Drobiž Kako visok je človek- človek ja po-vprečno visok od 1 m 25 cm do 1 m 99 cm. Najmanjša ženska na svetu je Hilarija Agylea iz Sinaje, ki meri samo 38 cm. Največji človek je doslej Finec Camus, ki meri 2 m 83 cm. Najmanjši narod na svetu je neko črno pleme v Afriki po imenu Akka. Ti zamorci me-rijo povprečna le po 1 m 37 cm. Za nji-mi pridejo Indokitajci, potem Japonci in Malajci. Veliki ljudje so v Polineziji. Me-rijo povprečno 1 m 74 cm. Tudi Afri-kanci so zelo veliki, ker merijo po- . vprečno 1 m 72 cm, največji Ijudje sploh so pa Škoti, ki merijo povprečno 1 m 78 cm. Zanimive izkopanine na Slovaškem. Slovaški listi poročajo, da so pri kopanju v Topolčanah naleteli na okostje velike predpotopne živali, menda na mastado-na. Našli so kosii, ki so po 2 metra dol-ge. Kočnik je bil 17 cm dolg in. 10 cm širok. Email na zobu je prav dobro ohranjen in lepo bel. 3500 ljudi in 2500 psov. V kraju Mid-leton na Angleškem se je pri ljudskem štetju pokazalo, da šteje kraj prebival-stva 3500 in da je v občini tudi 2500 psov. V glavni ulici je 400 psov, v dru-gih pa 2100. Po nekaterih hišah imajo kar 10 do 15 psov. Tako je le malo ljudi v Midletonu brez psa. Najmanjše glavno mesto. Salomonovi I atoki v Tiham oceanu, ki so bili pred 1 vojno last nemškega cesarstva, so pri- padli po mirovni pogodbi Angležem. Glavno mesto teh otokov je Tulagi. Mesto šteje 34 prebivalcev, in sicer: 33 Evropejcev in 1 Kitajca. Znamenitosti na zemlji. Pod naslovom »Česa mnogi še ne vedo« je izšla v Cu-rihu krtjiga, ki pojasnjuje nekatere po-sebnosti na svetu. Omenja najprej sed-mero svetovnih čud.ežev: Eifflov stolp v Parizu, ki je visok 300 m, hiša Wool-vorth-Building v New Yorku, ki je naj-višja zgradba na svetu s 55 nadstropji, in hiša v New Yorku, ki ima prostora za 10.000 ljudi. Največji kolodvor na zemlji je Grand Central Terminal new-yorške Central and Hudson železnice, ki teče pod zemljo. Najhitrejši vlak na ! svetu je ckspresni med Londonom in Liverpolom, ki predrvi v 87 minutah 91 angleških milj. V eni- uri premcri ta vlak nad 100 km daljave. Najdaljši pre-dor na svetu je še vedno 28 km dolgi simplonski tunel. Najdaljši most na sve-tu je viad.ukt čez reko Haokong v Ki-tajski; dolg je 44 km. Največja ladja se-danjosti je »Majestic«, last White Star Line. Največji svetiinik na svctu je sve-tilnik na neki višini na Bijonu. Največji pogon na zemlji je instalacija Queeston na Niagari. Najvišji hrib v Evropi je po šolskih knjigah Montblanc, v resnici pa gora Elbrus v Kavkaziji. Največ vulka-uov ima Japonska, najhladnejša pokra-jina na zemlji je pri kraju Verhojansk v Sibiriji, najstarcjše drevd je neka moč-virna cipresa v Mehiki, a najglasnejša ptica živi v Južni Ameriki in Afriki in sa imenuje z imenom, ki pomeni po naše »zvonček«. Živali v spanju. Spanje domačih in divjih živali je različno. Neki angleški naravoslovec se je prav poscbno zani-mal za spanje živali in je o tem spisal veliko knjigo. Divji konji povečini pre-spijo tako, da se vležejo v travo. Toda ukročeni konji se ne -vležejo, ampak spe po večini stoje. Posebno zanimivo je to, da konj, kadar počiva, stoji ved-no na freh nogah, tretja se pa le na-lahno naslanja k tlom. V tem oziru je slon tudi podobea konju. Slon v puščavi se ponavadi vlaže; toda ujet slpn, če-prav.mora včasih težko delati, spi ved-no stoje in samo 4 do 5 ur skupaj. Volk tn lisica spita ponavadi tako, da se sku-paj zvijeta. Nos vtakneta med taci prednjih. nog in potem se pc/krijsta š kosmatim repom. Pes ravnotako spi kot volk in lisica. Kadar se pa vleže samo ; za kratek čas, tedaj spi ponavadi steg-njen, glavo položi na stran ali pa med. prvi nogi. Med vsemi štirinogatimi ži-vali sta pa posebno zanimiva neka opi-ca, »lenuh« imenovana, in nefopir. Opi-ca ima dolg rep, pa ga ovije okoli veje in z glavo navzdol prespi celo zimo. Ravnotako js tudi z netopirjem. Ptiči spe ponavadi vsi na nogah, stoječi po konci, samo nekatere ptice, kakor štor-klja, žerjav itd., spe na eni nogi. ŽivaJi in opojne pijače. Da živali ne marajo opojnih pijač, je splošno mnenje, pa ni pravilno. Ko zori grozdje, je vse polno ptičev, posebno drozgov in srak, v vinogradu, ki grozdje pridno obirajo in kriče kakor 'pijanci v gostilni. Tudi pes rad srka opojne pijače, posebno če so s sladkorjem oslajene; ko se opije, pa uganja neumnosti, skače, se valja in laja. Opice opijanijo lovci, da ne raz-ločijo človeka od o-pica, in mu slede, kamor človek hoče — seveda v ujetni-štvo. Sloni se tudi ne branijo opojnih pijač, a neprehudih. V pijanosti jih ljudje brez nevarnosti pobijajo. Če je tudi itreba precej pijače, da se opoji ' slon, se tp vendar izplača, ker odtehta njegova mast, koža in slonova kost da-leko vse stroške. Koliko je veljala svetovna vojna. Ka-kor se je sedaj ugotovilo, je stala ta vojna 1,095.601 milijard.švicarskih fran-kov. Od te vsote je antanta izdala 762.760 švicarskih frankov, ostaivEk 330.841 milijard pa centralne države. Za prevožnjo tega zneska v srebrnih nov-cih bi bilo treba 500 železniških vago-nov po 10 ton, v zlatih pa 32 vagonov. Kaj živali počenjajo, preden izbruhne vulkan. Vulkaničen izbruh je bil pred. meseci na gori Etni v Siciliji. Za-nimivo je poročilo1, kaj delajo živali ob ~ takem času. Sicilski Hsti poročajo, da so slutili psi že dva dni prej katastrofo. Bili so potrti, so cvilili in hodili s po-vešanimi repi z enega kraja v drugega. Ko je nastal prvi hudi sunek, so začele mačke milo mijavkati in hodile pred nogami svojih domačih, da bi jih rešili navarnosti. Nekdo je videl mačko, ki je nesla v gobcu pred par dnevi položene mačice, da jih skrije na varnem. Vse druge domače živali so bile tudi silno nemirnc, posebno konji. Vsi ptiči so ža dva dni prej nehali peti. Zajci, ki so silno plašne živali, so prišji iz goščav k cestam, ne da bi se bali mimoidoičih.