UHladnikia
Glasilo Botaničnega društva Slovenije
Ljubljana, Maj 2001
1 11 !	ISSN 1318-2293
TSTsaBMSjffiiEHXi-jtaESK •asssEatfi-jtB.w
> \ -■■^fc^fP*«"-
Hladnikia
11 (2001)
VSEBINA:
CONTENTS:
ČuSin B.: Prispevek k flori Breginj-skeea kota
Kocjan J.VI.: Prispevek k poznavanju	17
razširjenosti nekaterih redkih in endemičnih taksonov v Sloveniji
Jogan N.: Nomenclalural notes (o the	25 3r<i edition of Mala flora Siovenije (1999)
Notulae af floram Sloveniae	27
Nova nahajališča	45
Miseellanea	51
eu si n B.: A Contribution to the Flora of the Breginjski kot (western Slovenia)
Koc.ian J..VI.: A contribution to the knowledge of distribution of some rare and cndcinic taxa in Slovenia
Joe an N,: Notulae ad nomenclaturam editionis Mala flora Sloveniae (1999)
Notulae af floram Sloveniae New localities Miscellanea
Napotki piscem prispevkov za revijo Hladnikia Splošno
Revija objavlja prispevke, ki obravnavajo floro in vegetacijo. Vse avtorske pravice ostanejo piscem. Prispevki so napisani v slovenskem ali angleškem jeziku, samostojni članki pa morajo vedno imeti izvlečka v angleščini in slovenščini, če je besedilo angleško pa slovenski povzetek. Prispevki naj bodo napisani brez nepotrebne uporabe velikih črk (uporabljajo naj sc le tam, kjer jih predpisuje pravopis), znanstvena imena vseh taksonov naj bodo napisana v kurzivi (na tipkopisu valovito podčrtana), naslove se natisne odcbeljeno, priimki avtoijev pa naj bodo napisani z "malimi kaotalkami" (small caps). Za intcrpunkcijskimi znaki, razen za decimalno vejico in vezajem (tudi, ko nadomešča besedico "do", npr 5-6 cm) naj bodo presledki. Tuje pisave prečrkujemo po pravilih, kijih določajo Pravila Slovenskega pravopisa (1990), če pa vključimo v tekst znake, ki jih običajno ne uporabljamo (npr. á, g, e, 13), jih na natisnjenih kopijah obkrožimo in ponovimo na desnem robu. Vsi odstavki in naslovi se pričenjajo brez zamikov na levem robu besedila, pri pisanju pa izključimo avtomatsko deljenje besed ("auto hyphenation off") in prav tako besed ne delimo sami.
V tekstu citiramo avtorje po vzorcu: "Paulin (1917)" ali "(Loser 1863a)", številko strani pa dodamo letnici (npr. "1917: 12", "1917: 23-24") le ob dobesednem navajanju. Predvsem v prispevkih, ki navajajo mnogo znanstvenih imen rastlin ali združb, se držimo nomenklature v nekem standardnem delu (npr. Martinčič. A. & al., 1999: Mala flora Slovenije. ... - nomenklatura vir naj bo imenovan v uvodnem delu, za izvlečkoma), da po nepotrebnem ne navajamo imen avtorjev. Tudi sicer se avtorski citati izpisujejo le ob prvi navedbi določenega rastlinskega imena v nekem članku.
Oblikovanje besedil
Samostojni članki (razen poročil, razmišljanj in komentarjev, pri katerih jc dopuščeno več svobode) se začno z naslovoma v slovenskem in angleškem jeziku (na natisnjenih kopijah naj bodo vsi naslovi in podnaslovi podčrtani, po možnosti tudi krepko natisnjeni), sledi navedba avtorja(-ev) s polnim(-i) ímenom(-i), navedba poštnih in elektronskih naslovov avtorjev ter izvlečka v angleščini in slovenščini. Podnaslovi prvega reda so oštevilčeni z arabskimi številkami, pred in za njimi je izpuščena vrstica, podnaslovi drugega reda so oštevilčeni z dvema številkama ločenima s piko (npr. 1.4) itd. Nadmorsko višino okrajšamo kot "ra n. m."
Viri - Pod viri navajamo literaturo, herbarije (z mednarodno priznanimi kraticami ali opisno), zemljevide, podatkovne zbirke, arhive ipd. Literaturo navajamo po vzorcu:
Amarasingiie, V. & L. Watson, 1990: Taxonomic significance of microhair morphology in the genus Eragroslix Reauv. (Poaceae). Taxon 39 (1): 59-65. CVI-lev, N. N., 1976: Zlaki SSSR. Nauka, Leningrad. 788 pp.
Hansen, A., 1980: Sporoboliis. In: T. G. Tutin (ed.): Flora Europaea 5. CUP, Cambridge, pp. 257-258.
Wraber, T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varst. Nar. (Ljubljana) 14-15: 9-428. Pri štirih ali več avtorjih napišemo le prvega in al.", pri manj znanih revijah navedemo v oklepaju še kraj izhajanja. Med viri navajamo vse tiste in le tiste, ki jih navajamo tudi v besedilu.
11 (2001)
Revijo Hladnikia izdaja Botanično društvo Slovenije. V reviji izhajajo floristični, vegetacijski in drugi botanični prispevki. Revija i2haja v samostojnih, zaporedno oštevilčenih zvezkih
Uredništvo: I. Dakskobler, N. Jogan (tehnični urednik), M. Kaligarič, A. Martinčič (glavni in odgovorni urednik) T. Wraber in zunanji člani uredniškega odbora. H. Nikifeld (Wien), L. Poldini (Trieste), [. Trinajstič (Zagreb).
Recenzenti enajste Številke: N. Jogan, A. Martinčič, T. Wraber
Naslov uredništva: Nejc Jogan, Oddelek za biologijo BF UL, Večna pot 111, Sl-1000 Ljubljana. Slovenija: tel : +386 (0)! 4233388, email: webmaster.bds@unt-lj.si ali nejc.jogan@uni-lj.si
Cena letnika (4 Številke): za ustanove 3000 SIT, cena posamezne številke je določena ob izidu. Člani Botaničnega društva prejemajo revijo brezplačno.
Številka žiro računa pri Novi Ljubljanski banki: 50100-620-133-05-1038) 17-2045/79 Botanično društvo Slovenije Ižanska 15 Ljubljana
davčna Številka: 31423671 ISSN: 1318-2293, UDK: 582 Priprava za tisk: Tomaž Seliškar Tisk: Tiskarna PleSko Naklada: 300 izvodov
Slika na naslovnici: Kranjski volčič (ScopoUa carniolica) - Ilustracija v delu P.A. Mattiolim "Comentarii in sex libres Pedacii Dioscoridis A de Medica matera, Venetiis 1569"
Prispevek k flori Breginjskega kota
A Contribution to the Flora of the Breginjski kot (western Slovenia)
Boško CuŠin
Biološki inštitut ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, SI-5220 Tolmin, Slovenija; E-naslov: cusin@zrc-sazu.si
Izvleček- Avtor opisuje nova nahajališča naslednjih redkejših ali fitogeografsko zanimivih taksonov v Breginjskem kotu (zahodna Slovenija): Borago officinalis L., Campanulaspicala L., Carpesium cernuum L Coronilla emerus L. subsp. emeroides Boiss. & Sprun., Erythronium dem-canis L., Euphorbia trißora Schott, Nyman & Kotschy subsp. kernen (Huter) Poldini, Gladiolus illyricus Koch, Hierochloe austrahs (Schra'd) Roem & Schult., Iris cengialli Ambrosi, Legousia speculum-veneris (L.) Chaix, Leonlodon hispidus subsp. brumatii (Schiede ex Reichenb.) T. Wraber, Pedicularis hoermanniana K. Maly. Pseudo-stellaria europaea Schaeftlein, Ranunculus auricomus agg. (Ranunculus cassubicus L., Ranunculus ae-sonlinus Pign.), Ruscus aculeatus L., Scabiosa graminifolia L. in Thesium rostratum Mert. & Koch.
Abstract- The author describes new localities of the following rare or phytogeographically interesting taxa in the Breginjski kot (western Slovenia): Borago officinalis L„ Campanula spicata L„ Carpesium cernuum I,„ Coronilla emerus L. subsp. emeroides Boiss. & Sprun., Bythronium dens-canis L„ Euphorbia trißora Schott, Nyman & Kotschy subsp. kernen (Huter) Poldini, Gladiolus illyricus Koch, Hierochloe austral,s (Schrad.) Roem & Schult., Iris cengialti Ambrosi, Legousia speculum-veneris (L ) Chaix, Leonlodon hispidus subsp brumatii (Schiede ex Reichenb.) T. Wraber, Pedicularis hoermanniana K. Maly, Pscudostellaria europaea Schaeftlein, Ranunculus auricomus agg. (Ranunculus cassubicus L., Ranunculus aesontima Pign.), Ruscus aculeatus L„ Scabiosa graminifolia L. and Thesium rostratum Mert. & Koch.
I. Uvod in metode dela
Območje Breginjskega kota v zahodni Sloveniji slovi po bogatem rastlinstvu, vendar je pisnih objav o njem razmeroma malo. Omenim naj prispevke T. Wraberja (1967a, 1967b, 1968, 1969, 1975), elaborata Biološkega inštituta ZRC SAZU (M. Wraber 1965, Marinček. & al. 1980) in mojo diplomsko nalogo (ČuSin 1987). V prispevku bom predstavil nekaj florističnih novosti, ki so rezultat preučevanja flore Breginjskega kota v letih 1996 in 1997. Pozornost sem posvetil predvsem v Sloveniji razmeroma redkim ali fito-geografsko zanimivim semenkam. Za nekatere od njih so to prve navedbe v slovenskem delu Julijskih Alp. Opisu nahajališč z oznako rastišča sledi kratka navedba dosedanjih spoznanj o razširjenosti obravnavanega taksona. Pri tem sem poleg pisnih virov upošteval tudi podatke iz herbarija ljubljanske univerze
(LJU). Zemljepisna imena krajev novih nahajališč povzemam po Atlasu Slovenije (1996). Ponekod sem uporabil tudi krajevna imena iz temeljnih topografskih načrtov Republike Slovenije v merilu 1: 10 000 (Geodetska uprava RS, Ljubljana 1978). Podatke o geološki podlagi sem našel v Osnovni geološki karti, lista Tolmin in Videm (Buser 1986). Taksoni so v Članku razvrščeni po abecednem redu rodov. Primerki obravnavanih vrst z novih nahajališč so dokumentirani s herbarijskim gradivom (delovni herbarij ZRC SAZU). Nomenklaturni vir je Register flore Slovenije (Trpin & Vreš 1995), za taksone, ki jih ni v Registru, pa je pri njihovem opisu omenjena literatura.
Članek sem pripravil in oddal za tisk novembra 1998, zato takrat še nisem mogel upoštevati nove izdaje Male flore Slovenije (Mar-tinčič & al. 1999). O florističnih novostih iz Breginjskega kota sem poročal na 12. srečanju
slovenskih botanikov v Ljubljani (15.11.1997). Tako so avtorji nove izdaje Male flore Slovenije lahko upoštevali nekatere moje ugotovitve (npr. nove najdbe vrste Scabiosa grami-nifolia). V končni redakciji članka sem novo izdajo Male flore Slovenije upošteval pri vrednotenjih taksonov Coronilla emerus subsp. emeroides (rang podvrste sem predlagal že v
1.	1998 oddani različici članka) in Leontodon hispidus subsp. brumatti (o njem je po prvi oddaji članka pisal tudi T. Wkarrr 1998:41-42).
Za spodbudo in pomoč pri iskanju literature in določanju rastlin ter za posredovanje koristnih podatkov se zahvaljujem kolegom na Biološkem inštitutu ZRC SAZU, še posebej dr. Igorju Dakskoblerju za potrpežljivo branje in pregled rokopisa. Tega je pregledal tudi prof. dr. Tone Wraber, ki se mu zahvaljujem za popravke in dopolnila. Raziskavo so denarno omogočili Ministrstvo za znanost in tehnologijo (projekt Flora in vegetacija Posočja), Ministrstvo za okolje in prostor in Občina Kobarid (projekt Rastlinstvo Breginjskega Stola).
2.	Rezultati
2.1	Borago afficinalis L.
9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Podbela, 300 m n.m., na peščenem robu kolovoza pod vasjo. Leg. & det. B. Čušin, 6. 8 1997, delovni herbarij ZRC SAZU.
Doslej znana nahajališča te stare kulturne sredozemske rastline v naravi so le v Istri (Kalioarjč & Jogan 1990). Najdba dveh šopov te rastline na ruderalnem rastišču blizu naselja je uganka, saj je domačini ne poznajo kot kulturno rastlino. Možno je, da so seme naključno prinesli turisti, ki zadnja leta pogosto obiskujejo ta kraj.
2.2	Campanilla spicata L.
9746/2 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, Lokarje nad Borjano, 1000 m n.m.,
skalovje, v asociaciji Potentillelum caulescentis. Leg. & det. B. Čušin, 25. 7. 1996, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/2 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, Borjana, 600 m n.m., peščena brežina ob kolovozu skozi grmišče malega jesena in črnega gabra (potencialno Ostryo-Fagetum). Det. B. Čušin, 25. 7. 1996, avtorjev popis. 9747/1 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, Potoki, 400 m n.m., leskovo grmišče na pobočnem grušču, potencialno Ostryo-Fagetum. Leg. & det. B. Čušin in 1. Dakskobler, 26. 6.1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9747/2 (UTM UM92): Slovenija, Zgornje Posočje, Kobariško, skale pod gričem Sv. Antona in ob cesti Kobarid-Drežnica, okoli 220 m n.m., pobočje Ozbena, pod Volnikom, okoli 650 m n.m., Seslerio albicantis-Ostryetwn. Det. 1. Dakskobler, 16. 7. 1997 in 15. 6. 1998, avtorjeva popisa.
Klasasta zvončica je po doslej znanih podatkih v slovenskem delu Julijskih Alp raztreseno razširjena tudi na Bovškem (Martinčič 1999a: 535, herbarij LJU) ter nad dolino Tolminke (Dakskobler 1997). Raste še v spodnji Soški dolini (na grebenu Sabotina, pobočja Skalnice), na obronkih Trnovskega gozda in v Vipavski dolini. Paulin (1902:203) navaja nahajališča tudi v predalpskem območju Slovenije. V Breginjskem kotu smo jo našli na toploljubnih rastiščih na južnih pobočjih Stola.
2.3 Carpesium cernuum L.
9747/1 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, Staro Selo, 500 m n.m., na kolovozu skozi grmišče bukve (Fagetum submontanum s. lat). Leg. & det. B. Cušin, 26. 8. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9747/4 (UTM UM92): Slovenija, dolina Soče med Tolminom in Kobaridom, nad Seliščem, pobočja proti vasi Selce, okoli
230 m n.m., drugotni gozd belega gabra in drugih listavcev (Asperulo-Carpinetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 27. 8. 1995, delovni herbarij ZRC SAZU; pri vasi Ladra, prisoje pod Ladrskim vrhom nad potokom Ročica, okoli 300 m n.m., v podobni združbi (Asperulo-Carpinetum). Leg. & det. 1. Dakskoblf.r 17. 7. 1995, delovni herbarij ZRC SAZU.
V Sloveniji raztreseno do redko razširjeno kimasto ovratnico (E. Maver 1952: 306, T. Wraber 1999a: 558) je na Tolminskem (v dolinah Bače in Tolminke) že v prejšnjem stoletju omenjal geolog Stur (1857:408). Na nahajališču pri Starem Selu seje rastlina zelo razrasla, tako da v krpah velikih nekaj m2 prekriva kolovoz. V zadnjem času smo vrsto Carpesium cernuum opazili na obpotjih in v pionirskih grmiščih pod Kozlovim robom in na levem bregu Tolminke dol vodno od sotočja z Zadlaščico, na ruderalnih rastiščih pri sotočju Tolminke in Soče (leg. I. Dakskobler, avgust 1999) ter v mestnem parku v Tolminu (leg. B. Čušin, september 1999). Vsa ta nahajališča so v kvadrantu 9848/1 (UTM VM01).
2.4 Coronilla emerus L. subsp. emeroides Boiss. & Sprun.
9746/2 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, Borjana, 480 m n.m., konglomeratno pobočje nad potokom Rakušček, grmišče čmega gabra in malega jesena. Leg. & det. B. Čušin, 25. 7. 1996, delovni herbarij ZRC SAZU. 9747/1 (UTM UM82): Slovenija, Stolovo pogorje, Staro Selo, 600 m n.m., pobočni grušč ob kolovozni brežini, grmišče črnega gabra. Det. B. Čušin, 26. 8. 1997, avtorjev popis.
Problematični takson, ki ga po določeval-nih ključih težko razlikujemo od zelo podobne rastline, grmičaste šmarne detelje (Coronilla emerus subsp. emerus). V herbarij vi LJU so številne pole južne šmarne detelje C. emeroides (=C. emerus subsp. emeroides) in le
dve poli taksona C. emerus (=C. emerus subsp. emerus). Večina primerkov taksona C. emeroides je iz submediteranskega območja, najsevernejši pa iz ostenja nad Kobaridom. Herbarij ski primerki taksona C. emerus se od prejšnjega taksona razlikujejo le po znakih, ki so značilni za rastline senčnih rastišč (nežne, tenke vejice in večji lističi). Zato je bolje omenjena taksona vrednotiti kot podvrsti, kar npr. priporoča T. Wraber (1995: 37) in upoštevata Pigkatti (1982: 757) ter Martinčič (1999b: 275).
2.5 Erythronium dens-canis L.
9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Osojnica na Miji, 520 m n.m., leskovo grmišče na flišu. Leg. & det. B. Čušin, 8. 4. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, V Zdrtu na Miji, 540 m nm.v., pionirski gozd plemenitih listavcev na osojnem pobočju gore. Det. B. Čušin, 8. 4. 1997, avtorjev popis.
Splošno razširjena rastlina (Marinček 1987: 79) vtem delu Slovenije še ni bila znana (Praprotnik 1987: 161). Za obe nahajališči, ki sta v grmiščih na osojnem pobočju Mije, so značilna globoka evtrična rjava tla na flišni podlagi.
2.6 Euphorbia triflora Schott, Nyman & Kotschy subsp. kerneri (Hiiter) Poldini
9746/1 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, rečna terasa v zgornjem toku Nadiže (pri sotočju Črnega in Belega potoka), 400 m n.m., suho travišče na rečni terasi. Leg. & det. B. Čušin, 1. 7. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, pod Lupom pri Podbeli, 290 m n.m., prodišče Nadiže pod mostom, v sestoju z vrsto Pelasitetes paradoxus. Leg. & det. B. Čušin, 24. 7. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU.
9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, BerjaČ pri Podbeli, 290 m n.m., rečna terasa na levem bregu Nadiže, inicialni stadij travišča. Det. B. Čušin, 24. 7. 1997, avtorjev popis. 9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Podrečnica pri Podbeli, 290 m n.m., suho travišče na rečni terasi. Det. B. Čušin, 24. 7. 1997, avtorjev popis. 9746/4 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, pod Borjano, 270 m n.m., prodišče na desnem bregu Nadiže nasproti lovske opazovalnice, v asociaciji Epilobio-Scrophularietum caninae. Det. B. Čušin, 20. 7. 1998, avtorjev popis. 9747/3 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, Kred, 250 m n.m., suho travišče na rečni terasi okoli 200 m pod koriti Nadiže. Det. B. Čušin, 20. 7.1998, avtorjev popis.
Kernerjev mleček je endemit Jugovzhodnih apneniških Alp. Taksonomsko gaje ovrednotil Poldini (1969). V Sloveniji je doslej znan edino v Breginjskem kotu (T. Wkaber 1969), kjer so tudi nova nahajališča. Medtem ko je na prodiščih Nadiže vitalen in dobro razraščen, kar delno velja tudi za inicialno travišče (kamnitost 50 %), ga na suhih traviščih pri Mostu na Nadiži, Podbeli in Krcdu težje opazimo, ker ga preraščajo trave Sesleria al-bicans, Koeleria pyramidata, Calamagroslis varia, Achnatherum calamagrostis idr.
2.7 Gladiolus illyricus Koch
9746/2 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski Stol, Kurnja nad Breginjem, 1100 m n.m., opuščen gorski travnik na južnem pobočju pogorja. Leg. & det. B. Čušin, 4. 8. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU.
Ilirski meček ima težišče razširjenosti v submediteranskem in predalpskem območju, medtem ko je v alpskem območju Slovenije zelo redek (T. Wraber 1975). Na travišču julijskega ušivca in pokončne stoklase (Pedicu-lari julici-Brometum ereeti Seliškar 1996 prov.)
sem v začetku avgusta opazil nekaj deset primerkov cvetočih rastlin.
2.8	Hierochloe australis (Schrad.) Roeni. & SchuJt.
9746/1 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Strmica pri Mostu na Nadiži, 400 m n.m., zatravljen rob rečne terase. Leg. & det. B. Čušin, 3. 4. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/3 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Most na Nadiži, 400 m n.m., suh travnik na terasi Nadiže. Leg. & det. B. Čušin, 3. 4. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/3 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Most na Nadiži, 380 m n.m., sestoj sive vrbe na rečni terasi, okoli 200 m nizvodno od mejnega prehoda. Det. B. Čušin, 3. 4. 1997, avtorjev popis. 9746/4 (UTM UM82); Slovenija, Breginjski kot, Borjana, 280 m n.m., prodišče Nadiže, na robu grmišča sive vrbe. Det. B. Čušns', 10. 4. 1998, avtorjev popis.
Po Jooanu (1999: 771) je šmarna trava razširjena po vsej Sloveniji razen v alpskem območju. Tudi v herbariju LJU ni primerkov iz alpskega območja. Vsa nahajališča v Breginjskem kotu so na obrežjih reke Nadiže, kjer so podobne ekološke razmere. Za vsa rastišča so značilna plitva in suha tla na rečnem produ.
2.9	/ris cengialti Ambrosi [Irispallida Lam. subsp. cengialti (Ambrosi) Foster|
9746/1 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski Stol, Ohoje nad Breginjem, 1200 m n.m., kamnit gorski travnik s primesjo grmovnic, žarkaste košeničice ([Genista radiata) in črnega gabra (Ostrya carpinifolid). Det. B. Čušin, 2. 7. 1997, avtorjev popis. 9746/2 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski Stol, Lokarje nad Borjano, 900 m n.m.,
strmo skalnato pobočje (potencialno Ostryo-Fraxinetum orni). Det. B. ČušrN,
25.	7. 1996, avtorjev popis.
9747/1 (UTM UM82): Slovenija, Starijski vrh nad Kobaridom, 1060 m n.m., greben Stolovega pogorja, kamnito travnato sleme hriba. Leg. & det. B. Čušin,
26.	5. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU.
Rastline iz taksonomsko zapletene skupine perunik Iris pallida s. lat. opazimo v Zgornjem Posočju dokaj pogosto (T. VVrabek 1985: 67, Dakskobler 1994: 23, herbarij LJU). Tudi na južnih pobočjih Stolovega pogorja niso redke. Ustrezajo jim predvsem kamnita rastišča. Posamične rastline najdemo v hudourniških grapah, na gorskih travnikih in v grmiščih črnega gabra, na zgoraj omenjenih nahajališčih pa tvorijo preproge z večjim srednjim zastiranjem. Za zdaj jih obravnavamo kot bohinjsko peruniko (Iris cen-gialti), predvsem zaradi zemljepisnega položaja nahajališč, ki sodijo v areal omenjenega taksona (Trinajstič 1976). S kromosomsko analizo Mrrič (1998, ustno sporočilo) ni ugotovila razlik med primerki perunik s Starijskega vrha in primerki sorodne ilirske perunike ([Iris illyrica). Vsa nahajališča na Breginjskem Stolu so izrazito termofilna. Na njih so poleg obilne žarkaste košeničice (Genista radiata) pogoste spremljevalne vrste tudi Aster amellus, Fraxinus ornus, Sor-bus aria, Teucrium chamaedrys, Vincetoxicum hirundinaria idr.
2.10 Legousia speculum-veneris (L.) Chaix
9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Podbela, 300 m n.m., zatravljen obrobek njive pod Goščo. Leg. & det. B. ČušrN, 18. 6. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU.
Najdba njivnega zrcalca v območju obdelanih površin blizu Podbele je prispevek h kartiranju žitnih plevelov v Sloveniji (Kali-
garjč 1996), saj zapolnjuje praznino v arcal-ni karti te vrste v alpskem delu zahodne Slovenije.
2.11 Leontodon hispidus subsp. brumatii (Schiede ex Reichcnb.) T. VVraber
9746/3 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Most na Nadiži, v skalnih razpokah ob reki Nadiži pod Krasom, 380 m n.m. Det. B. Čušm, 4. 8. 1998, avtorjev popis. 9746/4 (UTM UM72): Slovenija. Breginjski kot, od sotočja Nadiže in Legrade do kamnitega mosta pod Logmi. 340 - 320 m n. m., v razpokah obvodnih sten in na apnenčastih balvanih v strugi reke. Leg. & det. B. Čušin, 10. 7. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9747/3 (UTMUM82): Slovenija, Breginjski kot, korita Nadiže pri Kredu, 260 m n.m., rastlino na osojnih stenah korit spremljajo vlagoljubne in sencovzdržne rastline, na prisojni steni pa raste v združbi predalpskega prstnika (Potentilletum caulescentis). Det. B. ČušrN, 6. 8. 1997, avtorjev popis.
E. Mayer (1952:290) omenja Brumatijev otavčič kot varieteto navadnega ota včiča (Leontodon hispidus var. brumatii) in nekaj let kasneje (E. Mayer 1960: 39) poudarja, da gre za morfološko zelo dobro utemeljen takson za katerega so značilni črtalasti, globoko izrabljeni listi. Na endemično rastlino porečij Nadiže in Soče (PoLDrNi 1991: 476), je v novejšem času opozoril T. Wrabf.r (1996a, 1996b, 1998), ki je avtor edine pole tega taksona v herbariju LJU. Brumatijev otavčič je značilna rastlina obvodnih skal Nadiže. Najbolj pogost je v soteski reke pod Logmi. Na velikih apnenčastih blokih ga navadno spremljajo vrste Sesleria albicans, Aster bel-lidiaslrum, Veronica urticifolia in Salix elea-gnos.
2.12	Pedicularis hoermanniana K.Maly
9746/2 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski Stol, Kucelj nad Breginjem, 1000 m n.m., opuščen gorski travnik na južnem pobočju pogorja. Leg. & det. B. ČuSin, 11.6.1997, delovni herbarij ZRC SAZU.
Bosanski ušivec je alpsko-ilirska vrsta (Praprotnik 1987). V alpskem območju Slovenije so znana nahajališča na Begunjščici in v Kamniških Alpah (E. Mavkr 1951), ki jih navaja tudi T. V/rabcr (1999b: 493). V her-bariju LJU so samo primerki iz prej omenjenih krajev. Najdba bosanskega ušivca na Bre-ginjskem Stolu je prva v slovenskem delu Julijskih Alp. Raste na opuščenih senoželih nad Breginjem, na pobočnem grušču s plitvo rendzino. Območje med Matajurjem in Til-mentom (Tagliamento) sodi v zahodno disjunkcijo areala vrste (Polomi 1974), tako da najdba na Breginjskem Stolu ni presenetljiva.
2.13	Pseudostellaria europaea Schaeftlein
9746/1 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, med Ladino (pri Globotniku) in Kalom (nad Breginjem), 580-880 m n. m., v leskovih grmiščih na položnih delih flišnega pobočja ter v senčnih grapah v sestojih velikega jesena s turinsko perlo. Leg. & det. B. Čušin, 3. 4. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/2 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, med Oblo Gorico in Prekopo nad Breginjem, 650 - 860 m m.v., leskova grmišča in poseke na rastišču asociacije Luzulo-Fugetum s. Sat. Leg. & det. B. Čušin, 17. 4. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/3 (UTM UM72): Slovenija. Breginjski kot, Most na Nadiži, 400 - 500 m n. m., flišna pobočja nad reko, v sestojih belega gabra (Asperulo-Carpinetum) ter v grmiščih velikega jesena na evtričnih rjavih tleh. Leg. & det. B. Čušin,
3. 4. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU.
9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, na flišnem hrbtu med Breginjem in I,ogrni, 400 - 600 m n. m., v grmiščih črne jelše in velikega jesena na distričnih rjavih tleh. Det. B. Čušin, 15. 4. 1997, avtorjev popis.
9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, 280 - 320 m n. m., vznožje Mije med kamnitim »Napoleonovim« mostom in Logom pri Podbeli, leskova grmišča in sestoji belega gabra na rjavih pokarbonatnih tleh. Leg. & det. B. Čušin, 30. 4. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU.
9747/3 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, 260 - 280 m n. m., manjše uravnave med Krejskimi koriti in Sv. Volarjem ob vznožju Mije, sestoji belega gabra na rastišču asociacije Lamio orvalae-Fagetum. Leg. & det. B. Čušin. 2. 5.2000, delovni herbarij ZRC SAZU.
9747/3 (UTM UM82): Slovenija, K.obariško, vznožje Matajurja med vasico Svino in potokom Mlinščkom, 250 - 300 m n. m., pobočne uravnave z globokimi evtričnimi tlemi, pionirski sestoji plemenitih listavccv na rastiščih podgorskega bukovja. Leg & det. I. Dakskobler, 14.4. in 20.4. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU.
9747/4 (UTM UM82): Slovenija, Kobariško, desni breg Mlinščka tik nad vasjo Mlinsko, okoli 230 m n.m., pri hudourniški pregradi, vznožje pobočja, ki ga porašča zmerno acidofilni bukov gozd (Luzulo-Fagetum s. lat.). Det. I. Dakskobler, 14.4.2000, avtorjev popis.
9952/3 (UTM VL59): Slovenija, severni rob Ljubljanskega barja. Log pri Brezovici, ob poti na Strmec, vlažen žleb na permkarbonskih skrilavcih in peščenjakih (območje asociacije Blechno-Fagetum), okoli 400 m n.m. Leg. & det. I. Dakskobler & D. Robič, 10. 6. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU.
Area! evropske gomoljčice je omejen na
vzhodno in južno obrobje Alp. Strnjeno je razširjena od graške kotline v Avstriji, čez slovensko ozemlje, do Karlovca v zahodni Hrvaški, proti zahodu pa disjunktno do Lombar-dije v Italiji (T. Wraber 1990: 82). Čeprav jo v Sloveniji dobimo v vseh fitogeografskih območjih so njena nahajališča raztresena in precej redka, kar je povezano z njenimi specifičnimi ekološkimi potrebami - rastišči (ScitAEFTLEiN 1979). Evropsko gomoljčico sta že v 18. stoletju nabirala Wulfen (v okolici Ljubljane in Kranja) in Zois (v okolici Radovljice), kar je potrdila in podkrepila z novimi najdbami N. Praprotnik(1994). Njeno najbolj vzhodno nahajališče v Sloveniji je Pesniška dolina ( Accetto 1988), najjužnejše pa Log pri Metliki (Accetto 1995). Nahajališča evropske gomoljčice v Breginjskem kotu in na Kobariškem sodijo v najzahodnejša in potrjujejo njen strnjen areal. Njim najbližje nahajališča so v okolici Nove Gorice (Pospi-chal 1897-99: 437, Poldini v Feoli Chiapel-la & PoLDtNi 1985: 196-197, Zirnich v Mez-zena 1986, Dakskobler 2001) in v Škofjelo-
škem hribovju (Pmtar 1986), v sosednji Italiji pa že kakih 20 km od državne meje, v okolici Tarčenta (Feoli Chiapella &. Pot.niNt 1986). V zadnjem času sojo našli tudi v osnovnem polju 9846 (Polom & Vidah 1997: 170).
Evropska gomoljčica najpogosteje raste v mezofilnih gozdovih belega gabra (Pseu-dostellario-Carpinetum Accetto 1974, Luzu-lo-Carpinetum M. Wraber 1969 erythronie-tosum var. Pseudostellaria europaea Marin-Ček 1987 in Ornithogalo pyrenaici-Carpine-tum var. Quercus robw Marinček et al. 1983), nekoliko redkejša je v higrofilni združbi doba (Pseudostellario-Quercetum roboris Accetto 1974).
V Breginjskem kotu je najbolj razširjena na flišnem hrbtu, ki se odcepi od Stolovega pogorja pri Prekopi za Breginjem in se razteza do vasi Logje, oziroma do reke Nadiže. V leskovih grmiščih, kjer je najpogostejša, raste v preprogah in včasih zastira več kot polovico popisne ploskve. Nekoliko manjše površine zastira v višjih razvojnih stadijih sekundarne sukcesije, npr. v pionirskem gozdu velikega jesena in črne jelše (Alno glutinosae-
« 50 51 52 53 54 55 56 57 58 55 66 61 62 63 64 65
SI. 1: Razširjenost vrste Pseudostellaria europaea Schaeftlein v Sloveniji Fig. I: Distribution of Pseudostellaria europaea Schaeftlein in Slovenia
Pri izdelavi arealne karte sem poleg podatkov iz literature upošteval tudi nahajališča primerkov iz ljubljanskega univerzitetnega herbarija (LJU). Njihovi avtorji so: M. Accetto, 1. Jeretina, T. Knf.z, R. Lu-Stek, A MartinCiC, E. Maver, D. Naclič, P. Skoberne, A. Smodič, J. Šen, M. Šubic, F. ŠuStar, R. Verov-nik, T. Wraber, M. Zupančič in M. Žižek.
Fraxinetum excelsioris nom. prov.). Opazili smo jo, sicer bolj poredko in raztreseno, tudi v fitocenološko še neopredeljenem podgorskem bukovju (Fagetum submontanum s. lat.) in v hudourniških grapah v združbi velikega jesena in turinske perle. Površinsko ji ustrezajo zaravnice in blaga pobočja, najbolj pa depresije kotlaste oblike. Ugotavljam, da se ji pokrovnost naglo poveča na kolovozu ali zajedi, ki prečka pobočje, na katerem sicer raste raztreseno. Podobno je tudi na najvišje ležečem nahajališču, na Kalu nad Breginjem, 880 m n.m., kjer na širokem gorskem hrbtu raste le v kotlasti uleknini s površino okoli 20 m2. Omenjeno potijuje, daje evropska go-moljčica izrazito mezofilna rastlina. Za vsa njena nahajališča v Breginjskem kotu, večina jih je na flišu, so značilna globoka rjava tla. Takšna tla so tudi ob vznožju Mije, kjer je geološka podlaga apnenec. Na nahajališčih pod Mijo evropska gomoljčica raste predvsem v leskovih grmiščih na rečnih terasah, v Logu pri Podbeli in pri Sv. Volarju pa sem jo opazil v sestojih belega gabra na rastišču asociacije Lamio orvalae-Fagetum.
2.14 skupina Ranunculus auricomus
2.14.1 Ranunculus cassubicus L.
9746/3 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Most naNadiži, 400 m n.m., leskovo grmišče (Asperulo-Carpinetum) nad rečno teraso. Leg. & det. B. Čušin, 24. 4. 1998, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, leskovo grmišče na moreni pod Gradecom, pod vasjo Logje, 400 m n.m. Det. B. Čušin. 10.4. 1997, avtorjev popis. 9746/4 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, Podbela, sestoj belega gabra na rastišču asociacije Lamio orvalae-Fagetum in robovi travnikov v Logu ob vznožju Mijc. Leg. & det. B. Čušin. 8. 4. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9747/3 (UTM UM82): Slovenija, Kred, kamnito pobočje pod Sv. Volarjem, leskovo grmišče, 280 m n.m. Leg. & det.
B. Čušin, 8. 4. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU.
Skupina zlatorumenih zlatic je zelo kompleksna, ker pri njej evolucijski mehanizmi še trajajo. Zlatice, ki sem jih nabral v Breginjskem kotu, so po morfoloških znakih zelo podobne primerkoma kašubske zlatice {Ranunculus cassubicus) v herbariju LJU. To je pri Robiču nabral E. Feoli in jo uvrstil v skupino R auricomus. Kasneje je S. Pignatti omenjena primerka revidira) in določil kot R cassubicus. V Breginjskem kotu je kašubska zlatica pogosta v leskovih grmiščih in sestojih belega gabra ob Nadiži, Naše! sem jo tudi na opuščenih travnikih ob robu gozda na vznožju Mije. Kašubska zlatica je v sosednji Italiji precej razširjena (Poldini 1991: 626, Pignatti 1982: 319), medtem ko pri nas ni dovolj raziskana (E. Mayer 1950).
2.14.2 Ranunculus aesontinus Pign.
9747/3 (UTM UM82): Slovenija, Kobarid, pri žagi (Frnaža) 500 m zahodno od naselja, sestoj belega gabra na južni strani ceste, 240 m n.m. Leg. & det. B. Čušin, 24.4. 1998, delovni herbarij ZRC SAZU.
Zlatico, ki sem jo nabral na mezofilnem rastišču pri Kobaridu, sem določil kot poso-ško zlatico na osnovi oblike bazalnih listov (pignarri 1982: 320). Nahajališče je na uravnavi pod cesto in precej kamnito (verjetno manjši podor s Stolovega pogorja). Poleg belega gabra in posoške zlatice, ki zastira okoli 20 % nahajališča, opazimo tudi druge mezo-filne rastline: PhyUitis scolopendrium, Car-damine Irifolia, Vmca minor, Asarum euro-paeum, Cyclamen purpurascens, Lathyrus vernus idr. V istem kvadrantu, nekaj kilometrov zahodneje (pri Robiču) ima posoška zlatica klasično nahajališče (Pignatti 1976).
2.15 Ruse us aculeatus L.
9747/1 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, južno pobočje Stolovega pogorja nad vasjo Potoki, okoli 600 m n.m., grmišče
malega jesena in črnega gabra. Det B. ČušrN, 18. 7. 1996, avtorjev popis. 9747/1 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, Staro Selo, 400 m n.m., vznožje Stolovega pogorja, podgorski bukov gozd. Leg. & det. B. Čušin, 13. 5. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU.
Bodečo lobodiko dobimo v našem alpskem svetu le v Posočju (T. Wraber 1999c: 637). Nahajališča na južni strani Stolovega pogorja sodijo na severno mejo njene razširjenosti v Sloveniji. V herbariju LJU so najbolj severno nabrani primerki iz okolice Tolmina (Mar-TiNčrč, E. Mayer). Novejšega datuma (1998) so najdbe ob potoku Kozjak pod Drežnico in Magozdom (Dakskobler v Nova nahajališča, Hladnikia 11, s. 37), še bolj proti severu (Bovško) pa je nismo opazili. V podgorskem bukovem gozdu pri Starem Selu, kjer jo je že pred več kot desetletjem opazil gozdar I. Mlekuž (ustno sporočilo), je značilno grmičasto razraščena, medtem ko višje uspevajo samo posamezne rastline, Obe nahajališči sta v pasu Breginjskega Stola, ki je pod neposrednim vplivom toplih zračnih gmot z juga. V bližnji soteski med Mijo in Matajurjem jo je našel Dakskobler (1995).
2.161Scabiosa graminifolia L.
9746/3 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Most na Nadiži, okoli 100 m vzvodno od mejnega prehoda, 400 m n.m., suho travišče na rečni terasi. Det. B. Čušin, 4. 9.1997, avtorjev popis. 9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Podbela, suho travišče na rečni terasi pod Lupom, 290 m n.m. Leg. & det. B. Čušin, 24. 7. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU.
Travolistni grintavec je v Sloveniji razširjen predvsem na dinarskem robu submedite-ranskega območja (herbarij LJU: Justin, Mar-tinčič, M. Wraber, T. Wraber). V slovenskem alpskem svetu so ga doslej našli le v Bohinju (tu ga v literaturi omenja že Plemel
1862: 156, v herbariju LJU pa so z nahajališč ob Bohinjskem jezeru tudi pole drugih avtorjev, mdr. M. Benedičič & J. Ratej, R. Justina, E. Mayerja, M. Wraberja in T. Wra-berja) in v zatrepu doline Tolminke (Dakskobler 1996: 392). Na obeh nahajališčih v Bre-ginjskem kotu uspeva na podobnem rastišču in v podobni združbi, na suhem travišču na ravni, prodnati rečni terasi. Med travami prevladujejo Sester ia albicans, Koeleria pyrami-daia in Achnatherum calamagrostis, med drugimi, v glavnem termofilnimi rastlinami, pa sta pogosti vrsti Thesium rostratum in Euphorbia kerneri.
2.17 Thesium rostratum Mert. & Koch
9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Podbela, 290 m n.m., suhi travnik na rečni terasi pod Lupom. Leg & det. B. Čušin, 24. 7. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/4 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, Borjana, 280 m n.m., inicialno travišče na rečnem produ ob Nadiži. Det. B. Čušin, 23. 6. 1997, avtorjev popis.
V Breginjskem kotu so bila že doslej edina znana nahajališča kljunastoplodne lanike v Sloveniji (T. Wraber & Skoberne 1989: 314). Tuje najbrž vzhodna meja njenega are-ala. Rastišča novih nahajališč na zatravljenem rečnem produ ob Nadiži so zelo podobna rastiščem na že znanih nahajališčih v povirju Nadiže in na pobočjih Malega Muzca (T. Wraber 1969), ki sem jih pri svojih raziskavah tudi potrdil.
3. Summary
The article deals with the distribution and site conditions of 18 plant taxa in the westernmost part of Slovenia, in the Breginjski kot.
The discoveries of five species have been the first for the Slovene part of the Julian Alps. We have found Borago officinalis and Legou-sia speculum-veneris on the waste ground site
near the village of Podbela (9746/4). Southeast-European species Gladiolus illyricus and Alpine-Illyrian species Pedicidaris hoerman-niana grow in the mountain grasslands above the village of Breginj (9746/2). Hierochloe aastralis is rather frequent in grassland and scrub communities, overgrowing the terraces of the river Nadiza (9746/1,9746/3, 9746/4).
In the western part of the Breginjski kot (9746/1, 9746/2, 9746/3, 9746/4) and in the surrounding countryside of the town Kobarid (9747/3, 9747/4) we have found rich localities of Pseudostellaria europaea. Most commonly it trives in scrub commumities with Corylus avellana on deep brown flysch soils. The nearest localities of Pseudostellaria europaea, known so far, are near the towns Nova Gorica and Skolja Loka in Slovenia, and near the town of Tarcento and in the area of Venetian Slovenia (9846) in eastern Friuli-Vene-zia Giulia (Italy).
The species Carpesium cernuum. noted in the Tolmin region almost a century and a half ago by Stur (1857), has been found near the village of Staro Selo (9747/1) and between the towns Tolmin and Kobarid (9747/4).
We state new localities for five taxa from the category of rare species of Slovene flora (IUCN): Euphorbia triflora subsp. kerneri
4. Literatura
(9746/1, 9746/4, 9747/3 - the Nadiza valley), Leontodon hispidus subsp. brumatii (9746/3, 9746/4, 9747/3 - the NadiZa valley), Ranunculus cassubicus (9746/3, 9746/4, 9747/3 -the Breginjski kot), Ranunculus aesontinus (9747/3 - Kobarid) and Thesium rostratum (9746/4 - the villages Podbela and Borjana).
New localities of the six plants are phyto-geographically important, above all. These have mostly been first discoveries for the Breginjski kot. Campanula spicata and Coronilla emerus subsp. emeroides have been found in thermophilous sites on the southern slopes of the Stol ridge above Borjana and Staro Selo (9746/2, 9747/1). Also Iris cengialti is frequent on the southern slopes of the Stol ridge (9746/1, 9746/2, 9747/1), primarily in stony grasslands and in the scrub communities with Ostrya carpinifolia. The new localities of the species Ruscus aculeatus above the villages Potoki and Staro Selo (9747/1) are on the northern border of its distribution area in Slovenia. Erythronium dens-canis thrives in pioneer woods on shady hillside of Mija (9746/4). Mediterranean-montane spccies Scabiosa graminifolia is very rare in the Slovene part of the Julian Alps. In the Breginjski kot it grows on dry grasslands along the Nadiza (9746/3 - Most naNadizi, 9746/4 - Podbela).
Acceito, M., 1974: Združbi gabra in evropske gomoljčice cer doba in evropske gomoljčice v Krakovskem gozdu. Gozdarski vestnik 32 (10): 357-369, Ljubljana.
Accetto, M., 1988: New Localities of the Species Characteristic of Moist Forests of Oak and Hornbeam (Pseudostellaria europaea, Gagea spathacea, Omphaiodesscorpioides) in Slovenia. Biološki vestnik 36(3): 127-130, Ljubljana.
Accetto, M., 1995: Pseudostellario-Quercetum roboris leucojelosum aestivi subass. nova v Krakovskem gozdu. Biološki vestnik 40 (3-4): 59-69, Ljubljana.
Accetto, M., 1995: Nožnična pasja čebulica (Gagea sphatacea (Hayne) Salisb.) in evropska gomoljčica {Pseudostellaria europaea Schaeftlein) tudi v Beli krajini. Gozdarski vestnik 53 (5-6): 267-270, Ljubljana.
Accetto, M., 1996: Pseudostellaria europaea Schaeftlein (Nova nahajališča). Hladnikia 7: 51, Ljubljana.
Atlas Slovenije. Geodetski zavod Slovenije, 1996. Mladinska knjiga, Ljubljana.
Buser, S., 1986: Osnovna geološka karta 1:100 000. Tolmač listov Tolmin in Videm (Udine) L 33-64 L 3363, Beograd.
Člšin, B., 1987: Flora planine Stol u Julijskim Alpama. Diplomska naloga. Prirodoslovno-matematična fakulteta Univerze v Zagrebu, 38 s.
••' —••• ........." «•<■■■■>-■■-'■ • w*«r...........un—»»¡«i ll mil
Dakskobler, I„ 1994: Prispevek k flori južnih Julijskih Alp in njihovega predgorja. Hladnikia 2: 19-31, Ljubljana.
Dakskobler, I., 1995: Nova nahajališča - New localities: Ruscus aculeaiusL., Hladnikia 5:32-33, Ljubljana.
Dakskobler, I., 1996: Rastlinstvo nad dolino Tolminke. Proteus 58 (9-10): 388-397, Ljubljana.
Dakskobler, ]„ 1997: Campanula spicata L. In: Jogan, N. (ed.): Nova nahajališča-New localities. Hladnikia 8-9; 59, Ljubljana.
Dakskobler, L, 2001: Rastlinstvo in rastje. In: Patež, J, (ed.): Panovec. Mestna občina Nova Gorica in Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin, Nova Gorica (v tisku).
Feoli čhiapella, L. & L. Poldini, 1985: Contributi floristici dal Friuli-VeneziaGiulia. Gortania 7: 189-222, Udine.
Jogan, N., 1999: Poaceae. In: Martinčič, A. & al.: Mala flora Slovenije, 711-814, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Kalioarič, M. & N. Jooan, 1990: Floristične novosti iz Slovenske Istre. Biološki vestnik 38 (3): 57-64, Ljubljana.
Kaligarič, M., 1996: Kartiranje žitnih plevelov končano. Kako naprej? Proteus 58 (7): 300-304, Ljubljana.
Marinček, L., 1975: Gozdna vegetacija Moravske doline namiocenskih kamninah. Razprave 4. razr. SAZU 18(1): 5-28, Ljubljana
Marinček, L., I. Puncer, A. SeliSkar, & M. Zupančič, 1980: Vegetacija Tolminskega območja kot osnova za optimalno ekološko vrednotenje prostora (Občina Tolmin). Elaborat. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
Marinček, L., L. Poldini, M. Zupančič, 1983: Ornithogab-Carpinelum ass. nova in Slowenien und Friaul-Julisch Venetien. Razprave 4. razr. SAZU 24 (5): 261-328, Ljubljana.
Marinček, L., 1987: Prispevek k poznavanju acidofilnih gozdov belega gabra Slovenije. Razprave 4. razr. SAZU 27 (4): 65-99, Ljubljana.
Marinček, L., 1995: Prispevek k poznavanju gozdov plemenitih listavcev v Sloveniji. Biološki vestnik 40 (3-4): 87-99, Ljubljana.
Martinčič, A., 1999a: Campanulaceae. In: Martinčič, A. & al.: Mala flora Slovenije, 531-539, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Martinčič, A., 1999b: Fabaceae. In: Martinčič, A. & al.: Mala flora Slovenije, s. 248-287, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Mayer, E. & J. Lazar, 1950: Prispevek k flori slovenskega ozemlja 11. Botanični inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 12 str. Ljubljana
Mayer, E., 1951: Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja. Razprave IV. raz. SAZU 1:3-56, Lj ubljana.
Mayer, E., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela IV. razr SAZU 5 (Inštitut za biologijo 3): 1-427, Ljubljana.
Mayer, E., 1960: Endemične cvetnice območja Jugovzhodnih apneniških Alp, njihovega predgorja in ilirskega prehodnega ozemlja. Zbomik ob 150-letnici Botaničnega vrta v Ljubljani, str. 25-48, Ljubljana.
Mezzena, R., 1986: L'erbario di Carlo Zirnich (Ziri). Atti Mus, civ. Stor. nat. Trieste 38(1): 1-519, Trieste.
Melzer, H., 1975: Neues zur Flora von Kärnten und der Nachbarländer Salzburg, Friaul und Slowenien. Carinthia II, 165 (85): 255-266, Klagenfurt.
Paulin, A., 1902: Schedae ad Floram exiccatam Carniolicam 2. Centuria III et IV. Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains 2, Str. 105-2)4, Ljubljana.
PiGNATTi, S„ 1976: Note critiche sulla Flora d Italia. IV. II gruppo di Ranunculus auricomus L. in Italia e sulie montagne adiacenti della Slovenia. Gior. Bot. Ital. 110 (3): 203-217, Firenze.
Piünatti, S., 1982: Flora d' Italia. Vol 1. Edagricole, Bologna.
Pintar, L., 1980: Novo nahajališče gomoljčice (Pseudoste-Uaria europaea) na Gorenjskem. Proteus 42 (8): 304-305, Ljubljana.
Pintar, L., 1986: Slapovi in cvetje v Loških grapah. Proteus 48 (6): 220-222, Ljubljana.
Plemel, V., 1862: Beiträge zur Flora Krains. Drittes Jahresheft d. Ver. Krain. Landesmus., s. 120-164, Ljubljana.
Poldini, L., ¡969: Kritische Bemerkungen über die Euphorbia saxatiHs-lriflora-kemerl-Verwandtschaft. Acta Bot. Croat. 28: 317-328, Zagreb.
Poi.dini, L., 1974: Le »Pedicularis« délia série »Foliosae« Maxim, della Flora Italiana. Giom. Bot. Ital. 108 (3-4): 135-143, Firenze.
Poi.dini, L., 1991 : Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inveritario floristico regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Université di Trieste, Udine.
Poi.dini, L. & M. Vidali, 1997: Addenda ed errata/corrige all »Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia ( 1991 ) - 4. Gortania 19: 161 -176, Udine.
Pospichal, E., 1897-1899: Flora des österreichischen Küstenlandes. I-II, Franz Deuticke, Leipzig-Wien.
Praprotnik, N., 1987: Ilirski florni element v Sloveniji. Doktorska disertacija, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Praprotnik, N., 1994: Pseudosteliariaeuropaea Schaeftlein (Notulae ad floram Sloveniae). Hladnikia 3: 35-37, Ljubljana.
Schaeftlein, H., 1979: Pseudosteliaria. In: Hegi, G.: Illustrierte Flora von Mitteleuropa HI/2: 875-883, 2. izdaja, Berlin-Hamburg,
Seliškar, A„ 1996: Traviščna in močvirna vegetacija. Zbornik: Narava Slovenije, stanje in perspektive, str. 99 - 107. Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana.
Stur, D., 1857: Über den Einfluss des Bodens auf die Verteilung der Pflanzen. Sitzungsber. d. Akad. d. Wiss. Wien, Mathem.- naturw. Kl. Bd. 25(1-2). str. 408.
Temeljni topografski načrt Republike Slovenije, merilo 1: 10 000. Geodetska uprava Slovenije, 1978, Ljubljana.
Trinajstič, I., 1976: Beitrag zur Taxonomie des Iris pallida Komplexes. Biosistematika 2(1): 67 - 78, Beograd.
Trpin, D. & B. Vreš, 1995: Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. Zbirka ZRC 7, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana.
Wraber, M., 1965: Gozdna vegetacija ob gornji Nadiži z ekološkega in ekonomskega vidika. Elaborat. Biološki inštitut SAZU, Ljubljana.
Wraber, T., 1967a: Floristika v Sloveniji v letu 1967. Biološki vestnik 15: 111-128, Ljubljana.
Wraber, T., 1967b: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp. Varstvo narave 5 (1966): 53-65, Ljubljana.
Wraber, T., 1968: Floristika v Sloveniji v letu 1968. Biološki vestnik 17: 173-192, Ljubljana.
Wraber, T., 1969: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp (III). Varstvo narave 6:73 -84, Ljubljana.
Wraber, T., 1971: Floristika v Sloveniji v letih 1969 in 1970. Biološki vestnik 19: 207-219, Ljubljana.
Wraber, T., 1975: Gladiolus imbricatusL. v Sloveniji. Biološki vestnik 23:119-126, Ljubljana.
Wraber, T., 1985: Rastlinstvo. In: M. Berginc & al. (ed.): Triglavski narodni park. Vodnik, str. 63-85, Triglavski narodni park, Bled.
Wraber, T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14-15: 1-429, Ljubljana.
Wraber, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana.
Wraber, T., 1995: Miscellanea. Hladnikia 5: 35-39, Ljubljana.
Wraber, T., 1996a: Reka neizpolnjenih želja in čudnih uničevalnih nagonov. Pisma bralcev, dnevnik Delo (21. 12. 1996), Ljubljana.
Wraber, T., 1996b: Endemične semenke v Sloveniji in bližnji soseščini (razpredelnica str. 87). In: Wraber, T. & M. ZupančiC: Rastlinstvo. Enciklopedija Slovenije 10 (Pt-Savn), str. 85-93, Mladinska knjiga. Ljubljana.
Wraber, T., 1998: Notulae ad nomenclaturam editionis Mala flora Slovenije anni 1999 speetantes. Hladnikia 10: 41-43, Ljubljana.
Wraber, T„ 1999a: Asteraceae. In: MartinCiC, A. & al.: Mala flora Slovenije, s. 539-593, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Wraber, T., 1999b: Scrophulariaceue. In: Mart:nčič, A. & al.: Mala flora Slovenije, s. 470-496, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Wraber, T., 1999c: Asparagaceae. In: Martinčič, A. & al.: Mala flora Slovenije, s. 636-637, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Prispevek k poznavanju razširjenosti nekaterih redkih in endemičnih taksonov v Sloveniji
A contribution to the knowledge of distribution of some rare and endemic taxa in Slovenia
Janez Mihael Kocjan
Spodnje Pirn ¡če 50, SI-1211 Šmartno pod Šmarno goro, Slovenija
Izvleček: Članek obravnava številna nova nahajališča redkih in endemičnih taksonov na območju Slovenije: Aconitum angustifolium, Allium kermesinum, Campanula zoysii, Cerastium julicum, Cerastium uni-florum, Drosera rotundifoiia, Epipaclis purpuróla, Festuca laxa, Friiillaria meleagris, Cenlianafroelichii ssp. froelichii, Iris croatica, Liparis loeselii, NigriteUa lithopolitanica, Orchis palustris, Papaver alpinum ssp. ernesti-mayeri, Ranunculus aesontinus, Scopoiia carniolica f. hladnikiana, Thelypteris palustris in Trichophorum alpinum .
Abstract: The article presents several localities of rare and endemic taxa in Slovenia: Aconitum angustifolium, Allium kermesinum, Campanula zoysii, Cerattium julicum, Cerastium unißorum, Drosera rotundifoiia, Epipaclis purpurata, Festuca laxa, Fritiiiaria meleagris, Gentiana froelichii ssp .froelichii. Iris croatica, Liparis loeselii, NigriteUa lithopolitanica, Orchis palustris, Papaver alpinum ssp. ernesti-mayeri, Ranunculus aesontinus, Scopoha carniolica f. hladnikiana, Thelypteris palustris and Trichophorum alpi-
1.	Uvod
V članku obravnavam 21 taksonov, za katere v večini navajam nova nahajališča, ki dopolnjujejo sliko njihove razširjenosti, pri nekaterih pa so poleg našteta tudi morebitna potrjena uspevanja po več (včasih celo sto) letih. Najdbe so pretežno del srednješolskega raziskovalnega dela v letu 1998 in takratne raziskovalne naloge Ogrožene endemične rastline v Sloveniji, veliko najdb pa se je nabralo tudi v letih 1999 in 2000.
Nekaj najbolj zanimivih najdb je bilo tudi nabranih in so shranjene v avtorjevem herba-riju (denimo pri vrstah Liparis loeselii, Trichophorum alpinum, Epipactis purpurata), sicer pa se tc navade zlasti na rastiščih populacij, ki štejejo le kakih deset primerkov navadno vzdržim (npr. Nigritella lithopolitanica, Ranunculus aesontinus).
2.	Rezultati
2.1. Aconitum angustifolium Bernh.
Znanim nahajališčem v Julijskih Alpah
splošno razširjene, a endemične preobjede (Wraber & Sk.oberne 1989; Dakskobi.er 1996, 1998) dodajam še nekaj novih. Uspe-vanje rastline sem obenem potrdil pri Črnem, Dvojnem in Krnskem jezeru, v dolini Lepe-ne, na Črni prsti ter Lepi Komni.
9648/4: planina na Kalu, 1620 m n. m., kamnito travišče ob poti, 13. VIII. 1998. 9648/4: planina Razor, 1600 m n. m., kamnito
travišče ob poti, 13. VIII. 1998. 9748/1: Prehodci, 1640 m n. m., kamnito
travišče ob poti, 13. VIII. 1998. 9748/1: Batognica, 2160 m n. m., skalovje ob poti po vršnem grebenu, 13. VIII. 1998.
Opomba: Mayer I960 navaja poleg tipične gole in modrocvetne oblike f. angustifolium tudi belocvet-no obliko f. albicans (Host) Gayer, kije raste v nekaj primerkih ob poti med Dvojnim in Črnim jezerom in f. carniolicum Gayer, ki ima cvetne peclje in os socvetja bolj ali manj kosmate, vendar naj bi obe formi rasli redko in zelo raztreseno med tipično obliko in zato nimata kake viSje taksonomske vrednosti. Pojavljanje slednje sem zapazil med veliko pogostejšo tipična obliko blizu Krnskega jezera.
2.2.	Allium kermesinum Rchb.
Wraber 1990 piše, da je to endemično rastlino Kamniških Alp, kjer je strogo lokali-zirana, brez večjega truda najti takoj na začetku vzhodnega grebena, ki povezuje Veliki Zvoh in Vrh Korena. Tudi Rdeči seznam navaja le nahajališče na Velikem Zvohu, nikjer pa ni zaslediti podatkov o uspevanju luka nedaleč od Vrh Korena. Poleg omenjenega nahajališča sem isto leto potrdil tudi uspevanje rastline ob poti s Presedljaja proti KoroŠici.
9653/3: ob poti na grebenu, ki povezuje veliki Zvoh in Vrh Korena, nedaleč od slednjega, 1960 m n. m., kamnito travišče, 24. VIII. 1998.
2.3.	Campanula zoysii Wulfen
Po Rdečem seznamu (Wraber & Skober-ne 1989) in ostali literaturi (Jogan 1994a; Pra-i'rotnik 1995; Jogan, Praprotnik. Vreš 1995) ima Zoisova zvončica kar veliko število nahajališč, vendar pa je v zadnji polovici 20. stoletja potrjenih le tretjina od vseh. V letih od 1997 do 2000 sem rastlino našel na kar nekaj novih nahajališčih, njeno uspevanje pa sem potrdil na Kamniškem sedlu, Črni prsti, Vrtači, Zelenici, Na Možeh, Triglavu, Triglavskih jezerih, velikem Zvohu, Ojstrici, Rodi-ci ter Tominškovi poti.
9551/3: ob poti pod Palcem, 1850 m n. m.,
skalovje, 24. VII. 1999. 9552/4: ob poti na vrhu Virnikovega Grintavca, 1650 m n. m., skalovje, 13. VIII. 2000; leg. & det. M. Turjak & J. M. Kocjan. 9649/1: ob poti čez Prag na Triglav, 1500 m
n. m., skalovje 10. VIII. 1998. 9649/1: okoli Staničevega doma pod Triglavom, 2320 m n. m., skalovje,
10.	VIII. 1998.
9649/1: severno od Doma Planike pod Triglavom, 2420 m n. m., skalovje,
11.	VIII. 1998
9648/2: zahodno od Rjave mlake,
2030 m n. m., skalovje, 12. VIII. 1998. 9648/2: zahodno od Zelenega jezera, 1970 m
n. m., skalovje, 12. VIII. 1998. 9648/2: ob poti med Domom na Planiki in Doličem, 2210 m n. m., skalovje, 12. VIII. 1998. 9648/2: ob poti čez Hribarice, 2320 m n. m.,
skalovje, 12. VIII. 1998. 9648/2: zahodno od Zasavske koče na Prehodavcih, 2060 m n. m., skalovje, 12. VIII. 1998. 9648/4: ob poti vzhodno od Velikega jezera (Ledvice), 1890 m n. m., skalovje. 12. VIII. 1998. 9648/4: ob poti okoli Dvojnega jezera,
1720 m n. m., skalovje, 12. VIII. 1998. 9653/3: Vrh Korena, 1980 m n. m., skalovje,
24. VIII. 1998. 9653/3: ob poti čez greben med Velikim Zvohom in Vrhom Korena, 1940 m n. m., skalovje, 24. VIII. 1998. 9748/1: ob poti na Prehodcih, 1650 m n. m.,
skalovje, 13. VIII. 1998. 9748/1: okoli Krnskega jezera, 1410 m n. m.,
skalovje, 13. VIII. 1998. 9748/1: ob poti na Batognico, 2140 m n. m.,
skalovje, 13. VIII. 1998. 9748/2: ob poti čezKomno zTriglavskih jezer proti Domu pod Bogatinom, 1540 m n. m., skalovje, 13. VIII. 1998.
2.4. Cerastium julicum Schellmaim
Vednost o pojavljanju te endemične rastline, katere areal naj bi segal od Storžiča na zahodu do Raduhe na vzhodu in imel še nekaj nahajališč v vzhodnih Karavankah (Wraber & Skoberne 1989), je z novim nahajališčem razširjena tudi na osrednje Karavanke. Uspevanje smiljke sem potrdil tudi na Planjavi, Ojstrici ter Kamniškem sedlu.
9551/3: zelo redko ob poti na Palec, na zahodni strani vrha, 1920 m n. m., drobnogruščnato melišče, 24. VII. 1999.
2.5.	Cerastium uniflorum Clairv.
Druga, sicer v Sloveniji neendemična, pa vendar toliko bolj redka enocvetna smiljka, se pri nas pojavlja le v Triglavski skupini ter na Mangrtu (Wraber & Skoherne 1989). Njeno uspevanje sem potrdil na Triglavu, Malem Triglavu ter Kredarici, dodajam pa še dve novi nahajališči.
9649/1: ob poti na Rž, 2530m n. m.,skalovje,
10.	VIII. 1998.
9649/1: ob poti z doma Planike proti Triglavski škrbini, 2430 m n. m., skalovje,
11.	VIII. 1998.
2.6.	Dr o ser a rotundifolia L.
Ne tako redka kot ogrožena okroglolistna rosika ima nahajališča zelo raztresena (Wra-ber & Skoberne 1989; Jogan 1994b; Mar-tin(vič 1998). Njeno pojavljanje sem potrdil na Kostanjevici pri Bevkah, v Žejni in Zeleni dolini pri J-lotederščici (v Zeleni dolini našel B. Dolinar), pod Rožnikom, na Šijcu, Ho-tunjah, vasi Zakraj na Blokah in Črnem potoku pri Logatcu, na naslednjih nahajališčih pa njeno pojavljanje še ni bilo zabeleženo:
9852/3: 100 m vzhodno od vasi Završe pri Medvodah, 350 m n. m., nizko barje, 6. VI. 1999. 9852/4: med vasema Zavaše in Završe pri Medvodah, 350 m n. m., nizko barje, 20. VI. 1999. 9852/4: med vasema Preska in Seničica pri Medvodah, 340 m n. m., povirje, 20. VI. 1999.
2.7.	Epipactis purpurata Sm.
Rdeči seznam navaja za purpurno močvir-nico le tri nahajališča, vendar tudi ta niso bila nikoli kasneje potrjena. Danes je vednost o njeni razširjenosti veliko boljša in je tako znanih že kar nekaj nahajališč, zlasti v Alpah (Dakskobler 1994). Glede na obdelanost območja sta novi najdbi dokaj presenetljivi, zla-
sti ker je rastlina predvsem na prvem nahajališču zastopana v precej velikem številu.
9852/4: zahodno pobočje Grmade nad Sp. Pirničami, 400 m n. m., smrekov gozd. 30. Vil. 1999. 9852/4: zahodno pobočje Gradišča nad Matjažem. 390 m n. m., mešan gozd, 22. IX. 2000.
2.8.	Festuca laxa Host.
Kljub endemičnem pojavljanju v slovenskih Alpah mlahava bilnica ne predstavlja posebne redkosti, prav tako ne sodi med ogrožene vrste, kljub temu paje v zadnji polovici 20. stoletja potrjeno uspevanje rastline le na slabi polovici vseh nahajališč. Uspevanje rastline sem potrdil na klasičnem nahajališču nad Ljubeljem, nato pa še na Zelenici, v dolini Triglavskih jezer, na planini Polje nad Krnskim jezerom ter na Kamniškem sedlu, naslednjih dveh nahajališč pa Rdeči seznam ne navaja:
9551/3: ob poti na Palec, na zahodni strani vrha, 1920 m n. m., drobnogruščnato melišče, 24. VII. 1999. 9748/1: ob poti pod Vrhom nad peski, proti Batognici, 2020 m n. m., melišče, 13. VIII. 1998.
2.9.	Fritillaria meleagris L.
Kot nekakšen simbol ogroženosti rastlin je v današnjem času nemalokrat predstavljena močvirska logarica, kljub temu pa zlasti v zadnji polovici 20. stoletja odkritih novih nahajališč ne manjka. Dejansko je težje potrdili uspevanje te vrste na starem nahajališču, kot pa najti novo. Uspevanje te rastline sem potrdil v nekdanji slrugi Ljubljanice pri Notranjih Goricah in vasi Brezje pri Horjulu.
0051/2: ob cesti blizu Blatne Brezovice, 290 m n. m., mokrotni travnik, 10. IV. 1999. 9951/4: ob cesti blizu Lesnega brda pri

Horjulu, 330 m n. m., mokrotni travnik, 4. IV. 1999. 9952/3: ob cesti blizu Dobrove, 310 m n. m., mokrotni travnik, 4. IV. 1999.
2.10.	Gentiana froelichi Jan. ssp. froelichil
Uspevanje tega imenitnega endemita Kamniških Alp in vzhodnega dela Karavank sem potrdil na Ojstrici, Planjavi ter Velikem Zvohu, sodeč po literaturi (Wraber & Sko-berne 1989) pa sta naslednji dve nahajališči novi:
9653/2: ob poti med Presedljajem in Korošico, 1890 m n. m., kamnito travišče, 29. VIII. 1998. 9653/3: Vrh Korena, 1990 in n. m., kamnito travišče, 24. VIII. 1998.
2.11.	Iris croatica Horvat & Horvat
Po Rdečem seznamu naj bi ta precej redka in taksonomsko izredno problematična vrsta perunike uspevala le na Donački gori, kasneje pa so jo našli tudi na Socki pri Vi-tanj u (Wraber v MartinCiC & al. 1999), v zadnjih letih pa še posebej opazujem populaciji perunike na Šmarnogorski Grmadi ter bližnji Rašici, katerih opis se najbolj približuje ravno hrvaški peruniki.
9852/4: Querco-Ostryetwn ob plezalni poti na Grmado, 430 m n. m., skalovje, 16. V. 1999. 9853/3: Querco-Ostryetum na jugozahodnem pobočju Rašice, 540 m n. m, skalovje, 18. VIII. 1998.
Dolš ak 1920 vrste Iris croatica še ni poznal, saj je bila ta opisana šele dobrih 40 let kasneje (Horvat & Horvat 1962) in jc vrsto, ki jo je opazoval na ljubljanski Rašici določil za Iris germanica. Napisal je, da raste "po strmem in prisojnem skalovju v prav znatni množini", hkrati pa pripominja, da je vprašanje ali je perunika na Rašici v resnici
avtohtona ali pa se je priselila iz kulturnih nasadov in nato podivjala. V bližini kapelic, pokopališč, razvalin in drugih ostankov človeških bivališč jo namreč neredko opazujejo, vendar zgolj podivjano, obenem paje nahajališče na Rašici drugačno; ostankov kakega gradu, znamenja, kapelice, kjer bi utegnili naleteti na podivjane perunike, ni. V prid avtohtoni rasti perunike govori tudi pojavljanje drugih toploljubnih, gotovo avthohto-nih vrst, npr.: Ceterach officinarum, Aristo-lochia pallida, Sempervivum lector um, Saxífraga petraea, Campanula rapunculus,...
Tudi pri določanju perunike je imel Dol-šak nemalo težav. Tako piše, daje, dokler ni bila rastlina v cvetju, celotni habitus spominjal na Iris illyrica. V času cvetenja paje opazil, da so podporni listi vsaj v začetku v spodnji polovici bolj ali manj zelnati, medtem ko so pri skupini, kamor uvrščamo Iris illyrica in Iris cengialti, žc takrat popolnoma suhokožnati. Zaradi tega podatka je Dolšak nazadnje le dognal, da gre za Iris germanica, vseeno pa dodaja, daje na njej ta morfološka posebnost, da se podporni listi posušijo mnogo prej kot pri običajni obliki ter da so tudi znatno ožji in krajši (Dolšak 1920).
Iris germanica se od Iris croatica razlikuje po nižjem steblu, daljših in ožjih listih in pogostem razraščanju že pri dnu stebla. Glavna razlika je v podpornih listih, ki so pri Iris croatica v času cvetenja izrazito napihnjeni in samo v zgornji tretjini suhi. pri Iris germanica pa nenapihnjeni ter do polovice ali celo nižje suhokožnati, tako daje zgornji rob neredko obrnjen navzven. Znatne razlike so tudi v velikosti, obliki in barvi cvetov; venčni listi so pri Iris croatica enobarvni, medtem ko so pri Iris germanica zunanji temnejši od notranjih; zunanji listi perigona pri Iris croatica pogosto visijo v zmernem loku, pri Iris germanica pa v ostrem, kot bi bili odtrgani; pra-šnične niti so pri Iris croatica daljše od pra-šnic, pri Iris germanica so enako dolge (Horvat & Horvat 1962).
Na vseh nahajališčih na Hrvaškem je Iris croatica razširjena v svetlih gozdovih puha-
stega hrasta in gabrovca (Querco-Oslryetum) ali na manjših čistinah, ki so nastale s posekami. Redkeje jo najdemo na kamnitih policah, kjer se pogosto druži s taksonom Sesleriajun-cifolia ssp. kabiikensis in s katerim se močno ujema tudi arealno. Uspeva na dolomitni in apnenčasti podlagi na bazičnih in zelo humoz-nih tleh (Horvat & Horvat i 962). Tudi na Grmadi in Rašici najdemo peruniko v zelo podobnih ekoloških razmerah, prav tako združbi Querco-Ostryetum, medtem ko takson Sesle-ria juncifolia ssp. kabiikensis zamenja Sesle-ria caerulea ssp. calcaria.
Poleg nahajališč vrste I. croatica s Hrvaške (Horvat & Horvat 1962) naj bi se v her-bariju A. Paulina (Flora exsiccata Carnioii-ca) nahajali tudi vrsti Iris croatica zelo podobni primerki iz Slovenskega Primorja, nabrani na stenah Britofa v dolini Reke (ibid.), a bi bilo podatek potrebno še dodatno preveriti.
Glede na to, da so imeli peruniko na nekaterih hrvaških nahajališčih najprej za [ris germanica in se je šele kasneje izkazalo, da gre za Iris croatica, ne bi bilo nič nenavadnega, če bi šlo tudi v Dolšakovem primeru za podobno zamenjavo in populacije z Rašice in Grmade ne bi pripadale Iris germanica, temveč Iris croatica, kot je to razvidno iz primerjave med Iris germanica, Iris croatica in perunikama z Grmade ter Rašice, ki uspevata v podobnih ekoloških pogojih, na podobni nadmorski višini in v združbi s podobnimi rastlinami in ju tako lahko z veliko verjetnostjo vrednotimo kot isto vrsto.
2.12. Liparis loeselii (L.) L. C. Rieh
V času izida Rdečega seznama je bila vednost o takratnem pojavljanju grezovke v Sloveniji zelo slaba, saj je bila omejena le na leta 1988 najdeno nahajališče v Podhomu pri Bledu (Wraber & S Kobern e 1989). Ta redka kukavičevka je kljub odkritju nekaj novih nahajališč v zadnjem času (Dolinar 1997, KaCičnik 1997) še vedno zelo ogrožena in vredna vsakršne pozornosti (Wraber 1999).
V zadnjih letih sem potrdil uspevanje grezovke v Žejni dolini, Zeleni dolini, Črnem potoku ter pod vasjo Drsnik pri Pijavi Gorici, nadvse presenetljivo pa sem jo našel tudi vzhodno od Rašice, kjer je bila zastopana v skoraj sto primerkih. Barje pod Rašico ni zanimivo le zaradi vrste Liparis loeselii, temveč še zaradi nekaj zanimivejših in redkejših rastlin, od katerih še posebej izstopajo Tri-chophorum alpinum, Thelypteris palustris in Euphrasia rostkoviana ssp. montana. Na tem mestu velja opozoriti še na bližnji močno gojen travnik, zaradi katerega je nekaj metrov širok pas ob tem travniku že povsem uničen. Rastišče bi bilo morda smiselno tudi zavarovati
9853/3: nizko barje blizu Dobenega pod Rašico, 310 m n. m., Caricion dava-llianae, 10. VI, 1999.
2.13.	NigriteUa lithopolitanica Raviiik
Potrditvi uspevanja endemične murke na klasičnemu nahajališču na Krvavcu, dodajam še v letu poprej novo najdeno nahajališče, ki v literaturi še ni zabeleženo ( Ravnik 1990):
9653/3; zelo redko ob poti s Kamniškega sedla proti Planjavi, 2140 m n. m, travišče, 26. VI. 1997.
2.14.	Orchispalustris Jacq.
Doslej znanim nahajališčem ne tako redke, kot morda ogrožene kukavičevke v Sloveniji (Wraber & Skoberne 1989; Trpin & Vreš 1993} dodajam svoje, v Sloveniji proti severozahodu najbolj odmaknjeno nahajališče:
9852/4: nizko barje blizuZavrha pod Šmarno goro, 320 m n. m., Caricion davallianae, 9. VI. 1999.
Opomba: V arealm karti (WxaBER & Skohkkne 1989) še ni bilo upoštevano nahajališče pri Šmartnem pod Šmarno goro (Šuštar 1998). kjer uspevanja nisem potrdil (verjetno zaradi nekaterih sprememb v okolju), pač pa sem uspevanje potrdil v Krakovskem gozdu in na Jovsih.
9852/4: ob cesti proti mostu čez Gračenico pri ribniku, severno od Šmartna, 316 m n. m., močviren travnik, determ. F. Šuštar 1992.
2.15.	Papaver alpinum L. ssp. ernesti-mayeri Markgraf
V letih 1997 in 1998 sem potrdil uspe-vanjejulijskega maka na skoraj polovici vseh, v Rdečem seznamu navedenih nahajališč in sicer na Kanjavcu, Triglavu, Kredarici, Do-liču, Planiki, Staničevem domu. med Velim poljem in Kredarico in na Hribaricah. Poleg teh dodajam še nekaj svojih:
9649/1: ob poti nedaleč od vrha Rži, 2520 mn.ni, gruščnato melišče, 10. VID. 1998. 9748/1: ob poti iz Prehodcev proti Vrhu nad peski, 1860 m n.m., melišče, 13. Vm.!998. 9647/3: ob reki Soči pri kraju Čezsoča, 350 m n. m., prodišče, 25. VIII. 1998.
2.16.	Ranuttculus aesontinus Pign.
Soška zlatica sodi v izredno težavno in kritično skupino Raminculus auricomus (Pi-gnatti 1976), ki v Sloveniji še ni docela raziskana in pušča še veliko odprtih vprašanj in je prav tako eden izmed najbolj neopaznih, redkih in sploh nepoznanih endemitov pri nas.
Pignatti 1976 podaja naslednji opis vrste Raminculus aesontinus: rastlina nežna, 13-22 cm visoka. Steblo vlaknasto. Listi 2-3, listna ploskev 1/2-4/5 trikrpata, grobo nazobčana; kot med listnim pecljem in listno ploskvijo 150°. Stebelni listi suličasto-črtalasti (razmerje med širino in dolžino 1:6-7), na obeh straneh z 1-4 zobci. Venčni listi dobro razviti; plodni kljunec dolg (1/3-2/5 dolžine oreška). Plodovi jajčasti, karpeli goli.
Zraven še dodaja, da rastlina uspeva na vlažnih travnikih vzdolž kanala od izvira navzdol nedaleč od vasi Robič, kjer sem njeno uspevanje tudi potrdil, prav tako pri Kobaridu, medtem ko naslednje nahajališče še ni evidentirano:
9747/4: zelo redko ob robu gozda pod vasjo Idrsko, 200 m n. m., travnik, 10. IV. 1999.
2.17. Scopolia carniolica Jacq. f. hladnikiana (Biatz. & Fleischm.) E. Mayer
Med tipično obliko S. carniolica f. carniolica, ki ima cvetni venec zunaj rjav, znotraj pa olivnozelen, raste ponekod na Slovenskem (Wraber & Skoberne 1989; Daksko-b1.er 1995) zelo raztreseno tudi rumenocvet-ni takson S. carniolica f. hladnikiana, ki je na našem ozemlju endemičen. V starejši literaturi neredko pripisujejo taksonu S. hladnikiana poleg različne barve cvetnega venca še druge morfološke razlike v obliki cvetnega venca in zelenih listov, po katerih naj bi se razlikoval od običajne oblike. Vendar pa so kasnejši botaniki na podlagi obsežnega živega in herbarijskega materiala ugotovili, da med tipično obliko in rumenocvetno formo ni nobenih morfoloških razlik.
Kljub tej dokončni uvrstitvi pa ne gre mimo Fleischmannovih navedb (Fuascit-mann 1839), ki pravijo, da pri istih pogojih takson S. hladnikiana cveti 14 dni pred tipično obliko, prav tako ima večji zvonast venec, ki je po robu nekoliko razmaknjen, medtem ko ima i. carniolica bolj valjast oz. cevast venec. Pri prvi je venec vedno rumen, pri slednji vedno rjav, nadalje sta pri prvi vrat in prašnica enako dolga, pri drugi pa je vrat nekoliko daljši, tudi steblo je pri S. hladnikiana manj razvejano kot pri S. carniolica. Podobne znake povzema kasneje tudi Hegi (po: Strgar 1987).
Pri obravnavanih dveh taksonih sem na podlagi triletnih opazovanj našel oziroma potrdil naslednje razlike: 1)/ carniolica ima po zunanji strani vijoličnorjav venec, po notranji olivnozelen,/ hladnikiana ima po zunanji in notranji strani rumenozelen venec; 2) / carniolica ima manjše, valjaste oz. cevaste cvetove, f. hladnikiana ima večje, zvonaste cvetove; 3)/ carniolica cveti najmanj nekaj dni za obliko/ hladnikiana', 4)/ carniolica ima do 12(14) cvetov, / hladnikiana ima največ 6 cvetov; 5)/ carniolica ima po osrednji žili spodnjih stebelnih listov vijoličnorjav
nadih, pri/ hladnikiana so te žile rumenoze-lene.
V zadnjih letih sem uspel potrditi pojavljanje taksona S. carniolica f. hladnikiana pod Kolovcem, naslednji nahajališči pa sta novi:
0053/3: vlažna grapa med vasema Selnik in Rogatec, 530 m n. m., mešan gozd, 11. IV. 1999. 0152/1: zelo redko v vlažni grapi med Gredo in Železnikom vzhodno od Borovniškega Pekla, 480 m n. m., mešan gozd, 25. IV. 1998.
2.18.	Thelypterispalustris (S. F. Gray) H. W. Schott
Ena izmed rastlin, ki ni ogrožena zaradi redkosti, temveč zaradi uničevanja ratišč, je gotovo Thelypteris palustris in kjer naletimo nanjo, jo zagotovo najdemo v velikih količinah, kot je to tudi v barju pod Rašico in pri Skaručni.
9852/4: ob potoku Poljšak južno od Skaručne, 320 m n. m., jelševje in visoko močvirje, 3. IX. 1998. 9853/3: nizko barje blizu Dobenega pod Rašico, 310 m n. m., okoli jelš predvsem ob vodi, 10. VI. 1999.
2.19.	Trichophorum alpinum (L.) Pers.
Trichophorum alpinum je v Sloveniji omejen zlasti na visoka barja na Pohorju in Pokljuki, manj nahajališč pa je tudi na nizkih barjih in zlasti tod seje do danes !e stežka ohranila. Tako je denimo izginila na Grmezu, kjer jo je nabiral še Dolšak, na Ljubljanskem barju, kjer jo omenja Paulin, prav tako pri Zalogu, kjer jo navaja Fleischmann (Wraber
4. Literatura
& Skobernk 1989). Novoodkrito nahajališče tako predstavlja tudi prvo potrditev pojavljanja te vrste v ljubljanski okolici v zadnjih 60. letih.
9853/3: nizko barje blizu Dobenega pod
Rašico, 310 m n. m., Caricion
davallianae, 10. VI. 1999.
3. Summary
The article discusses 19 taxa, most of them with reported new localities and there are also some already known localities confirmed.
For Slovenia endemic taxa are Aconitum angustifolium, Allium kermesinum, Compartida zoysii. Cerastium julicum, Festvca laxa, Gentiana froelichii ssp. froelichii, Nigritella lithopolitanica, Papaver alpinum ssp. erne-sti-mayeri, Ranunculus aesontinusa and Scopolia carniolica f. hladnikiana, some of them are also threatened (Nigritella lithopolitanica, Ranunculus aesontinus and Scopolia carniolica f. hladnikiana).
Fritillaria meleagris and Liparis loeselli are endangered, Drosera rotundifolia, Orchis palustris, Thelypteris palustris and Trichophorum alpinum are vulnerable, Epipactis pur-purata and Iris croatica are rare.
Ranunculus aesontinus, Iris croatica and Scopolia carniolica f. hladnikiana, are taxo-nomically critical taxa so short comments arc added to their newly discovered localities.
I also propose a marsh near Dobeno (NE Ljubljana) to be protected because of many threatened and rare plants growingthere (e.g. Liparis loeselli, Trichophorum alpinum and Thelypteris palustris).
Dakskobler, I., 1994: Prispevek k flori južnih Julijskih Alp in njihovega predgorja Hladmkia 2: 19-31 Dakskobler, 1., 1995: Hladnikov volčič tudi v Zelenem potoku. Proteus 58: 102-103. Dakskobler, I., 1996: Aconitum angustifolium Bemh. Nova nahajališča. Hladnikia 7: 41.
Dakskouler, L, 1998: Aconitum angustifolium Bernh. Nova nahajališča. Hladnikia ¡0: 60.
Dolinar, B„ 1997: Liparis loeselii (L.) L. C. Rich. Nova nahajališča. Hladnikia 8-9: 59.
Dolšak, F., 1920: Prispevek k ilirsko-pontiški flori v ljubljanski okolici. Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, letnik 1/B: 44-53.
Fleischmann, a., 1839: Scopolina hladnickiana. Flora 22/2: 448, Regensburg.
Horvat, I. & Horvat, M., 1962: Iris croatica - nova vrsta perunike u Hrvatskoj. Acta botanica Croatica, vol. 20/21: 7-20.
Jogan, N., 1994: Campanulazoysii Wulf. Nova nahajališča. Hladnikia 3: 40.
Jogan, N., 1994: Drosera rotundifolia L. Nova nahajališča. Hladnikia 3: 39.
Jogan, N., 1995: Campanula zoysii Wulf. Nova nahajališča. Hladnikia 5: 31.
Jogan, N., Praprotnik, N. & Vreš, B., 1995: Campanula zoysii Wulf. Nova nahajališča. Hladnikia 5: 31.
KaCičnik, M., 1997: Liparis loeselii (L.) L. C. Rich. Nova nahajališča. Hladnikia 8-9: 59.
Martinčič, A., 1998: Drosera rotundifolia L. Nova nahajališča. Hladnikia 10: 61.
Martinčič, A. & al., 1999: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije.
Mayer, E., 1960: Endemične cvetnice območja jugovzhodnih apneniških Alp, njihovega predgorja in ilirskega prehodnega ozemlja. Zbornik ob 150-letnici ljubljanskega botaničnega vrta. 25-48.
Pignatti, S., 1976: Note critiche sulla Flora d'Italia. II grupo di Ranunculus auricomus L. in Italia e sulle montagne adicenti della Slovenia. Giornale Bot. [tal. 110,3: 203-217.
Praprotnik, N., 1995: Campanula zoysii Wulf. Nova nahajališča. Hladnikia 5: 31.
Ravnik, V., 1990: Rod Nigritella v jugovzhodnih apneniških Alpah. Ob 70. letnici akademika Ernesta Mayerja. Razprave 31: 271-290.
Strgar, V., 1987: Scopolia carniolica Jacq. f. hladnikiana (Biatz. el Fleischm.) E. Mayer - dedovanje barve cvetov in razmnoževanje. Biološki vestnik 35/2: 103-112.
Šuštar, F., 1998: Rastlinski svet Šmarne gore zGrmado do hribovja med Smlednikom in Repnjami. Založba ZRC. 70.
Trpin, D. & Vreš, B„ 1993: Prispevek k poznavanju flore poplavnega območja Jovsi. Hladnikia l: 9-16.
Wraber, T„ 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družbo. 140
Wraber, T., 1999: Potopitev Save Dolinke nad Blejskim mostom. Proteus 61: 260-262.
Wraber, T. & Skoberne, P., 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. Varstvo narave 14-15: 9-429.
Nomenclatural notes to the 3rd edition of Mala flora Slovenije (1999)
Notulae ad nomenclaturam cditionis Mala flora Sloveniae (1999) Nejc Jogan
Oddelek za biologijo, BFUL, Večna pot 111, SI-IOOO Ljubljana, Slovenija; E-naslov: nejcjogan@uni-lj.si
Abstract: In the last (3,a, 1999) edition of Mala flora Slovenije some new combinations and even one new taxon name were published invalidly. In the present article, this mistake is corrected.
Izvleček: V zadnji (tretji, 1999) izdaji Male flore Slovenije, je bilo neveljavno objavljenih nekaj novih kombinacij in celo nov takson. V pričujočem prispevku poskušamo to napako popravili
1. Sesleria Scop.
In the territory of Slovenia, Sesleria albicans group, which is not a very complicated one in the Central Europe, is represented by 4 taxa hitherto treated as separate (micro)species (Strgar, in MartinCiC & Su-Snik, 1984). The fact, that they hybridize freely almost anywhere their populations meet, supports the idea, that delimitation on the level of subspecies would be much more appropriate. As the name Sesleria caerulea (L.)
Ard. [1763] (=Cynosurus caeruleus L. [1753]) is the oldest available combination at the species level for some representative of the discussed group, we had to subordinate the other 3 taxa as subspecies and add to them also the type subspecies: Sesleria caerulea (L.) Ard. subsp. caerulea (=S. uliginosa Opiz). So the new delimitation, already published (two of them as new but invalid combination) in Mala flora Slovenije (Jogan, in MartinCič & al., 1999), is:
Sesleria caerulea (L.) Ard. subsp. angustifolia (Hack. & G. Beck) Jogan, comb. nova. basionym:
S. coerulea var. angustifolia Hackel & G.Beck, Flora von Suedbosnien, Ann. natu-
rhist. Hofmus. Wien II (1887): 42 svnonyms:
5. angustifolia (Hack. & G.Beck) Deyl
S. albicans Kit. ex J. A. Schult, subsp. angustifolia (Hack. & G.Beck) Deyl) Sesleria caerulea (L.) Ard. subsp. sadleriana (Janka) Jogan, comb, nova basionym:
Sesleria sadleriana Janka, Termesz. Fues. 8 (1884): 28 synonym:
S. budensis Asch. & Graeb. (incl. S. tatrae Deyl) Sesleria caerulea (L.) Ard. subsp. calcaria (Opiz) Celak. (=Sesleria albicans Kit. ex J. A. Schult.) Sesleria caerulea (L.) Ard. subsp. caerulea (=S. uliginosa Opiz)
Quite similar situation as the one descri- ced on a lower rank and subordinated as subbed above is with the two representatives of species to Sesleria juncifolia Wulf. ex Suffr.: Sesleria juncifolia group, so they were pla-
Sesleria juncifolia Wulf. ex Suffr. subsp. kalnikensis (Jav.) Jogan, comb, nova basionvm:
Sesleria kalnikensis Javorka, Mag. Bot. Lap. 1911: 311-314 Sesleria juncifolia Wulf. ex Suffr. subsp juncifolia
2. Bromopsis Fourr. (=Zema Panz., p. p.) microspecies. One of them, namely Bromop-
sis condensata (Hack.) Holub, has two subs-Bromopsis erecia group (=Bromus erec- pecies, of which only one is represented in tus group) has been treated as an aggregate of the flora of Slovenia;
Bromopsis condensata (Hack.) Holub subsp. microtricha (Borbas) Jogan & Bacic basionym:
Bromus erectus Huds. var. microtrichus BorbSs in Hire, 1884: Flora okoline Bakarske: 138.
3. Stipa L.
Just before the publication ofMala flora Slovenije, a new taxon of Stipa was discovered and immediately its name has been published as nomen nudum. It grows on dry li-
Stipa eriocaulis Borb. subsp. carniolica Jogan,
Diagnosis: A ceteris quattuor huius speciei iam descriptis subspeciebus (austriaca, eriocaulis, pennata, kiemii) haec distat: planta (0,5) 0,55 vel 0,7 (0,9) m alta, ligulis foliorum per marginem solum ciliis minutissimis (0,04-0,08 (0,12)mm) ornatis; effigurationi-bus costalibus in media parte laminarum solum per latera pilis minutis (0,05 vel 0,08 mm) tectis, iemmate (16) 17 vel 18,5 (19,5) mm, arista eius (20) 22 vel 26 (27) cm longa; linea pilosa dorsali in facie externa lemmatis dua-bus lineis subdorsalibus aequilonga vel paulo (ad 1 mm) breviora; lineis marginalibus basin aristae non attingentibus (3-4 mm sub arista desistentibus); columna aristae glabra.
mestone pastures at about 800-1000 m a. s. 1. in the SW part of Slovenia (Mt. Nanos, Mt. VremSiica). It belongs to the S. eriocaulis group.
subspecies nova
Statio: in pascuis calcareis siccis, 800 vel 1000 m s. m.
Area: gramen hoc solum e montibus Vremsci-ca et Nanos in Slovenia austro-occidentali notum.
Locus classicus: mons VremSCica in Carnio-lia.
Holotypus: Slovenia: in pratis montis VremSiica supra pagum Britof in valle fluvii Reka - solo calcareo, 900 m s. m., leg. A. Martincic, 26. 6. 1953. LJU 28419 Isotvpus: TSB, B
Detailed description of Stipa eriocaulis subsp. carniolica will be published in a separate paper.
Literature:
Strgar, V., 1984: Sesleria. In: MartinCič, A. & Sušnik: Mala flora Slovenije. DZS, Ljubljana, pp: 715-718. Jogan, N., 1999: Poaceae. In: Martinčič, A. & al.: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, pp: 711-813.
43. Grafia golaka (Hacq.) Rchb.
Potrjeno uspevanje na Golakih v Trnovskem gozdu
Confirmation of thriving on the Golaki range in the Trnovski gozd plateau
0049/1 (UTM VL19); Slovenija, Trnovski gozd, Golaki, vzhodna pobočja Srednjega Golaka ter valovit kraški svet severno od Srednjega in Velikaga Golaka, proti mejnemu grebenu med idrijskim in ajdovskim (predmejskim) delom Trnovskega gozda, apnenec, okoli 1400 m n. m. Leg. & det. I. Dakskoblkk, 4. 8. 1998, delovni herbarij ZRC SAZU; severno pobočje Velikega Golaka, okoli 1460 m n. m., ruševje (Pinetum mugo s. lat.) in kotanja na vzhodni strani te gore, tik pod vrhom, okoli 1470 m nm. v., apnenec, vrzelasto subalpinsko bukovje (Polysticho lonchitis-Fageium). Leg. & det. I. Dakskobi.er, 15. 7. 1999, delovni herbarij ZRC SAZU.
T. Wraber (1990a: 92) v odlični poljudni knjigi o znamenitih rožah na Slovenskem pri opisu kranjske selivke (Grafia golaka) piše, da te vrste kljub prideveku po Golakih na njih ni. Podobnost z avstrijsko obočnico (Pleurospermum austriacum), na Malem Golaku razširjeno kobulnico, je morda zapeljala B. Hacqueta, daje pri opisu selivke kot njeno nahajališče navedel tudi Golake in jih celo uporabil kot izhodišče za vrstno poimenovanje, čeprav jo je v resnici videl (in dal narisati) kje drugje na Kranjskem. O tej domnevni pomoti je T. Wraber (1990b: 202) pod črto pisal tudi pri botaničnem opisu Čavna.
Nada Praprotnik (1998) je najbrž povzela njegovo domnevo, ko je v poljudnem prikazu kranjske selivke v reviji Gea zapisala, da vrsta Grafia golaka na Golaku, po katerem je dobila ime, ne raste. Najbližje nahajališče domnevno klasičnemu nahajališču je nad Cepovanom. Prav tako omenja mogočo zamenjavo z avstrijsko obočnico. Drugačne podatke dajeta dva druga, sicer neobjavljena vira:
A. MartinCič, v diplomski nalogi iz leta 1958, pri opisu rastlinstva Golakov na str. 10 navaja; "Le na nekaj mestih, v senčnatem zavetju, kjer tla niso tako skeletna in kjer nastopa večja vlaga, naletimo na vegetacijo, ki jo sestavljajo visoke zelnate trajnice: Rumex arifolius, Lunaria rediviva, Geum rlvale, Epilobium alpestre, Grafia golaka, Laserpitium latifolium. Pleurospermum austriacum....".V prilogi, seznamu važnejših vrst po raziskanih območjih, je vrsta Grafia golaka označena za Golake, Zeleni rob, Čepovan in Kobilico.
V arealni karti vrste Grafia golaka za Slovenijo (N. Praprotnik 1987: 137 - neobjavljena, a botanikom znana in pogosto navajana doktorska disertacija) je v kvadrantu Golakov (0049/1) črna pika, kar pomeni herbarijski vir. V ljubljanskem univerzitetnem herbariju (LJU) je posušen primerek kranjske selivke, ki ga je pod Velikim Golakom, na nadmorski višin,
1400 m, nabral A. Martinčič 31.8. 1957.
Pri preučevanju altimontanskih jelovo-bukovih in subalpinskih bukovih gozdov na severnih in severovzhodnih pobočjih Golakov sem cvetočo kranjsko selivko opazil ob planinski poti, ki vodi iz Škrbine na idrijski strani proti Golakom. Ponekod obilno raste na skalnatih svetlih (odprtih) krajih na spodnji meji subalpinskega bukovja (Polysticho lonchitis-Fage-
tum), na stiku z altimontanskim bukovjem (Ranunculo platanifolii-Fagetum), Melik (1959: 17-18) je tu ugotovil morenski nasip, ki gaje nasul pobočni ledenik, ki seje spuščal po osojnih pobočjih Velikega Golaka proti severu. Spremljevalne vrste v kamnitih naravnih vrzelih so Salix appendiculata, Rhododendron hirsutum, Lonicera caerulea, Laser-pitium latifolium, Buphthalmum salicifolium, Betonica alopecuros, Scabiosa lucida subsp. stricta (?), Melittis melissophyllum, Cirsium erisithales, Calamagrostis arundinacea, na enem kraju tudi Gentiana lutea subsp. symphyandra idr. Pod vrhom Velikega Golaka kranjska selivka uspeva posamično v ruševju (Pinetum mugo s. lat.) in subalpinskem bukovju. V tem bukovju na vzhodnem pobočju Srednjega Golaka rasteta vrsti Grafia golaka in Pleurospermum au-striacum zelo blizu skupaj. Medtem ko kranjske selivke drugje kot pod Srednjim in Velikim Golakom nisem videl, sem avstrijsko obočnico opazil še na več krajih na severnih pobočjih Malega Golaka, Belega hriba in Smrekovega vrha nad Smrekovo drago.
Vsekakor kranjska (golaška) selivka Grafia golaka na Golakih v Trnovskem gozdu raste in si zasluži pridevek, ki ji je ga dal B. Hacquet. Golaki so tudi njeno klasično nahajališče, saj Hacquet (1782: 14-15) pri njenem opisu omenja, da raste v Julijskih Alpah, na Malem in Velikem Golaku in v drugih okoliških hribih (glej tudi Praprotnik 1998).
Literatura:
Hacquet, B., 1782: Plantae alpinae carniolicae. Viennae, 16 s. + 5 tab.
MartinčiC, A., 1958: Fitogeografske razmere vzhodnega dela Trnovskega gozda. Diplomska naloga. Oddelek
za Biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani. 32 s. + priloga. Mei.ik, A., 1959: Nova geografska dognanja na Trnovskem gozdu. Geografski zbornik (Ljubljana) 5, s. 7-26. Praprotnik, N., 1987: Ilirski florni element v Sloveniji. Disertacija, Biotehniška fakulteta, Oddelek za
biologijo, Ljubljana, 234 s. Praprotnik, N., 1998: Hacquetova golaška jelenka ali kranjska selivka. Gea (Ljubljana) 8 (8): 32. Wraber, T., 1990a: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana, 239 s. Wraber, T., 1990b: Čaven, ein botanisch berühmter Berg in Slowenien. Carinthia II (Klagenfurt) 1807100: 195-210.
Igor Dakskobler
44. Quercus ilex L.
Fitocenološki opis nahajališča na pobočjih Svete Gore (Skalnice) nad Solkanom. Phytosociological description of the locality on the slopes of Sveta Gora above Solkan.
0047/2 (UTM UL99): Slovenija, dolina Soče, južno vznožje Svete Gore (Skalnice), pod gostilno Oddih, okoli 180 m n. m., apnenec, breča, v prisojnem pečevju {Ostryo-Quercetum pubescentis quercetosum ilicis) in v kotanji pod njim (Seslerio autumnalis-Ostryetam). Det. J. Papež poleti 1974 in pozimi 1998, avtorjev popis in fotografski posnetek, I. Dakskodler, 30. 10. 1998 in 20. 4. 1999, delovni herbarij ZRC SAZU.
V pregledu nahajališč črnega hrasta v Sloveniji (T. Wraber & Skoberne 1989: 265-266) je izpadlo nahajališče pod Sveto Goro nad Solkanom, kjer gaje leta 1957 nabral T. Wraber (herbarij LJU). Ta herbarijski podatek je pri opisu nahajališč črničevja v Sloveniji upošteval
~iniMH»ttHrrl mm" ~t ""'n* fi^îi'rfOC*:
FitocenoloSka popis (Phytosociological relevé): Ostryo-S Weis Lausi & Poldini 1962 var. Amelanchier ovalis - pc Solkan)
	Nadmorska višina v 10 m (Altitude in 10 m)		18
	Lega (Aspect)		SW
	Nagib v stopinjah (Slope in degrees)		45
	Kamnitost v % (Stoniness in %)		80
	Zastiranje v % (Cover in %}:		
	Drevesna plast (Tree layer)	E3	60
	Grmovna plast (Shrub layer)	E2	50
	Zeliščna plast (Herb layer)	E1	30
	Mahovna plast (Moss layer)	E0	10
	Sestoj (Stand):		
	Premer v prani višini (Diameter) D max (cm)		20
	Drevesna višina (Tree height) H max (m)		10
	Velikost ploskve v 10 m? (Relevé area in 10 m2)		20
	Mesec popisa (Month of taking relevé)		10
	Število vrst (Nu mber of species)		80
	ZNAČILNE IN RAZLIKOVALNE VRSTE ASOCIACIJE Character and differential species of the association		
Ol	Asparagus acutifolius	E2	1
OF	Cotlnus coggygria	E2	1
oc	Coronilla emerus subsp. emeroides	E2	1
oc	Ostrya carpinifolia	E3	+
TGj Inula spiraeifolia		E1	r
RAZLIKOVALNA VRSTA SUBASOCIACIJE Differential speci« of the subassociation			
: oí	Quercus ilex	E3	3
Qi	Quercus Hex	E2	+
a	QUERCET6A ILICIS s. lat.		
	Pistacia terebinthus	E3	r
	Ruscus aculeatus	E2	r
RAZLIKOVALNA VRSTA VARIANTE Differential species of the variant			
ep	Amelanchier ovalis \B2 | r		
o o	OSTRYO-CARPINENION ORIENTALIS OSTRYO-CARPINION ORIENTALIS		
	Sesieria autumnaiis	E1	1
	Frangula rupestris	E2	1
	Mercurialis ovala	E1	•
	Aristolochia lutea		r
b	QUERCETALIA PUBESCENTIS 6. lat.		
	Fraxinus omus	E3	1 1
	Fraxinus omus	E2	
	Quercus pubescens	E3	1
	Quercus pubescens	E2	+
	Viola alba subsp. alba	E1	+
	Melittis metissophyllum		+
	Tamus communis		+
	Sorbus aria	E2	r
	Arabis turrita	E1	r
»Ium pubescentis (Hi. 1950) Trinajstič ¡974 gucrcerosimi Svete Gore nad Solkanom (slopes of Sveta Gora abovc
šele Brus (1999: 91). Redka drevesa črnega hrasta na obronkih Skalnice omenja v gozdarskem elaboratu tudi M. Šebenik st. (1976: 140). Nahajališče v pečevju na južnem vznožju Sv. Gore (najbrž je to Wraberjevo nahajališče izl. 1957), je pred leti opazil tudi soavtor tega prispevka (J. Papež). Podrobneje smo si ga ogledali v letu 1998. Zdi se nam vredno, da o njem napišemo nekaj več kot je bilo doslej znano. Sodimo namreč, daje to nahajališče naravno, kar nam potrjuje tudi fitocenološka analiza sestoja, v katerem v drevesni plasti prevladuje črni hrast. Črniki-no seme so v pečevje na levem bregu Soče najbrž zanesli ptiči iz bližnjih obsežnejših nahajališč na desnem bregu reke, na jugovzhodnih pobočjih Sv. Valentina.
Opis nahajališča je naslednji. V južnem vznožju Sv. Gore je geološka podlaga apnenec. V dolini, ki razmejuje pobočja Skabrijela in Sv. Gore ponekod opazimo tudi lapor, v glavnem pa prevladuje apnenec in apnenčeva breča. Večja gmota apnenčeve breče je tudi pod cesto Solkan - Prevala, severozahodno pod gostilno Oddih. Tik nad njo pripelje širok kolovoz. Skalna stena, visoka je okoli 20 m, je obrnjena proti jugu oz. jugozahodu. Na njenem zgornjem robu uspeva vrzelast, okoli 6 do 8 m visok panjevski gozdič črnega hrasta (trije večji šopi s po več stebli in štiri drevesa s po enim ali dvema stebloma), puhastega hrasta, malega jesena, črnega gabra in manjše drevo terebinta (Pistacia terebinthus) - prispevek k seznamu nahajališč te drevesne vrste v Sloveniji, ki gaje objavil Brus (1998). Prsni premeri dreves so okoli 10 do 20 cm. Floristična sestava tega sestojčka (glej priloženi fitocenološki popis) je podobna floristični sestavi, ki jo imajo sestoji črnega hrasta na prisojnih (jugovzhodnih) pobočjih sosednjega Sabotina (Dakskobi.er 1997) in ga zato lahko uvrstimo v sintakson Ostryo-Quercetum pubescentis (Ht. 1950) Trinajstič 1974 guercetosum ilicis Lausi & Poldini 1962
r " ' * --------— ~

PRI 1NFTAI IA SPINOSAE s. lat.	
Rubus ulmifolius (?)	+
Viburnum lantana	+
Clematis vitalba	+
Crataegus monogyna	+
2 Ligustrum vulgare	+ ;2 -
Berberís vulgaris	
Prunus mahaleb	r
Cornus mas	f
| Comus sanguínea	r
Rosa sp.	r
FAGETALIA SYLVAT1CAE 5. lat.	
Cyclamen purpurascens	+
Mycelis muralls	E1 +
Helleborus odorus	+
Lonicera caprífolium	F? li
Sambucus nigra	r
QUERCO-FAGETCA s. lat.	
Hederá helix	E2 1
Euonymus europaea	E2 +
Solidago virgaurea	+
Caren digitata	+
§ Hepática nobilis	+ E1
Híeracium sylvaticum	+
Hieracium racemosum	+
Híeracium sabaudum (?)	+
Staphylea pinnata	F? r
Corylus avellana	
ERICO-P1NETEA S. lat.	
o-, Chamaecytisus hirsutus s. lat.	E1 +
Pinus mora	£2 r
trifoi IO.«FRANIETEA 8. lat.	
Vincetoxicum hirundinaria	+
Anthericum ramosum	+
Viola hirta	+ + -e1-- +
g peucedanum cervaria	
Diclamnus albus	
Inula conyza	+
Silene nutans s. lat.	r
Ruta divaricata	r
ASPLENIETEA TRICHOMANIS a. lat.	
Asplenium trichomanes	1
5 Asplenium ruta-murana	+ e1 —
Parietaria judaica (P. ramitlora)	+ +
Campanula pyramidalis	
Pei TARION Al LIACEAE	
seseli gouanii	|E1 I +
	FESTUCO-BROMETEA s. lat.		
	Carax humilis	É	
	Euphorbia cyparissias		
	Satureja montana subsp. variegata		+
	Galium lucidum		+
	Betónica serótina		+
	Thlaspi praceox		+
ll	Festuca sp.	E1	+
	Centaurea triumfettii		+
	Thymus longicaulis (?)		+
	Peucedanum oreoselinum		+
	Inula hirta		+
	Centaurea pannonca		í
	Asperula cynanchica		r
	OSTALE VRSTl (Other species)		
u	Juniperus communis	|E2	
	MAHOVI In LIŠAJI (Mosses and lichens)		
	Tortella tortuosa		i
	Homalothecium sericeum		i
-i 7	Isothecium alopecuroides	F0	+
	Fissidens cristatus		+
	Neckera complanata		+
	Encalypta sp.		
var. Amelanchier ovalis Dakskobler 1997. V okolici sicer prevladuje pionirski gozd čmega gabra, gradna in malega jesena, ki ga uvrščamo v drugotno asociacijo Seslerio autumna-lis-Ostryetum. Ponekod je bil nasajen črni bor. Čmika se pomlajuje tako na zaravnanem zgornjem robu pečevja, ob kolovozu (mladice, visoke do 1 m), kot v kotanjastem dnu pod steno - v sestoju črnega gabra. Tu raste šop črnih hrastov s tremi stebli, katerih najdebelejše ima premer 24 cm, najvišje pa je visoko okoli 18 m. V bližini smo našli še dve mlajši, nekaj metrov visoki črnikini drevesci. Najdebelejši črni hrast (obseg v prsni višini je 138 cm, prsni premer 44 cm, drevesna višina okoli 20 m), raste v dolinici tik ob severozahodnem
robu pečevja.
Naravno nahajališče črnega hrasta v južnem vznožju Sv. Gore je precej ogroženo, saj ljudje prepad pod kolovozom uporabljajo za odlagališče smeti. Rastišče je tako z jugo-
vzhodnega, gostilni Oddih bližjega roba zaradi odpadkov naravnega in umetnega izvora pre-drugačeno in v tem delu sestojček nima več naravne sestave (v dnu sc je razširila navadni smokvovec - Ficus carica). Predlagamo strogo prepoved odlaganja smeti in drugih odpadkov in v ožjem območju stene tudi vsakršno drugo človekovo dejavnost (npr. sečnjo).
Literatura:
Brus, R., 1998: Razširjenost in značilnosti terebinta (Pistacia terebinthus L.) v Slovenij i. Gozdarski vestnik
(Ljubljana) 56 (7-8): 346-357.	c
B J, R., 1999: Črničevje (Quercus ilex L.). V: Kotar, M. & R. Brus: Naše drevesne vrste. s. 90-93.
Slovenska matica, Ljubljana.	,	, . c.„u„,:„„ nn,i
Dakskoblbr, 1., 1997: Fitocenološka oznaka sestojev črnega hrasta Quercus Je* L. na Sabounu ,n nad izvirom Lijaka (zahodna Slovenija). Acta Biologica Sloven.ca (Ljubljana) 41 (2-3): 19-42
St., 1976: Gozdnogospodarski načrt g. g. e. Gorica 1976-1985. Elaborat, Soško gozdno
wSTtTp^L, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SK Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana) 14-15: 1-429.
Igor Dakskobler & Jože Papež
45. Scopolia carniolica Jacq.
Nova nahajališča v zahodni (Posočje, dolina Idrije, Cerkljansko) in nekaterih drugih območjih Ne docilities in western (the Soča Valley, the Idrija valley, the Cerkno region) and some other
areas of Slovenia
9749/4 (UTM VM11): Slovenija, Julijske Alpe, Baška dohna Podbrdo, pobo^a na desnem
bregu Kacenpoha, 830 m n. m„ Lamio orvalae-Fage.un, ^^Z^Jm lv Podbrdo vznožje Štovle tik nad reko Bačo (nad in pod železniško progo , okoli 480 do 500 m n m subspontano tudi višje, ob gozdni cesti v vas Porezen. Deti. D.kskoblh 0 4 1999' Driselpoh, levi breg potoka v bližini Driselpoharjeve domačije, okol, M m n ^HacqZio-FraXinetum. Det. I. Dakskobler, pomlad 2000, avtorjevi pop.si; pod^larskim brdom nad povirjem Driselpoha, okoli 980 m n. m.,Krt»or.aloe-Fagetum.
Det 1 Dakskoblfr, 23. 5. 1988, avtorjev popis.
9749/4 (UTM VM21): Slovenija, Julijske Alpe, Baška dolina,
nad domačijo Hoba, okoli 930 m n. m., Horno&no Syhestr«-Fagem, D t LDakskoble 13 5 1990- prigorje Porezna, povirje Batave pod Črnim vrhom 1377 m), okol. 800 900 m n m. H<mogyno ^ris-Fagetum, Adenostylo glabrae-Cortusetuj TaJZ Det. I. Dakskobler, 30. 4. 1990 in 2 . 6. 1994; osojna pobočjašvarckovbla TRobarjevega griča - 1052 m) nad Zapajlikovo grapo (Jerenpohom), okol, 850 m n. m., Lulo-Fagetum abietetosum. Det. I. Dakskobler, 7. 8.1987, avtorjev, popis, 9750/3 (UTM VM21): Slovenija, Julijske Alpe. Baška dolina, povoje Bače:
Tej mre, okoli 1100 m n. m., Homogyno ^ivesms-Fagetum. Det. 1. Dakskobler,
27. 3. 1994. V tem kvadrantu mdr. raste tudi v povirju Petrobrškega potoka pod Petrovim Brdom in ob Zadnji Sori proti Podroštu.
9849/1 (UTM VM11): Slovenija, Baška dolina, Grahovo ob BaČi, Široka draga, Poliška (Pušnikova) grapa, okoli 300 do 350 m n. m., aceretalna rastišča v dnu grape s fragmenti javorovja. Det. I. Dakskobler, pomlad 1990, avtorjev popis (glej tudi Dakskobler 1991: 177).
9849/2 (UTM VM21): Slovenija, Baška dolina, prigorje Porezna, v žlebovih na osojah pod Črnim vrhom (1377 m), okoli 1100 m n. m. Det. I. Dakskobler, junij 1991 (glej tudi Dakskobler & E. Mayer 1992: 145); Špičnokova grapa, okoli 900 m n. m., Homogyno sylvestris-Fagetum. Det. 1. Dakskobler, maj 1998 (glej tudi Dakskobler 1996: 37); Cerkljansko, Zapoška grapa na južni strani Porezna, v mešanem bukovo-smrekovem gozdu. Det. J. Bavcon, 16. 8. 1984, popisi avtorjev.
9849/2 (UTM VM11): Slovenija, Baška dolina, severozahodna pobočja Porezna, nad in ob Hejblarjevi grapi, od okoli 750 do okoli 950 m n. m., gorsko javorovje (Lamio orvalae-Aceretum ?) in jelovo bukovje (Homogyno sylvestris-Fagetum). Det. I. Dakskobler, 10. 7. 1996 in 9. 4. 2001; levi breg Lajtne grape pod domačijo Andreje, okoli 500 do 550 m n. m., aceretalna rastišča s fragmenti javorovja. Det. I. Dakskobler, 25. 4. 1993; v Prodarjevi (Zajtlovi) grapi, okoli 500 m n. m., javorovje (Lamio orvalae-Aceretum ?). Det. I Dakskobler, 4. 4. in 27. 6. 1993; prigorje Porezna, pobočja Otavnika nad Zakojško grapo, okoli 850 do 890 m n. m., Luzulo-Fagetum abietetosum. Det. 1. Dakskobler, 24. 7. 1992; ob potoku Porezen pod. Zakojco in v večjem delu Zakojške grape, okoli 500 do 750 m n. m., Hacquetio-Fraxinetum s. lat., Lamio orvalae-Fagetum. Scopolio carniolicae-Ostryetum nom. prov., Viola biflora-Scopolia carniolica ass., Arunco-Fagetum, Homogyno sylvestris-Fagetum. Det. 1. Dakskobler, 8. 5. 1994 in 28. 4. 2000, avtorjev, popisi. V tem kvadrantu raste tudi na prodiščih Bače pri Jezarju (med Podbrdom m Hudajužno), v sestoju sive vrbe (Salix eleagnos), okoli 350 m n. m. Det. 1. Dakskobler,
26. 3. 1989, avtorjev popis.
9848/2 (UTM VM01): Slovenija, Baška dolina, Strmol, pobočja Šentviške planote na levem bregu Bače pri BaČi pri Modreju, okoli 210 m n. m., Hacquetio-Fraxinetum s. lat., Lamio orvalae-Fagetum. Det. 1. Dakskobler, 26. 7. 1991 in 6. 3. 1992, avtorjeva popisa.
9849/3 (UTM VM10): Slovenija, dolina Idrijce, Police na Cerkljanskem, ob gozdnem potočku pod vasjo, okoli 500 m n. m. Det. J. Bavcon & I. Dakskobler, 30.4. 1997, popis avtorjev.
9849/3 (UTM VM10); Slovenija, Šentviška planota, Dabrška grapa, v grapi in v vznožju njenega desnega (osojnega) brega, okoli 350 do 450 m n. m., Lamio orvalae-Fagetum, Hacquetio-Fraxinetum scopolietosum camiolicae. Det. 1. Dakskobler, 25. 5, 1999, avtorjevi popisi.
9849/4 (UTM VM10): Slovenija, Cerkljansko, Laznice, na levem bregu Cerknice, vznožje Jelenka, okoli 280 m n. m., Lamio orvalae-Fagetum. Det. J. Bavcon, april 1983; v grapi Zagajnalca (Žaganjavčica) pri Straži, pobočja na levem bregu, okoli 400 do 600 m n. m., Hacquetio-Fraxinetum, Arunco-Fagetum. Det. J. Bavcon, 13. 8. 1984 in 1. Dakskobler 10 5 2000; severozahodno pobočje Babe na levem bregu Cerknice (nad odsekom Gorenjc-Laznice), okoli 270 do 550 m n. m., Hacquetio-Fraxinetum scopolietosum camiolicae prov. Det. 1. Dakskobler, 15. 6. 1983 in 10. 5. 2000, popisi avtorjev.
9849/4 (UTM VM20): Slovenija, Cerkljansko, vznožje Babe tik nad Cerknico, okoli 360 m n. m., Lamio orvalae-Fagetum. Det. 1. Dakskobler, 9. 6. 1983; pod vrhom Babe, okoli 700 m n. m., Lamio orvalae-Fagetum. Det. J. Bavcon, 1.6. 1986, popisa avtorjev.
9848/3 (UTM VM00): Slovenija, srednja Soška dolina, osojna pobočja nad grapo Vogrščka na severnem robu Banjšic, okoli 410 m n. m., Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. Dakskobler,
10. 4. 1991, avtorjev popis in fotografski posnetek.
9848/4 (UTM VM00): Slovenija, dolina Idrijce, v zgornjem delu soteske Žlebi (Podzidanca) ob potoku Kostanjevec na jugozahodnem robu Šentviške planote (pri Slapu ob Idrijci), okoli 450 do 500 m n. m., Hacquetio-Fraxinetum scopolietosum carniolicae. Del. I. Dakskobler, 12. 5. 1997, avtorjev popis.
9847/4 (UTM UM91): Slovenija, dolina Idrije, pod zaselkoma Kosi v smeri proti Zarogu (Za rogom), nad traktorsko potjo tik nad reko Idrijo, okoli 360 m n. m., koluvijalno dno pobočja (kredni fliš, vložki apnenčevih breč, trdi lapor), grmišče (Corylus avellana, Acer campestre, Sambucus nigra). Kranjski volčič raste v blazinah na površini okoli 50 m2, višje v skalnatem pobočju z mešanim gozdom bukve in drugih listavcev (Lamio orvalae-Fagetum ?) le še posamično. Det. Bojan Zadravec in Zoran Zavrtanik, spomladi 1997 in I. Dakskobler, 1. 4. 1998, popisi avtorjev in fotografski posnetki; ob nekdanji graničarski poti proti zaselku Mlin, tik nad reko Idrijo, pred grapo izpod Srednjega, okoli 380 m n. m., lapor, v grmišču belega gabra, maklena, leske, črnega bezga in češnje, ob robu tudi bukev. Kranjski volčič tu raste v manjši skupini tudi na desnem (italijanskem) bregu reke Idrije, v mešanem sestoju plemenitih listavcev (Hacquetio-Fraxinetum s. lat.). Det. I. Dakskobler, 1. 4. 1998, avtorjev popis.
9949/1 (UTM VM10 in VM00): povirje Hotenje nad Dolenjo Trebušo, grape na severovzhodnih pobočjih Hudournika na robu Vojskarske planote, okoli 800 do 950 m n. m., Arunco-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 1. 7. 1998; Dolenja Trebuša, dolina Trebuščice, Gačnikova (Gačniška) grapa in žlebovi ter vlažno skalovje na njenem levem (osojnem) bregu, od 230 do 400 m n. m,,Scopolio carniolicae-Ostrvetum nom. prov., posamezne skupine rastejo tudi v sestojih asoc. Ostryo-Fraxinetum orni in v vlažnem skalovju skupaj z vrsto Primula carniolica. Det. B. Čušin, 16. 8. 1996 in I. Dakskobler, 26. 4. 2000; Pršjak, levi breg grape, nizvodno in gorvodno od Pršjakovega slapu, okoli 340 do 400 m n. m., visoke steblike, Arunco-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 26. 8. 1999 in 25. 5. 2000, popisi avtorjev.
9949/2 (UTM VM10): Slovenija, dolina Idrijce, Šebrelje, nad Prdivnikom, pod Šebreljskim Vrhom, okoli 850 m n. m., tuf, kremenov porfir, Luzulo-Fagetum abietetosum. Det. I. Dakskobler & I. Mlf.kuž, 5.6. 1992. V tem kvadrantu raste tudi v Masorah, na pobočj ih na levem bregu Idrijce. Det. J. Bavcon, 10. 4. 2000, popisi avtorjev.
9950/1 (UTM VM20): Slovenija, Idrijsko, Kendov vrh, vzhodno pobočje, okoli 1030 m n. m., Omphalodo-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 27. 5. 1999. V tem kvadrantu raste tudi v gozdovih na levem bregu Idrijce (Masore). Det. J. Bavcon, 10. 4. 2000, popisa avtorjev.
0049/1 (UTM VL19): Slovenija, Trnovski gozd, Javorški vrh, altimontansko bukovje. Det. J. Papež, ustno sporočilo, 29. 5. 2000.
0150/1 (UTM VL28): Slovenija, Podkraj, Križna gora, pod Sv. Duhom, okoli 1200 m n. m., Ramtnculo platanifolii-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 9. 7. 1985, avtorjev popis. V tem kvadrantu raste tudi v bukovem gozdu na desnih, osojnih pobočjih Nanosa nad dolino Bele - ustno sporočilo J. Papež, junij 2000.
0150/2 (UTM VL27): Slovenija, Hrušica, Svisli, okoli 900 m n. m., Omphalodo-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 26. 6. 1985, avtorjev popis.
9754/1 (UTM VM72): Slovenija, Gorenjska, Podlom, na zadnji serpentini pod sedlom Črnivec. Det. B. Drovenik, april 2000, avtorjev popis.
9754/3 (UTM VM72): Slovenija, Gorenjska, Tuhinjska dolina, Buč, ob reki Nevljica blizu odcepa za vas Hruševka. Det. B. Drovf.nik, april 1994, avtorjev popis.
9959/2 (UTM WM40): Slovenija, Štajerska, Kozjansko, Podsreda, Socko - potok Dupla. Det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 15. 6. 1993, popis avtorjev.
9958/2 (UTM WM30): Slovenija, Bohor, med Malim in Velikim Javornikom, 880 m n. m.,
Denlariopolyphyllae-Aceretum. Det. P. Košir, 10. 6. 1999, avtoričin popis. 9658/3 (UTM WM33): Slovenija, Konjiška gora, plitva vrtača pri lovski koči, 760 m n. m.,
Dentariopolyphyllae-Aceretum. Det. P. Košir, 22. 5. 1998, avtoričin popis. 0558/1 (UTM WL23): Slovenija, Bela Krajina, Žuniči, med Milici in Žuniči. Det. A. Seliškar
& B. Vreš, 26. 7. 1994, popis avtorjev. 0354/3 (UTM VL75): Slovenija, Goteniška gora, na sedlu Medvedjaške ceste, 800 m n. m.,
Omphalodo-Aceretum. Det. P. Košir, 20. 5. 1998, avtoričin popis. 0257/3 (UTM VVL16): Slovenija, Uršna Sela, Radoha (Lipni vrh, Cesar), 440 - 480 m n. m.,
Dentariopolyphyllae-Aceretum. Det. P. Košir, 13. 5. 1999, avtoričin popis. 0255/4 (UTM VL96): Slovenija, Kočevski rog, Rugarski klanci, 730 m n. m., skalnato pobočje vrtače, Omphalodo-Aceretum. Det. P. Košir, 24. 5.1999, avtoričin popis. V Kočevskem rogu (brez natančnejše oznake nahajališč) omenja vrsto Scopoiia carniolica tudi Puncer (1980). 0158/4 (UTM WL37): Slovenija, Gorjanci, vrtače pod Velikim Trebežem, 730 - 780 m n. m.,
Dentariopolyphyllae-Aceretum. Det. P. Košir, 14. 6. 1999, avtoričin popis. 0157/4 (WL27): Slovenija, Gorjanci, Cerov Log, 350 m n. m., Dentariopolyphyllae-Aceretum.
Det. P. Košir, 2.6.1999, avtoričin popis. 0151/2 (UTM VL48): Slovenija, Logaška planota, na pobočjih vrtač Rakovska kukava, Vranja jama, Veliki Dovc in Ivanjska kukava (med 450 in 480 m n. m.), Omphalodo-Aceretum. Det. P. Košir, 7.6. 1999, avtoričin popis.
Karto razširjenosti vrste Scopoiia carniolica v Sloveniji je izdelal T. Wraber (Koledar zavarovanih rastlin, 1983) in jo je v svoji disertaciji uporabila Nada Praprotnik (1987: 166). Po njej smo jo povzeli in jo dopolnili z našimi podatki. Poleg avtorjev notice so jih prispevali še dr. Božo Drovenik, mag. Jože Papež, mag. Andrej Seliškar, dr. Darinka Trpin, inž. Bojan Zadravec in univ. dipl. inž. Zoran Zavrtanik, ki se jim za sodelovanje najlepše zahvaljujemo. V arealno karto smo vnesli tudi novejše herbarijske podatke iz ljubljanskega univerzitetnega herbarija (LJU), ki so jih prispevali naslednji avtorji: M. KaCičnik, Z. Keglevič, M. Leskošek, D. Nagi.iC, A. Podobnik & T. Wraber, P. Skoberne, T. VVraber in Manca Zupančič ter nekatere novejše navedbe iz literature (Accetto 1996, 1999, Praprotnik 1999, E. Velikonja 1999).
Fitogeografsko oznako kranjskega volčiča povzemamo po Nadi Praprotnik (1987). To je vrsta z disjunktnim arealom; z jugovzhodnoalpsko-severozahodnoilirskim delom in karpa-tskiin, ukrajinskim in litvanskim delom. Trinajstič (1992) jo uvršča v skupino ilirikoidnih vrst, torej taksonov, ki so verjetno terciarni relikti in seje njihov areal v ledenodobnem obdobju bistveno skrčil. Ohranili so se predvsem v mezofilni vegetaciji na obrobju Jugovzhodnih Alp in na območju severozahodnih Dinaridov in imajo danes podoben areal kot prave, izvorno ilirske vrste. Jugovzhodne Alpe so torej robno območje razširjenosti kranjskega volčiča, čeprav je znano tudi osamljeno nahajališče več kot 400 km bolj zahodno, v Zahodnih Alpah, v okolici mesta Biella(Val Sessera). O njem sta pisala Fenaroli (1961) in Sella (1988) - podatke navajamo po Martini, Nardini & Rizzardini (1997: 83).
Na jugozahodnem robu Julijskih Alp oziroma v njihovem prigorju je bilo v zadnjem času odkritih nekaj novih nahajališč, tako v Sloveniji kot v Furlaniji-Julijski krajini. V sosednji deželi so ta nahajališča v Beneški Sloveniji (Slavia Veneta), v dolinah na jugozahodnih pobočjih Kolovrata: pri vasi Gorenji Tarbilj (G. Tarbij -Trebil di Sopra) - 9847/4 ter pri zaselkih Pačuh (Paciuch) in Dobenje (Obenetto) v dolini Reke (Rieca) - 9847/2 (Martini, Nardini & Rizzardini 1997), pri nas pa v Zelenem potoku v dolini Idrije - 9947/1 (Dakskobler 1995a), kjer raste tudi različica Scopoiia carniolica f. hladnikiana (Dakskobler 1995b).
46 4 7 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 56 5S 60 61 62 63 64 65
92 63
94
95
96
97
98 89 00 01 02
03
04
05
SI. 1: Razširjenost vrste Scopolia carniolica Jacq. v Sloveniji (dopolnjeno po T. Wraber in
Praprotnik 1987)
Fig, I: Distribution of Scopolia carniolica Jacq. in Slovenia (supplcmemed after T. Wraber in
Praprotnik 1987)
Gozdarja Bojan Zadravec in Zoran Zavrtanik sta spomladi 1997 v zgornjem delu dolini Idrije, tik nad reko, med opuščenima zaselkoma Kosi in Zarog našla še eno nahajališče vrste Scopolia carniolica. To nahajališče, ki je v istem osnovnem polju (9847) kot nahajališča v Benečiji in v istem kvadrantu (9847/4) kot nahajališče pri Gorenjem Tarbilju, smo potrdili spomladi 1998 in gorvodno ob Idriji (proti opuščenemu zaselku Mlin) našli še eno, tokrat na obeh bregovih mejne reke (na slovenskem in italijanskem ozemlju). Doslej še nismo preglede-li povirnih krakov Idrije pod Kolovratom. V zgornjem delu doline Idrije kranjski volčič raste na krednem flišu {z vložki apnenčevih breč), na svežih koluvijalnih tleh, v drugotnih gozdnih sestojih oziroma pionirskih grmiščih. Nahajališče na italijanskem bregu Idrije bi sintakso-nomsko lahko uvrstili v asociacijo Hacquetio-Fraxinetum s. lat., podobno kot nahajališče pri Gorenjem Tarbilju (Martini, Nardinj & Rjzzardini 1997: 86-87), čeprav na slednjem prevladuje gorski javor. V sestojih posebne različice (forme) te asociacije uspeva kranjski volčič tudi V Zelenem potoku.
Ob najdbah vrste Scopolia carniolica v beneških dolinah pod Kolovratom, je zanimiva primerjava s sosednjim Posočjem. Tu je kranjski volčič razmeroma pogost v zgornjem delu Baške doline, predvsem na širšem območju Porezna (enako kot v sosednjem povodju Selške Sore vse do Železnikov). Zelo redek je v dolinah pod grebenom Tolminsko-Bohinjskih gora, kjer smo ga doslej našli le v povirju Bače pod Lajnarjem in v grapah pod Črno prstjo (Ka-cenpoh, Driselpoh). V dolini Kneže, kjer smo ga pomotoma navajali v fitocenološki tabeli subasociacije Luzulo-Abieti-Fagetum lamietosum orvalae (MarinCek & Dakskobler 1988. fit. tab. 3 - zamenjava z vrsto A tropa belladona), ga doslej še nismo opazili. Raste tudi na pobočjih Šentviške planote nad dolino Bače (PoliŠka grapa, Strmol) ter nad dolino Idrijce (v Žlebih ob potoku Kostanjevec, Dabrška grapa). V Zgornjem Posočju severno od Tolmina, vključno s soško stranjo Kolovratovega grebena, kranjskega volčiča doslej nismo našli, prav tako ne v dolini Kamnice pri Volčah.
V dolini Soče od Mosta na Soči proti Solkanu sta doslej znani dve nahajališči - v grapi
BBIII I1"!	s	• -"IT ■ '■'
Vogrščka na severnem robu Banjšic in na severnih pobočjih Kuka (611 m) nad vasjo Paljevo pri Plaveh - 9947/4, na začetku grebena Kuk - Košutnik - Vodice - Sv. Gora (Papež 1977). Na drugem bregu Soče je že greben Sabotina, kjer je kranjski volčič kot prvi pred več kot štirimi stoletji odkril, opisal in upodobil P. A. Mattioli (glej npr. Petkovšek 1966, 1967) in kjer ga nam doslej ni uspelo najti. Prav zaradi bližine Sabotina je umestno, da nekoliko dopolnimo opis nahajališča volčiča pod Kukom, ki gaje v glasilu Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin pred več kot dvajsetimi leti objavil prvi najditelj, Jože Papež. Njegovo najdbo smo potrdili 17. 4. 2000 (leg. I. Dakskobler, fotografski posnetek). Kranjski volčič raste na severnem pobočju Kuka nad vasjo Paljevo, na površini nekaj arov, na nadmorski višini okoli 460 do 480 m, na pregibu, kjer se strma skalnata vršna pobočja iz krednega apnenca stikajo s položnejšimi fli-Šnimi. Rahla uleknina je v večjem delu pokrita z grobim pobočnim gruščem in manjšimi skalami in porasla z vrzelastim (posledica ujme - žleda pred nekaj leti) mlajšim debeljakom velikega jesena s primesjo gorskega javorja, črnega gabra in predvsem na manj kamnitem obrobju tudi bukve Njegova floristična sestava, v kateri so poleg obilnega kranjskega volčiča pogoste tudi vrste Lonicera alpigena, Dentaria emeaphyllos, Galanthus nivalis, Phyllitis scolopen-drium, Cardamine trifolia, Dryopteris fllix-mas, Actaea spicata in Festuca altissima, kaže na sestoj asociacije Lamio orvalae-Fagetum, v najbolj skalnatem delu celo na fragment j esenovj a (Hacquetio-Fraxinetum). Gozdne sestoje v vršnem skalnatem pobočju uvrščamo v hladnolju-bno obliko drugotne združbe črnega gabra in jesenske vilovine (Seslerio autumnalis-Ostrye-tum), sestoje bukve in drugih listavcev nižje na flišu pa že v asociacijo Ornithogalopyrenaici-Fagetum. Ekološko, tako po nadmorski višini, legi, strmini in kamnitosti, so severna pobočja Kuka nad vasjo Paljevo deloma primerljiva s podobnimi, še bolj strmimi in kamnitimi, a zgolj apnenčastimi osojnimi pobočji Sabotina, v drevesni sestavi njihovih gozdnih sestojev pa je, v primerjavi s Sabotinom, ohranjeno precej več bukve.
Arealna karta, naši podatki in podatki drugih avtoijev (Glowacki & Arnold 1870: 434, 439, Pospichal 1897-99: 495, T. Wraber 1990: 26, ZupanCič & Žagar 1995, tab. 1, Praprot-nik 1999) kažejo, daje kranjski volčič pogostejši v smeri proti jugovzhodu, v dolini Idrijce s pritoki in na Idrijskem ter v Poljanski dolini, deloma tudi na visokokraških planotah (v vzhodnem delu Trnovskega gozda in na HruŠici). V Trnovskem gozdu je pogostejši tudi na njegovem severovzhodnem robu, ob Belci in v povirju Idrijce, raste pa tudi v okolici Predmeje -0049/3 (E. Velikonja 1999) in pod Javorškim vrhom (J. Papež, ustno sporočilo). V zahodnem delu te planote je redek. Najbližje nam znano nahajališče je v Čepovanski rebri, na strmih apnenčastih pobočjih pod in nad cesto Čepovan-Lokve, na nadmorski višini od okoli 800 do 900 m, posamezne skupine rastejo še na nadmorski višini 1000 m, v gorskem bukovju (Lamio orvalae-Fagetum) in (predalpsko)-dinarskem jelovem bukovju {Omphalodo-Fagetum s. lat.). Tu gaje prvi odkril Zirnich (Mezzena 1986: 409). V bližini, v vrtačastem svetu za Školom (Rabota), torej že na sami planoti, gaje poleti 1. 2000 opazil tudi B. Surjna (ust. sporočilo, junij 2000).
Na nahajališčih v Posočju in na Cerkljanskem smo vrsto Scopolia carniolica našli v podgorskem in v gorskem pasu (200 - 1100 m n. m.). Raste na apnenčasti, ponekod tudi na dolo-mitni podlagi, na koluvijalnih tleh v žlebovih in na vršajih v dnu grap, v združbah plemenitih listavcev (podzveza Polyslicho setiferi-Acerenion =Lamio orvalae-Acerenion), tako vjeseno-vju (Hacquetio-Fraxinetum s. lat.) kot v sintaksonomsko še ne dokončno opredeljenem gorskem javorovju z gorskim brestom. Podobne sestoje v zadnjem času uvrščajo v asociaciji Lamio orvalae-Aceretum in OmphaloJo-Aceretum (PetraKošre, Marjnček 1999, P. Košir 2000), oziroma v asociacijo Dentario er>neaphylli-Aceretum (Zivko Košir 1999). Ker floristično sestavo naših sestojev še nismo celovito primerjali s floristično sestavo sestojev omenjenih aso-

ciacij, združbe, v katerih rastejo, še ne moremo vedno ustrezno sintaksonomsko opredeliti.
Vrsta Scopolia carniolica v raziskanem območju pogosto uspeva tudi v mezofilnem gozdu bukve in velecvetne mrtve koprive (Lamio orvalae-Fagetum), ponekod na užlebljenih pobočjih tudi v bukovju s kresničjem (Arunco-Fagetum). Predvsem na območju Porezna in v povirju Bače raste tudi na mešani geološki podlagi (ploščasti apnenec, lapor, skrilavi glinavci), na skeletnih svežih rjavih tleh v mezofilnih oblikah predalpskega gozda bukve in jelke (IIo-mogyno sylvestris-Fagetum), ponekod celo v mezofilnih oblikah acidofiinega gozda bukve in jelke (Luzulo-Fagetum var. geogr. Cardamine trifolia abietetosum = Luzulo-Abieti-Fagetum praealpinum) • glej tudi Marinček & Dakskobler (1988). Na rastiščih te združbe smo jo našli tudi pod Šebreljskim Vrhom.
Literatura:
Accetto, M., 1996: Kočevska - neusahljiv vir vegetacijskih in floristicnih zanimivosti. Kočevski naravni
park (Kočevje) 4 (4): 10-11. Accetto, M., 1999: V dolini Kolpe. Gca (Ljubljana) 9 (6): 16-17.
Dakskobler, I., 1991: Novi nahajališči širokolistne lobodike in navadne bodike v Sloveniji. Proteus
(Ljubljana) 53 (5): 176-178. Dakskobler, I., 1995a: Rastlinstvo Zelenega potoka v dolini Idrije. Proteus (Ljubljana) 57 (5): 171-178. Dakskobler, I„ 1995b: Hladnikov volčič (Scopolia carniolica f. hladnikiana) tudi v Zelenem potoku.
Proteus (Ljubljana) 58 (3): 102-103. Dakskobler, I., 1996: Notulac ad floram Sloveniae: 30. Corinna matlhioliL. Hladnikia (Ljubljana) 7: 36-37. Dakskobler, I., E. Mayer, 1992: Cortusa matlhioli L. am Sildostrand der Alpen. Razprave 4. raz. SAZU
33 (5): 115-146, Ljubljana. Glowacki, J., F. Arnold, 1870: Flechten aus Krain und Küstenland. Verh. Zool.-Bot. Ges. Wien, Bd. 20: 431-466.
KoSir, P., 2000: Javorjevi gozdovi gorskega sveta zahodnega dela ilirske flome province. Magistrska naloga.
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. Ljubljana, 104 s. Košir, P., L. Marinček, 1999: Predhodno poročilo o raziskavah javorjevih gozdov v Sloveniji. Acta Biologija
Slovenica (Ljubljana) 42 (3): 53-58. KoSir Ž., 1999: Prispevek k poznavanju preddinarskih gozdov plemenitih listavcev. V: Jocan. N. (ur.): Flora in vegetacije Slovenije 1999, 26. in 27, 11. 1999 v Ljubljani, Zbornik izvlečkov referatov simpozija, s. 17. Botanično društvo Slovenije, Ljubljana. Marinček, L., 1. Dakskobler, 1988: Acidofilni jelovo-bukovi gozdovi predalpskega sveta Slovenije -Luzulo-Abieti-Fagetum praealpinum var. geogr. nova. Razprave IV. raz. SAZU 29(2): 29-67, Ljubljana. Martini, F, S.Nardini, S. Rizzardini, 1997: Scopolia carniolica Jacq. anche in Friuli. Gortania (Udine) 18 (1996): 81-91.
Mezzena.R., 1986: L'erbario di Carlo Zirnich (Ziri). Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste 38 (1): 1-519, Trieste. Papež, J., 1977: Resnica o kranjski buniki ali scopoliji. Soški gozdar (Tolmin) 13 (I): 25-27. Petku vSek, V., 1966: Po sledovih prvih floristov v naših gorah. Planinski vestnik (Ljubljana) 66 (7): 297-306.
Petkovšek, V., 1967: Ob štiristoletnici floristicnih prizadevanj predhodnikov I. A. Scopolija. Biološki
vestnik (Ljubljana) 15: 51-62. Praprotnik, N., 1987: Ilirski florni element v Sloveniji. Disertacija, Biotehniška fakulteta, Oddelek za
biologijo, Ljubljana, 234 s. Prîprotnik, N., 1999: Vmesna oblika med hladnikovo in kranjsko buniko? Gea (Ljubljana) 9 (12): 66. Poshichal, E., 1897-1899: Flora des österreichischen Küstenlandes. l-II, Franz Deuticke, Leipzig-Wien. Puncer, 1., 1980: Dinarski jelovo bukovi gozdovi na Kočevskem. Razprave 4. razr. SAZU 22 (6): 407-561, Ljubljana.
Trinajstič, I., 1992: A contribution to the phytogeographical classification of the Illyrian floral element. Acta Bot. Croat. (Zagreb) 51: 135-142.


Veukonja, E., 1999: Volčiči in volčini. Gora (Predmeja), let. 2, št. 5, s. 28-29. Wraber, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana, 239 s. ZupanCiC, M., V. Žagar, 1995: New views about the phytogeographic division of Slovenia, I. Razprave 4. raz. SAZU 36 (1): 3-30, Ljubljana.
Igor Dakskobler, Jože Bavcon, Boško Čušin, Petra Košir & Branko Vreš
46. Arabis alpina L.
Najnižje nahajališče v Sloveniji, karta razširjenosti v Sloveniji po podatkih iz LJU. The lowest locality in Slovenia, map of distribution in Slovenia, based on data in LJU.
0058/1 (UTM WL39): Slovenija: In rupibus ripae dextrae fluvii Sava secus viam inter vicos Arto et Gorenje Pijavško. Solo calcareo. 170 m s. m., Leg. T. Wraber, 15. 3. 2001., LJU 133192.
Evrazijsko-(vzhodno)severnoameriško razširjena vrsta s precejšnjo morfološko variabilnostjo.V Sloveniji je ekološko zelo prilagodljiva, saj se pojavlja v višinskem razponu od 170 do 2460 m n. m, (Julijske Alpe; Stenar), v čemer v slovenski traheofitski flori skoraj nima primere. Ustrezajo ji tudi nitrificirana rastišča. V Sloveniji je splošno razširjena v Alpah, razmeroma raztreseno v Dinaridih (Trnovski gozd, Nanos, Snežnik, Cerkniško jezero, Lo-gaško-Rakitniška planota), pogosto pa jo najdemo tudi v nižjih legah, prehodno kot napla-
Sl. 1: Razširjenost vrste Arabis alpina L. v Sloveniji Fig. 1: Distribution of Arabis alpina L. in Slovenia
vljenko (npr. ob Savi: Tacen pri Ljubljani) ali, ustaljeno, bolj ali manj daleč od Alp in Dinari-dov, ko lahko pomislimo na relikt iz plejstocena. Takšno je pojavljanje v Hudi luknji, pri Celju in na Boču (ker niso dokumentirana v LJU, ta nahajališča na arealni karti niso vnesena!) ter v
Zasavju (na senčnem desnem bregu Save med Savo in Radečami ter - odmaknjeno - še pri Pijavškem. kjer je na prepadno proti cesti Radeče-Krško in Savi odlomljenem zgornjekred-nem apnenčastem pobočju kar pogostna). Pri primerkih zunaj Alp naj bi mnogokrat šlo za takson Arabis alpina subsp. crispata (Willd.) Wettst., ki pa se ga ne da zanesljivo razlikovati od tipske podvrste. To velja že za primerke z nahajališč v Zasavju, ki imajo bodisi manjše ("A. alpina subsp. alpina") bodisi večje ("A. alpina subsp. crispata") venčne liste.
Tone Wraber
47. Arabis muralis Bertol.
Po 150 letih potrjeno uspevanje v Sloveniji
After 150 years confirmation of occurance in Slovenia
0356/3: Nesselthai ober der Rindersuchen beim Fußsteige gegen Taubenbrunn - L'nterkrain.
V. Plemel, 23. Mai 1848, LIM, LJU 615S4 (dubleta iz LJM). 0455/3 (UTM VL93): Slovenija: in rimis murorum castelli Kostel in valle fluvii Kolpa.
400 m s. m. Leg. T. Wraber, 12. 5. 1992, L/U 133195. 0454/3 (UTM VL74): Slovenija: Vznožje osamljenega ostenja med Možem (1113 m) in Firstovim repom, 840 m n. m., vzhodna ekspozicija, Leg. M. Accetto, 8. 5. 1999, L JU
Zidni repnjak (Arabis muralis), vrsto s severnosredozemsko razširjenostjo, je v Sloveniji 23. 5. 1848 prvi našel V. Plemel (1862: 122) med Koprivnikom in Golobinjekom na Kočevskem. Nabrane primerke je leta 1858, določene za Arabis petraea, kot je pozneje na poscb-
sl. 1: Razširjenost vrste Arabis muralis Bertol. v Sloveniji Fig. !: Distribution of Arabis muralis Bertol. in Slovenia

nem listku, priloženem primerkom v LJM, poslal v Kranjski deželni muzej v Ljubljani, kjer je bila prvotna določitev popravljena v Arabis muralis. Avtor druge določitve je bil najbrž tedanji muzejski kustos K, Deschmann, ki je tudi pripravil objavo Plemlovih florističnih najdb na Kranjskem (Plemei 1862), Plemlovo nahajališče v vseh 150 letih po odkritju ni bilo potrjeno, zaradi Česar sta pomembni najdbi iz zadnjega desetletja, najprej na obzidju razvaline Kostel-skega gradu, nato pa še na ostenjih nad levim bregom Kolpe. Prvo nahajališče je nedvomno apofitsko, zaradi česar lahko domnevamo avtohtono pojavljanje v bližini. Takšno je nedvomno nahajališče, ki gaje odkril prvi avtor. V obeh primerih pa je Arabis muralis značilnica reda Potentilletalia caulescentis.
Literatura:
Plemel, V., 1862: Beiträge zur Flora Krains. Drittes Jahresheft d. Ver. d. Krain. Landesmus.: 120-164.
Marko Accetto in Tone Wraber
48. Iris sibirica L., Sp. Pl. 39 (1753) subsp. erirrhiza (Pospichal) T. Wraber, comb, nova
Taksonomski status taksona Iris erirrhiza ter njegovi nomenklatura in razširjenost Taxonomical status of Iris erirrhiza, its nomenclature and distribution area
Basion.: Iris erirrhiza Pospichal, Fl. Oest. KUstenl. 1: 269 (1897). Holotypus: TSM
Iris sibirica L. subsp. erirrhiza (Pospichal) T. Wraber, in A. Maitinčič & al.. Mala flora Slovenije 657 (1999), sine indicatione basionymi
? I. acuta Willd. in Reichenb., Icon. Fl. Germ. 9: 6, tab. CCCXLII1 (1847)
V publikaciji (T. Wrader 1998: 41, 43), v kaleri je avtor legitimiral v izdaji Male flore Slovenije iz leta 1999 narejene taksonomske spremembe, je pomotoma izpadel takson ¡ris erirrhiza. Opisal gaje Pospichal (1897: 269) s Kojnika v Čičariji. Holotip hrani herbarij TSM. Herbarijski listek ima naslednjo vsebino:
Irideae	Li t or ale
Iris erirrhiza m. Starkwurzelige Schwertlilie Vom BerPe Kojnik bei Podgorje ' Juni 1884
Pospichul
Na poli je 1 primerekzl cvetnim steblom, ki je okrog 20 cm višje od listov. Od 2 cvetov je 1 odlomljen.
Taksonomski položaj taksona /. erirrhiza je kritičen. Morfološki znaki, ki jih navajata Pospichal (1897: 269-270) in T. Wraber (1999: 657), so relativni. Dokaj jasna pa je ekološka oznaka, saj je tipska podvrsta rastlina močvirnih, podvrsta I. sibirica subsp. erirrhiza pa suhih kraških travnikov. Njen areal obsega Notranji Kraški rob (Nanos in Caven), Lonico, zahodno Snežniško planoto (npr. Mrzli Dol) in Čičarijo (Slavnik, območje od Kojnika do Kavčič). Čisto naravno je, da sega tudi na hrvaško ozemlje, od koder sta Martini & Poldini (1990: 162) objavila nahajališče na Žbevnici.
Ime Iris erirrhiza za "kraško sibirsko (kojniško) peruniko'' verjetno ni najstarejše. Že leta 1813 je Willdenow objavil ime/, acuta (citirano po Ascherson & Graebner 1906: 507), ki ga je sprejel tudi Rfichf.nbach (1847: 6). Po sliki in kraju pojavljanja ("habilat ... in littorali au-strali") gre po vsej verjetnosti za kojniško peruniko (Iris sibirica subsp. erirrhiza).
Zahvaljujem se vodstvu Mestnega naravoslovnega muzeja v Trstu za dovoljenje za uporabo herbarija E. Pospichala.
Literatura:
Ascherson P. & P. Graf.bner, 1906: ¡rissibirica. In: Syn. Mitteleur. Fl. 3: 505-507.
.Martini, F. & L. Poi doji, 1990: Beitrag zur Floristik des nordadriatischen Küstenlandes. Razprave 4. razreda
SAZU 31: 153-167 (Ob sedemdestletnici akademika F.rnesta Mayerja). Pospicmai., E„ 1897: Flora des Oesterreichischen Küstenlandes 1. Reichenbach, L., 1847: Icones Florae germanicae et helveticae 9.
Wraber T., 1998: Notulae ad nomenclaturam editionis Mala flora Sloveniae anni 1999 spectantes. Hladnikia 10: 41-43.
Wraber, t., 1999: Iridaceae. In: A. MartinCiC & al.: Mala flora Slovenije: 656-660.
ToneW'RABER
49. Viola palustris L.
Novi nahajališči ogrožene vrste v Sloveniji New localities of endangered species in Slovenia
9649/4 (UTM VM23): Slovenija: Pokljuka, barje Golemberca, 1200 m, leg. & det. A. Martinčič, 19.5.1997
9558/2 (UTM WM34): Slovenija: Pohorje, Stegnetovo močvirje, 1100 m, leg. & det. A. Martinčič, 29.6.1997
Vrsta Viola palustris je v Rdečem seznamu ... (Wraber & Skobernf. 1989) opredeljena kot ogrožena vrsta. Vendar od devetih nahajališč le tri izvirajo iz obdobja po letu 1945. Vsi drugi podatki so mnogo starejši, zato je uspevanje vrste na teh lokalitetah vprašljivo. Predvsem je dvomljivo ali vrsta še uspeva na Ljubljanskem barju, kjer je prišlo do velikih ekoloških sprememb.
Novo nahajališče, prvo na območju Julijskih Alp, je bilo odkrito na pokljuški planoti, na nizkem barju Golemberca, severno od visokega barja Šijcc. Močvirska vijolica uspeva tu v

združbi Trichophoretum alpini, kije razvita ob Mrzlem potoku, skupaj znaslednjimi vrstami: Trichophorum alpinum, Menyanthes trifoliata, Carex davalliana, Carex echinata, Carex rostrata, Carex panicea, Pinguecula vulgaris, Potentilla erecra, Valeriana dioica, Carex lepido-carpa, Ranunculus acris, Molinia caerulea, Equisetum palustre, Eriophorum angustifolium, Polygala amarella, Juncus filiformis ter mahovi Sphagnum contortum, S. warnstorfii, Drepa-nocladus revolvens, Tomenthypnum nitens in Campylium stellatum (nomenklatura mahov po Corley & al. 1981).
Na Pohorju, kjer je bila doslej znana iz Lovrenca na Pohorju (Hayek 1909) in Trtnikovega močvirja (Skoberne v Wraber & Skoberne 1989), smo vrsto Viola palustris našli še na Ste-gnctovem močvirju, blizu Trtnikovega močvirja. Tod uspeva na zamočvirjeni, fitocenološko neopredeljeni površini, v združbi z naslednjimi vrstami: Carex echinata, C. panicea, C./lava, C. pallescens, Parnassia palustris, Galium boreale, Crepis paludosa, Eriophorum angustifo-lium, Equisetum sylvaticum, Molinia caerulea, Potentilla erecta, Salix aurita, Cirsium palustre, Danlhonia decumbens in Drosera rotundifolia.
Literatura:
Corlf.y & al., 1981: Mosses of Europe and the Azores; an annotated list of species, with synonyms from
the recent literature. J. Bryol. 11: 609-689. I Iayek, A., 1908-1911. Flora von Steiermark. I. Graz
Wraber, T. & P Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14-15: 9-428.
Andrej Martinčič
50. Ranunculus repians L.
Nova vrsta za floro Slovenije New species in Slovene flora
0252/3 (UTM VL56): Slovenija, Cerkniško jezero: iztok iz Zadnjega kraja, med Otokom in Otočcem (Vrata), ilovnata tla, 550 m, leg. A. Martinčič, 27.8.1998 in 2.9.2000, LJU
Prvi zapis o prisotnosti vrste Ranunculus repians v Sloveniji sega v leto 1994. Botanična skupina na ekološko-raziskovalnem taboru »Cerkniško jezero 94« je odkrila obravnavani takson na Cerkniškem jezeru, med Gorico in Velikimi Ponikvami. Vendar je bila najdba prezrta ali nevpoštevana, zato tudi ni bila vnešena niti v Register flore Slovenije (Trpin & Vre? 1995) niti v 4. izdajo Male flore Slovenije (Martinčič & al. 1999). V letu 1998 pa smo vrsto ponovno našli na Cerkniškem jezeru, v predelu imenovanem Vrata na začetku zaliva Zadnji kraj, zato jo sedaj lahko zabeležimo kot novo avtohtono vrsto za ozemlje Slovenije.
Takson Ranunculus reptans jc opisal Linne v delu Species Plantarum 549 (1753) kot vrsto. Taksonomski status seje kasneje spreminjal. Zaradi očitnega sorodstva z vrsto R flam-mula)t bil npr. v Hegiju (1. izdaja, 1908-1931) in v madžarski flori (Soo, 1966) vključen kot
podvrsta v omenjeno vrsto. V najnovejšem času pa ga flore v glavnem obravnavajo kot samostojno vrsto.
Razlikovanje vrst R.fîammula in R. reptans običajno ni posebno problematično. Razlike so naslednje:
Ranunculus flammula - steblo pokončno ali lokasto, 20-50 cm visoko, le redko poleglo, tedaj samo na spodnjih nodijih s koreninami. Polegli stebelni členi ravni. Pritlični listi suliča-sti, dolgopecljati, stebelni ožji in s krajšim pecljem ali sedeči. Cvetovi 7-20 mm v premeru Plodiči z ravnim kijuncem.
Ranunculus reptans - steblo v celoti poleglo, do 50 cm dolgo, na vseh nodijih s koreninami. Stebelni členi lokasto upognjeni. Listi ozkosuličasti do skoraj črtalasti. Cvetovi posamični. 5(10) mm v premeru. Plodiči s kljukasto zavitim kij uncem.
Nekakšen morfološki prehod med obema vrstama, ki lahko povzroči težave pri določanju, predstavlja takson Ranunculus flammula var. (subsp.) tenuifolius Wallr. {R. flammula var. gracilis G. F. W. Meyer, R. flammula var. reptans Neilr., R. reptans Maly non L.) - steblo nežno, poleglo, večinoma na vseh nodijih, razen na zgornjih, s koreninami, stebelni členi ravni. Plodiči z ravnim kljuncem. Takson je že bil zabeležen za ozemlje Slovenije (npr. Hayek 1908: 396; Pospichal 1897: 85). Po mnenju nekaterih avtorjev je vsaj del primerkov tega taksona hibridogenega nastanka.
V fitogeografskem oziru novo nahajališče ni posebno presenetljivo. Sklenjen areal vrste R reptans (Flora Europaea 2. izdaja) je v severnih predelih Evrope, s posamičnimi nahajališči pa sega v alpski prostor (Švica, severna Italija, Avstrija) in na vzhod Evrope. Vprašljivo pa je njeno uspevanje v Bolgariji. Njen areal v Evropi lahko označimo kot borealno-subborealni. Izven borealnega pasu, proti jugu, so nahajališča vse redkejša, ponovno pa se zgostijo v alpski disjunkciji. Nahajališče v Sloveniji predstavlja nedvomno del alpske disjunkcije. tako kot najjužnejše nahajališče vrste v severni Italiji. Vrsta uspeva na občasno poplavljenih mestih.
Tudi rastišfe na Cerkniškem jezeru predstavlja občasno poplavljen biotop, le daje dolžina poplavljenja, čeprav ni vsako leto enaka, večinoma zelo dolga. Razvoj vrste se, tako kot spremljevalnih vrst, prične v vodi, globoki tudi do 2 m in več. Voda najpogosteje odteče šele v juliju, redkeje prej ali kasneje. Obdobje uspevanja izven vode je zato razmeroma kratko, večinoma kakšna dva meseca. Spremljevalna flora je naslednja: Gratiola officinalis, Senecio paludosus, Lylhrum salicaria, Myosotis scorpioides, Mentha aquatica, Shim latifolium, Rorippa amphibia, Polygonum amphibium, Alisma plantago-aquatica, Teucrium scordium, Caltha palustris, Galium palustre.
Literatura:
Žolgar, I. (ed.) 1994. Poročilo botanične skupine. Ekološko-raziskovalni tabor »Cerknica 94«, Ljubljana
Hayek, A., 1908-1956: Flora von Steiermark. Graz.
Hegi, G. 1908-1931: Illustrierte Flora von Mitteleuropa. Ed, 1. München.
Martjnčič, A. & al., 1999: Mala flora Slovenije, 3. izd. Ljubljana.
Pospichai., E., 1897: Flora des Oesterreichischen Küstenlandes 1. Leipzig u. Wien.
Soo, R., 1966: Synopsis systematieo-geobotanica florae vegetationisque Hungariae II. Budapest.
Trpin, D. & B., V res, 1995: Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. Zbirka ZRC 7.
Ljubljana.
Andrej Martinčič
■	".I --.*- " v i*
ur./ed. Ne je Jogan	...
Oddelek za biologijo, BF UL. Večna pot 111, Sl-1000 Ljublj ana, Slovenija; E-naslov: nejc.jogan@un.-lj .si
V te i rubriki objavljamo nova nahajališča vrst, ki so tako ali drugače zanimiva (na robu areala, v novih kvadrantih - za vrste z že objavljeno razširjenostjo v Sloveniji, nova nahajališča adventtvn.h vrst, potrditev nahajališča po več desetletjih ...), vender dodaten komentar (razen navedbe razloga za uvrstitev v to rubriko) ni potreben. Nahajališča so objavljena v obliki herbanjskth etiket:	_
' ime taksonu": "nahajališče", "kvadrant"; "rastišče". Leg.: "ime, datum", det: .me datum (oziroma Leg. & det.: "ime, datum"); "herbarij, številka pole". "Opombe (razlog za objavo) .
Avtor objave je določevalec, citira pa se objavo po naslednjem vzorcu:
Kranjc, J., 1994: Malax,s monophyllos (L.) Sw. (Nova nahajališča). Hladnikia 3: 42.
nomenklaturni vir/ nomenclature: MartikOC. A. & al., 1999: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Asperula taurina. Slovenija, Zgornje Posočje, vznožje Vodela, ob poti Zatolmin-Selce, 9748/3 (UTM VM01), pobočni grušč, okoli 430 do 460 m n. m., v smrekovem nasadu (drogovnjaku) na rastišču asociacije Asperuh-Carpimtim in v bukovju (Lamio orvalae-Fagetum formaRuscus aculeatus) v skalnati kotanji. Det. I. Dakskobler, 24.5.1999, avtorjev
Aspknlumfissum: Slovenija, Julijske Alpe, Zgornje Posočje, dolina Možni«, Planja pod jezerskim sedlom, 9647/1 (UTM UM84), okoli 1600 m n. m., precej poraslo mclisče pod Mesnovko in Velikim Snežnim vrhom, blizu poti na Jerebico. Pogoste spremljevalne vrste so Silene vulgaris subsp. glareosa, Gymnocarpium robertianum, Allium montamem, Dryopteris viUarii, Rumex scutatus, Cerastium carinthiacum, Adenosiyles glabraAconuum ranunculifolium. Leg, & det. 1. Dakskobler, 14. 8. 1998, delovni herb. ZRC SAZU. Dopolnilo k arealni karti (T. Wraber vN. Praprotnik 1987: 183, doktorska disertacija). Carex pulicuris: Slovenija: Notranjska, Logatec, dolina Reke pod Zibrsam. 0051/3 nizko barje - Caricetum davallianae, 495 m n.m. Leg. & det. D. Cencic, 15. 6. 1999. (Novo
nahajališče ranljive vrste v kvadrantu)
-	Slovenija: Notranjska, Horjul, Vrzdenec, Rozman, 9951/4, pust vlažen travnik, 3.0 m n m Leg & det. B. Trčak & N. Jogan, 5. 2000. (Novo nahajališče ranljive vrste)
Commetina communis Slovenija: Bela Krajina, Gradac, žel. postaja, 0357/3 153 m m, ob o-raii in gredicah. Det. D. Cenčič, 9. 1998 (dopolnilo k arealni karti, Hladnikia %-> i /) . Slovenija Bela Krajina, Podzemelj, pri hiši št 28, 0357/4, 160 m n.m.; na zapleveljenih
gredicah. Det. D. Cenčič, 29. 11. 1998.
-	Slovenija: Bela Krajina, Podzemelj, Geršiče, pri hiši št 1, 0357/4, 145 m n.m, pn vrtm
škarpi. Det. D. Cenčič, 10. 1998,	,,-,00011
-	Slovenija: Posavje, Senovo, Kajuhova ulica. 9958/4. Leg. S. Budna 12. 7. 2000 Convolvulus cantabrica. Slovenija, Goriška Brda, Partide pri Golem Brdu (nad ces o Golo
Brdo-Senik) 9947/1 (UTM UM80), apnenec, okoli 180 do 230 m n. m., suhi kraški travniki in gmajne. Leg. & det. 1. Dakskobler, 21.6. 1995, delovni herb. ZRC SAZU.
aarff.-BtrtvftatertU-.av^v-.
Cotoneaster integerrimus. Slovenija, Julijske Alpe, Kaninovo pogorje, Rombon, pobočja nad dolino Koritnice, pomol pod vzpetino Kucar (nad Velikim Robom v smeri proti Robu), 9647/1 (UTM UM83), okoli 1460 m n. m., dachsteinski apnenec, manjša jasa na stiku subalpinskega bukovja (Polysticho lonchitis-Fagetum) in macesnovja (Laricetum deciduae s lat) Leg & det. I. Dakskobler, 21. 8. 1998, delovni herb. ZRC SAZU.
Epimedium alpinum. Slovenija, Zgornje Posočje, Tolmin, Log, soška terasa med Tolminom in Doljami pri vznožjuKazlovega roba, 9848/1 (UTM VM01), okoli 160 m n. m., gozdm omejek (beli gaber, veliki jesen, lipovec, maklen, oreh, leska, svib, navadna trdoleska, robida brogovita) ob kolovozu med travniki in redkimi njivami. Vimček raste v blazinah v približno 2-4 m širokem in okoli 60 m dolgem pasu. Leg. & det. 1. Dakskobler, 29 12 1998 in začetek aprila 1999, delovni herb. ZRC SAZU.
Frangula rupestris. Slovenija, Zgornje Posočje, Podlojtri - ob dolomitni grapi med Ozbenom in Ladrskim vrhom vzhodno od Kobarida, 9747/4 (UTM UM92), okoli 490 m n. m., vrzelast panjevski gozd črnega gabra in malega jesena {Ostryo carpmifoliae-Fraxmetum arm). Leg & det. I. Dakskobler, 27. 5. 1998, delovni herb. ZRC SAZU.
Galeobdolon flavidum. Slovenija, pri gorje Julijskih Alp, Kolovrat, jugozahodno pobočje Kuka nad Livškimi Ravnami, 9847/2 (UTM UM91), okoli 1200 m n. m., ploščast. apnenec z roženci, zgornjegorski bukov gozd {Ranunculo platanifolii-Fagetum). Det. I. Dakskobler, 2 9 1998 avtorjev popis. Dopolnilo k arealni karti (Biološki vestnik 40, 3-4: 12).
-	Slovenija,' Julijske Alpe, Loška Koritnica, Kaluder, 9547/4 (UTM UM93), okoli 800 do 1300 m n. m., pobočni grušč in ledeniška morena, alpsko bukovje {Anemono-fagetum). Det I Dakskobler, 23. 8. 1999, avtorjevi popisi.
-	Slovenija idrijsko. Spodnja Kanomlja, v gozdovih pod Kendovim vrhom in Jelenkom, 9950/1 in 9950/3 (VM20), okoli 900 do 1100 m nm. v., predvsem v sestojih asociacij Ostryo-Fagelum in Omphalodo-Fagetum. Leg. & det. I. Dakskobler, 27. 5. 1999, delovni herb. ZRC SAZU.
Gladiolus ilfyricus Slovenija, Goriška Brda, ob cesti Vrhovlje-Sabot.n, od opuščenega kamnoloma proti Veliki dolini, 9947/4 (UTM UL99), okoli 400 do 500 m n. m., apnenec, zaraščajoča kraška gmajna (<Carici humilis-Centaureetum rupestris s. lat )- Leg. & det. I. Dakskobler, 5. 7. 1996 (konec cvetenja) in 22. 6. 1997 (polno cvetenje), delovni herb.
ZRC SAZU
Hyssopus offlcinalis subsp. aristatus Slovenija, Goriška Brda, prisojna stran Sabotinovega grebena Velika dolina, 9947/4 (UTM UL99), okoli 500 m n. m., kraška gmajna {Carici humilis-Centaureetum rupestris s. lat.). Leg. & det. I. Dakskobler, 29. 8. 996 avtorjev popis «n fotografski posnetek. Novo nahajališče redke vrste (v drugem kvadrantu) na
LaseSumkrapfit Slovenija, povirje Hotenje nad Dolenjo Trebušo, severovzhodna pobočja Hudournika (U 48 m) na robu Vojskarske planote, 9949/1 (UTM VM10), dolomit s primesjo roženca okoli 800 do 1100 m n. m., bukov gozd {Arunco-Fagetum, Rhododendro hirsut,-Fagetum!Ranunculo platanifolii-Fagetum). Leg. * det. I. Dakskobler, 1 7.1998 elovn, herb ZRC SAZU. Na tem območju (Vojščica) omenja to vrsto ze J. Glowack. (1870) -Glowacki, J., F. Amold 1870: Flechten aus Krain und Küstenland. Verh. Zool.-Bot. Ges.
Wien, Bd. 20:431-466.	,
- Slovenija, Tolminsko, dolina Kneže, 9848/2 (UTM VM01): severna m severovzhodna pobočja Jalovnika, okoli 1100 do 1370 m n. m., apnenec, ponekod obilnejša primes roženca, zgornjegorski bukov gozd {Ranunculo platanifolii-Fagetum calamagrostietosum aritndinaceae), mestoma prehodi v zgornjegorski zmerno kisloljubni bukov gozd {Luzulo-
Fagetum var. geogr. Cardamine trifolia). Leg. & det. 1. Dakskobler, 3. 6. in 23. 6. 1999,
delovni herb. ZRC SAZU.
Leontudon hispid,ts subsp. brumatii. Slovenija, Srednje Posočje, obvodne skale na levem bregu Soče pri Solkanu, 0047/2 (UTM UL99), okoli 60 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler & A. Seliškar, 27.7. 1995, delovni herb. ZRC SAZU. Potrjeno uspevanje tega endemicnega taksona na Goriškem (E. Mayer 1952: Seznam...: 290).
Lonicerajaponica Thunb.: Slovenija, severna Primorska. Tolmin, Volče, 9848/1, na stan his, v vasi, l eg. I. Devetak 1994 (sub L caprifolium), det. N. Jogan 1999 (cf. Jogan & Plazar, 1998: Annales 13).
Pin,ts mugo: Slovenija, Zgornje Posočje, Podlojtri, erozijsko območje med Ozbenom m Ladrskim vrhom vzhodno od Kobarida, 9747/4 (UTM UM92), okoli 410 m n. m. Vitalen grm raste na manjši polici v dolomitnem pecevju. skupaj s črnim gabrom, malim jesenom, šmarno hrušico in navadnim brinom. V zeliščni plasti so najpogostejše vrste Erica cornea, Chamaecvtisus purpureus, Laserpitium siler, Molinia anmdinacea in Polygonatum odoratum. Leg. & det. I. Dakskobler, 27. 5. 1998, delovni herb. ZRC SAZU. Nahajališče v podgorskem pasu.
-	Slovenija, dolina Hotenje nad Dolenjo Trebušo, ostenje Hudournika (1148 m) na severnem robu Vojskarske planote, 9949/1 (UTM VM10), okoli 1050 do 1120 m n. in., dolomit, zaplate (fragmenti) ruševja (Rhodothamno-Pineium mugo) v stiku z bukovjem (Rhododendro hirsuti-Fagetum) in rastlinjem skalnih razpok (Potentilletum caulescent,s s. lat.). Det. 1. Dakskobler, I. 7. 1998, avtorjev popis. Dopolnilo k arealni karti (Accctto
1997, Gozdarski vestnik 55/4: 207).
-	Slovenija, prigorje Julijskih Alp, Kolovrat, Trinški vrh, kota 1137 m, 9847/2 (U TM UM91). Večji razrasel grm rušja raste na travnatem grebenu tik pod omenjeno koto na slovenski strani državne meje z Italijo. Geološka podlaga je ploščasti apnenec s primesjo laporja m roženca Na zaraščajočem toploljubnem gorskem travišču porašča rušje površino okoli 10 nr Njegova stebla so debela do 15 cm in visoka do 2,5 m. Vmes med rušjem v zgornji grmovni plasti posamično rastejo smreka, mokovec in veliki jesen. V spodnj, grmovni plasti je obilna malina, posamično pa rasteta navadni brin in gorski javor. V zeliščni p ast. uspevajo vrste Polygala chamaebuxus, Valeriana collina, Convallaria majal,s, Lil,um bulbiferum Peucedanum oreoselinum. Poiygonatum odoratum, Mercunahsperem,s, Ins graminea in Thalictrum minus, na traviščih v neposredni bližini tudi vrste Hieractum villosum Astrantia havarica, Acinos alpinus in Erigeronpolymorphs (E. glabratus). Drugi šop rušja raste nekoliko bolj severozahodno, pod glavnim vrhom (kota 1139 m) vendar na italijanski strani meje. Leg. & det. I. Dakskobler, 8. 7. 1999. delovni herb. ZRC SAZU.
Pistacia terebinth,,s. Slovenija, Goriška Brda, Partide pri Golem Brdu (nad cesto Golo Brdo-Senik) 9947/1 (UTM UM80), apnenec, okoli 200 m n. m., grmičevje na opuščeni senožeti (potenc, gozdna združba Ostryo-Quercetum pubescentis). Leg. & det. 1. Dakskobler, 21. 6. 1995 in 29. 8. 1996, delovni herb. ZRC SAZU (glej tudi R. Brus, Gozdarski vestnik
1998,1.56, št. 7-8, s. 349).
Ruscus aculeatus Slovenija, Zgornje Posočje, Kobariško, na levem bregu Soče pod cesto v Drežnico oz. nad potjo k slapu Kozjak, 9747/2 (UTM UM92), poboen, grušč, podorno skalovje okoli 250 m n. m., drugotni gozd leske in belega gabra (Asperulo-Carpmetum s. lat )■ na ¡evem bregu potoka Kozjak, okoli 250 do 300 m n. m., apnenec in poboen, grušč, v združbi velikega jesena (Hacquetio-Fraxinetum s. lat.) in v mešanem gozdu belega gabra in bukve na rastišču asociacije Lamio orvalae-Fagetum; na desnem bregu poptoka Kozjak nad potjo v Magozd (pod Dolnjo njivo), apnenec, pobočni grušč, okoli 300 do 430 m n. m..
toploljubno gozdno in grmiščno rastje (beli gaber, graden, črni gaber, mali jesen, maklen, lipovec, mokovec, puhasti hrast, leska, dren, alpski negnoj) verjetno na rastišču asociacije Ostryo-Fagetum, deloma, v pečevju, na rastišču asociacije Seslerio albicantis-Ostryetum s. lat. Det. I. Dakskobler, 9. 11. 1998, avtorjevi popisi. V tem kvadrantu je to vrsto opažal že T. Wraber (neobjavljen elaborat iz leta 1970)
Scopoiia carniolica f. hladnikiana: Slovenija: Želimlje, Benšetov graben med Selnikom in Rogatcem, 0053/3, mešan gozd, 495 m n.m. Leg. & det. M. Kocjan, 11. 4. 1998.
-	Slovenija: Notranjska, graben med Gredo in Žerleznikom, 0053/3, mešan gozd, 615 m n.m., 0152/1. Leg. & det. M. Kocjan, 25. 4. 1998.
Scutellaria hastifolia: Slovenija: Posavje, Brezje pri Senovem, Dolge njive, pod cesto pri Križu, 9958/4, 330 m n.m.; pusta njiva na težjih peščeno-ilovnatih tleh. Leg. S. Budna, 14. 7. 2000, rev. N. Jogan.
Seseligouanii: Slovenija, Julijske Alpe, Zgornje Posočje, dolina Možnice, pečevnate strmali na desnem bregu zatrepa Možnice, ob poti na Jerebico, 9647/1 (UTM UM83), okoli 1000 m n. m., toploljubno naskalno in grmiščno rastlinstvo: Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus, Amelanchier ovalis, Genista radiata, Peucedanum schollii, Micromeria thymifolia, Sempervivum tectorum, Iris cengialti, Asperula purpurea idr. Leg. & det. 1. Dakskobler, 14. 8. 1998, herb. ZRC SAZU. Dopolnilo k arealni karti (Praprotnik 1987: 66, doktorska disertacija).
Sesleria autumnalis. Slovenija, predgorje Julijskih Alp, Kolovrat, povirje Perivnika pod Livškimi Ravnami, 9847/2 (UTM UM91), okoli 900 m n. m., ploščasti apnenca s primesjo roženca in glinovca, mešan gozd na rastišču asociacije Lamio orvalae-Fagetum. Leg. & det. I. Dakskobler, 2. 9.1998, delovni herb. ZRC SAZU. Dopolnilo k arealni karti (Scopoiia 24, s. 19).
-	Slovenija dolina Trebuše: Dolenja Trebuša, pobočja na desnem bregu Gačnika, nad sotočjem tega potoka s TrebuŠčico (pri Ravnici), 9949/1 (UTM VM00), okoli 250 m n. m„ dolomit, pionirsko grmišče (črni in beli gaber, mokovec, mali jesen, alpski negnoj, oreh) na opuščenih pašnikih. Potencialno rastišče toploljubnega bukovja (Ostryo-Fagetum). Leg. & det. 1. Dakskobler, 18. 8. 1999, delovni herb. ZRC SAZU; Pršjak, pobočja na desnem bregu grape, od okoli 300 do 400 m n. m., dolomit, Ostryo-Fagetum, Genisto januensis-Pinetvm sylvestris, pobočja na levem bregu in greben med Pršjakom in TrebuŠčico (od Hlipovca proti Krtu) med 400 in 550 m n. m., dolomit, v glavnem rastišče asociacije Ostryo-Fagetum. Leg. &det. I. Dakskobler, 26. 8. 1999, delovni herb. ZRC SAZU; dolina Hotenje (UTM VM10), desni breg, pobočja nad Pavšičem in Grošlom, dolomit, okoli 350 do 400 m n m., Ostryo-Fagetum, Genistojanuensisi-Pinetum sylvestris; pod Vrhovcem, okoli 450 do 650 m n. m., dolomit, ponekod v blazinah, pionirski gozd črnega gabra, mokovca in malega jesena na rastišču asociacije Ostryo-Fagetum, s črnim in rdečim borom zaraslo erozijsko območje (vsaj črni bor nasajen okoli 1. 1945) - floristično in po videzu (fiziognomsko) podobno sestojem asociacije Genisto januensis-Pinetum. Leg. & det. I Dakskobler 23. 9. 1999, delovni herb. ZRC SAZU.
Taxus baccata: Slovenija, Julijske Alpe, Zgornje Posočje, nad cesto Kobarid-Drežnica(podorm odlomi pod Poliškim brdom), 9747/2 (UTM UM92), okoli 500 do 530 m n. m., apnenec z roženci, Seslerio albicantis-Ostryetum. Det. 1. Dakskobler 15. 6. 1998, avtorjev popis; jugovzhodno pobočje Molida (479 m), prisojno skalovje nad potokom Kozjak, okoli 420 m n. m., dve drevesci v pečevju, poraslem z vrzelastim panjevskim gozdom črnega gabra puhastega hrasta, malega jesena in mokovca (Seslerio albicantis-Ostryetum s. lat.). Det I Dakskobler, 9. 11. 1998, avtorjev popis. Dopolnila k arealni karti (Accetto 1995:
Gozdarski vestnik, s. 189).
-	Slovenija, povirje Hotenje nad Dolenjo Trebušo, 9949/1 (UTM VM10), severovzhodna pobočja Hudournika (1148 m) na robu Vojskarske planote, 820 m n. m., dolomit z roženci, bukov gozd (Arunco-Fagetum rhododendretosum hirsuti). Manjše drevo - prsni premer 18 cm, višina 7 m. Det. I. Dakskobler, 1. 7. 1998, avtorjev popis. V istem kvadrantu, v Gačniški grapi, tiso omenjajo že Terpin, Čar in Podobnik (1979: 331, Proteus 41/9-10).
-	Slovenija, Dolenja Trebuša,: pobočja nad desnim bregom potoka Kozjek, nad domačijo Martin, 9948/2 (UTM VM00), od okoli 400 do 550 m n. m., dolomit, primes glinovca in laporja, bukov gozd (Ostryo-Fagetum, Hacquetio-Fagetum). Posamezni primerki v grmovni plasti, dve drevesci v spodnji drevesni plasti, s prsnim premerom okoli 20 cm, in drevesno visoko okoli 8 m. Del. I. Dakskobler, 1.9.1999, avtorjev popis.
-	Slovenija, predgorje Julijskih Alp, Kolovrat, Špik pod Livškimi Ravnami, 9847/2 (UTM UM91), okoli 900 m n. m., kredni fliš, Luzulo-Fagetum s. lat. Lepo drevo - prsni premer 30 cm, drevesna višina okoli 12 m - raste v spodnji drevesni plasti mešanega debeljaka (bukev, smreka, pravi kostanj, trepetlika, graden). Det. I. Dakskobler, 2.9. 1998, avtorjev popis.
Trifolium noricum. Slovenija, Julijske Alpe, Kaninovo pogorje Rombon, pobočja nad dolino Koritnice, pod vzpetino Kucar (nad Velikim Robom v smeri proti Robu), 9647/1 (UTM UM83), okoli i490 m n. m., dachsteinski apnenec, precej razčlenjeno in poraslo vznožje stene, naskalna združba z elementi subalpinskega travišča (spremljevalne vrste Larix decidua, Saxífraga burseriana, S. erustata, Prímula aurícula, Rhamnus pumilus, Carex firma, Sesleria albicans, Rhodothamnus chamaecistus, Ranunculus hybridus, Achillea clavenae, Gentiana clusii, Uedysarum hedysaroides subsp. exaltatum, Campumda cochleariifolia, Asperula aristata, Paederota lútea, Valeriana saxatilis, Asplenium ruta-muraria, Festuca stenantha idr.). Leg. & det.!. Dakskobler, 21.8.1998, delovni herb. ZRC SAZU. Dopolnilo k arealni karti (Praprotnik 1987: 137, doktorska disertacija). Na Rombonu je to vrsto v prejšnjem stoletju nabral že M. Tommasini (Lona 1952: 232).
-	Slovenija, Julijske Alpe, Krnsko pogorje, jugozahodna pobočja Krnčice, nad Osredkom. 9747/2 (UTM UM92). okoli 1500 m n. m., apnenec, subalpinsko travišče (Ranúnculo hybridi-Caricetum sempervirentis). Leg. &. det. I. Dakskobler, 24. 6. 1999, delovni herb. ZRC SAZU. Dopolnilo k zgoraj omenjeni arealni karti. Na Krnu je to vrsto v prejšnjem stoletju (1832) nabral M. Tommasini (Lona 1952: 232).
Telekia speciosa: Slovenija, Trnovski gozd: Mojska draga, blizu poti iz Poldanovca proti Zelenemu robu, 9949/3 (UTM VL09), okoli 1280 m n. m., Ranunculoplatamfolii-Fagetum aceretosum, Leg. & det.'I. Dakskobler, 4. 8. 1997, herb. ZRC SAZU. Dopolnilo k arealni
karti (Praprotnik, Hladnikia 10: 56).
-	Slovenija, Julijske Alpe, Kaninovo pogorje, 9646/4 (UTM UM83), Gozdec, nasipna stran gozdne ceste, ki vodi pod Kopo (1439 m), med Temnim (Tminskim) žlebom m Cedivko, okoli 1050 m n. m. Det. I. Dakskobler, 23. 7. 1999, fotografski posnetek. Dopolnilo k subspontanim nahajališčem v zgoraj omenjeni arealni karti.
Veratrum nigrum: Slovenija, dolina Idrije, ob in nad reko Idrijo med opuščenimi zaselki Kosi, Zarog in Mlin, 9847/4 (UTM UM90 in UM91), okoli 300 do 400 m n. m., niš (lapor) in apnenec, pionirski gozdovi, potencialna rastišča asociacij Omithogalo-Carpinetum, Omithogalo-Fagetum in Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 1.4.1998, avtorjev popis. Dopolnilo k arealni karti (Biološki vestnik 40/3-4: 15).
-	Slovenija, predgorje Julijskih Alp, Kolovrat, nad Livškimi Ravnami, prisojna pobočja Kuka, 9847/2 (UTM UM91), okoli 1100 m n. m., apnenec, grmišče na opuščenih pašnikih
•• -•■■■ - -i -¡¡lil1 -ri-T -nfiiFin'tfmmiiihaTBi

(stadij Fraxinus excelsior-Corylus avellana), potencialno naravna gozdna združba bukov gozd (Lamio orvalae-Fagetum), tudi pod Livškimi Ravnami, ob Perivniku, okoli 900 m n. m., na rastiščih iste asociacije. Det. 1. Dakskobler, 2. 9. 1998, avtorjev popis.
-	Slovenija, Šentviška planota: Široka draga, gruščnat žleb pod Penčkovim gričem, 9849/3 (UTM VM11), okoli 850 m n. m., ploščasti apnenec z roženci, mešan gozd bukve, gorskega in ostrolistnega javorja, velikega jesena, lipovca, lipe in črnega gabra (Aceri-Fraxinetum s. lat.). Det. I. Dakskobler, 20. 5. 1999, avtorjev popis. V tem kvadrantu je Črna čmerika pogosta tudi pri Stopniku in v Dabrški grapi (UTM VM10). Det. I. Dakskobler, 25.5. 1999.
-	Slovenija, Idrijsko, Spodnja Kanomlja, pod Trepališem, 9950/3 (UTM VM20), okoli 560 m n. m., dolomit, degradacijska oblika toploljubnega bukovja (Ostryo-Fagetum). Det. I. Dakskobler, 27. 5. 1999, avtorjev popis.
■ c	■■; ■"...	■■■,'.' ■•;< . "'.'--Ztzrr.i*- ■,	-i " " P'MVW'HHtiT imimii 'iT? i11 T M 7~a"' jcjs^i- - :•'
Misccllfliics__________________
j\'a ustanovnem občnem ^boru Botaničnega društva Slovenije, dne 2H.4. 1998, sta bila 3a Častna člana izvoljena akademika prof. dr. Ernest ¡Slayer in dr. Aloj\ Smtlj.
Ob imenovanju prof. dr. Ernesta Mayerja, rednega člana SAZU, za častnega člana Društva botanikov Slovenije
Ob prvi javni manifestaciji Društva botanikov Slovenije mi pnhaja na misel, da je naše današnje srečanje sicer res prvo v okviru novoustanovljenega društva, a le eno od mnogih z današnji enako vsebino, ki so se začela pred skoraj pol stoletja na pobudo 111 v organizaciji tedanjega docenta za botaniko na naši univerzi dr, Ernesta Mayerja. V mislih imam botanične večere, ki so pomenili prve botaničnostrokovne sestanke za slovensko tedaj številčno še dokaj skromno botanično skupnost.
Da, o Ernestu Maverju bo zdaj beseda. Čeprav je na ljubljanski univerzi deloval 32 let, ga mlajši med nami komaj ali sploh ne poznajo. Zatorej bo nekaj podatkov ¡7. njegovega življenja gotovo dobrodošlih.
Krncst Mayer je bil rojen v učiteljski družini v Tuhinju 10. novembra 1920. Matunral je 1939 na ljubljanski realni gimnaziji, kjer je bil njegov profesot tudi botanik Viktor Petkovšek. Bil je član tedanjega naravoslovnega krožka, s katerim se je tovrstna dejavnost v Sloveniji sploh začela. Ze v nižji gimnaziji je začel zbirati herbarij in se odpravljal na botanične izlete. Od teh mu je v posebnem spominu ostal tisti, ko je po končanem 5. gimnazijskem razredu iz Celovca odkolesaril v Smohor in se seveda povzpel na Krniške skale, da bi tam spoznal koroško vulfenovko. Biologijo je študiral v Ljubljani in na Dunaju in študij končal leta 1946 z disertacijo Floristična členitev visokogorskega pasu v]ug9V%bodmh Apneniških Alpah in njegov položaj v Vzhodnih Alpah. Njegov "doktorski oče" je bil znam dunajski rastlinski sistematik in fitogeograf Erwin Janchen. Leta 1946 je prišel na tedanji botanični inštitut ljubljanske univerze in bil po vrsti pomožni asistent, asistent-pripravnik, asistent, višji asistent, docent, izredni in redni profesor, vse do leta 1978, ko je prešel na Inštitut za biologijo Jovana Hadžija SAZU. Na njem jc kot znanstveni svetnik deloval do upokojitve leta 1991, vendar za svojo inštitutsko delovno mizo, redno prihaja vse do danes. Leta 1974 je bil izvoljen za dopisnega, 1983 pa za rednega člana SAZU.
Ko govorim(o) o raziskovalni dejavnosti akademika Ernesta Mayerja, velja najprej omeniti Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja, ki je izšel leta 1952. To delo je bilo po pravici označeno kot temeljno delo novejše slovenske floristike, ob čemer pa tudi ne smemo pozabiti, da je bilo ob času izida prvi sintetski prikaz flore praprotnic in semenk slovenskega (etničnega) ozemlja sploh. Od časa njegovega izida bo kmalu minilo pol stoletja, zaradi česar se ne zavedamo več dovolj, kakšno spodbudo je pomenilo za flonsdčnc in taksonomske raziskave flore praprotnic in semenk Slovenije. K njim je s številnimi razpravami prispeval E. Mayer sam, spodbudile pa so tudi njegove učence in
sodelavce. Naj šc omenim(o) nekaj taksonov, ki jih je kot sestavino slovenske flore opisal kot prvi: Ranunculus sculatus f. pseudoscutatus, Chrysanthemum atratum subsp. lithopolitanicum, Gentiana x komnensis, Pedicularisjulica in Gentianella liburnica. Po njem pa je bil imenovan sicer že dolgo znani, a do leta 1958 ncspoznani belovenčni alpski mak. Julijskih Alp, Papaver alpinum subsp. ernesti-mayeri. Naše današnje druženje ni namenjeno izčrpnemu prikazu delovanja akademika Mayerja, zato naj iz njegovega "slovenskega" obdobja navedem(o) le še pregled avtohtone dendroflore Slovenije (1958) in pregled endemičnih semenk Slovenije in bližnje okolice (1960).
Slovensko obdobje imenujem tako zato, ker se je E. Mayer po letu 1960 vse bolj usmerjal v floristično-taksonomske raziskave flore praprotnic in semenk do 1991. leta skupne države Jugoslavije. V 3 desetletjih je nastala obsežna bibliografija bodisi z vsejugoslovansko problematiko bodisi s takšno, ki se nanaša na posamezne ali več republik nekdanje skupne države. Kot priznavanje pomena njegove tovrstne dejavnosti naj omenim samo članek črnogorskega botanika Vukiča Puleviča Ernest Mayor in Črna Gora (1990). Sodeloval je yáAnaiitickiflori Jugoslavije ter Flori Bosne i Hercegovine in tudi napisal pregledni članek o florisdčni in taksonomski dejavnosti v Jugoslaviji v letih 1945-1961, ki |e izšel v ugledni tuji reviji. Tudi v transkolapij ski Jugoslaviji je sam ali s sodelavci opisal niz novih taksonov, kar številni s pridevkoma mayen ali ernesti-mayeri pričajo o vlogi z njim počaščenega pri raziskovanju flore nekdanje skupne države.
Z njegovim prihodom na ljubljansko univerzo se je z intenzivno nabiralno in zamenjevalno dejavnostjo začelo obdobje načrtnega večanja herbarijske zbirke, ki jc danes kot herbarij Oddelka za biologijo (LJU) največja takšna zbirka v državi.
Prof. E.Mayer je bil urednik ali član več uredniških odborov domačih in tujih botaničnih revij. Kot območni svetovalec za Jugoslavijo je sodeloval pri fundamentalnem delu Flora Europaea in zanj tudi obdelal rod Pedicularis. Bil je predstojnik Botaničnega inštituta in pozneje Katedre za botaniko, predstojnik Oddelka za biologijo, dekan in prodekan Biotehniške fakultete in tajnik 4. razreda SAZU, opravljal pa je tudi niz drugih funkcij. Za svoje uspešno delovanje je dobil več državnih odlikovanj, dobil je Kidričevo nagrado za življenjsko delo (1986) in že prej nagrado Sklada Borisa Kidriča (1975) in Jesenkovo priznanje (1979) ter še nekaj drugih slovenskih in jugoslovanskih priznanj. Je častni član Bavarskega botaničnega društva v MPnchnu in dopisni član društva Socictas zoologica botanica Fcnnica Vanamo v Helsinkih. Ob 70-letnici so mu bili posvečeni 3.številka 38.1etnika Biološkega vestnika, 31. zvezek Razprav 4. razreda SAZU in 61. letnika časopisa Berichte der Bayerischen Botanischen Gesellschaft.
Na koncu, a ne kot manj pomembno naj omenim(o) tudi dolgoletno pedagoško delovanje akademskega učitelja Ernesta Mayerja. Sprva je predaval Splošno in Sistematsko botaniko, pozneje samo to drugo. Botaniko je 15 let predaval tudi na tedanji Pedagoški akademiji, 10 let pa na Oddelku za farmacijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Študenti se ga spominjamo kot odličnega predavatelja, ki je snov podajal jasno m sistematično, bil pa je tudi, v času, ko Še ni bilo sodobnih učnih pripomočkov, nedosegljiv mojster pri risanju na tablo. Pri njem je diplomirala vrsta biologov, ki so se pozneje uveljavili pri pedagoškem in raziskovalnem delu, bil pa je tudi mentor skoraj vsem povojnim
biologom, ki so v več kot treh povojnih desetletjih protnovirali iz botanike. To svojo dejavnost je razširil tudi na območje nekdanje države; bil je mentor doktorskim kandidatom na drugih jugoslovanskih univerzah, štirje pa so pod njegovim vodstvom promovjrali v Ljubljani.
Ko ob ustanovitvi Društva botanikov Slovenije razmišljamo o botanični dejavnosti v naši državi, seveda ne moremo mimo mnogovrstne in dolgoletne ter vsega priznanja vredne dejavnosti našega lavdanda. Naše mlado društvo si šteje v največjo čast, da za svojega prvega častnega člana imenuje botanika prof. dr. Ernesta Maverja, rednega člana SAZU. Osebno pa sem vesel, ker sem, njegov učencc, sodelavec na njegovih ekskurzijah in eden od naslednikov, v imenu odbora Društva botanikov Slovenije smel utemeljiti to imenovanje.
Tone Wraber
Lavdacija akademika dr. Alojza Šerclja ob sprejemu med častne člane Botaničnega društva Slovenije
Akademik dr. Alojz Šcrcelj se jc specializiral v širši paleovegetacijski oziroma v ožji paleopalinološki smeri in se povsem posvetil raziskovanju razvoja vegetacije na našem ozemlju v daljnji in bližnji preteklosti, predvsem v kvartarju. Objavil je nad sto publikacij v domačem in tujem znanstvenem tisku. Štejemo ga za enega vodilnih palinologov v jugovzhodnocvropskem prostoru. Njegova velika razgledanost na področju evropske in ameriške palinologije je pogojena s številnimi daljšimi m krajšimi študijskimi obiski pri znanih evropskih in ameriških palinologih, kjer je imel možnost preverjati in potrjevati rezultate svojega dela. Vrhunec svojega znanstvenega dela jc. dosegel že v sedemdesetih letih. S svojim nadaljnjim delom je le še potrdil svoje mesto v stroki.
Osnova njegovih raziskovanj so palinološke in makropaleobotanične, predvsem karpološke in ksilotomske raziskave kvartarnih sedimentov v Sloveniji in zahodnem delu Balkanskega polotoka. Te raziskave odkrivajo zgodovinski razvoj vegetacije na tem ozemlju. Pri raziskavah je segel tudi v starejše obdobje, v terciar, kolikor so mu to dovoljevale redke najdbe pri nas. Ob teh najdbah jc reševal probleme kronologije preiskovanih plasti.
Glavni cilj njegovih raziskovanj je ugotavljanje razvojnih faz kvartarnih flor ter postopnega prehoda vegetacije iz terciarja v kvartar. Raziskave so pokazale, da je imela vsaka anatermna doba v kvartarju svoj tip vegetacije, ki je tako postal stratotip za posamezna obdobja.
Zgodnje Šercljeve palinološke raziskave na Ljubljanskem barju so pokazale, v nasprotju z do tedaj veljavnim Firbasovim mnenjem, da je bil postglacialni razvoj vegetacije v našem prostoru tak kot v Srednji Evropi, le da so pri nas gozdne faze nastopile znatno prej kot v krajih severno od Alp.
Druga pomembna Šercljeva ugotovitev je bila, da sta se pri nas zamenjali gozdni fazi leske in mešanega hrastovega gozda, tako da je t.i. Qucrcctum mixtum dosegel višek pred leskovo fazo.
Na pelodnih diagramih je zasledoval gozdne faze, ki so si sledile v sekularnem zaporedju. Vse te gozdne faze so navzoče tudi danes v recentni vegetaciji. Ob raziskovanju sc mu je vedno bolj jasno kazalo, da današnje nižje, inicialne stopnje ne morejo biti relikti, ki naj bi ostali na določeni stopnji razvoja od konca pleistocena do današnjega časa; enako naj bi veljalo tudi za vse mlajše vmesne faze. Bolj logično se mu zdi, da je treba vse te različne združbe obravnavati kot različne razvojne stopnje v regresivnem ah progresivnem sukcesijskem procesu.
Do dinamične interpretacije razvoja vegetacije jc prišel Šercelj na podlagi primerjave mozaika recentne vegetacije s palinološko ugotovljenimi, v strogem zaporedju si sledečimi sukcesijskimi stopnjami. Ugotovil je tudi, da so v bistvu vse druge oblike vegetacije le sekundarni prehodni stadiji v progresivnem ali regresivnem faznem razvoju po zaporedju, kot ga odkriva paleopalinologija. Po tem tolmačenju torej ne bi bilo t.i. stabilnih formacij, marveč so vse faze v dinamičnem pretoku v zaporednih ciklih, analogno primarnemu razvojnemu nizu. Tudi t.i. vegetacijski klimaks pri tem ne bi bil izvzet in predstavlja le razvojni vrh, ki se na istem rastišču vedno znova reciklira preko sosednjih faz, dokler ni motečih posegov človeka ah živali.
Pomembna so Šercljeva raziskovanja mlajših postglaciakuh plasti in gozdnega humusa, ki so omogočila fitocenoiogom vpogled v razvoj gozdov v preteklosti. Vse to omogoča razumevanje sedanjega stanja gozdnih fitocenoz in razmišljanje o posegih v prihodnosti Pri teh raziskavah je poudarjal, da vegetacija in s tem tudi gozdovi niso odvisni zgolj od podnebja in tal, temveč so bili v postglacialu podvrženi večinoma negativnim antropozoogenim vplivom, kar se odraža v pelodnih diagramih. Ob tem je treba povdariti, da Šercljeva razvojna interpretacija gozdne vegetacijc pridobiva vse več privržencev
predvsem med tujimi strokovnjaki.
Šercelj se posveča tudi raziskavam neposredne povezave med paleoetnobotaniko in arheologijo, ki skupaj odkrivata poslcdice človekovega delovanja na vegetacijskem in kulturološkem področju. S pelodmmi profili je na arheoloških najdiščih prikazal podobo okolja, v katerem je živel tedanji človek.
V zadnjem času se s skupino sodelavcev ukvarja s taksonomskimi problemi smreke na podlagi pelodnih analiz in primerjave izoblikovanosti storževih lusk. Tako na primer ugotavlja, da raste pri nas poleg navadne tudi sibirska smreka.
Kot cenjen strokovnjak za paleopalinologijo je imel številna predavanja doma in v tujim. Šercelj je član vrste domačih in mednarodnih strokovnih društev in organizacij, član uredniških odborov tujih znanstvenih revij itd. Svojo delavnost je pokazal tudi s številnimi ocenami, poljudnoznanstvenimi članki, strokovnimi ekspertizami, prevajanjem tujih strokovnih in poljudnoznanstvenih knjig ipd. Pedagoško se je udejstvoval kot pogodbeni izredni profesor na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ljubljanske univerze. Za rezultate svojega raziskovalnega dela je leta 1965 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča in bil večkrat predlagan za državno nagrado. V letu 2000 je postal ambasador znanosti.
Kljub izredni znanstveni višini je ostal Alojz Šercelj skromen, včasih nerazumljen in ob nagradah prezrt. Naj bo današnja lavdacija skromna oddolžitev za njegovo delo. Čestitamo!
Mitja Zupančič
OB 50-LETNICI Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU
V	zadnjih letih je že nekaj inštitutov Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU praznovalo časadjive obletnice obstoja, lani 21. marca 2000, pa se jim je s petdesedetnico uspešnega delovanja pridružil tudi Biološki inštitut Jovana Hadžija.
Inštitut nosi ime po akademiku prof. dr. jovanu Hadžiju, ki je bil ustanovitelj in prvi upravnik Biološkega inštituta. Raziskoval je različne skupine živali in je s svojimi pogledi na razvoj živih bitij, ki jih je objavil v delih Turbelanjska teorija knidarijev in Evolucija metazojev, vzbudil velik odmev tudi v znanstvenih krogih v tujini.
Inštitut se je od skromnih začetkov v 50 letih razvil v eno izmed vodilnih institucij za raziskave živega sveta na Slovenskem, kjer danes dela 20 raziskovalcev. Usmerjen je predvsem v raziskavo biološke raznolikosti kopenskih ekosistemov, predvsem flore praprotnic in cvetnic, vegetacije in nekaterih živalskih skupin. Program jc naravnan na terensko in laboratorijsko delo, k analizam in sintezam gradiva, ki ga sistematično zbiramo in evidentiramo na območju Slovenije in sosednjih dežel. Program dela lahko razdelimo v pet skupin: floristično, algološko, geobotamčno in vegetacijsko, paleovegetacijsko ter zoološko.
Floristične in taksonomske raziskave obsegajo raziskovanje rastlinskih vrst, predvsem praprotnic in cvetnic, njihovo pojavljanje, razširjenost in njihovo vrstno različnost. V tej skupini sta delovala akad. prof. dr. Ernest Mayer in dr. Darinka Trpin. Danes skupino vodi dr. Branko Vrcš.
V	okviru algoloških raziskav je dr. Ivka Munda preučevala predvsem ekologijo in kemizem morskih alg ter problem onesnaženosti teh habitatov.
V	skupini geobotaničnih in vegetacijskih raziskav obdelujemo rastlinstvo Slovenije, in sicer gozdno, traviščno, ruderalno, plevelno, alpinsko, vodno, obvodno ter vegetacijo gozdnih robov. Z raziskavami vegetacije je na inštitutu začel izredni član SAZU prof. dr. Maks Wraber, nato so mu sledili še izredni član SAZU dr. Mitja Zupančič, dr. Ivo Puncer. Prof. dr. Vlado Tregubov, dr. Lojze Marinček, prof. dr. Marko Accetto, dr. Igor Dakskobler, ki vodi tudi regijsko raziskovalno postajo v Tolminu m dr. Andraž Garni.
Paleovegetacijske raziskave, ki obravnavajo razvoj vegetacije, predvsem v času po zadnjih poledenitvah je začel akademik dr. Alojz Šercelj, ki danes raziskuje skupaj z dr. Metko Culiberg.
Zoološke raziskave je začel že omenjeni akademik prof. dr. Jovan Hadži, ki se mu jc

kmalu pridružil akademik prof. dr. Janez Matjašič, za njim dr. Jan Carnelutti, prof. dr. Štefan Sušec-Michielli, akad. dr. Jože Bole in dr. Narcis Mišic. Danes delata v skupini dx. Božidar Drovenik, ki skupino tudi vodi, in dr. Rajko Slapnik. Zoološke raziskave so usmerjene v glavnem v raziskovanje naslednjih skupin: praživali, vrtinčarjev, spužev, trdoživnjakov, mehkužcev (polžev, školk), deževnikov, ščipalcev in paščipalcev, pajkovcev, dvojnonog, žuželk (kačjih pastirjev, hroščev, metuljev), morskih rib, dvoživk in plazilcev.
V	inštitutskem programu se zrcali skupni program SAZU in ZRC SAZU »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda« iz leta 1980. Temeljna naloga tega dolgoročnega in meddisciplinarnega raziskovalnega programa humanističnih, družboslovnih m naravoslovnih ved je bila raziskovanje preteklosti in sedanjosti Slovencev z vidika različnih znanosti, osrednji cilj programa pa je naravnan k opredelitvi pojma naše narodne identitete. Preučevanje flore, favne in vegetacije je v prvi vrsti pomembno za poznavanje naše naravne dediščine. Poznavanje živega sveta pa je eden izmed elementov naše identitete. Naravna dediščina jc zaradi svoje velike raznovrstnosti tako eden izmed pomembnih dejavnikov pri uveljavitvi naše države.
Raziskave so neposredno pomembne tudi v drugih vedah, kot so na primer kmetij stvo in gozdarstvo. Poleg tega pa že sedaj izdelujemo elaborate in mnenja o vplivih na okolje pri posegih v prostor, prostorskem planiranju in sanacij cestnih brežin.
V	prihodnje načrtujemo, da bomo zapolnili še nekatere neobdelane segmente in postopoma sintetizirali naše rezultate. Naš srednjeročni cilj je izdelava in objava pregleda vegctacije Slovenije, izdelava katalogov flore in obravnavanih živalskih skupin ter nadaljevanje sodelovanja v domačih in mednarodnih projektih.
Starejšim raziskovalcem na inštitutu gre zasluga, da lahko danes uspešno raziskujemo, kajti z odrekanjem in napori, ki si jih danes težko predstavljamo, so zgradili temelje, na katerih sloni uspešno delo inštituta. Danes je na inštitutu veliko mladih sodelavcev, ki z občudovanjem gledamo na njihovo delo, zato se bomo trudili, da se bo njihovo znanje ohranjalo in nadgrajevalo tudi v prihodnje.
Petra Košir
M.A. Fischer & J. Fally: Pflanzenfuhrer Burgenland. Eigcnverlag Mag. Dr. Josef Fally, Deutschkreutz, 2000. 312 str.
Pred nedavnim je izšel v naslovu omenjeni Rastlinski vodnik po Gradiščanskem, ki sta ga napisala Manfred Fischer in Josef Fally. Prvi avtor je dunajski univerzitetni profesor botanike, dobro znan tudi v naših krajih kot urednik avstrijske "Male flore" in specialist za jetičnike, drugi avtor pa je biolog, v katerega založbi je doslej izšlo že več bioloških m ekoloških publikacij (med drugim tudi pravkar obravnavana)
Žepni priročnik na preko 300 straneh predstavlja rastlinsko odejo in rastline Gradiščanske s posebnim poudarkom na severnem delu te dežele, ki je med najbolj panonskimi predeli Avstrije. Po pregledu vsebine, seznamu okrajšav in predgovoru, sledi preko 50 strani dolg uvodni del, v katerem je redstavljena narava (žal v glavnem le severne) Gradiščanske. Najprej je predstavljena za rastlinstvo še kako pomembna neživa narava (geografska delitev, višinski pasovi, podnebje, geologija, pedologija), sledi nekaj fitogeografskih poglavij (arealni dpi, floristična členitev Gradiščanske) in predstavitev glavnih združb okolice Nežiderskega jezera (1" je znano predvsem po kontinentalnih slaniščih) ter naravovarstvenih območij severne Gradiščanske. Na koncu uvodnega dela knjige sta še kratek vodniček po nekaterih botanično najbolj zanimivih predelih in kar 14 strani dolg slovarček manj znanih strokovnih pojmov (ki pa bi bil morda lahko na kakem
laže dostopnem delu knjige).
V slikovnem delu, ki obsega preko polovico obsega knjige, je s fotografijo in kratkim opisom predstavljenih 420 značilnih vrst flore Gradiščanske. Te so razporej ene v 6 skupin glede na barvo cvetov, znotraj vsake skupine pa so razvrščene po sistemu od praprotnic preko dvokaličnic do enokaličnic. Opisi obravnavanih vrst so pregledni: krepko natisnjenemu nemškemu imenu sledi latinsko ime (seveda brez avtorske okrajšave!) m navedba družine, ki ji sledi zelo kratek opis z višino rastline in časom cvetenja; za razločno črno piko so nadalje navedeni podatki o rastišču, pogostnosti in razširjenosti na Gradiščanskem ter stopnji ogroženosti v celotni Avstriji in v deželi. V drobnem tisku lahko sledi obravanavi posamezne vrste šc komentar, v katerem je skupno omenjenih še dodatnih 148 vrst, ki niso slikovno predstavljene.
Izbor predstavljenih vrst je namenjen predvsem ljubiteljskim botanikom, tako da so taksonomsko krinčne skupine v glavnem izpuščene, prav tako pa m predstavljenih prav dosti splošno razširjenih vrst, ki jih najdemo v večini drugih poljudnih botaničnih priročnikov. Zanimiva pa je vključitev nekaterih gojenih vrst (npr. tobak, konoplja), ki pa v Avstriji uspevajo v glavnem le v njenem panonskem delu.
Slikovnemu delu sledi seznam vseh 1708 za Gradiščansko znanih vrst z nekaj deset nadaljnjimi podvrstami. Kratek komentar k seznamu je deljen v tri dele: pred seznamom so napotki za njegovo uporabo, dcfinicije nekaterih pojmov, pregled v seznamu rabljenih simbolov in okrajšav (verjetno bi jih bilo smiselno priključiti seznamu okrajšav na začetku knjige) ter kratek pregled sistematike živega sveta (zakaj?), na koncu seznama pa je skoraj neopazen statistični pregled flore (kar bi vse skupaj verjetno bolj sodilo v uvodni del

knjige). Seznam je ure,en po sistemu, rodovi znotraj družin in vrste znotra, rodov pa po abccedi (verjetno b. bilo pregledneje celoten seznam uredit, po abeced!). Vsaka vrsta ,e predstavljena z latinskim in nemškim imenom, s simboli in okrajšavami pa je poleg tega označeno šc ali je vrsta neofit, izumrla, kultivirana, efemerofit, kakšna je njena ogroženost (skora, polovica vrst je ogroženihlll), v katerem delu dežele se (v glavnem) pojavlja in ali se v Avstriji pojavlja le na Gradiščanskem, s fotografijami v knjigi predstavljene vrste pa imajo poleg rdeče pike še številko strani, na kateri je fotografija ter okrajšano ime avtor,a
fOCTn ptv na koncu je kratek seznam najpomembnejše literature za floro Gradiščanskc, pred stvarnim kazalom latinskih in nemških rodovnih in družmskih imen pa sta cisto na kratko predstavljena še avtorja s pripisanima naslovoma. Za potencialnega kupca knjige bo najbolj zanimiv naslov J. Fallyja, pri katerem je knjigo moč tud. naročiti: Dr. j. Fally-Eigetiverlag, Sportplatzgasse, A -7301 Deutschkrutz, Austria (josef.faHy@lehrer-bgld.at).
Po pričakovanju knjigi skoraj ni kaj očitati. Razen nekaj že omenjenih nerodnost! v razporeditvi vsebine, pa bi pri naslednji izdaji kazalo odpraviti še neka, malenkosti: na str 12 l za jezero uporabljena enaka barva kot za območje z 800-900 mm padavin, na str. 88 je pod imenom Crjpns acukatavzrjetno prikazana C schoenoides, na str. 212 ,e pomotoma zapisano Ljaum barvatum (namesto L. barbaru*), na str. 218 je pod imenom ScuUllam lakriculata slika i. hastifolia, nenavadna pa je tudi definicija arheofita (str. 48).
Kot je iz že povedanega očitno, je torej v razmeroma drobni knjig« zbranega zelo veliko gradiva o flori in vegetaciji GracKščanske, škoda je le, da je južna Gradiscanska, ki meji na naše Gončko, bol, skopo predstavljena. A vseeno sodi Rasthnski vodnik po Gradiščanskem v knjižnico vsakega botanika, ki se ukvarja s floro na,bol, celinskega dela
Slovenije!
NejcJoGAN
k Jfc
Oblikovanje slik in tabel - Slike so črtne, pripravljene z računalniško grafiko «n kontta U o natisnjene H narisane s tušem. Izjemoma pridejo v potov tudi konttastne fotograftje Na sl U, Tnarisane tudi dolžinske enote (grafična merila) v obliki "T 3 mm m brez nadaljnjega r^členjOTMija! Nat^^vljeni slikimorabitijasno, nakatere dele se katera
Na zemljevidih j e poleg grafičnega merila nedvoumno označena tudi smer sev era /. N . Ceje srn \^eč so zaporedno oštevflčene z arabskimi številkami, na sestavljenih slikah pa posameznidehi> črkami; tabele prav tako oštevilčimo z arabskimi številkami, a neodvisno od ostev.lčej.a s!.k. Pod vsako sliko ali tabelo je pojasnjevalni tekst v slovenščini m anglesčm, (npr. SL 1 Fig. . besedilu pa se slike oz. tabele omenjajo kot si. I, si. 2a. tab. 1 Pojasnjevalno besed,lo k sltkam in tabelam se doda v besedilu čisto na koncu, na robu natisnjene kopije besedila pa se označi.^ S em delu naj bi bila slika ali tabela. Najbolje je, da so sl.ke pripravljene tako vehke. kot bodo
kaEnosetaVvneVtabele lahko oddate kar na disketi, zapletenejše pa oddajte tako pripravljene, da jih bo mogoče kot slike vključiti v tekst.
Floristične notice - V tej rubriki objavljamo tako ah drugače zanimive flori stične najdbe, predvsem z območja Slovenije, le izjemoma tudi nove vrste za slovensko floro (te je sm.selneje podrobne predstaviti v samostojnem članku, ki vsebuje tudi slike in diagnozo obravnavane vrste). Obseg prispevkov na, ne bo prevelik, načeloma ne več kot eno stran. Popolno obravnavanega taksona (brez citiranega vira in letnice) predstavlja nasi,WjSW U ato pisna oznaka pomena najdbe (npr. "Potrditev več desetletij starih navedb za Belo Krajino, al "Nova nahajališča redke vrste.") v slovenščini in angleščini, tej pa sled. navedba nov,h nahajališč
P° V9559/l (UTM WM44) Slovenija; Štajerska, Pohorje, Frajhajm nad Šmartnim na Pohorju, pri kmetiji Vošnik, 900 m s. m, suhe košemce. Leg. D. Naol*. 5. 7. 198/, det. M. Rism,.
7 7. 1987 (LJU XXXXXX).	.	.
Tem navedbam sledi komentar z obrazložitvijo pomena najdb m ostal,m. pripombam, Li^t ume navedbe se navaja po bibliografiji v Rdečem seznamu (T. W,,ber & P Skobec Varstvo Na avc 14-15), dodatne literaturnc vire pa doda za komentarjem. Na koncu vsake notice je s poln,m
imenom podpisan njen avtor.
Recenzije -Naslov recenzije je naslov recenziranega dela po vzorcu citiranja literature z dodatnim, podTo vseh avtorjih (če so trije ali jih je več), prevajalcu. Številu Stran, m cem. Za razhko^ Siceršnjega citiranja literature najprej navedemo poln, naslov obravnavanega dela. Recenzije na, ne presegajo dveh strani natisnjenega besedila.
Oddaja besedil - Ob predložitvi članka v objavo naj avtor odda dve jasno čitljivi kopiji besedila natisnjen^enostransko na belem A4 papirju, z dvojnim razmikom, z nepolnim, ^ovis,, o m vsaj Vcm vsaka stran naj ima v glavi napisano ime avtorja m zaporedno številko stran (v zvez, z načinorntiska glej "ObliLanje besedil"). Po rccenziji oddanega članica bo avtor preje ,w,j e kopyo tipkopifa z morebitnimi pripombami, „a podlagi katerih naj v roku 14 dni P-^JJ in predelan članek vme uredniškemu odboru. V primeru, da je besedilo jez,kovno s.bko, lahko uredniški odbor od avtorja zahteva, da sam poskrbi za lektoriranje. Šele po prejet, reeenz.j. n ™šen.h popravkih je potrebno besedilo oddati tudi na disketi (3,5") za PC m sicer obhkovano Z ASaSoteko ali s'katerim od bolj uporabljanih urejevalnikov (Word, Wordstar^rdfo Windows...), uporaba vrste m verzije urejevalnika pa naj bo posebej navedena. Ce besedilo ne bo
oddano na disketi, bo pisec moral plačati pretipkavanje.
Revija prispevkov ne honorira. Vsak avtor prejme po 50 posebnih odtisov svojega članka, avtoiji notic pa po 10 posebnih odtisov notic.