poštnina plačana pošti 4274 Žirovnica >kih študentov 2: fei Uvodnik Jesenski izleti se počasi spreminjajo v izlete v nakupovalna središča, ta postajajo mesta v malem, sploh v večjih mestih. 2 Slovenec Slovencu Sirijec Matevž Polajnar Ljudje vedno bolj namesto odhajanja po svež kisik v naravo, na druženje s prijatelji in sorodniki cenijo preživljanje časa na tak 4 Street Workout Matic Noč ali drugačen način, ki kaže na komercialnost in materialnost naše družbe. Gre za rastoč fenomen, ki je zaradi globalizacije zajel celoten zahodni svet, tudi naše mesto ni izjema. Posledično se vrednote, obnašanje in delovanje ljudi spreminjajo, lahko bi rekli, da se ljudje vedno bolj zapirajo, a hkrati skrbijo za svoj ugled, ki je vedno bolj pomemben. A nihče ne gradi na svojem ugledu v mestu, na dogodkih in na drugih družabnih priložnostih, kjer se ljudje družijo, pač pa to počnejo izza ekra- 5 Vikend žur med tednom Nika Plečnik 6 Slovenija - dežela neozaveščenih duš Pia Kokelj 8 Fotografije, ki kradejo Sanja Despotovič nov, igrajo igro, ki jim je najbolj pogodu. Je to ključni razlog za nekatera vprašanja, ki smo si jih postavljali v tokratni številki Brce? Gre za materialistične vzgibe ali psihološke motive, ki so rezultat vseh globalnih sprememb in spreminjajo naš vsakdan? 9 Mojca Svetina Sara Pepec 11 Jesenice (še) niso pripravljene na Festeelv^ Bine Baloh Večina vzrokov naj bi glede na različne raziskave ležala v psiholoških sferah; v želji posameznikov po novostih, po doseganju idealov s posedovanjem materialnih dobrin, po ustvarjanju in ohranjanju neke družbene vloge v tem svetu. Lahko bi rekli, da gre za pozicioniranje v družbi, ki pa mora biti čim bolj idelizi-rano - idealno. Prav zato pozabljamo na svet? Skrbimo zase, a hkrati pozabljamo nase? Mi vam pravimo: družite se, opazujte okoli sebe, sprašujte se, če je vse tako kot pravijo, raziskujte in ne pozabite na druge in nase. Spremembe spreminjajo svet in še bolj ga bodo. Zato se spreminjajmo z njim v pravo smer. 13 Obvladujmo stres še danes Sanja Despotovič 14 Andraž Sodja. »Vem da sem dreznil v osje gnezdo« Peter Grandič 16 Informator 18 Dogodek meseca Rok Kalan, Anže Čarni Pa prijetno branje! Sanja Despotovič Dobra novica ___ Drage bralke in bralci, ne pozabite, da tudi vi lahko sodelujete pri soustvarjanju Brce. Informacije ali kratke članke o dobri novici, ki zaznamuje naše okolje, lahko pošljete na kjs.brca@gmail.com (zadeva: dobra novica). Avtor izbrane novice bo simbolično nagrajen. BRCAMO: Urednica: Sanja Despotovič Lektorica: Eva Baš Urednik fotografije: Rok Kalan Oblikovanje: Adnan Varmaz, Urška Kalan Pisci: Sanja, Matevž, Matic, Nik, Pia, Sara, Bine, Peter, Rok Izdaja: Klub jeseniških študentov info@kjs-klub.si SLOVENEC SLOVENCU SIRIJEC Ob jutranji vožnji v Ljubljano sem na radiu poslušal pesem Love Don't Love Nobody, ki jo je leta 2005 v svet poslal Erič Clapton. Ravno ob refrenu je usoda hotela, daje avtomatski sistem za obveščanje o prometnih novicah preklopil s predvajanja CD-ja na radijsko postajo Val 202 in me opozoril na zaporo prometa na Aškerčevi cesti pri Filozofski fakulteti, kjer so se zbrali protestniki, ki nasprotujejo postavitvi ograje na meji s Hrvaško. Po poročanju medijske hiše 24ur je namreč Slovenija od Avstrije, posebej pa Nemčije, neuradno dobila jasno sporočilo, da, če ne bomo zaustavili migranstke-ga toka na schengenski meji, se ta lahko premakne višje na sever, torej na Karavanke. V tem primeru bi Slovenija padla med balkanske države, kjer bi obstalo na tisoče migrantov. V skladiščih MORS-a naj bi se tako nahajalo 120 kilometrov ograje, glavnina so žičnati koluti, do 10 kilometrov pa je tudi 4-metrskih stebrov z mrežo. Ograjo bi lahko postavili v nekaj dneh, sploh, ker so nam dobavitelji Madžari pripravljeni pomagati. Na nekaterih mestih pa ta že stoji. Ob tem sem se, kot že ničkolikorat od začetka begunske krize v sredini oktobra, znova vprašal, kakšno je sploh moje mnenje o vsem skupaj. Zajeziti pritok beguncev? Zapreti mejo? Še ostreje reagirati? Število beguncev, ki so v času krize prispeli v Slovenijo, je sicer že preseglo 200.000 ljudi, vendar moramo vedeti, da je hkrati našo državo po podatkih policije od 20. oktobra zapustilo 150.299 migrantov. V Avstrijo preko mejnega prehoda Šentilj oz. Špilje dnevno prihaja med 6000 in 8000 beguncev. Za večino končni cilj ostaja Nemčija, a tudi v Avstriji samo letos pričakujejo rekordnih 95.000 prošenj za azil. Želje, da bi ostali pri nas, praviloma nimajo, vendar je vseeno jasno, da bodo ob takšnih napovedanih številkah ljudi v novih valih, ki se štejejo v milijonih, evropske kapacitete prej ali slej zapolnjene. Kaj se bo zgodilo v primeru, da se to zgodi, z gotovostjo ne more trditi nihče. Javno mnenje v Sloveniji je razdeljeno. Na raznih socialnih omrežjih so začele vznikati skupine, ki so namenjene ali podpori beguncem ali pa, podobno kot pri skupinah Radikalna Ljubljana, Slovenija zavaruj Meje in Slovenska milica, izražajo sovražno nastrojenost. Retorika politikov je prav tako razdeljena na dva pola. Nekateri zagotavljajo, da naša varnost ni ogrožena, spet drugi trdijo, da je za vse ukrepe prepozno in da nas bo kmalu preplavilo neobvladljivo število ljudi, ki se bodo znašli pred ograjami Avstrije, Italije in Madžarske. Teorij zarote ravno tako ne primanjkuje, od tistih, da je begunska kriza plod podpihovanja ZDA in Rusije, ki bi naj s tem omejili evropsko ekonomsko moč, do tistih najbolj radikalnih, daje vse skupaj dolgoročni načrt Islamske države, da s serijo terorističnih napadov "infiltri-ranih" članov ISIS-a prevzamejo oblast nad Evropo. Ne glede na to, katero stran kot posamezniki zagovarjamo, ne moremo trditi, da težav ne bo. In čeprav sloviti slowhand prepeva o fantu, ki mu dekle ni vračalo ljubezni, lahko refren omenjene pesmi - "it takes a fool to learn, that love don't love nobody" -prenesemo tudi na trenutno situacijo v Evropi in Sloveniji. Sama ljubezen ne pomaga nikomur, potrebujemo ljudi, da jo delijo med seboj. Kljub naši drugačnosti in vsem težavam, ki jih situacija prinaša, so to v veliki večini še vedno ljudje, ki jim situacija v domovini ne dopušča varnega življenja. Naša dolžnost v prvi vrsti je, da poskrbimo za sočloveka v stiski, čeprav s tem morda izzivamo izhod iz naše "udobne cone" in tvegamo preureditev Evrope in Slovenije, kot ju poznamo. Matevž Polajnar foto: Miro Majcen STREET VVORKOUT - ULIČNO GIBANJE 21. STOLETJA Street vvorkout oziroma ulična telovadba z lastno težo v zadnjih letih postaja v Sloveniji vse bolj popularna. Mlade fante in dekleta lahko na improviziranih objektih vidimo trenirati tudi na Jesenicah. Ulične telovadbe ni težko opisati, saj predstavlja prav vse vrste fizičnih aktivnosti in gibanja po ulicah, predvsem v parkih in v različnih stavbah. Klasična telovadba kot šport izvira že iz Stare Grčije, pojem Street vvorkout pa seje razširil iz Rusije in Amerike v zadnjih desetletjih zlasti prek motivacijskih filmov na You-Tubu. Zajema različne rutinske gibe na drogovih (različni vzgibi in statične drže telesa) ter elemente z lastno težo, kot so sklece, počepi, stoje in druge statične drže telesa na tleh. Izklesana telesa, "vesoljski" elementi, brezplačnost - to so glavne prednosti SW. Fantje velikokrat začnejo zaradi motivacijskih YouTube filmčkov, ki so se v zadnjih letih zelo razširili po spletu, vendar pa jim kmalu glavna motivacija postanejo izredno zahtevni elementi, za katere se lahko trenira tudi več let. Motivacijo si mora vsak posameznik pridobiti sam, saj šport v obliki vodenih treningov ne obstaja, zaradi česar SW pravzaprav predstavlja način življenja. Posamezniki trenirajo večkrat tedensko vse leto, da si pridobijo moč, izboljšajo ravnotežje ter posledično lahko izvajajo vse težje in težje elemente. V Sloveniji se je gibanje v zadnjih letih močno povečalo, zlasti z ustanovitvijo gibanja SWSLO (www.swslo.si), ki širi prave SW parke po Sloveniji, spodbuja gibanje in nekajkrat letno organizira tekmovanja v vztrajnostnih in atraktivnih disciplinah. Na Jesenicah se s SW aktivno ukvarja kakšnih 10 ljudi. Med vodilnimi je Tim Ključanin (17 let), ki je začel trenirati lani poleti, saj je moral zaradi šole prenehati z igranjem nogometa. Trenira od štiri- do šestkrat tedensko po dve do tri ure na dan, kmalu pa bo začel nastopati tudi na tekmovanjih po Sloveniji. Park bi na Jesenicah skoraj pridobili lani, vendar pa je ideja na žalost padla v vodo, vseeno pa bo v naslednjih letih park zagotovo zgrajen. Aktivno gibanje in šport sta zagotovo dva izmed glavnih faktorjev za zdravo življenje, saj nam v današnjem hitrem, z ogromno informacijami zapolnjenem svetu lahko počisti glavo in nas napolni z energijo. "Ulično gibanje" lahko poskusi vsak, kjer koli in kadar koli. Gibajmo se! Matic Noč foto: Tim Ključanin o O VIKEND ŽUR MED TEDNOM Študentska sobota? Velikokrat mladi, še zlasti študenti, ki so med tednom v Ljubljani, raje vikend soboto zamenjajo za kakšen dan v tednu, saj se v pre- stolnici vedno več dogaja. Študenti, ki so med tednom v Ljubljani, si rahel odklop od natrpanega tedna privoščijo kar med njim, tisti, ki se vozijo, pa iščejo oddih med vikendom, torej doma. Dejstvo je, da je v Ljubljani za študentske zabave dobro poskrbljeno. Organizatorji dobro izkoriščajo veliko koncentracijo študentov, saj so razni dogodki, kot so bowling, študentske zabave, brucevanja, Mortadelijada, Škisova tržnica in drugi zelo dobro obiskani. Zabave v domačih krajih so velikokrat pod pričakovanji, saj se jih udeleži precej manj ljudi, kot bi si jih organizatorji želeli. Razlog velikokrat ni v slabi organizaciji dogodka, pač pa v mentaliteti ljudi. Marsikomu so dogodki v domačih krajih namreč ne zdijo vredni udeležbe. Najbolj pa bode v oči dejstvo, da je nekaterim tudi simbolična vstopnina preveč in take po navadi prepriča samo kakšna zastonj pijača ali jedača. Problem pri udeležbi v domačem kraju je tudi pogosta delitev mladih, ki se sami delijo na dva dela po starosti in si s tem postavljajo omejitve, kje je »primeren« prostor za zabavo. Verjetno je pri študentih tudi to eden izmed razlogov, zakaj se raje zabavajo med tednom v prestolnici. Ljudi in mlade nasploh bolj pritegnejo veliki, odmevni dogodki, kjer nastopajo glasbeniki, saj so pričakovanja večja. Največkrat pa so najboljše zabave tiste, na katere se odpravimo čisto po naključju in brez pričakovanj. Ko torej odideš na zabavo, se posveti ljudem in ljudje se bodo posvetili tebi, in vsaka zabava ti bo ostala v lepem spominu - ne glede na kraj dogajanja. Nika Plečnik medium tisk & design Zeleni tisk? ^ Modra odločitev. T: 04 / 580 50 20, www.medium.si Kvaliteta, prilagodljivost, hitra odzivnost in tisk z okolju prijaznejšimi materiali. SLOVENIJA-DEŽELA NEOZAVEŠČENIH DUŠ Vikend, namenjen obujanju spominov na mrtve, je minil. Sončne dneve smo preživeli v črnini, kajti na prepolnem parkirišču smo se skregali, kdo bo zapeljal na zadnje prosto mesto, nato pa na pokopališču umrlim svojcem prižgali še tisto eno dodatno svečo. Slovenija, dežela 23 milijonov nagrobnih sveč, dežela 4500 ton odpadkov in dežela mnogo neozaveščenih duš. Skupaj z Avstrijo in Poljsko smo zmagovalci v igri, kdo porabi največ nagrobnih sveč v Evropi. Odpadne sveče niso nevarni odpadek, njihovo odstranjevanje je tisto, ki povzroči škodljive vplive na okolje. Gre za resen ekološki problem, ki zahteva vklopitev razuma in pogled v prihodnost. Komu želimo zapustiti čisto Zemljo? Prednikom ali potomcem, ki bodo na ta svet šele stopili? Slovenija je skozi leta zgodovine razvila močno simboliko, ki jo v srcih nosimo še danes. Verjamemo namreč, da bo prižig sveče obudil toploto v srcih umrlega, saj dokler sveča gori, imajo pokojni v svojem temnem svetu svetlobo in toploto. Žalujoči imamo občutek, da bomo s tem oživili spomine, izkazali ljubezen in spoštovanje. Vendar pa težava ni v samih svečah in s tem v ritualih, ki se jih radi držimo. Problem nastane pri plastiki. Naše sveče so v 90 odstotkih izdelane iz poli-vinilklorida (PVC) in polipropena (PP), medtem ko v drugih evropskih mestih uporabljajo samo še sveče, izdelane iz PP. Kot pri mnogih drugih panogah gre tudi tu za močne lobije na slovenskem trgu. Na videz nižja cena sveče je za kupce privlačnejša, zaradi pomanjkanja okoljskih informacij pa ne vedo, da za seboj pusti finančne posledice za proizvajalce, ki so odgovorni za vzpostavitev in financiranje sistema ravnanja z odpadnimi svečami, in seveda za naš planet. PP sveča je za kupce manj zanimiva, manjša, bolj gladka, brez sijaja. Gre namreč za trajna ohišja sveč različnih velikosti, barv in oblik, ki so izdelana iz stekla, keramike ali plastike, v katerih se menja le vložek, ki je sestavljen iz PP ovoja in voska. Okoljsko raziskovalni zavod Slovenije je leta 2010 opravil raziskavo na več slovenskih pokopališčih. Rezultati so pokazali, da obe vrsti sveč gorita približno tri dni, smetnjak v velikosti enega kubičnega metra bi s PVC svečami napolnili v petih letih, s PP svečami pa v 29-ih letih. Prva v povprečju stane nekaj več kot evro, vložek za drugo pa manj kot pol evra. Tako bi letni strošek za PVC sveče znašal 138 evrov, za PP sveče pa 55 evrov. Alternativna rešitev se nam ponuja na pladnju. Vsak Slovenec na leto prižge povprečno 12 sveč, samo ob 1. novembru šest. Za skok v realnost - kratek in enostaven izračun: če bi vse dogorele sveče odložili na površino, ki jo predstavlja kvadrat s stranicami pet krat pet metrov, bi po izračunih Ministrstva za okolje dobili 40 metrov visok kup. Vsako leto. Prvo podjetje v državi, ki se je začelo ukvarjati z recikliranjem sveč, je jeseniški Plastkom. Letno jih predelajo do 1200 ton, tako pridobljene surovine pa zvečine prodajajo v Nemčijo. Kar 75,4 odstotka sestavnih materialov je mogoče reciklirati, vendar samo, če so ti odpadki strogo ločeni od ostalih. Na pokopališčih so v ta namen postavljeni zabojniki, na katerih je vidna oznaka z napisom "samo za odpadne nagrobne sveče". To je najmanj, kar lahko posameznik naredi za boljši jutri. recikliranje odpadnih nagrobnih sveč. Do zdaj je to storilo že skoraj 23 tisoč ozaveščenih Slovencev, ki so pokojnim napisali tudi posvetilo. Namesto tekmovanja, kdo ima bolj in lepše okrašen grob, bi lahko nekaj dobrega naredili za žive, ki so še med nami. Naša naloga je spodbujanje k novim rešitvam, ki vodijo v spremembe. To je vsekakor dolgotrajen proces spreminjanja navad, vendar če začnemo danes, lahko naslednji praznik mrtvih preživimo doma ob dobrem kosilu v družbi naj dražjih. Največ kar lahko storimo pa je prižig virtualne svečke, kar podpira tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Z akcijo Prižgi svečo manj že več let ozaveščajo na področju obremenitve okolja, ki ga povzroča "Predniki vam ne bodo zamerili, če boste prižgali svečo manj, potomci vam bodo za to hvaležni." Pia Kokelj foto: Shutterstock FOTOGRAFIJE, KI KRADEJO V današnji družbi je želja po fotografijah velika, saj, kot pravijo raziskovalci, noben zapis ne more dati take gotovosti, kot jo ponuja fotografija. Fotografije ne govorijo nujno o tem, česar ni več, vendar pa zagotovo govorijo o tem, kar je bilo. Na začetku 19. stoletja so v nekaterih kulturah verjeli, da fotografije kradejo dušo. To prepričanje je veljalo med ameriškimi staroselci, Aborigini v Avstraliji in nekaterimi plemeni z Nove Gvineje. Danes najbolj znan predstavnik je indijanski poglavar plemena Oglala, Crazy Horse, ki je verjel, da fotografije krajšajo življenje. Prav zato kljub trudu zavzetih raziskovalcev, da bi našli avtentično podobo poglavarja, ki dokazuje njegovo identiteto, iskanje ni bilo uspešno. Prepričanje se je vzporedno s tehnološkim razvojem in vizualno kulturo v zadnjih dveh stoletjih popolnoma spremenilo. Danes je vizualno gradivo zaželeno, saj služi kot dokaz, identifikacija, ilustracija itd. Vseeno pa tudi danes nekateri umetniki opominjajo na vpliv tehnologije na človeka. Dvajsetletni francoski fotograf Antoine Geiger je eden izmed umetnikov, ki je to želel pokazati s projektom SUR-FAKE, ki se dotika problematike odvisnosti od tehnologije. Prav zaradi množične reprodukcije in tehnološkega razvoja, je zgodovinsko gledano fotografija postala hitro dostopna znanstvenikom, umetnikom, družinam, policistom ter najrevnejšemu delu prebivalstva. To je pustilo pečat tudi na sodobnih generacijah, saj si danes življenja brez fotografije ne moremo predstavljati. Predstavljajte si, da odpotujete na Tajsko in pridete domov brez "fotodokazov". Večina bo to enačila s tem, da potovanja sploh ni bilo, saj fotografije niso le način vizualne predstavitve, pač pa so zbirka spominov in izkušenj, kulturni produkti, dokumenti žive izkušnje ter zbirka ljudi in dogodkov, ki jih ohranjajo žive tudi dolgo po tem, ko jih ni več. Težnja po vizualni predstavitvi osebne identitete ter samega sebe nas je pripeljala v popolnoma nov svet fotografije. Tudi socialna omrežja so fotografijo posvojila za svojo, saj je sredstvo za komunikacijo in interakcijo, ki nosi vlogo samopred-stavitve in samoizražanja ter omogoča ustvarjanje in ohranjaje dobrega vtisa o sebi. Fotografije vedno bolj predstavljajo človeka kot popolno središče lastne identitete. To se kaže predvsem pri samopor-tretih oz. selfijih. Koliko samoportretov/ selfijev pa ti najdeš na svojem mobilnem telefonu? Sanja Despotovič foto: Antoine Geiger MOJCA SVETINA: »Ne izberi si službe z dobrim dopustom, ampak si izberi službo od katere ti ne bo treba bežati!« Da je ples jezik duše našega telesa pravijo mnogi, a le redki se odločijo, da bodo življenje posvetili plesu. Pri Brci smo se odločili, da bomo v tokratni številki intervjuvali Mojco Svetina - Jeseničanko in diplomantko Fakultete za šport, ki deluje predvsem na področju plesa. Prav v zadnjem letu pa je njeno plesno kariero zaznamoval Urbhanize. Kaj tebi pomeni ples? Ples je nekaj, brez česar si ne znam predstavljati dneva oziroma življenja. Ob plesu se vedno sprostim in počutim odlično. Kdaj si se začela ukvarjati z Urbhani-zom in kaj je tako posebnega na tem slogu? Licenco za Urbhanize sem pridobila konec letošnjega avgusta. Vadba me je takoj pritegnila, saj sta mi zelo pri srcu hip hop in Street dance. Ravno zato sem se odlo- čila, da grem na izobraževanje za pridobitev te licence. Urbhanize namreč vsebuje plesne elemente hip hopa, Street dancea in plesne elemente indijskega ljudskega plesa bahangra. Kakšni so tvoji dosežki na področju plesa? Na področju plesa bi izpostavila tretje mesto članske formacije na SP v kategoriji Street dance show na Slovaškem leta 2008 ter četrto mesto članske formacije na EP v kategoriji Street dance show na Češkem leta 2009. Poudarila bi tudi lansko tekmovalno obdobje, ko se je deklica pod mojim vodstvom uvrstila na EP v kategoriji hip hop solo ženske otroci. Prvenstvo je potekalo na Poljskem. Kakšna je prepoznavnost Urbhaniza pri nas? Prepoznavnost Urbhaniza v Sloveniji je še zelo slaba, saj nas ima trenutno to licenco zelo malo. Sama se na različne načine trudim Urbhanize približati širšemu občinstvu. Moram pa poudariti to, da je Urbhanize popolnoma sveža, še ne eno leto stara skupinska fitnes vadba. Dennis in Tina Thomsen sta z vadbo začela januarja 2015. To je morda tudi vzrok, da ta vadba še ni tako razširjena oziroma je ljudje ne poznajo. Kaj pa te zanima poleg plesa? Poleg plesa me zanimajo še druge športne zvrsti: gimnastika, izleti v gore, tek na smučeh ... Sicer pa že od malih nog zelo rada rišem in oblikujem. Zanima me šivanje oziroma kreiranje lastnih oblačil ter kaligrafija, s katero sem se srečala že v obdobju gimnazijskih let. Vse te hobije oziroma zanimanja sem zaradi študija in drugih obveznosti kar malo zapostavila, kar pa bom sedaj, ko sem diplomirala, tudi nadoknadila. Kakšna misliš, da je prihodnost Urb-haniza? Prihodnost Urbhaniza je po mojem mnenju pozitivna. Vadba se izvaja na popularno glasbo, vsebuje hip hop, Street dance plesne elemente ter plesne elemente indijskega ljudskega plesa bhangra. Preprosta je za izvedbo in tako namenjena tudi začetnikom. Vsebuje preprosto gibanje in plesne kombinacije. Te kdo navdihuje v plesu? V plesu oziroma na splošno v življenju me navdihujejo ljudje, ki imajo cilje, gredo za svojimi sanjami in počnejo stvari, ki jih veselijo. Mednje uvrščam Dennisa Thomsna, ki je začetnik odlično zasnovanega Urbhaniza. Od nekdaj me navdihuje slovenski koreograf Željko Božič, saj so njegove formacije in plesne točke vedno nekaj posebnega. Poleg tega je tudi odličen pedagog in plesalec. Nekaj posebnega se mi zdi tudi Shaun Evaristo ter njegov pristop k učenju in podajanju plesnega znanja na vvorkshopih ter njegov način dojemanja plesa. Posebni se mi zdijo tudi Camillio Lauricela, Misha Gabriel ter Hil-ty & Bosch. Kakšni so tvoji cilji za prihodnost? V prihodnosti si želim, da bi moji hobiji postali moje delo ter da bi delala na področjih, ki sem si jih izbrala na Fakulteti za šport. Oziroma, kot pravijo nekateri: ne izberi si službe z dobrim dopustom, ampak si izberi službo, od katere ti ne bo treba bežati. Mojčina želja, da Urbhanize navdihne Slovenijo, kot je navdihnil njo, je več kot mogoča. Zato ne bodite presenečeni, če boste v kratkem prav vi vstopili v dvorano, kjer boste ob Urbhanize ritmih poskrbeli za svoje zdravje, dušo in telo. Sara Papec foto: osebni arhiv Mojce Svetina (oar 0 vommumrave bar ^ JESENICE (ŠE) NISO ZRELE ZA FESTEELVAL? Meseci priprav, dogovarjanja, vloženega truda, načrtovanja, prilagajanja, odrekanja... In končno je prišel dan D. Največji in najbolj pričakovan dogodek jeseniškega Festeelvala - Odmev 2015. Vse je potekalo odlično. Celotna ekipa je sodelovala, kot da bi takšne dogodke organizirali že dolga leta. »Sfižilo« se ni prav nič. Za skupine je bilo poskrbljeno, oder postavljen, prizorišče na Stari Savi pa pripravljeno na spektakel s skupino Elvis Jackson. Že dopoldne sem bil na prizorišču, kjer je potekala tržnica piva in društev in smo se je udeležili tudi KJŠ-jevci. Različna društva z Jesenic in okolice so se predstavila, za povrh pa se je točilo še odlično pivo treh manjših pivovarjev. A na žalost je bil obisk tržnice zelo slab. To me takrat ni pretirano vrglo s tira, saj sem pred seboj imel polno dela in priprav. Nestrpno sem čakal večer in začetek Odmeva 2015. Odbilo je osem zvečer in vrata prizorišča so se odprla. Mogoče takoj ob 20:00 nisem pričakoval pretiranega navala obiskovalcev, saj je bil začetek Odmeva predviden za ob 21:00, Elvisi pa naj bi na oder stopili ob 23:00. Minute so tekle, ljudi pa še vedno od nikjer. Predskupini Le Serpentine in Skeebeep sta »žgali« več kot odlično in dokazali, da si zaslužita igrati na istem odru kot Elvis Jackson, ki so pred občinstvo stopili točno ob 23:00. Prej niti nisem bil pretirano pozoren na točno število obiskovalcev, a sem ob prvih akordih Elvisov prav z navdušenjem stopil na stopničko v zaodrju, da bi lahko preštel širno množico, zbrano na Odmevu 2015. Kar pošteno me je vrglo na rit, ko sem opazil, da je obiskovalcev le okoli 400. Še danes mi ni povsem jasno, kako se lahko na prizorišču kot je Stara Sava in na dogodku, kjer igra ne le slovensko, ampak tudi evropsko priznana skupina, zbere tako borno število ljudi. Razumel bi, če bi bile karte na prodaj za 15 € ali več. Vendar so jih obiskovalci imeli možnost kupiti za 2 € v predprodaji in 3 € oziroma 5 € na dan dogodka. Je 2 € res preveč za tako kvaliteten dogodek? Že prejšnji dan, ko je na Jesenicah v okviru Festeelvala koval rime Klemen Klemen, sem bil šokiran nad nizko udeležbo, še bolj pa sem bil razočaran v soboto. Mogoče se razburjam po nepotrebnem in bi moral iskati krivce za slabo udeležbo v organizaciji, datumu dogodka, izbiri nastopajočih... Zato sem se za mnenje obrnil na obiskovalko Evo: »Najprej mi je v oči padlo prizorišče. Res zanimivo, kako slike stare železarne popestrijo videz dvorane. Po prvem ogledu prizorišča sem šele opazila, kako malo ljudi je dejansko prišlo na koncert, ki je bil po mojem mnenju zelo dobro oglaševan. Slišala sem celo oglas na radiu. Pohvalila bi izbor skupin in vse nastope, res so bili super! Ne morem reči slabe besede o dogodku, bilo je dovolj WC-jev (kar je redko), varnost na nivoju, hitra gostinska ponudba... Mogoče je bilo na isti dan preveč dogodkov, ampak vseeno, na Jesenicah živi res veliko ljudi, ki bi lahko prišli vsaj malo zažurat.« To me je malo potolažilo. Dojel sem, da so razlogi za nizko udeležbo in nezainteresiranost povsem drugi. Mogoče na Jesenicah enostavno ne gre. Mesto, kot kaže, še ni zrelo, da bi lahko sprejelo tako obsežen dogodek, kot je Odmev, kaj šele celoten Festeelval. Zato upam, da v prihodnjih letih organizatorji ne bodo obupali. Vsega skupaj se bo treba lotiti na drugačen način - postopoma. Verjamem, da Jesenice lahko zaživijo in verjamem, da bo čez nekaj let Festeelval uspešen slovenski festival. Bine Baloh Foto: Tina Panzlovič Jaka Valjavec OBVLADUJMO STRES ŠE DANES Stres je največji sovražnik naše vrste, saj negativno vpliva na zdravje, počutje in tudi vsakodnevno delovno storilnost. Jesensko obdobje že samo po sebi v nas vzbudi utrujenost, lenobnost in različne prehodne prehlade. Če pa smo izpostavljeni preveliki količini stresa, s katero se ne znamo in ne zmoremo spopasti, je vremenski vpliv še dodatna obremenitev. Na Zgornjem Gorenjskem deluje projekt ANIMA SANA, ki v mesecu novembru pripravlja različne brezplačne delavnice. V Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske pravijo, da bodo udeleženci na delavnicah spoznavali vlogo zdrave samopodobe, kako premagovati stres, kako izboljšati samozavest, kako stiska vpliva na naša življenja in kaj vse lahko storimo v tem primeru. Pozornost bodo posvetili tudi kreativnemu razmišljanju in reševanju problemov v petih korakih. Delavnice bodo potekale v prostorih Razvojne agencije Zgornje Gorenjske vse do 26. 11. 2015. Prav v torek, 24. 11., med 9. in 14. uro, bo v konferenčni dvorani Kolpern potekala brezplačna delavnica na temo obvladovanja stresa na delovnem mestu. Res je, da študentje nismo ne zaposleni ne brezposelni, vendar podatki kažejo, da v času študija 66 odstotkov vseh študentov dela preko študentske napotnice. Prav zato je smiselno pokukati na delavnico, saj boste izvedeli, kako se lahko spopadete s stresom. Delavnica bo potekala v sodelovanju z Inštitutom za produktivnost in bo pokrila teme, kot so prepoznavanje in obvladovanje stresa v službi, organizacija časa za večjo uspešnost pri delu z manj stresa, poleg tega pa boste na delavnici lahko poizkusili nekatere tehnike sproščanja. Če vas zamika, se na delavnico lahko prijavite preko urska.zeleznikar@ragor.si ali na 04 581 3417. Sanja Despotovič Foto: http://www.taichi-qigong.si/word-press/wp-content/uploads/2015/01/ stres.jpg Andraž Sodja: »Vem, da sem dregnil v osje gnezdo, vendar preprosto ne morem več gledati, kako se stvari nikamor ne premaknejo!« Vsem nam je dobro znana zgodba o slabi turistični ponudbi v naši občini, malo manj znana pa je zgodba skupine entuziastov, ki so se konec letošnjega junija odločili ustanoviti Društvo za razvoj turizma Jesenice. Ideje, ki kar vrejo iz besed predsednika društva, Andraža Sodje, in žar, s katerim govori o prihodnjih projektih, so nalezljivi. Društvo sestavljajo ljudje z izkušnjami iz turizma in prihajajo tudi iz drugih gorenjskih občin. Njihov prvi večji projekt - IBFF Slovenia Open 2016: Mednarodno prvenstvo v fitnesu in bodybuildingu - se bo zgodil 28. maja v dvorani Podmežakla. Projekti bodo namenjeni tudi otrokom, spogledujejo se namreč s tekmovanjem v delanju snežakov na Pristavi po vzoru delanju snežnih gradov Kralja Matjaža na Peci. Pripravljenost lastnikov gostišča na Pristavi je opogumila člane društva za idejo o ureditvi Zoisovega parka, ki z bogatim botanični vrtom in dokazi, ki nam prikazujejo davno življenje v teh krajih, predstavlja izletno točko za obiskovalce iz tujine. Ena od idej je tudi glamping na Pristavi, kjer bi obiskovalci lahko podoživeli, kako so pred 200 leti živeli oglarji. »Obiskovalcem moramo ponuditi zgodbe in hrano. To se prodaja,« je jasen Sodja. »Prav na teh močnih zgodbah, kot je 2000 let stara neprekinjena zgodba železarstva, bi morali graditi turistično ponudbo na Jesenicah.« Za razbremenitev prometnih konic v poletni sezoni v smeri Bleda in Bohinja bi lahko našim obiskovalcem ponudili možnost kopanja, izposoje kajaka in kanuja ter supanja na delu Save Dolinke pri kampu Perun. Predsednik društva si prizadeva tudi za promocijo avtokampa Perun, saj bi s prenočitvami turistov pobrali tu- ristične takse, ki občini trenutno na letni ravni prinesejo le 200 €. Za primer lahko navedemo, da občina Bohinj dobi v enakem obdobju 650.000 €. Velik potencial predstavlja tudi pohodniška pot na Me-žaklo, saj bi z obnovo nekdanje partizanske bolnice in postavitvijo tabel za boljšo informiranost obiskovalcev oživeli tudi ta del občine. Eden od prednostnih projektov društva je postavitev hostla. Ključno vlogo pri postavitvi tega ima po mnenju Sodje povezovanje med društvi. V projekt bi vključili lokalne mladinske organizacije, radi bi pridobili tudi ŠOU iz Ljubljane. Preko programov financiranja Kickstar-ter, Indiegogo ipd. bi radi pridobili sredstva, ki bi jim ob zagonu hostla pomenila finančni vir za delovanje društva. Najbolj pomembno pa se jim zdi, da bi z izgradnjo takšne infrastrukture mladi dobili možnost zaposlitve. Pomoč mladih vidijo tudi v ideji pomoči popotnikom, ki se ustavijo na železniški postaji in so večkrat izgubljeni, saj je v mestu premalo informativnih tabel, ki bi obiskovalce lahko napotile. Zato bi bile dobrodošle skupine mlajših prostovoljcev, ki bi v poletnih dneh usmerjale obiskovalce. S postavitvijo mobilne infopostaje pa bi omogočili, da bi bile informacije dosegljive vsakomur na več mestih v občini. Sredstva, ki so tako nujno potrebna za normalno delovanje društva, še niso zagotovljena. Vzajemno sodelujejo s turi-stično-informacijskim centrom Jesenice, ki jim je oddal prostor v zameno za oglaševanje. Finančna pomoč s strani občinskih sredstev bi bila za začetek nujno potrebna, saj s članarinami društvu ne uspe pokriti vseh stroškov. »V ustanovitev društva sem vložil nekaj svojega denarja, zato upam, da se mi bo znesek kmalu povrnil,« še doda Sodja. »Ključno vlogo pri vseh projektih vidim v povezovanju s kulturnimi, športnimi, gasilskimi, planinskimi društvi, plesnimi skupinami ipd., pomembno pa je tudi vzajemno sodelovanje med občinami. Jeseniška občina ima 500-letno povezavo z Bohinjem, kjer so pripravljeni sodelovati, samo do sedaj še nihče ni bil pripravljen stopiti do njih,« presenečen nad neodzivnostjo občine pravi Sodja. S sosednjo občino Kranjska Gora so prišli do sodelovanja s predlogom društva o 24-urnem kolesarjenju od Peričnika do Stare Save. Kdor v tem času prekolesari največ kilometrov, postane zmagovalec dirke. In zmagovalci lahko postanemo vsi, če bomo dobrim idejam, ki jih v mestu ne manjka, pustili odprta vrata. Verjamem, da nas je veliko mladih, ki ne bi razmišljali o selitvi v sosednjo Avstrijo zaradi izredno slabih pogojev zaposlitve v nekdaj "mestu rdečega prahu", če bi se odprla nova delovna mesta v "mestu turističnih priložnosti". Pa se bodo zares odprla? Morda pa je ključno vprašanje: smo zares pripravljeni odpreti svoja vrata? Peter Grandič INFORMATOR Ponudnik kuponov Plačilo Bazen Radovljica 2 EUR Fitnes Žirovnica - celodnevna 28 EUR Fitnes Samson - celodnevna 20 EUR Fitnes Samson -vikend 10 EUR Fitnes TVD Partizan 20 EUR Fitnes 02 - celodnevna 23 EUR Hotel Špik - izposoja opreme za squash (loparji, žogice) 3 EUR Hotel Špik - squash 6 EUR Hotel Špik - kopanje in savna 15 EUR Manja - depilacija celih nog 12 EUR Manja - depilacija polovice nog 7 EUR Manja - nega obraza 16 EUR Manja - relaksacijska masaža 16 EUR Občinska knjižnica (dijaki do 18. leta - brezplačno) 5 EUR Squash Bled (dopoldne) 6 EUR Squash Bled (popoldne) 8 EUR Sportpoint - servis koles 16 EUR Sportpoint - servis smuči 16 EUR Studio Vital (1 obisk) 5 EUR Studio Vital (8 obiskov) 25 EUR Studio Vital -solarij 50 min 21 EUR Studio Vital -solarij 100 min 40 EUR Studio Vital -kardio fitnes (mesečna) 22 EUR Tenis Jesenice 2 EUR Tenis Žirovnica 2 EUR Wellness Živa (teden) 10 EUR Wellness Živa (vikend) 12 EUR Zlata Ribica - počitek + kopel + savna 44 EUR Zlata Ribica Masaža 28 EUR Zlata Ribica Solarij (20 žetonov) 24 EUR Plezanje na OŠ Poldeta Stražišarja 2,5 EUR Gornjesavski muzej Jesenice brez- plačno Smučarske karte Krvavec vse dni 19 EUR Krvavec med tednom 15 EUR Vogel poldnevna 16 EUR Vogel celodnevna 20 EUR Dodatni popusti za člane KJS FRIZERSKI SALON JANA - 30 % Frizerske storitve za vse priložnosti po ugodnih cenah. Cesta na lipice 6, 4248 Lesce Jana Šebjanič, tel.: 070 710 300 FRIZERSKI SALON MONIKA JEREB KLINAR, MOJSTRANA - 10 % Frizerstvo Monika Jereb Klinar s. p. nudi 10-odstotni popust na vso ponudbo. MONIKA JEREB KLINAR S. P. Dovje 27, 4281 Mojstrana Tel: 041 569 615 E-pošta: jereb.monika@gmail.com FRIZERSKI SALON URŠKA - 10 % Frizerski salon Urška nudi 10-odstotni popust na vse storitve Moste 31 A, Moste 4274 Žirovnica Tel.: 031 660 365, 04 580 12 40 FOTO VIDMAR - 20% Popust v vrednosti 20 odstotkov na vse fotostoritve. Cesta Železarjev 4b (Center Tuš Jesenice), 4270 Jesenice K-FOTOGRAFIJA (CENTER TUŠ JESENICE) -15 % K-Fotografija, (Cesta Železarjev 4b, center Tuš) nudi vsem članom KJŠ 15-odstotni popust pri vseh fotografskih storitvah. Če želite uveljaviti popust, morate predložiti veljavno člansko izkaznico. EVFORIA MEDITACIJE V Studiu Vital potekajo tedenske tematske meditacije pod vodstvom Monje Bolte. Redna cena je 12 EUR, za študente pa 5 EUR. Več informacij: Alen (040 217 330) 3KA RAČUNALNIŠKI TRETMA -20% Računalniški servis 3KA nudi 20-odstotni popust na vse storitve! 3KA, računalniški inženiring, Anže Kuraš s. p. Javorniško nabrežje 16, Jesenice E-pošta: info@3ka.si Tel.: 080 20 06 NASI NASLEDNJI PROJEKTI - Izdelava adventnih venčkov (29.11.) - Turnir v odbojki (23.1.) - Predbožični izlet v Salzburg (12.12.) - Novoletna krvodajalska akcija (29.12.) - Surfanje v Maroku (6.3.-11.3.2016) - Ogled pivovarne in degustacija piva Carniola - Enodnevno smučanje v Avstriji - Smučanje v Franciji - Decemberski bowling in še in še..spremljajte našo FB stran! Nazaj na klopi! Pa smo spet nazaj - za knjigami namreč. Novembrsko sonce nam je podarilo prijetno priložnost, da smo se dokončno poslovili od poletja. Sedaj, ko se bomo ravno privadili na dolgo noč in kratek dan, pa nam bo bioritem zmešal veseli december. Za trenutno ekipo KJŠ-ja se počasi začenja drugo leto vodenja vašega-našega kluba in tako se človek resnično zamisli nad bežečimi leti naših starih staršev - ŽE ENO LETO JE OKOLI! V izvršni odbor ste nas člani izvolili z nalogo, da nadaljujemo in izboljšamo dobro delo preteklih generacij. Za kratek povzetek našega dosedanjega dela bi lahko rekli, da smo iz začetne zagnanosti prešli v optimistično, poletno zaspanost, sedaj pa se je tudi pri nas oglasila jesenska nejevolja. Za nami je kar nekaj uspešnih in zanimivih projektov, s katerimi skušamo iti v korak s časom, pripravili smo dokaj uspešen Odmev, noč čarovnic nam je zopet popestrila Bavkasta klet - hvala za množičen obisk, sedaj pa gremo dalje. Jesen je z novim šolskim in študijskim letom prinesla tudi razna brucevanja in zabave, človek pa se ne more raztrgati in biti povsod, zato pri nas takšno zatišje izkoristimo za snovanje manjših in večjih prihodnjih aktivnosti. Prihaja čas, ko se okvirno pripravljamo na novo delovno leto in sedaj imate odlično priložnost, da si tudi pri KJŠ-ju zaželite kaj za prihajajoče leto. V vsej tej sodobnosti, obdani z raznimi tehnologijami, smo se letos posvetili obveščanju o naših aktivnostih predvsem na Facebooku. Uspešno ali ne, FB postaja pre--nasičen z vsemi reklamami in tako se za boljšo preglednost počasi zaganja nova KJŠ spletna stran, kjer boste imeli vse novice, informacije in ugodnosti na enem mestu. Pa še kaj več! Upamo, da ste v šolsko/študijsko leto stopili brez težav in da vaš sedež v prvi vrsti ni bil zaseden. Ne žrtvujte preveč zabav za nepomembne kolokvije - vsako leto imamo tri izpitne roke, na vrhunec leta mora človek priti v primerni kondiciji. Da vas vse to študiranje preveč ne zanese, si le vzemite kakšno prosto uro in se oglasite na KJŠ-ju. Veseli smo vas, pa tudi če pridete le fotokopirati zapiske - seveda brezplačno, ali pa samo na obisk - imamo prijetno toplo, pa tudi dobra družba se najde. Se vidimo ob petkih in sobotah na uradnih urah, ki so še vedno od 17-ih do 19-ih, pa še kaj čez. Vaša Bine in Rok PRIDRUŽI SE EKIPI MLADIH NOVINARJEV 1 ------------- hohorarng Ekipa Brce v svoje kroge vabi entuziastične posameznike, ki želijo razvijati svoje novinarske sposobnosti.