer je izgradnja AC spodbudila živahen demografski in gospodarski razvoj. Glede na to, da je pretežni del občin ob ali v neposredni bližini avtocest uvrš- čenih v demografsko-naselbinski tip z naraščajočim številom prebivalcev, kljub nekoliko slabši izkušnji s pomurskim krakom lahko sklepamo, da je dobra prometna dostopnost do priključkov na AC in HC pomembna za priselitve in naraščanje števila prebivalcev, gotovo pa to ni edini kriterij. Čeprav Rozman (2015) zaradi zamud v dostavah materiala, oteženega privabljanja delavcev iz drugih regij, uničevanja vozil, slabega ugleda in posledično manjše privlačnosti poslovnega okolja pripisuje odsotnosti tretje razvojne osi velik vpliv na demografski in gospodarski razvoj Koroške. Izgradnja tretje razvojne osi ne bo odpravila vseh težav, prav tako pa tudi ni pričakovati velikih sprememb čez noč. Podobno Rozman (2019) kot problem za Koroško izpostavlja ukinjanje regionalnih izpostav posameznih državnih služb, kar ima gotovo vpliv na zmanjšanje števila kakovostnih delovnih mest, se pa sicer storitve splošnega pomena (zdravstvena oskrba, osnovno šolstvo, domovi starejših občanov) ne kažejo kot pomemben dejavnik, ki vpliva na demografski razvoj. Ugotavljamo, da država s svojimi storitvami zagotavlja razmeroma enakomerno oskrbo prebivalcev na celotnem območju države (šolstvo, zdravstvo). Celo več, kot izhaja iz študije o dostopnosti do storitev splošnega pomena v Sloveniji (Nared s sodelavci 2016; Nared, Bole in Ciglič 2016; Nared s sodelavci 2017; Nared in Razpotnik Visković 2017; Nared 2018), kjer so avtorji primerjali opremljenost s storitvami in število prebivalcev v posameznem središču, so nadopremljeni predvsem kraji v obmejnih in redkeje naseljenih območjih, ki jih zaznamu-jejo negativni demografski trendi, obenem pa so podopremljena suburbana zaledja večjih mest, ki se povečini uvrščajo med ruralne občine z naraščajočim številom prebivalcev. Kljub nadopremljenosti redkeje poseljenih in obmejnih območij velja opozoriti, da je treba dostopnost do storitev splošnega pomena ohraniti, četudi se na nekaterih (na primer odmaknjenih območjih) število prebivalcev manjša. Hkrati 153 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 154 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. opozarjamo, da smo upoštevali le obstoj/lokacijo storitev splošnega pomena, ne pa tudi zmogljivosti storitev (na primer v šolah, bolnišnicah, raven zdravstvene oskrbe …) ali dejansko časovno dostopnost do storitev, ki pa lahko v obrobnih predelih zaostajajo za potrebami prebivalcev (Nared 2020). Kakorkoli, demografske spremembe predstavljajo izziv tudi za opremljenost s storitvami splošnega pomena. Naraščanje deleža starejših bo namreč še povečalo povpraševanje po socialnih in zdravstvenih storitvah ter prostih sobah v domovih za ostarele, kjer že sedaj na prosto mesto čaka prek 11.000 oseb (Pregled … 2019). Oskrba starejših se bo zagotovo morala okrepiti, pričakujemo pa lahko tudi spre-menjene potrebe po različnih storitvah (Nared s sodelavci 2017; Nared 2018; Marot in Kolarič 2019; Černič Mali in Marot 2019; Kostanjšek in Marot 2019). Tako kot pri zdravstveni oskrbi se tudi pri osnovnem izobraževanju ne kaže povezava med padanjem števila prebivalcev in dostopnostjo do osnovnega izobraževanja. Pomurska in posavska statistična regija sta v celoti v vsaj 15-minutnem intervalu dostopnosti do osnovnega izobraževanja, vendar imata obe negativne demografske trende. Na drugi strani ugotavljamo visoko stopnjo povezanosti med demografsko-naselbinskim tipom in stopnjo izobraženosti prebivalcev, kjer z višjo stopnjo izobrazbe prednjačijo predvsem mesta (Nared s sodelavci 2019c). To je verjetno predvsem posledica lokacije kakovostnejših in na znanju temelječih delovnih mest, ki so značilna za večja urbana središča. Delovna mesta so pretežno locirana v mestih, kjer število delovnih mest presega število delovno aktivnega prebivalstva in to ne glede na to, ali v mestu število prebivalcev pada ali narašča. Se pa z vidika delovnih mest kaže zlasti velika odvisnost ruralnih občin z naraščanjem števila prebivalcev od bližnjih zaposlitvenih središč. Če je na eni strani močna povezanost med posameznim demografsko-naselbinskim tipom in številom delovnih mest, ki jih občine v posameznem tipu ponujajo, pa težko govorimo o povezavi med demografsko-naselbinskimi tipi in gospodarskim profilom občin. Opazimo le, da je trend močnejšega naraščanja proizvodnega gospodarstva med letoma 2000 in 2013 zaznan zlasti na območ- jih z negativnim demografskim stanjem, in sicer v občinah Šalovci, Odranci, Dobrovnik in Hodoš (v pomurski statistični regiji) in Markovcih (v podravski statistični regiji). Zanimivo sliko daje tudi analiza Azinovića in sodelavcev (2019), ki na ravni posameznih naselij v Mestni občini Koper ugotavljajo, da se večina zaposlenih z območij demografskega praznjenja (83 %) na delo vozi v večja naselja, kot sta Koper in Izola. Ti sta centralni naselji svojih občin, zato je ponud-ba delovnih mest velika. Le 17 % anketirancev se na delo vozi v druga naselja. Prav pomanjkanje delovnih mest je po mnenju anketirancev najpogostejši razlog za izseljevanje, k temu pa dodatno pri-spevajo še boljše življenjske razmere v večjih mestnih središčih (trgovine, izobraževalne ustanove, rekreacijske površine …), slabši infrastruktura in prometna dostopnost … (Azinović s sodelavci 2019). Potrebe po stanovanjih v precejšnji meri sledijo zgoščanju prebivalcev, pri čemer poleg območij, kjer število prebivalcev hitreje narašča, potrebo po novih stanovanjih izkazujejo tudi sicer demografsko nazadujoče urbane občine s presežkom delovnih mest (Krško, Velenje, Slovenj Gradec, Zagorje ob Savi, Celje in Maribor; Pogačar s sodelavci 2016). Po osnovni projekciji prebivalstva za celotno obdobje od 2018 do 2038 se bo število prebivalcev povečalo samo v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji, močno pa bo upadlo v pomurski, zasavski, koroški in goriški statistični regiji. Prebivalstvo se bo najbolj postaralo v pomurski, zasavski, koroški in podravski statistični regiji. V Pomurju in na Koroškem bo število starejših od 64 let za trikrat preseglo število otrok. Prebivalstvo bo mlajše od slovenskega povprečja samo v osrednjeslovenski in gorenjski statistični regiji ter v statistični regiji jugovzhodna Slovenija. Obalno-kraška statistična regija bo ohranila razmeroma visoko vrednost indeksa starosti, ki je za statistično regijo značilna že vsa zadnja desetletja. Močnejše upadanje števila mlajšega prebivalstva v starosti 0 do 24 je mogoče pričakovati v najbolj depopulacijskih statističnih regijah in v obalno-kraški statistični regiji. Podobno velja tudi za starostni kontingent mlajše delovne sile (25 do 44 let), v obalno-kraški statistični regiji pa bodo ta upad nado-mestile priselitve. Starostni kontingent med 45 in 64 leti med projekcijskimi obdobji številčno najmanj niha, saj ne zajema generacij z najnižjim številom rojenih. Delež starih 65 let in več bo narasel povsod, 154 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 155 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 najbolj pa v pomurski, koroški, zasavski, podravski in goriški statistični regiji, kjer bo presegel 30 % od celotnega prebivalstva. Od ostalih statističnih regij odstopa osrednjeslovenska, kjer bo delež starejšega prebivalstva v skupnem predstavljal okrog 25 %. Na podlagi analiz smo opredelili demografsko najbolj ogrožena območja: • pomurska statistična regija, ki vključuje vse pomurske občine vključno z Mestno občino Murska Sobota; • območje Haloze - Ormož, ki vključuje sedem haloških občin (Makole, Žetale, Majšperk, Podlehnik, Videm, Cirkulane in Zavrč) in tri občine na območju upravne enote Ormož (Sveti Tomaž, Ormož in Središče ob Dravi); • koroška statistična regija, ki vključuje vse koroške občine vključno z Mestno občino Slovenj Gradec; • Zasavje, ki vključuje urbane občine Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik; • kočevsko-belokranjsko območje, ki vključuje večino občin zahodnega in južnega dela statistične regije jugovzhodna Slovenija vzdolž državne meje s Hrvaško – Sodražica, Loški Potok, Osilnica, Kostel, Kočevje, Semič, Črnomelj in Metlika; • območje severozahodne Gorenjske, ki obsega gorate občine Kranjska Gora, Jesenice, Gorje, Bled in Bohinj; • obmejno območje primorsko-notranjske regije, ki vključuje občine Pivka, Ilirska Bistrica, Loška dolina in Bloke; • območje zgornjega in srednjega Posočja, ki vključuje gorate in hribovite občine Kanal, Tolmin, Kobarid, Bovec in Cerkno. Našteta območja zajemajo dobro tretjino površine Slovenije in slovenskih občin, dobro četrtino slovenskih naselij in petino slovenskega prebivalstva leta 2018. Gostota poselitve z izjemo Zasavja ali Pomurja znaša dve tretjini slovenskega povprečka ali manj. Najredkeje poseljena so območja v Posočju in na jugu Slovenije vzdolž meje s Hrvaško. Velik del površine je gorate ali hribovite. Z izjemo Zasavja so območja obmejna. Tako opredeljena demografsko najbolj ogrožena območja zajemajo 74 občin, 54 od teh spada med obmejna problemska območja. Zlasti zaskrbljujoče je, da med problemske spada kar sedem od enajstih mestnih občin, ki bodo po osnovni projekciji 2018/2038 izgubile več kot 5 % prebivalstva. Na področju demografskega razvoja deli Slovenija usodo razvitejših evropskih držav: prebivalstvo je doseglo svoj zenit in se hitro stara, njegovo obnavljanje je odvisno od migracij, projekcije pa napo-vedujejo hitro zaostrovanje razmer s perečimi posledicami na številnih področjih. Demografske analize kažejo na nadaljevanje zgoščanja prebivalcev v osrednjeslovenski statisti- čni regiji in ob večjem delu avtocestnega križa ter na upad števila prebivalcev v posameznih mestih in obsežnih obmejnih območjih. S tem se v prostorskem in strukturnem smislu uresničujejo napovedi izpred desetletij, ko so avtorji začeli opozarjati na demografsko ogroženost Slovenije in pričakovane prostorske posledice demografskih sprememb. Žal opozorila stroke niso naletela na plodna tla in posledice vse bolj trkajo na vrata. Da bi preprečili negativne učinke demografskih sprememb, smo prepozni, potrebni pa so sistematični ukrepi, da jih ublažimo. 155 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 156 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 12 VIRI IN LItERAtURA ALLEA 2014: Mastering Demographic Change in Europe. Austrian Academy of Sciences, Finnish Academy of Science and Letters, German National Academy of Sciences Leopoldina, Polish Academy of Sciences, Royal Danish Academy of Sciences and Letters, Royal Society, Royal Swedish Academy of Sciences, Swiss Academies of Arts and Sciences. Medmrežje: https://al ea.org/academies-issue-recommendations-on-mastering-demographic-change-in-europe/ (11. 11. 2019). Amran, G., Bélanger, A., Conte, A., Gailey, N., Ghio, D., Grapsa, E., Jensen, K., Loichinger, E., Marois, G., Muttarak, R., Potančoková, M., Sabourin, P., Stonawski, M. 2019: Demographic Scenarios for the EU - Migration, Population and Education. Luxembourg. DOI: https://doi.org/10.2760/590301 Antrop, M. 2004: Landscape Change and the Urbanization Process in Europe. Landscape and Urban Planning 67-1–4. DOI: https://doi.org/10.1016/S0169-2046(03)00026-4 Azinović, L., Babić, M. A., Dolenc, Ž., Kenda, L, Kožuh, K., Krasti, R., Nedoh, M., Praček, P., Špeh, K., Vaš, D. Nared, J. 2019: Praznjenje naselij v zaledju Kopra: vzroki in možne rešitve. Demografske spremembe in regionalni razvoj, Regionalni razvoj 7. Ljubljana. Bevc, M., Uršič, S. 2013: Selitve kot razvojni dejavnik Slovenije in njenih regij. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Bevc, M., Zupančič, J., Lukšič-Hacin, M. 2004: Migracijska politika in problem bega možganov. Raziskovalna naloga, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Inštitut za narodnostna vprašanja. Ljubljana. Black, R., Bennett, S. R. G., Thomas, S. M., Beddington, J. R. 2011: Migration as Adaptation. Nature 478. DOI: https://doi.org/10.1038/478477a Bökemann, D. 1982: Theorie der Raumplanung: Regionalwissenschaftliche Grundlagen für die Stadt-, Regional- und Landesplanung. München, Wien. Bole, D., Nared, J. 2010: Contemporary development issues in the Alps. Regions Magazine 280-1. DOI: https://doi.org/10.1080/13673882.2010.9668765 Bole, D., Nared, J., Zorn, M. 2016: Smal Urban Centers in the Alps and their Development Issues. Sustainable Development in Mountain Regions: Southeastern Europe. Cham. DOI: https://doi.org/ 10.1007/978-3-319-20110-8_18 Boljka, U., Narat, T., Petrič, G., Ramović, S., Topolovec, N., Krmelj, M. 2017: Primerjalna analiza dobrih praks za dvig rodnosti v mednarodni perspektivi. Končno poročilo, Inštitut RS za socialno varstvo. Ljubljana. Breznik, J., Brezovar, Ž., Ocvirk, N., Špilej, N., Zidar, M. 2019: Dostopnost zelenih površin za starejše občane v majhnih mestih Slovenije. Poročilo projekta, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Brown, O. 2008: Migration and Climate Change. International Organization for Migration Geneva. Medmrežje: https://www.ipcc.ch/apps/njlite/srex/njlite_download.php?id=5866 (11. 11. 2019). Brunetta, G., Rotondi, G. 1991: Urban and rural fertility in Italy: regional and temporal changes. The Geographical Approach to Fertility. Kiel. Burcin, B., Kučera, T. 2000: Changes in Fertility and Mortality in the Czech Republic: An Attempt of Regional Demographic Analysis. New Demographic Faces of Europe. Berlin. Cappelen, A., Castel acci, F., Fagerberg, J., Verspagen, B. 2003: The Impact of EU Regional Support on Growth and Convergence in the European Union. Journal of Common Market Studies 41-4. DOI: https://doi.org/10.1111/1468-5965.00438 Champion, A. G. 2001: A Changing Demographic Regime and Evolving Poly centric Urban Regions: Consequences for the Size, Composition and Distribution of City Populations. Urban Studies 38-4. DOI: https://doi.org/10.1080/00420980120035277 Ciscar, J.-C., Iglesias, A., Feyen, L., Szabo, L., Van Regemorter, D., Amelung, B., Nichol s, R., Watkiss, P., Christensen, O. B., Dankers, R., Garrote, L., Goodess, C. M., Hunt, A., Moreno, A., Richards, J., Soria, A. 2011: Physical and Economic Consequences of Climate Change in Europe. Proceedings of the National Academy of Sciences 108-7. DOI: https://doi.org/10.1073/pnas.1011612108 156 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 157 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Černe, A. 1999: Questions of Regional Development in Slovenia. Dela 14. Ljubljana. Černe, A., Gulič, P. 1999: Prostorska politika države. Urbani izziv 10-1. Ljubljana. Černič Istenič, M. 2010: Studying fertility behavior of farm population as a contribution to understan-ding overal low fertility trends: The case of Slovenia. From Community to Consumption: New and Classical Themes in Rural Sociological Research. Bingley. DOI: https://doi.org/10.1108/S1057-1922(2010)0000016009 Černič Istenič, M., Kveder; A. 2008: Urban-Rural Life Setting as the Explanatory Factor of Differences in Fertility Behaviour in Slovenia. Informatica 32. Černič Mali, B., Marot, N. 2019: Izzivi zagotavljanja storitev splošnega pomena za starejše v težje dostopnih podeželskih območjih: Primer Idrijsko-Cerkljanskega. Demografske spremembe in regionalni razvoj, Regionalni razvoj 7. Ljubljana. De Beer, J., Deerenberg, I. 2007: An Explanatory Model for Projecting Regional Fertility Differences in the Netherlands. Population Research and Policy Review 26. DOI: https://doi.org/10.1007/s11113-007-9040-y Demografske spremembe ter njihove ekonomske in socialne posledice. Urad RS za makroekonom-ske analize in razvoj, Ljubljana, 2016. Demšar Mitrovič, P., Žaucer, T., Križman Miklavčič, J., Lupše, I., Benčina, M. 2019: Mobilnost starejših kot izziv v starajoči se družbi. Demografske spremembe in regionalni razvoj, Regionalni razvoj 7. Ljubljana. Drobne, S. 2003: Model ing Accessibility Fields in Slovene Municipalities. SOR ‘03 proceedings. Ljubljana. Drobne, S. 2012: Izračun povprečne dostopnosti do najbližjega priključka na avtocesto ali hitro cesto po občinah Republike Slovenije v letu 2011. Projektna naloga, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Drobne, S. 2014: Izračun povprečne dostopnosti do najbližjega priključka na avtocesto ali hitro cesto po občinah Republike Slovenije v letu 2013. Projektna naloga, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Drobne, S. 2016: Izračun povprečne dostopnosti do najbližjega priključka na avtocesto ali hitro cesto po občinah Republike Slovenije v letu 2015. Projektna naloga, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Drobne, S., Bogataj, M. 2005: Korekcija (časovne) razdalje v postopku modeliranja dostopnosti v rastrskem GIS-u. Informatika kot temelj povezovanja: zbornik posvetovanja. Ljubljana. Drobne, S., Paliska, D. 2015: Average transport accessibilty of the Slovenian municipalities to the nea-rest motorway or expressway access point = Povprečna prometna dostopnost občin Slovenije do najbližjega priključka avtoceste ali hitre ceste. Geodetski vestnik 59-3. DOI: https://doi.org/10.15292/ geodetski-vestnik.2015.03.486-519 Drobne, S., Paliska, D., Fabjan, D. 2004: Rastrski pristop dvostopenjskega modeliranja dostopnosti v GIS-u. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2003–2004. Ljubljana. Drozg, V. 2005: Koncepti policentrične ureditve Slovenije. Dela 24. DOI: https://doi.org/10.4312/ dela.24.147-158 DVK. Medmrežje: https://volitve.gov.si/lv2014/udelezba/obcine_naziv.html (11. 11. 2019). ESPON Town 2014. Medmrežje: https://www.espon.eu/programme/projects/espon-2013/applied-research/town-–-smal -and-medium-sized-towns (25. 2. 2016). EUROSTAT 2017: People in the EU – statistics on demographic changes. Medmrežje: https://ec.europa.eu/ eurostat/statistics-explained/index.php/People_in_the_EU_-_statistics_on_demographic_changes (23. 9. 2019). EUROSTAT POPULATION PROJECTIONS 2019 – EUROPOP2019 (2018/2100). Medmrežje: https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=proj_18np&lang=en (1. 9. 2019). Fagnani, J. 1991: Fertility in France: the influence of urbanization. The Geographical Approach to Fertility. Kiel. 157 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 158 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Findlay, A. M., Borgreard, L. E. 1995: Demography, destiny and population policies. Applied Geography 15-3. DOI: https://doi.org/10.1016/0143-6228(95)00003-Ml Fox, J., Klüsener, S., Myrskylä, M. 2019: Is a Positive Relationship Between Fertility and Economic Development Emerging at the Sub-National Regional Level? Theoretical Considerations and Evidence from Europe. European Journal of Population 35-3. DOI: https://doi.org/10.1007/s10680-018-9485-1 Global age – friendly Cities: A guide. World Health Organization, Pariz, 2007. Gloersen, E., Bausch, T., Hurel, H., Pfefferkorn, W., Dal Fiore, F., Ratti, C., Zavodnik Lamovšek, A. 2012: Strategy Development for the Alpine Space. Medmrežje: https://www.alpine-space.eu/wp-content/ uploads/2022/11/strategy_development_project_final_report.pdf (11. 11. 2019). Glusker, A. I., Dobie, S. A., Madigan, D., Rosenblatt, R. A., Larson, E. H. 2000: Differences in Fertility Patterns Between Urban and Rural Women in Washington State, 1983–1984 to 1993–1994. Women and Health 31-1. DOI: https://doi.org/10.1300/J013v31n01_04 Gosar, A. 1993: Sodobni pogled na prekomejno sodelovanje na območju italijansko-avstrijsko-slovenske tromeje. Dela 10. Gosar, A. 1995: Nekatere sodobne socialnogeografske značilnosti prebivalstvene sestave Slovenije s posebnim ozirom na medregionalne selitve. Regionalni vidiki demografske politike Slovenije. Ljubljana. Gosar, L. 1980a: Demografske projekcije v prostorskem planiranju. Ljubljana. Gosar, L. 1980b: Analitične projekcije prebivalstva. Geografski vestnik 52. Gulič, P. 1991: Vloga in pomen naravnih dejavnikov pri regionalnem razvoju in regionalizaciji Slovenije. Regionalni razvoj in regionalizacija, analiza stanja in predlogi za spremembe (1991–1993). I. faza. Ljubljana. Hank, K. 2001: Regional fertility dif erences in Western Germany: an overview of the literature and recent descriptive findings. International Journal of Population Geography 7-4. DOI: https://doi.org/10.1002/ ijpg.228 Harris, B. 2017: These mega-trends are shaping the future of Europe. Medmrežje: https://www.wefo-rum.org/agenda/2017/10/the-demographics-that-are-changing-europe/ (11. 11. 2019). Heaton, T. B., Lichter, D. T., Amoteng, A. 1989: The Timing of Family Formation: Rural–Urban Dif erentials in First Intercourse, Childbirth, and Marriage. Rural Sociology 54-1. Ilc Lavrič, R. 2004: Partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem – nova perspektiva v regionalnem razvoju. Zbornik VI. slovenskih regionalnih dnevov. Ljubljana. Jakoš, A. 1989: Od demografsko ogroženih območij do demografske ogroženosti Slovenije. Urbani izziv 10. Jakoš, A. 1992: Demografski potencial države Slovenije. Nacionalna strategija prostorskega razvoja Slovenije. Postojna. Jakoš, A. 1996: Projekcije prebivalstva/Analize in projekcije demografskega razvoja v Sloveniji do leta 2020 po občinah za potrebe prostorskega plana. Ljubljana. Jakoš, A. 2009: Načrtovanje, demografija in Slovenija. Urbani izziv 20-1. Josipovič, D. 2004: Dejavniki rodnostnega obnašanja v Sloveniji. Ljubljana. Kalwij, A. 2010: The impact of family policy expenditure on fertility in western Europe. Demography 47-2. DOI: https://doi.org/10.1353/dem.0.0104 Kavaš, D. 2014: Regionalna politika v Sloveniji po vključitvi v Evropsko unijo. Doktorska disertacija, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Kavaš, D. 2019: Ocena vpliva demografskih in tehnoloških trendov na slovenski trg dela na nacionalni in regionalni ravni. Demografske spremembe in regionalni razvoj, Regionalni razvoj 7. Ljubljana. Kerbler, B. 2015: Population aging in Slovenia: A spatial perspective. Acta geographica Slovenica 55-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.1885 Klančišar Schneider, K. 2014: Problemska analiza prenove degradiranih industrijskih območij na primeru občine Trbovlje. Magistrsko delo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 158 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 159 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Klemenčič, V. 1971: Prostorska diferenciacija Slovenije po selitveni mobilnosti prebivalstva. Geografski zbornik 12. Klemenčič, V. 1972: Geografija prebivalstva. Geografski vestnik 44. Klemenčič, V. 1976: Regionalno demografski razvoj Slovenije III.: III. faza. Ljubljana. Klemenčič, V. 1978: Grenzregionen und nationale Minderheiten = Socialno-geografski problemi obmestnih in obmejnih območij. Geographica Slovenica 8. Klugman, J. 2009: Overcoming Barriers: Human Mobility and Development. Human Development Report 2009. Houndmil s. Kostanjšek, B., Marot, N. 2019: Trendi oskrbe z osnovnimi dobrinami na težje dostopnih območjih in predlogi alternativnih rešitev na primeru Idrijsko-Cerkljanskega. Demografske spremembe in regionalni razvoj, Regionalni razvoj 7. Ljubljana. Koščak, M. 1992: Možnosti razvoja slovenskega podeželja. Nacionalna strategija prostorskega razvoja Slovenije. Postojna. Kovačič, M, Perpar, A., Gosar, L. 2002: Členitev podeželja v Sloveniji. Sodobno kmetijstvo 35-2. Kovačič, M., Gosar, L., Fabijan, R., Perpar, A. 2000: Razvojno-tipološka členitev podeželja v Republiki Sloveniji. Ljubljana. Kožuh Novak, M., Obersnel Kveder, D., Černič Istenič, M., Šircelj, M., Vehovar, V. 1998: Rodnostno vedenje Slovencev. Ljubljana. Krevs, M. 1999: Glavne razlike v življenjski ravni med slovenskimi mestnimi, obmestnimi in podeželskimi območji. Dela 14. Kukovič, S. 2018: Coping with Demographic Chal enges: Case of Slovenian Local Communities. Journal of Comparative Politics 11-2. Kulu, H. 2005: Migration and Fertility: Competing Hypotheses Re-examined. European Journal of Population 21. DOI: https://doi.org/10.1007/s10680-005-3581-8 Kulu, H. 2006: Fertility of internal migrants: comparison between Austria and Poland. Population, Space and Place 12-3. DOI: https://doi.org/10.1002/psp.406 Kulu, H. 2013: Why Do Fertility Levels Vary between Urban and Rural Areas? Regional Studies 47-6. DOI: https://doi.org/10.1080/00343404.2011.581276 Kulu, H., Vikat, A., Andersson, G. 2007: Settlement size and fertility in the Nordic countries, Population Studies 61-3. DOI: https://doi.org/10.1080/00324720701571749 Lampič, B., Cigale, D., Kušar, S., Potočnik Slavič, I., Foški, M., Zavodnik Lamovšek, A., Barborič, B., Meža, S., Radovan, D. 2017a: Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izved-ba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra. Končno poročilo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Geodetski inštitut Slovenije. Ljubljana. Lampič, B., Cigale, D., Kušar, S., Potočnik Slavič, I., Zupančič, J. 2017b: Gorska in obmejna območja. Strokovna podpora fokusnim skupinam v sklopu priprave SPRS 2050. Zaključno poročilo, Ministrstvo za okolje in prostor RS. Ljubljana. Leo, C., Anderson, K. 2006: Being Realistic about Urban Growth. Journal of Urban Affairs 28-2. DOI: https://doi.org/10.1111/j.0735-2166.2006.00266.x Lesthaeghe, R. 2010: The Unfolding Story of the Second Demographic Transition. Population and Development Review 36-2. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1728-4457.2010.00328.x Maier, J. 1987: Entwicklungspolitik für periphere Räume – eine Auseinandersetzung zwischen regionaler Abhängigkeit und regionaler Selbstverwirklichung. Dela 5. Malačič, J. 1985: Sodobno obnavljanje prebivalstva in delovne sile. Ljubljana. Malačič, J. 2006: Demografija: teorija, analiza, metode in modeli. Ljubljana. Marot, N., Kolarič, Š. 2019: Integracija kot upravljavski model zagotavljanja storitev splošnega pomena v spremenjenih demografskih razmerah. Demografske spremembe in regionalni razvoj, Regionalni razvoj 7. Ljubljana. 159 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 160 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Martí-Henneberg, J. 2005: Empirical Evidence of Regional Population Concentration in Europe, 1870-2000. Population, Space and Place 11-4. DOI: https://doi.org/10.1002/psp.373 Martinez Fernandez, C., Kubo, N., Noya, A., Weyman, T. 2012: Demographic Change and Local Development: Shrinkage, Regeneration and Social Dynamics. Pariz. DOI: https://dx.doi.org/10.1787/ 9789264180468-en Marzel i, S., Linzmeyer, F. 2015: Transnational needs of sustainable spatial development in the Alps: results from an analysis of policy documents. Acta geographica Slovenica 55-2. DOI: https://doi.org/ 10.3986/AGS.1585 McLeman, R., Smit, B. 2006: Migration as an Adaptation to Climate Change. Climatic Change 76-1–2. DOI: https://doi.org/10.1007/s10584-005-9000-7 MGRT 2019: Regionalni razvoj, zakonodaja. Medmrežje: https://www.gov.si/drzavni-organi/ ministrstva/ministrstvo-za-gospodarski-razvoj-in-tehnologijo/zakonodaja/ (23. 9. 2019). Michielin, F. 2004: Lowest low fertility in an urban context: the role of migration in Turin, Italy. Population, Space and Place 10-4. DOI: https://doi.org/10.1002/psp.337 Mulder, C., Wagner, M. 2001: The Connection between Family Formation and First-time Home Ownership in the Context of West Germany and the Netherlands. European Journal of Population 17. DOI: https://doi.org/10.1023/A:1010706308868 Nared, J. (ur.) 2020: Atlas on Quality of Life in Slovenia. Luxembourg. Nared, J. 2002: Razvitost slovenskih občin in nadaljnje razvojne perspektive. Geografski vestnik 74-2. Nared, J. 2004: Prostorski učinki zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji. IB revija 38-1–2. Nared, J. 2007: Prostorski vplivi slovenske regionalne politike. Ljubljana. Nared, J. 2018: Local Self-government Reforms in Slovenia: Discourse on Centrality and Peripherality. Nature, Tourism and Ethnicity as Drivers of (De)Marginalization: Insights to Marginality from Perspective of Sustainability and Development. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-59002-8_17 Nared, J., Bole, D., Breg Valjavec, M., Ciglič, R., Černič Istenič, M., Goluža, M., Kozina, J., Lapuh, L., Razpotnik Visković, N., Repolusk, P., Rus, P., Tiran, J. 2016: Policentrično omrežje središč in dostopnost prebivalstva do storitev splošnega in splošnega gospodarskega pomena. Končno poročilo, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Nared, J., Bole, D., Breg Valjavec, M., Ciglič, R., Goluža, M., Kozina, J., Razpotnik Visković, N., Repolusk, P., Rus, P., Tiran, J., Černič Istenič, M. 2017: Centralna naselja v Sloveniji leta 2016. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.4606 Nared, J., Bole, D., Ciglič, R. 2016: Določanje stičnih naselij za vrednotenje opremljenosti naselij s storitvami splošnega in splošnega gospodarskega pomena. Digitalni podatki, GIS v Sloveniji 13. Ljubljana. Nared, J., Hudoklin, J., Kavaš, D., Zavodnik Lamovšek, A. 2019a: Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni. Ljubljana. Nared, J., Repolusk, P., Černič Istenič, M., Trobec, A., Zavodnik Lamovšek, A., Drobne, S., Foški, M., Mrak, G., Rozman, U. 2019b: Celovita demografska analiza s projekcijami za podeželska in urbana območja. Končno poročilo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana. Medmrežje: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Prostorski-razvoj/SPRS/Celovita_demo-grafska_analiza_podezelska_urbana_obmocja.pdf (9. 2. 2023). Nared, J., Repolusk, P., Ercegović, J., Korenč, V., Krušec, K., Turnšek, V. 2019c: Socialnoekonomske značilnosti demografskih tipov slovenskih občin in njihov prihodnji demografski razvoj. Demografske spremembe in regionalni razvoj, Regionalni razvoj 7. Ljubljana. Nared, J., Repolusk, P., Kavaš, D., Zavodnik Lamovšek, A., Čok, G., Mrak, G. 2022: Spodbujanje razvoja obmejnih problemskih območij v Sloveniji. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610506713 Nared. J., Razpotnik Visković, N. 2016: Somestja v Sloveniji. Geografski vestnik 88-2. DOI: http://dx.doi.org/ 10.3986/GV88203 160 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 161 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Neyer, G. 2003: Family Policies and Low Fertility in Western Europe. Medmrežje: http://hdl.handle.net/ 10086/14394 (11. 11. 2019). Nimwegen, N. 2013: Population change in Europe: turning chal enges into opportunities. Genus 69-1. Odnosi med generacijami in spoloma na kmetijah v Sloveniji. Zaključno poročilo o rezultatih opravlje-nega raziskovalnega dela na projektu v okviru CRP »Konkurenčnost Slovenije 2006–2013«. ZRC SAZU, Ljubljana, 2008. OECD 2015: Elderly Population. OECD Data. Medmrežje: http://data.oecd.org/pop/elderly-population.htm (11. 11. 2019). OECD 2018: International Migration Outlook 2018 – Slovenia. Paris. DOI: https://doi.org/10.1787/migr_ outlook-2018-39-en OECD 2019a: Country cases reports. Medmrežje: https://www.oecd.org/cfe/leed/demographicchan-ge.htm (23. 9. 2019). OECD 2019b: Society at a Glance 2019: OECD Social Indicators. Medmrežje: https://www.oecd-ilibrary.org/ deliver/soc_glance-2019-en.pdf?itemId=%2Fcontent%2Fpublication%2Fsoc_glance-2019-en&mimeType=pdf (11. 11. 2019). Pečar, J. 1999: Bela knjiga o regionalnem razvoju Slovenije. IB revija 33-2–3. Pečar, J. 2014: Obmejna problemska območja 2017. Strokovne podlage UMAR. Ljubljana. Pečar, J. 2017: Kako živimo v regijah. Ljubljana. Pečar, J. 2018: Indeks razvojne ogroženosti regij 2014–2020, metodologija izračuna. Delovni zvezek 27-4. Piry, I. 2006: Vpliv programov predpristopne pomoči EU na razvoj obmejnih območij Slovenije v obdobju 1994–2004. Dela 25. Plut, D. 1989: Onesnaženje in prostorski razvoj Slovenije. Dela 6. Plut, D. 1993: Regionalni razvoj Slovenije v luči uravnoteženo trajnega, sonaravnega razvoja. Dela 10. Plut, D. 1998: Slovenija in sonaravna regionalna evropska politika. Regionalizem v Sloveniji. Ljubljana. Plut, D. 2004: Okoljske razsežnosti Strategije gospodarskega razvoja Slovenije (2001–2006). Geografski vestnik 76-1. Pogačar, P., Kušar, S., Cof, A., Černe, B., Zenkovič, N. 2016: Opredelitev in določitev prednostnih obmo- čij za stanovanjsko oskrbo – PROSO. Medmrežje: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/ Dokumenti/Prostorski-razvoj/SPRS/Opredelitev_in_dolocitev_prednostnih_obmocij_za_stano-vanjsko_oskrbo.pdf (12. 12. 2019). Pogačnik, A., Sitar, M., Lavrač, I., Kobal, J., Peterlin, M., Zavodnik Lamovšek, A., Drobne, S., Žaucer, T., Konjar, M., Trobec, B., Soss, K., Pichler-Milanović, N. 2010: Analiza razvojnih virov in scenarijev za modeliranje funkcionalnih regij. Projektna naloga, poročilo četrte faze, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Popis prebivalstva 1991. Medmrežje: https://www.stat.si/publikacije/pub_popis_1991.asp (11. 11. 2019). Poročilo o staranju 2015 – povzetek. Ministrstvo za finance Republike Slovenije. Ljubljana. POS 2018: Informacija o Poročilu o staranju 2018 – povzetek s poudarkom na Sloveniji. Medmrežje: http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/tekgib/Informacija_o_Porocilo_o_staranju_ 2018_povzetek_s_pudarkom_na_Sloveniji.pdf (11. 11. 2019). Praper, S. 1993: Ponudba in povpraševanje po prostoru na ravni regij. Regionalni razvoj in regionalizacija Slovenije: analiza stanja in predlogi za spremembe – 3. faza. Ljubljana. Pregled prošenj in prostih mest v domovih za starejše in posebnih socialno varstvenih zavodih. Medmrežje: https://servis.ssz-slo.si/porocilo.pdf (9. 11. 2019). Premzl, V., Pšunder, M. 1993: Filozofija, metodologija in vizija razvoja podeželja. Dela 10. Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, 2014. Medmrežje: https:/ www.program-podezelja.si/ images/SPLETNA_STRAN_PRP_NOVA/Novice/2018/Programme_2014SI06RDNP001_7_1_sl.pdf (11. 11. 2019). Prostorski red Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2004. 161 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 162 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Ravbar, M. 1995: Zasnova poselitve v luči regionalnega razvoja Slovenije. IB revija 29-11–12. Ravbar, M. 1997: Slovene cities and suburbs in transformation. Geografski zbornik 37. Ravbar, M. 1999: General Characteristics of Border Areas in Slovenia. Geographica Slovenica 31. Ravbar, M. 2000: Regionalni razvoj slovenskih pokrajin. Geographica Slovenica 33. Ravbar, M. 2002: Sodobne težnje v razvoju prebivalstva in delovnih mest: pot k sonaravnemu in decen-traliziranemu usmerjanju poselitve v Sloveniji? IB revija 36. Ravbar, M., Vrišer, I., Plut, D., Šircelj, M., Cigale D. 2000: Omrežje naselij in prostorski razvoj Slovenije. Inštitut za geografijo. Ljubljana. Medmrežje: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/ podrocja/prostorski_razvoj/prostor2020/2_2_dokument.pdf (12. 11. 2019). Regions 2020. Bruselj, 2008. Medmrežje: https://espas.secure.europarl.europa.eu/orbis/sites/ default/files/generated/document/en/regions2020_en.pdf (1. 3. 2023). Reher, D. S. 1998: Family Ties in Western Europe: Persistent Contrasts. Population and Development Review 24-2. DOI: https://doi.org/10.2307/2807972 Rozman, U. 2015: Strategija razvoja glavnega prometnega omrežja na Koroškem. Dravograd. Rozman, U. 2019: Razvojni problemi in priložnosti koroške statistične regije z vidika demografskih sprememb. Demografske spremembe in regionalni razvoj, Regionalni razvoj 7. Ljubljana RS MF 2017: Country Fiche on Pension for the Republic of Slovenia. Medmrežje: https://ec.europa.eu/ info/sites/info/files/economy-finance/final_country_fiche_si.pdf (12. 11. 2019). Rus, P. 2017: Razmerja med funkcijskimi in upravnimi mejami v managementu. Doktorska disertacija, Fakulteta za management Univerze na Primorskem. Koper. Rus, P., Razpotnik Visković, N., Nared, J. 2013: Upravljanje območij z vidika sprememb funkcijskih zaledij centralnih krajev: primer Gorenjske. Gorenjska v obdobju glokalizacije. Bled. Sambt, J. 2005: Dolgoročne projekcije izdatkov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo s pomočjo metode generacijskih računov. IB revija 3. Sambt, J. 2017: Demografska slika Slovenije. Strokovni posvet Rodnost v Sloveniji. Ljubljana, 22. 6. 2017. SiStat 2019. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStat/sl (7. 5. 2019). Slovenija pred demografskimi izzivi 21. stoletja: zbornik 11. mednarodne multikonference Informacijska družba - IS 2008, 13.–14. oktober 2008. Ljubljana. Stanovnik, T. 1995: Izobrazba, dohodek in socialnoekonomski status prebivalcev Slovenije. IB revija 29-8–9. STEP 2025 2014: Urban Development Plan Vienna. Vienna. Sterlacchini, A. 2008: R&D, Higher Education and Regional Growth: Uneven Linkages among European Regions. Research Policy 37-6–7. DOI: https://doi.org/10.1016/j.respol.2008.04.009 Stockholm City Plan. City Planning Administration, Stockholm, 2018. Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050. Osnutek. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2019. Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2004. Strategija razvoja Slovenije do 2030. Vlada Republike Slovenije, Ljubljana, 2017. SURS 2017a: Projekcije 2015. Medmrežje: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6584 (20. 9. 2019). SURS 2017b: Metodološko pojasnilo, delovne migracije. Medmrežje: https://www.stat.si/statweb/ File/DocSysFile/8147 (13. 3. 2019). SURS 2018a: Rojeni in umrli – podatki o stopnji rodnosti. Medmrežje: https://www.stat.si/StatWeb/ Field/Index/17/95 (12. 11. 2019). SURS 2018b: Pričakovana življenjska soba – podatki za Slovenijo. Medmrežje: https://www.stat.si/ StatWeb/News/Index/8187 (12. 11. 2019). SURS 2018c: STAGE. Medmrežje: http://gis.stat.si/ (6. 6. 2019). SURS 2019: Število in sestava prebivalstva. Medmrežje: https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 (12. 11. 2019). SURS 2021a: V letu 2020 je umrlo 24.016 prebivalcev Slovenije. Medmrežje: https://www.stat.si/ statweb/News/Index/9633 (13. 2. 2023). 162 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 163 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 SURS 2021b: V 2020 se je iz Slovenije vsak teden odselilo povprečno 111 slovenskih in 228 tujih državljanov. Medmrežje: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9650 (13. 2. 2023). SURS 2022: Prvič po 2008 umrlo več moških kot žensk. Medmrežje: https://www.stat.si/statweb/ News/Index/10413 (13. 2. 2023). Šarec, A. 2004: Petnajstsrediščna Slovenija? Policentrični razvoj in regionalizacija Slovenije. Urbani izziv 15–1. DOI; https://doi.org/10.5379/urbani-izziv-2004-15-01-004 Šircelj, M. 1998: Demografski razvoj Slovenije. IB revija 32. Šircelj, V. 2006: Rodnost v Sloveniji od 18. do 21. stoletja. Ljubljana. The London Plan. Mayor of London, London, 2016. Thygesen, L. C., Knudsen, L. B., Keiding, N. 2005: Model ing regional variation of first-time births in Denmark 1980–1994 by an age-period-cohort model. Demographic Research 13. Tromans, N., Natamba, E., Jefferies, J. 2009: Have women born outside the UK driven the rise in UK births since 2001? Population Trends 136. DOI: https://doi.org/10.1057/pt.2009.17 UMAR 2016: Demografske spremembe ter njihove ekonomske in socialne posledic. Ljubljana. UMAR 2017: Strategija dolgožive družbe. Medmrežje: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/ publikacije/kratke_analize/Strategija_dolgozive_druzbe/UMAR_SDD.pdf (12. 11. 2019). UN 2018: World Population Policies 2015: Highlights (ST/ESA/SER.A/373). New York. Uredba o določitvi obmejnih problemskih območij. Uradni list Republike Slovenije 22/2011, 97/2012, 24/2015, 35/2017 in 101/2020. Ljubljana. Vertot, N. 2009: Prebivalstvo Slovenije danes in jutri, 2008–2060: projekcije prebivalstva EUROPOP2008 za Slovenijo. Ljubljana. Vertot, N. 2010: Starejše prebivalstvo v Sloveniji. Ljubljana. Vojtečhovská, P. 2000: Population Development in Poland. New Demographic Faces of Europe. Berlin. Vrišer, I. 1978: Slovensko urbano omrežje in policentrični razvoj. Zbornik II. Slovensko-slovaškega geo-grafskega simpozija. Maribor. Wolf, D. A., Amirkhanyan, A. A. 2010: Demographic Change and Its Public Sector Consequences. Public Administration Review (Special Issue) 70. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1540-6210.2010.02242.x Zakharov, S. V., Ivanova, E. I. 1996: Regional Fertility Differentiation in Russia: 1959–1994. Studies on Russian Economic Development 7–4. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja – ZSRR-2. Uradni list Republike Slovenije 20/2011, 57/2012, 46/2016. Ljubljana. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3). Uradni list Republike Slovenije 199/2021. Ljubljana. Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Uradni list Republike Slovenije 108/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 9/2011, 31/2018 in 181/2021. Ljubljana. Zavodnik Lamovšek, A., Drobne, S. 2017: Funkcionalna urbana območja. Strokovna podpora fokusnim skupinam v sklopu priprave Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050. Končno poročilo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Zavodnik Lamovšek, A., Vidmar, K., Drobne, S. 2016: Gibanje gospodarskega profila na lokalni ravni: študija primera Slovenije 2000–2013 = Dynamics of the economic profile at the local level: the case study of Slovenia in 2000–2013. Geodetski vestnik 60–3. Zupančič, J. (ur.) 2001: Družba in prostorski razvoj Slovenije. Ljubljana. 163 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 164 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. 13 SEZNAM SLIK Slika 1: Gibanje števila prebivalcev v slovenskih občinah med letoma 2008 in 2017. 12 Slika 2: Shema metodološkega pristopa k izdelavi Celovite demografske analize s projekcijami za podeželska in urbana območja. 16 Slika 3: Uvrstitev slovenskih občin v demografsko-naselbinske tipe. Na zemljevidu so že prikazane spremembe petih občin, ki so bile pri demografsko homogenih območjih uvrščene v soroden tip. Izračuni po tipih (razen projekcij) so narejeni brez omenjenih petih izjem (Nared s sodelavci 2019c, 51). 27 Slika 4: Primerjava rezultatov osnovne demografske projekcije 2018/2038 in projekcije EUROPOP2018 za velike starostne skupine. 32 Slika 5: Število živorojenih v Sloveniji med letoma 1954 in 2018 (SiStat 2019). 33 Slika 6: Indeks rasti števila prebivalcev po demografsko-naselbinskih tipih – rezultati osnovne projekcije 2018/2038, 2018 = 100 (SiStat 2019). 36 Slika 7: Spreminjanje indeksa starosti po demografsko-naselbinskih tipih – rezultati osnovne projekcije 2018/2038 (SiStat 2019). 36 Slika 8: Spreminjanje deleža prebivalstva v starostni skupini 0 do 24 let po demografsko-naselbinskih tipih – rezultati osnovne projekcije 2018/2038 (SiStat 2019). 37 Slika 9: Spreminjanje deleža prebivalstva v starostni skupini 25 do 44 let po demografsko-naselbinskih tipih – rezultati osnovne projekcije 2018/2038 (SiStat 2019). 37 Slika 10: Spreminjanje deleža prebivalstva v starostni skupini 45 do 64 let po demografsko-naselbinskih tipih – rezultati osnovne projekcije 2018/2038 (SiStat 2019). 38 Slika 11: Spreminjanje deleža prebivalstva v starostni skupini 65 in več let po demografsko-naselbinskih tipih – rezultati osnovne projekcije 2018/2038 (SiStat 2019). 38 Slika 12: Gibanje števila prebivalcev glede na osnovno projekcijo med letoma 2018 in 2038 po demografsko homogenih območjih. 40 Slika 13: Indeks starosti leta 2018 po demografsko homogenih območjih. 41 Slika 14: Indeks starosti leta 2028 po demografsko homogenih območjih. 42 Slika 15: Indeks starosti leta 2038 po demografsko homogenih območjih. 43 Slika 16: Pričakovano gibanje števila prebivalcev med letoma 2018 in 2038 v kontingentu 0–24 let. 45 Slika 17: Pričakovano gibanje števila prebivalcev med letoma 2018 in 2038 v kontingentu 25–44 let. 46 Slika 18: Pričakovano gibanje števila prebivalcev med letoma 2018 in 2038 v kontingentu 45–64 let. 47 Slika 19: Pričakovano gibanje števila prebivalcev med letoma 2018 in 2038 v kontingentu 64+ let. 48 Slika 20: Gostota poselitve leta 2018. 49 Slika 21: Gostota poselitve leta 2028. 50 Slika 22: Gostota poselitve leta 2038. 51 Slika 23: Povprečna starost prebivalcev leta 2018. 52 Slika 24: Povprečna starost prebivalcev leta 2028. 53 Slika 25: Povprečna starost prebivalcev leta 2038. 54 Slika 26: Začetek upadanja števila prebivalcev po obdobjih po demografsko homogenih območjih. 55 Slika 27: Indeks rasti števila prebivalcev po statističnih regijah – rezultati osnovne projekcije 2018/2038, 2018 = 100 (SiStat 2019). 56 Slika 28: Spreminjanje indeksa starosti po statističnih regijah – rezultati osnovne projekcije 2018/2038 (SiStat 2019). 57 164 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 165 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Slika 29: Spreminjanje deleža prebivalstva v starostni skupini 0 do 24 let po statističnih regijah – rezultati osnovne projekcije 2018/2038 (SiStat 2019). 57 Slika 30: Spreminjanje deleža prebivalstva v starostni skupini 25 do 44 let po statističnih regijah – rezultati osnovne projekcije 2018/2038 (SiStat 2019). 58 Slika 31: Spreminjanje deleža prebivalstva v starostni skupini 45 do 64 let po statističnih regijah – rezultati osnovne projekcije 2018/2038 (SiStat 2019). 58 Slika 32: Spreminjanje deleža prebivalstva v starostni skupini 65 in več let po statističnih regijah – rezultati osnovne projekcije 2018/2038 (SiStat 2019). 59 Slika 33: Demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev glede na dostopnost do priključka na avtocesto in hitro cesto v Republiki Sloveniji. 66 Slika 34: Povprečni dostopni časi z lokacij stavb s hišno številko in vsaj enim prebivalcem s stalnim prebivališčem do najbližjega priključka na avtocesto oziroma hitro cesto po občinah ob koncu leta 2015 (Drobne 2016, 11) in demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev. 67 Slika 35: Izboljšanje časovne dostopnosti do priključkov na avtocesto oziroma hitro cesto ob izgradnji 3. razvojne osi (Pogačnik s sodelavci 2010, 105) in demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev. 69 Slika 36: Dostopni čas do splošnih bolnišnic leta 2015 (Pečar 2018) in demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev. 70 Slika 37: Dostopni čas v 5-minutnem intervalu do zdravstvenih domov in demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev. 72 Slika 38: Dostopni čas v 5-minutnem intervalu do zdravstvenih domov in gostota prebivalcev na mreži 2,5 km2. 73 Slika 39: Demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev in dostopni čas v 5-minutnem intervalu do osnovnih šol. 74 Slika 40: Dostopni čas v 5-minutnem intervalu do osnovnih šol in gostota prebivalcev na 2,5 km2. 75 Slika 41: Dostopni čas v 5-minutnem časovnem intervalu do domov starejših občanov in gostota prebivalcev/ 2,5 km2. 77 Slika 42: Demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev in prikazom dostopnosti v 5-minutnem časovnem intervalu do domov starejših občanov. 78 Slika 43: Dostopni čas v 5-minutnem časovnem intervalu do bančnih avtomatov. 79 Slika 44: Dostopni čas v 5-minutnem časovnem intervalu do bančnih avtomatov in gostota prebivalcev na 2,5 km2. 80 Slika 45: Demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev in funkcionalna urbana območja središč nacionalnega pomena leta 2015 (Zavodnik Lamovšek in Drobne 2017, 20). 82 Slika 46: Demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev in gospodarski profil občin leta 2013 (Zavodnik Lamovšek, Vidmar in Drobne 2016, 447). 84–85 Slika 47: Demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev in indeks delovne mobilnosti slovenskih občin leta 2017. 87 Slika 48: Demografsko-naselbinski tipi s padajočim številom prebivalcev in stopnja rasti indeksa delovne mobilnosti slovenskih občin od leta 2007 do leta 2017. 88 Slika 49: Demografsko-naselbinski tipi in potrebe po stanovanjih in najbolj primerna območja za stanovanja (Pogačar s sodelavci 2016). 89 Slika 50: Demografsko-naselbinski tipi in obmejna območja. 90 Slika 51: Demografsko-naselbinski tipi in gorska območja (širša in ožja). 91 Slika 52: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za pomursko statistično regijo (SiStat 2019). 101 165 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 166 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Slika 53: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za podravsko statistično regijo (SiStat 2019). 105 Slika 54: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za koroško statistično regijo (SiStat 2019). 108 Slika 55: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za savinjsko statistično regijo (SiStat 2019). 112 Slika 56: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za zasavsko statistično regijo (SiStat 2019). 115 Slika 57: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za posavsko statistično regijo (SiStat 2019). 118 Slika 58: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za statistično regijo jugovzhodna Slovenija (SiStat 2019). 122 Slika 59: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za osrednjeslovensko statistično regijo (SiStat 2019). 125 Slika 60: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za gorenjsko statistično regijo (SiStat 2019). 128 Slika 61: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za primorsko-notranjsko statistično regijo (SiStat 2019). 132 Slika 62: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za goriško statistično regijo (SiStat 2019). 135 Slika 63: Spremembe številčnosti velikih starostnih skupin prebivalstva po rezultatih osnovne projekcije 2018/2038 za obalno-kraško statistično regijo (SiStat 2019). 138 Slika 64: Spremljanje izvajanja strateških zavez za spodbujanje demografskega razvoja (lastni prikaz). 141 Slika 65: Vloga človeških virov oziroma sestave prebivalstva v shemi kompetenc (teritorialnega) razvoja regij (Kavaš 2014). 147 Slika 66: Model razvojnega načrtovanja s strateškimi usmeritvami za doseganje kakovostnega življenja za vse (Strategija razvoja Slovenije 2030 2017). 148 Slika 67: Dinamika demografskih sprememb in regionalnega gospodarstva (povzeto in prilagojeno po OECD 2019a). 150 166 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 167 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 14 SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Izbrani družbeno-gospodarski kazalniki, uporabljeno leto in vir (Nared s sodelavci 2019c). 17 Preglednica 2: Občine, priključene drugemu demografsko homogenemu območju v regiji. 18 Preglednica 3: Izbrani socioekonomski kazalniki po demografsko-naselbinskih tipih. 28 Preglednica 4: Razlike med rezultati osnovne projekcije in projekcije EUROPOP2018 za velike starostne skupine (SiStat 2019). 31 Preglednica 5: Razlike med rezultati osnovne projekcije in projekcije EUROPOP2018 za skupno število prebivalcev in indeks starosti (SiStat 2019). 31 Preglednica 6: Razlike med rezultati osnovne projekcije in projekcije brez selitev za skupno število prebivalcev in indeks starosti (SiStat 2019). 33 Preglednica 7: Vrednosti komponent naravne rasti prebivalstva po projekciji brez selitev po petletnih obdobjih (SiStat 2019). 33 Preglednica 8: Rast števila prebivalcev po osnovni projekciji po demografsko-naselbinskih tipih (SiStat 2019). 34 Preglednica 9: Gibanje starostnih kontingentov po demografsko-naselbinskih tipih po osnovni projekciji (SiStat 2019). 35 Preglednica 10: Rast števila prebivalcev po statističnih regijah po osnovni projekciji (SiStat 2019). 56 Preglednica 11: Ocena spremembe števila gospodinjstev z 1 do 6 člani po osnovni projekciji po statističnih regijah. 60 Preglednica 12: Osnovne demografske značilnosti obmejnih problemskih območij in drugih slovenskih območij po projekciji 2018/2038 (SiStat 2019). 61 Preglednica 13: Potreben pozitiven selitveni saldo iz tujine za ohranjanje števila oseb v kontingentu aktivnih (25 do 64 let) po statističnih regijah po projekciji o potrebnem priseljevanju – vrednosti za obdobja in srednje letne vrednosti. 62 Preglednica 14: Primerjava gibanja števila prebivalcev po osnovni projekciji in projekciji 2 (SiStat 2019). 63 Preglednica 15: Primerjava indeksa rasti števila prebivalcev po osnovni projekciji in projekciji 2 (SiStat 2019). 63 Preglednica 16: Primerjava indeksa starosti po osnovni projekciji in projekciji 2 (SiStat 2019). 64 Preglednica 17: Število prebivalcev v času dostopnosti do zdravstvenih domov v Sloveniji (izračunano na podlagi centroida celice 100 × 100 m; SURS 2018c). 68 Preglednica 18: Število prebivalcev v času dostopnosti do osnovnih šol v Sloveniji (izračunano na podlagi centroida celice 100 × 100 m; SURS 2018c). 71 Preglednica 19: Število prebivalcev v času dostopnosti do doma starejših občanov v Sloveniji (izračunano na podlagi centroida celice 100 × 100 m; SURS 2018c). 71 Preglednica 20: Število prebivalcev v času dostopnosti do bančnih avtomatov v Sloveniji (izračunano na podlagi centroida celice 100 × 100 m; SURS 2018c). 76 Preglednica 21: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko najbolj ogroženih območij Slovenije leta 2018 (SiStat 2019). 94 Preglednica 22: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev za demografsko najbolj ogrožena območja Slovenije. 94 Preglednica 23: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko najbolj ogrožena območja Slovenije (SiStat 2019). 95 Preglednica 24: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko najbolj ogroženih območjih Slovenije (SiStat 2019). 95 167 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 168 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Preglednica 25: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev za mestne občine z negativnimi demografskimi razvojnimi značilnostmi. 96 Preglednica 26: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za mestne občine z negativnimi demografskimi razvojnimi značilnostmi (SiStat 2019). 97 Preglednica 27: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije za mestne občine z negativnimi demografskimi razvojnimi značilnostmi (SiStat 2019). 97 Preglednica 28: Občine v pomurski statistični regiji po demografsko homogenih območjih (* občini smo zamenjali tip DHO; razlogi so navedeni v preglednici 2). 98 Preglednica 29: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v pomurski statistični regiji leta 2018 (SiStat 2019). 99 Preglednica 30: Gibanje (2008–2017; SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih pomurske statistične regije. 99 Preglednica 31: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja pomurske statistične regije (SiStat 2019). 100 Preglednica 32: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih pomurske statistične regije (SiStat 2019). 100 Preglednica 33: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih pomurske statistične regije (SiStat 2019). 100 Preglednica 34: SWOT analiza za pomursko statistično regijo. 101 Preglednica 35: Občine v podravski statistični regiji po demografsko homogenih območjih. 102 Preglednica 36: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v podravski statistični regiji leta 2018 (SiStat 2019). 102 Preglednica 37: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih podravske statistične regije. 103 Preglednica 38: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja podravske statistične regije (SiStat 2019). 103 Preglednica 39: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih podravske statistične regije (SiStat 2019). 104 Preglednica 40: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih podravske statistične regije (SiStat 2019). 104 Preglednica 41: SWOT analiza za podravsko statistično regijo. 104 Preglednica 42: Občine v koroški statistični regiji po demografsko homogenih območjih (* občini smo zamenjali tip DHO; razlogi so navedeni v preglednici številka 2). 105 Preglednica 43: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v koroški statistični regiji leta 2018 (SiStat 2019). 106 Preglednica 44: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih koroške statistične regije. 106 Preglednica 45: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja koroške statistične regije (SiStat 2019). 107 Preglednica 46: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih koroške statistične regije (SiStat 2019). 107 168 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 169 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Preglednica 47: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih koroške statistične regije (SiStat 2019). 107 Preglednica 48: SWOT analiza za koroško statistično regijo. 108 Preglednica 49: Občine v savinjski statistični regiji po demografsko homogenih območjih (* občini smo zamenjali tip DHO; razlogi so navedeni v preglednici 2). 109 Preglednica 50: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v savinjski statistični regiji leta 2018 (SiStat 2019). 109 Preglednica 51: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih savinjske statistične regije. 110 Preglednica 52: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja savinjske statistične regije (SiStat 2019). 110 Preglednica 53: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih savinjske statistične regije (SiStat 2019). 111 Preglednica 54: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih savinjske statistične regije (SiStat 2019). 111 Preglednica 55: SWOT analiza za savinjsko statistično regijo. 111 Preglednica 56: Občine v zasavski statistični regiji po demografsko homogenih območjih. 112 Preglednica 57: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v zasavski statistični regiji leta 2018 (SiStat 2019). 113 Preglednica 58: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih zasavske statistične regije. 113 Preglednica 59: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja zasavske statistične regije (SiStat 2019). 114 Preglednica 60: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih zasavske statistične regije (SiStat 2019). 114 Preglednica 61: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih zasavske statistične regije (SiStat 2019). 114 Preglednica 62: SWOT analiza za zasavsko statistično regijo. 115 Preglednica 63: Občine v posavski statistični regiji po demografsko homogenih območjih. 116 Preglednica 64: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v posavski statistični regiji leta 2018 (SiStat 2019). 116 Preglednica 65: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih posavske statistične regije. 117 Preglednica 66: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja posavske statistične regije (SiStat 2019). 177 Preglednica 67: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih posavske statistične regije (SiStat 2019). 117 Preglednica 68: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih posavske statistične regije (SiStat 2019). 118 Preglednica 69: SWOT analiza za posavsko statistično regijo. 119 Preglednica 70: Občine v statistični regiji jugovzhodna Slovenija po demografsko homogenih območjih (* občini smo zamenjali tip DHO; razlogi so navedeni v preglednici številka 2). 119 169 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 170 Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji Janez Nared et al. Preglednica 71: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v statistični regiji jugovzhodna Slovenija leta 2018 (SiStat 2019). 119 Preglednica 72: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih statistične regije jugovzhodna Slovenija. 120 Preglednica 73: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja statistične regije jugovzhodna Slovenija (SiStat 2019). 120 Preglednica 74: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih statistične regije jugovzhodna Slovenija (SiStat 2019). 121 Preglednica 75: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih statistične regije jugovzhodna Slovenija (SiStat 2019). 121 Preglednica 76: SWOT analiza za statistično regijo jugovzhodna Slovenija. 121 Preglednica 77: Občine v osrednjeslovenski statistični regiji po demografsko homogenih območjih. 122 Preglednica 78: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v osrednjeslovenski statistični regiji leta 2018 (SiStat 2019). 123 Preglednica 79: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih osrednjeslovenske statistične regije. 123 Preglednica 80: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja osrednjeslovenske statistične regije (SiStat 2019). 124 Preglednica 81: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih osrednjeslovenske statistične regije (SiStat 2019). 124 Preglednica 82: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih osrednjeslovenske statistične regije (SiStat 2019). 124 Preglednica 83: SWOT analiza za osrednjeslovensko statistično regijo. 125 Preglednica 84: Občine v gorenjski statistični regiji po demografsko homogenih območjih. 126 Preglednica 85: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v gorenjski statistični regiji leta 2018 (SiStat 2019). 126 Preglednica 86: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih gorenjske statistične regije. 127 Preglednica 87: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja gorenjske statistične regije (SiStat 2019). 127 Preglednica 88: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih gorenjske statistične regije (SiStat 2019). 127 Preglednica 89: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih gorenjske statistične regije (SiStat 2019). 128 Preglednica 90: SWOT analiza za gorenjsko statistično regijo. 129 Preglednica 91: Občine v primorsko-notranjski statistični regiji po demografsko homogenih območjih. 129 Preglednica 92: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v primorsko-notranjski statistični regiji leta 2018 (SiStat 2019). 129 170 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 171 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 Preglednica 93: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih primorsko-notranjske statistične regije. 130 Preglednica 94: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja primorsko-notranjske statistične regije (SiStat 2019). 130 Preglednica 95: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih primorsko-notranjske statistične regije (SiStat 2019). 131 Preglednica 96: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih primorsko-notranjske statistične regije (SiStat 2019). 131 Preglednica 97: SWOT analiza za primorsko-notranjsko statistično regijo. 131 Preglednica 98: Občine v goriški statistični regiji po demografsko homogenih območjih. 132 Preglednica 99: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v goriški statistični regiji leta 2018 (SiStat 2019). 133 Preglednica 100: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih goriške statistične regije. 133 Preglednica 101: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja goriške statistične regije (SiStat 2019). 134 Preglednica 102: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih goriške statistične regije (SiStat 2019). 134 Preglednica 103: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih goriške statistične regije (SiStat 2019). 134 Preglednica 104: SWOT analiza za goriško statistično regijo. 135 Preglednica 105: Občine v obalno-kraški statistični regiji po demografsko homogenih območjih. 136 Preglednica 106: Osnovne poselitvene značilnosti demografsko homogenih območij v obalno-kraški statistični regiji leta 2018 (SiStat 2019). 136 Preglednica 107: Gibanje (2008–2017, podatki SiStat 2019) in napoved gibanja (osnovna projekcija 2018–2038) števila prebivalcev po demografsko homogenih območjih obalno-kraške statistične regije. 137 Preglednica 108: Število mladih in starih ter indeks starosti po rezultatih osnovne projekcije za demografsko homogena območja obalno-kraške statistične regije (SiStat 2019). 137 Preglednica 109: Število in indeks rasti žensk v starosti 20 do 39 let po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih obalno-kraške statistične regije (SiStat 2019). 137 Preglednica 110: Število in indeks rasti aktivnega kontingenta prebivalstva (stari 25 do 64 let) po rezultatih osnovne projekcije po demografsko homogenih območjih obalno-kraške statistične regije (SiStat 2019). 138 Preglednica 111: SWOT analiza za obalno-kraško statistično regijo. 139 Preglednica 112: Razvrstitev možnih ukrepov in podpornih orodij za spodbujanje demografskega razvoja po vsebinskih področjih in pristojnih sektorjih. 143 Preglednica 113: Predlog nabora kazalnikov za spremljanje demografskega stanja po demografsko homogenih območjih v posamezni statistični regiji. 149 171 geo39_geo21.qxd 21.4.2023 7:30 Page 172 172 pred_zalist_pred_zalist.qxd 21.4.2023 7:28 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU E-pošta: giam@zrc-sazu.si 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Medmrežje: http://giam.zrc-sazu.si 3 Drago Perko: Analiza površja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa 4 Uroš Horvat: Razvoj in učinki turizma v Rogaški Slatini Inštitut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). 6 Miha Pavšek: Snežni plazovi v Sloveniji Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske 7 Maja Topole: Geografija občine Moravče akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se inštitutu priključila Inštitut 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: Členitev slovenskega podeželja za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, 9 Damir Josipovič: Dejavniki rodnostnega obnašanja v Sloveniji ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizično geografijo, humano geografijo, 10 Irena Rejec Brancelj, Aleš Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja regionalno geografijo, naravne nesreče, varstvo okolja, geografski infor-11 Franci Petek: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu macijski sistem in tematsko kartografijo ter fizičnogeografski laboratorij, 12 Aleš Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi zemljepisno knjižnico in zemljepisni muzej. Na inštitutu je sedež Komisije 13 Blaž Komac: Dolec kot značilna oblika dolomitnega površja za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. 14 Drago Kladnik: Podomačena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih 15 Blaž Komac, Matija Zorn: Pobočni procesi in človek pokrajin ter pripravo temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri 16 Janez Nared: Prostorski vplivi slovenske regionalne politike številnih domačih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena srečanja, 17 Lučka Ažman Momirski, Drago Kladnik, Blaž Komac, Franci Petek, Peter Repolusk, Matija Zorn: izobražuje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno Terasirana pokrajina Goriških brd 18 Matija Zorn: Erozijski procesi v slovenski Istri revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstvene knji-19 David Bole: Ekonomska preobrazba slovenskih mest žne zbirke Geografija Slovenije, Georitem, GIS v Sloveniji, Regionalni razvoj, 20 Blaž Komac, Karel Natek, Matija Zorn: Geografski vidiki poplav v Sloveniji Naravne nesreče in CAPACities. 21 Brigita Jamnik, Aleš Smrekar, Borut Vrščaj: Vrtičkarstvo v Ljubljani 22 Rožle Bratec Mrvar, Lukas Birsak, Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Jurij Kunaver: Kocenov srednješolski atlas kot didaktična prelomnica 23 Bojan Erhartič: Geomorfološka dediščina v Dolini Triglavskih jezer 24 Drago Kladnik, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Drago Perko, Peter Repolusk, Manca Volk: Slovenski eksonimi 25 Drago Kladnik, Drago Perko: Slovenska imena držav 26 Mateja Breg Valjavec: Nekdanja odlagališča odpadkov v vrtačah in gramoznicah 27 Drago Kladnik, Primož Pipan, Primož Gašperič: Poimenovanja Piranskega zaliva 28 Rok Ciglič: Analiza naravnih pokrajinskih tipov Slovenije z GIS-om 29 Matjaž Geršič, Borut Batagelj, Herman Berčič, Ljudmila Bokal, Aleš Guček, Janez Kavar, Stane Kocutar, Blaž Komac, Zvezdan Marković, Peter Mikša, Blaž Torkar: Rudolf Badjura – življenje in delo 30 Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin, Blaž Komac, Jaka Ortar, Miha Pavšek, Maja Topole, Mihaela Triglav Čekada, Matija Zorn: Triglavski ledenik 31 Brigita Jamnik, Mitja Janža, Aleš Smrekar, Mateja Breg Valjavec, Sonja Cerar, Claudia Cosma, Katarina Hribernik, Matija Krivic, Petra Meglič, Simona Pestotnik, Matthias Piepenbrink, Martin Podboj, Katarina Polajnar Horvat, Joerg Prestor, Christoph Schüth, Jasna Šinigoj, Dejan Šram, Janko Urbanc, Gorazd Žibret: Skrb za pitno vodo 32 Matija Zorn, Aleš Smrekar, Peter Skoberne, Andrej Šmuc, Anton Brancelj, Igor Dakskobler, Aleš Poljanec, Borut Peršolja, Bojan Erhartič, Mateja Ferk, Mauro Hrvatin, Blaž Komac, Daniela Ribeiro: Dolina Triglavskih jezer 33 Mateja Ferk: Paleopoplave v porečju kraške Ljubljanice 34 Mimi Urbanc, Mateja Ferk, Jerneja Fridl, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Primož Pipan, Tatjana Resnik Planinc, Mateja Šmid Hribar: Oblikovanje predstav o slovenskih pokrajinah v izobraževalnem procesu 35 Jani Kozina: Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji 36 Matjaž Geršič: Pokrajinska imena kot dejavnik identitete 37 Primož Gašperič: Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije 38 Janez Nared, Peter Repolusk, Damjan Kavaš, Alma Zavodnik Lamovšek, Gregor Čok, Gašper Mrak: Spodbujanje razvoja obmejnih problemskih območij v Sloveniji 39 Janez Nared, Peter Repolusk, Alma Zavodnik Lamovšek, Mojca Foški, Gašper Mrak: Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji pred_zalist_pred_zalist.qxd 21.4.2023 7:28 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU E-pošta: giam@zrc-sazu.si 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Medmrežje: http://giam.zrc-sazu.si 3 Drago Perko: Analiza površja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa 4 Uroš Horvat: Razvoj in učinki turizma v Rogaški Slatini Inštitut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). 6 Miha Pavšek: Snežni plazovi v Sloveniji Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske 7 Maja Topole: Geografija občine Moravče akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se inštitutu priključila Inštitut 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: Členitev slovenskega podeželja za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, 9 Damir Josipovič: Dejavniki rodnostnega obnašanja v Sloveniji ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizično geografijo, humano geografijo, 10 Irena Rejec Brancelj, Aleš Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja regionalno geografijo, naravne nesreče, varstvo okolja, geografski infor-11 Franci Petek: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu macijski sistem in tematsko kartografijo ter fizičnogeografski laboratorij, 12 Aleš Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi zemljepisno knjižnico in zemljepisni muzej. Na inštitutu je sedež Komisije 13 Blaž Komac: Dolec kot značilna oblika dolomitnega površja za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. 14 Drago Kladnik: Podomačena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih 15 Blaž Komac, Matija Zorn: Pobočni procesi in človek pokrajin ter pripravo temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri 16 Janez Nared: Prostorski vplivi slovenske regionalne politike številnih domačih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena srečanja, 17 Lučka Ažman Momirski, Drago Kladnik, Blaž Komac, Franci Petek, Peter Repolusk, Matija Zorn: izobražuje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno Terasirana pokrajina Goriških brd 18 Matija Zorn: Erozijski procesi v slovenski Istri revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstvene knji-19 David Bole: Ekonomska preobrazba slovenskih mest žne zbirke Geografija Slovenije, Georitem, GIS v Sloveniji, Regionalni razvoj, 20 Blaž Komac, Karel Natek, Matija Zorn: Geografski vidiki poplav v Sloveniji Naravne nesreče in CAPACities. 21 Brigita Jamnik, Aleš Smrekar, Borut Vrščaj: Vrtičkarstvo v Ljubljani 22 Rožle Bratec Mrvar, Lukas Birsak, Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Jurij Kunaver: Kocenov srednješolski atlas kot didaktična prelomnica 23 Bojan Erhartič: Geomorfološka dediščina v Dolini Triglavskih jezer 24 Drago Kladnik, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Drago Perko, Peter Repolusk, Manca Volk: Slovenski eksonimi 25 Drago Kladnik, Drago Perko: Slovenska imena držav 26 Mateja Breg Valjavec: Nekdanja odlagališča odpadkov v vrtačah in gramoznicah 27 Drago Kladnik, Primož Pipan, Primož Gašperič: Poimenovanja Piranskega zaliva 28 Rok Ciglič: Analiza naravnih pokrajinskih tipov Slovenije z GIS-om 29 Matjaž Geršič, Borut Batagelj, Herman Berčič, Ljudmila Bokal, Aleš Guček, Janez Kavar, Stane Kocutar, Blaž Komac, Zvezdan Marković, Peter Mikša, Blaž Torkar: Rudolf Badjura – življenje in delo 30 Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin, Blaž Komac, Jaka Ortar, Miha Pavšek, Maja Topole, Mihaela Triglav Čekada, Matija Zorn: Triglavski ledenik 31 Brigita Jamnik, Mitja Janža, Aleš Smrekar, Mateja Breg Valjavec, Sonja Cerar, Claudia Cosma, Katarina Hribernik, Matija Krivic, Petra Meglič, Simona Pestotnik, Matthias Piepenbrink, Martin Podboj, Katarina Polajnar Horvat, Joerg Prestor, Christoph Schüth, Jasna Šinigoj, Dejan Šram, Janko Urbanc, Gorazd Žibret: Skrb za pitno vodo 32 Matija Zorn, Aleš Smrekar, Peter Skoberne, Andrej Šmuc, Anton Brancelj, Igor Dakskobler, Aleš Poljanec, Borut Peršolja, Bojan Erhartič, Mateja Ferk, Mauro Hrvatin, Blaž Komac, Daniela Ribeiro: Dolina Triglavskih jezer 33 Mateja Ferk: Paleopoplave v porečju kraške Ljubljanice 34 Mimi Urbanc, Mateja Ferk, Jerneja Fridl, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Primož Pipan, Tatjana Resnik Planinc, Mateja Šmid Hribar: Oblikovanje predstav o slovenskih pokrajinah v izobraževalnem procesu 35 Jani Kozina: Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji 36 Matjaž Geršič: Pokrajinska imena kot dejavnik identitete 37 Primož Gašperič: Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije 38 Janez Nared, Peter Repolusk, Damjan Kavaš, Alma Zavodnik Lamovšek, Gregor Čok, Gašper Mrak: Spodbujanje razvoja obmejnih problemskih območij v Sloveniji 39 Janez Nared, Peter Repolusk, Alma Zavodnik Lamovšek, Mojca Foški, Gašper Mrak: Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji geo39 OVITEK_geo16 OVITEK.qxd 21.4.2023 7:28 Page 1 I GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 39 IN IN IJ A A N IZ K E L S V A L O N E L Ž A E S A D V K O A S ČJ F P A A O R Z M G E B O IJ O M C A E K N D EJ A O B R R P U ,KSU ,LK KA O E P Š R E V M R O R R M E E P T A Š DEMOGRAFSKA ANALIZA E L A , P IK D N I, G E D K IN PROJEKCIJE ZA R O Š A V O A N F PODEŽELSKA IN URBANA Z Z A E A C N M J A L O J A M OBMOČJA V SLOVENIJI ISSN 1580-1594 39 €02 JANEZ NARED, PETER REPOLUSK, ALMA ZAVODNIK LAMOVŠEK, 9 0 1 6 9 8 7 6 4 2 7 0 5 MOJCA FOŠKI, GAŠPER MRAK