Zibelka
slovenskega
sodstva
Dolenjski pravosodni delavci na Otočcu proslavili 35-letnico slovenskega sodstva — Govoril Roman Ogrin _______________
Letos mineva 35 let, kar so bila v Metliki in Črnomlju ustanovljena prva slovenska sodila, ki so bila hkrati tudi piva v takratni revolucionarni Evropi. Častitljivo obletnico nastanka fadnega civilnega sodstva so minuli teden obeležili dolenjski pravosodni delavci na Otočcu.
Na praznovanju, ki je bilo združeno s proslavljanjem jubilejev SKOJ, partije in revolucionarnih sindikatov, so bili prisotni vsi kolektivi enot Temeljnega sodišča Novo mesto (Brežice, Črnomelj, Krško, Trebnje, Sevnica, Novo mesto). Slavnostni govornik je bil izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Roman Ogrin, medtem ko je marsikaj zanimivega o razvojni poti slovenskega sodstva povedal predsednik novomeškega temeljnega sodišča Stefan Simončič.
Ob tej priložnosti so bila Podeljena številna priznanja za dolgoletno delo v socialističnem sodstvu, razdefiene pa tudi denarne nagrade delavcem. V kulturnem programu sta nastopila Silvester Mihelčič in folklorna skupina Kres e Novega mesta
SREČANJE V RIBNICI
Borci Zapadnodolenjskega odreda in IX. slovenske narodnoosvobodilne brigade se bodo v soboto, 15. septembra, ob 11. uri srečali v domu JLA v Ribnici. Ob tej priložnosti bodo Proslavili 37-letnico ustanovitve °dreda in 36-letnico ustanovitve brigade. Vsi preživeli borci ^partizanskih enot so vab-*«\da se udeleže proslave in VartSkega srečanja.
RAZSTAVA O NEUVRŠČENIH
Studijska knjižnica Mirana Jarca in Občinska konferenca ZMS v Novem mestu sta že v dneh zasedanja konference neuvrščenih v Havani pripravila v ®«nu JLA razstavo. Pretežno je ^stavljena iz literature, pa tud; ‘hugega gradiva, ki ponazarja Pot neuvrščenih od začetka gibanja do havanske konference. Razstava bo odprta do konca S(T> tembra.
Načrti iz pisarn med ljudi
Posavju z načrti ne zamujajo bolj kot drugi — Več dogovarjanja z delavci in krajani — Redni posveti
TRAVNIK SPET LETALSKA STEZA - Petintrideset let je preteklo odkar je na Otoku ob Kolpi stekla zibel partizanskega vLeea leStva v Beli krajini. Dvodnevnega praznovanja _se je uddelilo skoraj 8000 domačinov iz obeh belokranjskih občin in številni gostje iz vse Slovenge, ki so s z zanimanjem ogledal, zanknive nastope letal, modelaijev in padalcev. (Foto: J. Pavlin)
Predsednik medobčinskega koordinacijskega odbora za d m žben op ali tič n o aktivnost pri pripravljanju srednje roč n li načrtov Ignac Vin tar je 10. septembra sklical v Krškem poseben posvet, na katerem so ugotavljali, kako je s tem delom v p osavski regiji.
Kot je pokazal posvet, pri načrtovanju v Posavju niso dosegli za želene širine. Pri tem so doslej imeli delavci in krajani premalo besede, saj načrtovanje ni zgolj v pristojnosti strokovnih služb. Zapleteni postopki, tako so nadalje ugotavljali, sicer tečejo, vendar marsikje s precejšnjo zamudo.
Med tistimi, ki so se sestanka udeležili, ima gotovo najboj pogumne načrte območna skupnost zaptt promet. Njene naložbe naj bi namreč v prihodnji „petletki“ znašale kar 620 milijonov dinarjev ali 92 odst. več kot v sedanjem srednjeročnem obdobju. Večina denarja bo namenjena telefoniji, ki je v
Slavje partizanskih kril
Bela krajina in z njo vsa Slovenija praznovala 35 let partizanskega letalstva - Podeljene zlate plakete krajevnim skupnostim — Bogat letalski miting
velikem zaostanku. Predstavniki skupnosti za PTT so prosili za razumevanje uporabnikov in banke pri soudeležbi.
Dela tudi ne bo manjkalo območni skupnosti za železniški in luški promet, ki ima med naj večjimi predvidenimi posegi v načrtu ureditev ranžirne postaje v Krškem.
V novem srednjeročnem obdobju naj bi dokončno razčistili vlogo brežiške bolnišnice, ki je ob mnogih dosedanjih reorganizacijah vedno potegnila krajši konec.
Razprava, v kateri so sodelovali še planerji občin, je pokazala tudi rEkaterc sistemske slabosti. Načrtovalci v občinah pravijo, da kasnijo pri tistih postavkah, kjer potrebuje-je repubiiSke podatke. Planerji opozarjajo tudi na pomanjkljivosti zakonskega osnutka o načrtovanju. Kljub temu pa je mogoče reči, da smo se v minulem petletnem obdobju glede načrtovanja marsičesa naučili, predvsem tega, da delavci in krajani ne morejo dobro uresničevati načrtov, če niso sodelovali že pri njihovem nastajanju.
A.ŽELEZNIK
v soboto m nedeljo slavila 35-letnico družili z vsakoletnim
srečanjem borcev XV. SNOUB Belokranjske.
govornik pa je bil Janez Japelj, predsednik republiškega odbora
Sončna Bela krajina je -------------------------„
partizanskega vojnega letalstva, ki so jo zdnižih z
Dvodnevna slovesnost je bila v vasi Otok, kjer je bilo od jeseni 1944 pa do konca vojne partizansko letališče. Tu in na sosednjem letališču v Krasincu je v tem času pristalo 250 letal, ki so prepeljala 1470 težkih ranjencev, pred koncem vojne pa še skoraj 2000 otrok in obnemoglih ljudi v Dalmacijo. Po petintridesetih letih je travnik ob Kolpi ponovno dobil naziv letališče, saj je v soboto in nedeljo pristalo na njem skoraj 30 večjih in manjših letalz skoraj vseh slovenskih letalskih klubov in sosednje Hrvaške.
V soboto so v navzočnosti skoraj 2000 domačinov in gostov iz vse Slovenije pripravili zračni napad na Otok in letališče s padalskim desantom. V vaji so sodelovali teritorialci in člani civilne zaščite metliške in črnomaljske občine ter pripadniki JLA. Dopoldan pa je bila v Primost-ku ustanovna skupščina delavcev letališč in zračnega prometa Slovenije v okviru republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez. Partizanskemu letalstvu v čast je bila tudi sobotna slavnostna akademija v kulturnem domu v Metliki.
Osrednjaproslava je bila v nedelo dopoldan na letališču v Otoku. Zbrane - med njimi so bili generalmajor Franc Tavčar—Rok, Janez Vipotnik, Niko Šilih, Marjan Orožen, dr. Avguštin Lah, Ivan Loko-šek-Jan in drugi, je najprej pozdravil predsednik metliške občinske skupščine Franc Vrviščar, \ avnostni
združenja zveze rezervnih vojaških starešin. Ob tej priložnosti je Stane Mcnegalija, predsednik izvršilnega odbora Zveze letalskih organizacij Slovenije, podelil naj višja priznanja, zlate plakete, šestim belokranjskim krajevnim skupnostim;prejele so ga: KS Dragatuš, KS Griček Crnomej, KS Suhor, KS Griblje KS Stari trg
ob Kolpi in KS Podzemelj. Slovesnost so nadaljevali s kulturnim programom, v katerem so nastopili godbeniki iz Metlike, učenci iz Podzemlja- in oktet iz Zasipa pri Bledu, krajevne skupnosti, s katero je pobraten Podzeme|.
Skoraj 5000 obiskovalcev si je zatem ogledalo letalski miting, ki so ga odlično izvedli modelarji iz Novega mesta in Lesc ter letala in padalci slovenskih letalskih centrov in sodesnje hrvaške. Več še na četrti strani.	j.	PAVLIN
MEDOBČINSKI SVET ZKS O DOLENJSKEM GOSPODARSTVU
•Te dni se na Dolenjskem začenja politična jesen. Medobčinski svet ZKS za Dolenjsko se bo sestal v ponedeljek, 17. septembra. Na seji, ki bo v novomeškem Domu JLA, bodo na podlagi poročil o polletnih rezultatih -pregovorili o nalogah komunistov v prizadevanjih za boljše gospodarjenje, hkrati pa obravnavali naloge ZK na področju splošnega ljudskega odpora in družbene sam ozašč ite. Dnevni red predvideva, da se bodo člani medobčinskega sveta seznanili tudi z delom medobčinskega študijskega središča.
Uresničene dolgoletne sanje
Vse Podgorje je v nedeljo slavilo v Suhadolu — Srečanje Gorjanskega bataljona otvoritev 12 kilometrov novih cest ter nove avtomatske centrale v Brusnicah
9. septembra je bil za vse podgorjandce vasi velik dan. Najprej so na Ratežu slovesno odpili tri posodobjjene in nove ceste, nato je bil v Dol. Suhadolu prisrčen partizanski miting s srečanjem borcev in aktivistov Goijanskega bataljona ter krajanov. Vse Podgoije je bilo na nogah.
Novost v dolenjski banki
Od ponedeljka opravlja tudi plačilni promet s tujino
17- septembra bo tudi LB Temelj-03 dolenjska banka Novo mesto Začela opravljati plačilni promet s tujino. To je govoto velika pridobijo za Dolenjsko in Belo krajino, ki 0 marsikomu skrajšala pot in Prihranila čas, da drugih prednosti S>loh ne omenjamo.
Na novo
^Vedena bančna storitev pomeni "*di veliko okno v svet, saj Ljubljanska banka neposredno sodeluje z eč kot 500 bankami po svetu, pri štetih ima odprte kontokorentne
račune, v mnogih deželah sveta pa ima tudi svoja predstavništva.
NOVA KOLEKCIJA „BETI“
Predstavniki „Beti“ so se s kolekcijo pomlad-poletje 1980 že odpravili po Jugoslaviji. Najprej so obiskali kupce v Šibeniku, Zadru, Splitu in Dubrovniku, zaiem bodo obdelali Vojvodino in Bosno, slovenske stranke pa bodo povabili tako kot vsako leto na Vinomer,
Posodobljena cesta, ki ima asfaltno prevleko in pelje od Rateža do Gabrja ter od Brusnic do Gor. Suhadola (asfalt do vasi Dol Suhadol), pomeni za podgorjanske vasi okno v svet. V vaseh, kjer so se zaradi odmaknjenosti in zaostalosti mladi izseljevali, se je začelo novo življenje. Prav tako pomeni nova ATC s 40 priključki v Brusnicah velik napredek, ki je segel prav do zaostalega Suhadola. Ob otvoritvi na Ratežu se je govornik Franc Markovič iskreno zahvalil predvsem odboru Goijanskega bataljona, ki je dai pobudo za akcijo in je v njej tudi zavzeto sodeloval, pa krajanom za tre^ino prevzetih stroškov in izvajalcem del, ki so odgovorno opravili posel.
Celotna vrednost del znaša 23 milijonov dinarjev, kar je največ, kar je ta konec novomeške občine sploh kdq dobil v svoji zgodovini.
Kača vozil se je nato po asfaltni cesti vila do Suhadola, kjer je bil blizu domačije narodnega heroja Vinka Paderšiča-Batreje miting. Izzvenel je v prisrčno srečanje borcev in aktivistov s krajani in mladino. S slavnostne tribune se je prvič oglasil telefonski klic iz Suhadola v svet, nato so imeli kulturni program z godbo, pevci in recitacijami ter govori. Kot slav-
nostni govornik je nastopil Franci Borsan, sekretar komiteja občinske
novomeščani
NAMIS
V jugoslovanskem zastopstvu, ki bo branilo naše barve na največji športni prireditvi doslej v Jugoslaviji, na mediteranskih igrah v Splitu, ki se bodo začele v soboto, so tudi trije vrhunski športniki iz Novega mesta. Atleta Darko Cujnik in Janez Penca bosta nastopila v deseteroboju oziroma v teku na 400 metrov z ovirami, Jasna Dokl pa v izbrani ženski telovadni vrsti. Državna prvakinja Doklova je tudi najmlajša udeleženka iger.
”Plavutarji„ iz Francije z devetimi rekordi
Uspešen nastop Novome-ščanov na evropskem prvenstvu
Iz francoskega mesta Rennesa, kjer je bilo od 4. do 9. septembra evropsko prvenstvo v hitrostnem potapljanju in plavanju s plavutmi, se je v ponedeljek vrnilo jugoslovansko zastopstvo, ki so ga sestavljali Novomeščani Suzana Zevnik, Danijel Vohar In Temi Strniša, vodil pa jih je trener Drago Les.
Med tekmovalci iz petnajstih držav so Novomeščani dosegli nekaj lepih uvrstitev, kar velja predvsem za Zevnikovo, zagotovo pa so bili med prvimi po številu postavljenih državnih rekordov. Na tem prvenstvu so jih namreč popravili kar devet Zevnikova na 50 metrov apnea in v plavanju s plavutmi na 100, 200,400 in 800 metrov, Vohar v hitrostnem potapljanju na 400 in 800 metrov ter Strniša v plavanju s plavutmi na 400 in 800 metrov.
Gledano v celoti je bilo jugoslovansko (beri novomeško) zastopstvo še daleč za evropskih vrhom, kajti praviloma jih najdemo v dnigi polovici lestvic, toda v primerjavi z leti nazaj je napredek ki gaje pri svojem delu dosegel Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto, ogromen. Niso namreč mačje solze biti trinajsti ali štirinajsti v Evropi (Zevnikova), medtem ko sta se Vohar in Strniša uvrščala med 15. in 20. mestom.
in
konference ZK v Novem mestu. Orisal je zgodovino zaostalega Podgorja in prizadevanje prebivalstva za napredek, ki je bilo na nedeflskem slavju okronano z največjim uspehom.
R. BAČER
Sprva bo še sončno in toplo z jutranjo meglo v nižinah, manjše poslabšanje vremena je možno ob koncu tedna.
SLAVJE V SUHADOLU - 97 še živečih borcev Gorjmskega bataljona na čelu s prvim komandantom Francem Pirkovičem je ‘	m.	,.,	začej0	z	otvoritvami, ki
: Ria Bačer)
bataljona na čelu s prvim komandantom r ran letošnje srečanje po večletni tradiciji začelo prina£iyo partizanskim krajem napredek. (Foto:
Krka: regal pokopal štiri delavce
V ponedeljek okoli 17. ure je prišlo v novomeški tovarni zdravil Krita do hude delovne nezgode. Delavci tozda IGMD Monter iz Dravograda so sestavljali skladiščni regal, delo pa je nadzoroval delovodja Ivan Felkner iz Podgrada. Zaradi nestrokovno opravljene povezave elementov je regal, visok deset metrov, pričel nihati, hip za tem pa se je podri. Hudo so se pri tem poškodovali delavci 28—letni Janko Markelj in Ratko Stančevič, 26-letni Drago Čeru in 21-letni Ivica Topič. Najhuje jo je odnesel slednji, čigar zdravstveno stanje je še kritično.
r
PROSLAVA KOZJANSKIH BORCEV IN AKTIVISTOV TER 35 - LETNICA KOZJANSKEGA ODREDA BO V SOBOTO, iEPTEMBRA, OB 10.30 NA SILOVCU PRI SROMLJAH
★
> O
i£mm
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
tedenski
mozaik
..>ywWg
actfjF,
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
ja, čeprav niso presegli 10-hek-tarskega maksimuma, češ da s težjim ne bi opravljali lažjih del. Imajo še vrsto drugih kmetijskih strojev, ki so jim potrebni le nekaj dni v vsem letu. Seveda bi jih lahko imeli skupaj s sosedi, če ne bi želeli imeti vsak lastnega in bi bolj cenili gospodarnost.
Kako obračunavati amortizacijo za take kmetijske stroje?
TELEGRAMI,
LUANDA - Angolsko zunanje ministrstvo je objavilo, daje poslalo varnostnemu svetu OZN v New York uradni dokument, v katerem je nadrobno pojasnilo vse vrste agresije, ki jo mora trpeti LR Angola od južnoafriških rasistov.
RIM - Neznanci so hoteli ubiti Anno Giordano, hčerko nekdanjega voditelja italijanske demokrščanske stranke Alda Mara. S svojo enoletno hčerko sc je sprehajala nedaleč od svojega domapo eni od rimskin ulic, neki avtomobil pa je z veliko hitrostjo zapeljal na pločnik in jo nameraval povoziti, je izjavila Anna Giordano, ki je primer prijavila rimskemu oddelku za boj s terorizmom.
NEW DELHI - V indijskem mestu Dehrudun, okoli 400 kilometrov severozahodno od New Delhija, so prijeli Sandzaija Gandhi-ja, sina bivše predsednice indijske vlade INDIRE Gandhi. Sandzai Gandhi naj bi se zagovarjal pred sodiščem, ker je med neredi v New Delhiju napadel policiste, pa tudi zaradi nezakonitih akcij svoje avtomobilske družbe.
Tudi pri nas ni povsod tako. Na kmetijsko industrijskem kombinatu Vukovar v Slavoniji obračunavajo od 25 odstotkov amortizacije za traktorje, dajih lahko že po štirih letih zamenjajo z novimi, pa imajo vzlic temu nizke pridelovalne stroške. Pri vsakem hektarju laetošnje pšenice so imeli poprečno 6361 din ostanka dohodka ali dobička po obračunu vseh stroškov, pri lanski sladkorni pesi 7117 din, pri koruzi pa še več.
Pridelovalne stroške so znižali z veliko mehanizacijo tako, da 13.000 ha obdelovalne zemlje, skoraj samih njih — pšenice posejejo okrog 4600 ha in toliko koruze ter 2000 ha sladkorne pese — obdeluje le 435 delavcev, od teh dobra četrtina sezonskih. En delavec torej obdeluje poprečno več kot 30 ha njiv. Seveda s stroji. Vzlic veliki mehanizaciji, da tako malo število delavcev zmore vsa dela, pa pride na 1 ha obdelovalne zemlje poprečno le ena konjska moč traktorja.
Niso redki kmetje, ki pravijo, da so za nakup strojev porabili
500.000 ali celo milijon dinarjev. Obresti od takega zneska bi jim pri vezani vlogi v banki prinesle na leto 45.000 do
90.000 din; stroji pa se tudi obrabljajo. Dohodkov niso zvečali za toliko z večjo proizvodnjo - če bi jih hoteli s cenami, pa bi jim amortizacijo plačevali porabniki hrane.  _______________
Dober gospodar ne kupuje kmetijskih strojev zato, da bi se ponašal z njimi pred sosedi, temveč da bi z njihovo pomočjo zvečeval produktivnost in zniževal pridelovalne stroške. Ob dobri prodaji tako vtakne v žep več čistega dohodka kot drug, ob veliki ponudbi pa lahko ponudi blago po nižji ceni, da prej proda.
JOŽE PETEK
Pretečeni teden je bil seveda v znamenju šeste konference neuvrščenih dižav v Havani in tako se vsaj na videz zdi, da se na notranjepolitičnem področju niso dogajale „velike reči”. Toda ker drži kot pribito, da „velike reči” niso samo seje, ki takopogosto uokvirjajo naš družbenopolitični vsakdan, potem je takšenle „mimi” prehod iz poletja v jesen nekaj čisto samo po sebi umevnega.
Je pazatopredsedstvoCKZKS podrobno spregovorilo o nekaterih vprašanjih idejno-
Moč javnega mnenja
političnega trenutka v našem gospodarstvu in se odločno zavzelo za nadaljnjo krepitev vseh stabilizacijskih ukrepov. Poudarilo je potrebo po večjem angažiranju članstva ZK pri razpletanju vseh gospodarskih problemov.
Kot zanimivost naj omenimo pripombo predsedstva, da so pri nas še zmerom najglasnejši tisti, ki „služijo” na več koncih, kar v prenekaterem primeru sproža socialno diferenciacijo, prepočasno uveljavljanje nagrajevanja po aelu pa po dmgi poti vodi v tolikanj sporno uravnilovko.
Naj opozorimo še na izjemno kvalitetno pisanje tovariša Sergeja Kraigherja, člana predsedstva SFRJ, ki je razčlenil v Delu predvsem vprašanja našega družbenega razvoja in njegova protislovja. Med ostalim je zapisal:
To so konkretna in vsakomur razumljiva vprašanja, o katerih bi se morali širše in bolj	■
odprto pogovarjati tudi v javnosti. Mislim celo, da bi s pomočjo javnega mnenja	■
nekatere probleme v tem pogledu laže reševali, čeprav to ne bi bilo vedno najbolj prijetno za odgovorne gospodarske in	■
družbenopolitične delavce ...
Težave, s katerimi se jugoslovansko	■
gospodarstvo srečuje zaradi mednarodnih ekonomskih odnosov in gospodarskih gibanj	■
po svetu, ne samo da ne smejo zaustavljati nadaljnjega utrjevanja našega družbenoekonomskega in političnega sistema, ampak jih edino na ta način tako lahko rešujemo in	■
uresničujemo naloge in cilje v našem	■
gospodarskem in družbenem razvoju. Dosež-	S
ke v razvoju moramo ocenjevati z nam lastnimi merili, ki morajo biti za nas	S
temeljna. Z mednarodno primerjavo pa lahko za lastno in zunanjo rabo uporabljamo tudi merila, s katerimi se svet primerja in vrednoti med seboj. Le na podlagi nam lastnih meril bodo delavci v združenem delu laho presojali in odločali kot osnovni nosilci odgovornosti za 'reševanje problemov, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Te odgovornosti delavcev v temeljnih organizacijah ne more nihče več v našem sistemu vzeti. Zato vsi ukrepi, ki zadržujejo nekakšno skrbništvo nad delavci, zadržujejo ■ med njimi J tudi mezdno miselnost in obnašanje, ki slabi samoupravljanje in zato tudi ne morejo dati pričakovanih rezultatov.	■
MILAN MEDEN	S
Havanska konferenca voditeljev držav ali vlad neuvrščenih držav je končana, prihodnja, sedma, bo čez tri leta v iraški prestolnici v Bagdadu. Ta tri leta bodo neuvrščeni izpolnjevali v Havani zarisani program, temelječ na politični deklaraciji in njenem ekonomskem
Neuvrščeni od Havane do Bagdada
delu in akcijskem načrtu. Kot vemo, bo to obdobje koordinator dejavnosti neuvrščenih držav Kuba kot gostiteljica šestega vrhunskega sestanka, „štafetno palico'" pa bo leta 1981 izročila Iraku.
Havanski dogodki v minulih dneh so bili v središču našega zctiimanja. Vrhunska konferenca je seveda odmevala tudi v tujini, po vseh vzporednikih in poldnevnikih.
Šesta vrhunska konferenca je bila značilna predvsem z dveh strani Prvič, potrdila je izvirna načela gibanja in politike neuvrščenih, zarisanih že na prvem beograjskem sestanku in začrtala kontinuiteto smeri neuvrščenih kot samostojnega, neodvisnega in izvenblokovske-ga dejavnika v mednarodnih odnosih, in drugič, havanskega sestanka se je udeležilo rekordno število držav, polnopravnih članic, osvobodilnih gibanj, opazovalcev in gostov, ki vsi skupaj predstavljajo več kot dve tretjini človeštva.
Potrdilo neblokovskega značaja je bilo pomembno sporočilo s šestega vrha, kajti pred in pa tudi med samim potekom konference je bilo več poskusov, da bi
gibanje usmerili proti enemu izmed blokov. Takšni poskusi so ostali zgolj poskusi, kajti večina je menila drugače, to namreč, da bi sleherno spreminjanje v Beogradu zarisane poti, povzročilo odklon od resnične neuvrščenosti. To pa bi bilo slabo za nadaljnji razvoj gibanja kot aktivnega udeleženca v medil arodnih odnosih in osnovno bistvo njegovega delovanja kot resnične gonilne sile pri spreminjanju obstoječih krivičnih političnih in gospodarskih odnosov, oziroma kot trdne odločnosti izkoreniniti kolonializem, imperializem, neokolonializem, sleherno obliko tujega vmešavanja, prevlade ter politične in gospodarske hegemonije.
S sprejemom novih članic je gibanje naraslo že na 95 držav, kar izpričuje pripravljenost vse večjega števila držav, da aktivno sodelujejo v mednarodnih odnosih na osnovi enakopravnega dialoga in borbe za lastno neodvisnost in suverenost. Razen tega pa je to tudi dokaz, da je neuvrščenost univerzalen proces, vpet na vse štiri celine sveta.
Ob zaključku havanskega vrhunskega sestanka so s posebno resolucijo izrekli predsedniku Titu priznanje in zahvalo kot enemu tmed ustanoviteljev neuvrščenosti in doslednemu borcu za uresničitev plemenitih ciljev neuvrščenosti. To je bilo priznanje, s katerim nismo delili velikega zadovoljstva samo mi, ampak še mnogi drugi po svetu, saj je prav naš predsednik Tito tisti, ki se je v vseh teh osemnajstih letih boril za izvirna načela neuvrščenosti in cilje, ki stremijo k pravičnejšemu svetu.
VASOGASAR
KAIRO - Odposlanec ameriškega predsednika Carterja na Bližnjem vzhodu Robert Strauss je izrazil optimizem, kar zadeva razplet pogovorov o samostojnosti Palestine. Po pogovorih z egiptovskim predsednikom Sadatom je Strauss dejal, daje ..popolnoma prepričan,da bodo pogovori o avtonomiji Palestincev uspešni". Egiptovski predsednik Sadat pa je izjavil, da se morajo začeti pogovori s Palestinci o ureditvi bližnjevzhodnega problema. Egiptovski predsednik je še dejal, da bi bilo zelo koristno za ZDA, da bi začele pogovore s PLO.
1EHERAN - Ajatola Mahmud Telegani, 63-letni pomembni iranski verski vodja, je v Teheranu umrl zaradi srčne kapi. Telegani je skupaj s sedanjim premierom Irana Bazar-ganom osnoval ..gibanje za osvoboditev Irana“, kot nasprotnik šaha Reze Pahlavija pa je preživel enajst let v zaporu. Na svobodo je prišel oktobra lani.
KRONENBERG -. Pakistanski predsednik Zia Ul Hak je izjavil, da bo njegova država razvijala jedrsko industrijo tudi brez pomoči Zahoda ter da jo bo izkoriščala izključno v miroljubne namene.
Preveliko število traktorjev in drugih strojev na enoto površine se že maščuje
ZAN DARJI V FRANCOSKEM MESTU ARLES N1SU MOGLI verjeti svojim očem. K° so med rutinsko kontrolo na neki stranski cesti blizu An^S® ustavili osebni avtomobil, je ® njega zlezlo kar 18 oseb- ■’ glavnem je šlo za mlade fantek dekleta, ki so ponoči plešah potem pa so se veselo razpolo*' ni natrpali v avto.
AMERIŠKI PSIHOLOG DR ERLE MYERS JE POGRUN’ TAL, da se po napornem dfil°v' nem dnevu najbolj opomore«’ če pol ure strmite v mod10 pobarvano steno. Modra bar* meni psiholog, poskrbi za to,d’ v možganih nastanejo alfavalofl’ ki dobro denejo za okrevanj6' Rdeča barva prekinja depresij6' oranžna je dobra za zdravljenj6' rumena pa za budnost.
SKUPINA SOVJETSKI*1 RAZISKOVALCEV - AMATERJEV je v Pamirju odkril; sledove stopal, ki naj bi po VS*J verjetnosti pripadali skrivnosti)6" mu snežnemu človeku YetiJu Raziskovalci so sledove, dol?e 34 in široke 16 centimetri' odkrili v bližini tabora, ki so g®
postavili. Razmak med p osarntf' nimi sledovi je okoli 120 cen®" metrov. Ker odkrite sledi ni^ bile dovo|j jasne, je šla -isk* Yetija še druga skupina etnol°' gov-amaterjev. Ti so po^1" našli sledi na trdem terenu. V so naredili mavčni odlitek sled11 so ugotovili, da ima skrivnosti10 bitje prste in podplate na no? drugačne, kot so pri človek11. Raziskovalci menijo, da sledoviv Pamirju precej spominjajo ** sledove .jiumanoida”, ki so j* odkrili v ZDA.
BEOGRAD POZDRAVIL TITA - Naše glavno mesto je v ponedeljek priredilo sprejem predsedniku Titu ob njegovi vrnitvi s šeste konference neuvrščenli držav v Havani, kakršnega znajo le oni. Od suičinskega letališča do predsednikovega doma na Dedinju ga je pozravljalo več sto tisoč prebivalcev, s transparenti, zastavami in rožami, na križiščii pa so v dobrodošlico zaplesale številne folklorne skupine. Tovariš Tito se je peljal v odprtem avtomobilu in dobre volje odzdravljal množici navdušenih prebivalcev. Na sliki: kolona s predsednikom Titom na Terazijah.
Traktor zateguje kmetov pas
„Odkar sem si uredil kmetijo, moram še bofl stiskati pas,“ potoži marsikateri kmet. Odplačevanje kredita za hlev ali stroje požre ves dohodek. Kmetijski pridelki so prepoceni ali pa stroji predrag. Podobno menijo tudi taki kmetje, ki so si kmetijske stroje kitili za gotovino. Kaže, da modernizacija naših kmetovalcev podražuje proizvodnjo, čeprav jo kapitalisti krepijo zato, da bi zniževali svoje proizvodne stroške
Imajo le 119 traktorjev s skupno 13.200 konjskimi močmi ali enega na več kot 100 ha, pa z njimi opravijo vsa dela ob določenem času.
Naši kmetje pa imajo na vsak hektar obdelovalne zemlje okrog 10 konjskih moči v svojem traktoiju. Nekateri večji kmetje imajo ie po dva traktor-
(Branko Babič)
RIBNICA: OBISK AFRIŠKIH KADETOV
Skupina dvajsetih kadetov iz ljudske republike Zimbabve, ki j«, bila na obisku v naši državi, jf obiskala ribniško občino. Najprej s«j si gostje ogledali Jelenov žleb, kjel so štiri slovenske brigade 26. marej 1943 porazile italijansko vojašk',
enoto, nato pa so si ogledali »m Ribnico in dom JLA.
M. G^
MfiUoVMi tt eOHO ufisami vflt&i hžt
TRAOiCijOMNM
PiseinmHL
Iz „7 dni
mite mz vsAflejA mmiA
-yu
REKREACIJO - 146 od 324 delavcev tozda Vzdrževanje iz k iške tovarne celuloze in papiija se je 8. septembra udeležilo rekreativno-kultur-i.Hega dne. Pomerili so se v sedmih športnceabav-•n*h igrah (na posnetku je metalka kamna) in Podelili 35 pokalov. (Foto: M. Jazbec)
JABOLKA ZA ŽICO - Napovedane cene jabolk za ozimnico (poslovna skupnost priporoča v prodaji na drobno 10 din za prvovrstna jabolka) ne bodo blagodejno vplivale na že tako prizadete družinice proračune. Nič čudnega, če sojih v sadovnjaku na Blanci zavarovali z žico. (Foto: Železnik)
AVTO PO IZBIRI? — Jame” in „nepame” prepovedi pa podražitve bencina in delovnih ur mehanikov pred zamrznitvijo cen storitev ter še večji pologi za nakup avtov s trakov jugomontaž-nikov so dodatne ujme tega stoletja. Se bo le obrnilo, da bodo čakalne liste kaj krajše? Na sliki: ponudba pred krškim Slovenijaavtom.
te	   "
ŠE PRAVI ČAS - Cestno podjetje Novo mesto je po dolgem času začelo obnavljati odtočne kanale ob cesti Novo mesto — Šentjernej. Poslej voda ne bo več zastajala na cestišču, kar je bilo nevarno zlasti v mrzlih zimskih dneh, ko je zamrznila. (Foto: Polde Miklič)
Za ceno krompirja - le priporočilo
Ponekod je krompir še v zemlji, koliko gu je že v zasebnih kleteh, ni evidence, zato so ocene letine v tem času vedno tako različne in določanje cen tako Ivegano. Slovenska poslovna skupnost za sadje, krompir in zelenjadarstvo zato letos cen ni določila, marveč le priporočila, dokončno pa jih bosta tako in “ko oblikovala ponudba in povpraševanje. Letina bo menda Povprečna - 470.000 ton, četudi pridelovalci govorijo o mnogo večjem hektarskem donosu kot statistika, cene pa naj bi ne bile bistveno drugačne od lanskih. Priporočilo pravi, naj bi krompir odkupovali od kmetov P° 3,50 din, enako belega kot rdečega, pri zadrugah in obratih 23 kooperacijo pa naj bi odkupna c^pa znašala 4,15 din, vštevši stroške za vrečo, prevoz do trgovine na debelo in prispevek v sklad tveganja. Seveda je vprašanja, če,bo šel krompir res po tepi priporočilu.
Čebelarstvu nekdanjo slavo
Srečanje čebelarjev na Veseli gori namenjeno tudi popularizaciji čebelarstva - Med je vse bolj cenjen, čebelarjev pa je vedno manj, ker ni dotoka mladih
Srečanje čebelarjev,kije bilo v nedeljo, 9. septembra, na Veseli gori - pripravili so ga prizadevni člani Čebelarskega društva Šentrupert, Mirna in Trebnje — je bilo posvečeno spominu Petra Pavla Glavarja in Aleksandra Lunačka.
Prvi seje zapisal v našo zgodovino s tem, da je v slovenščino prevedel znamenito Janševo knjigo o čebelarstvu. Pa tudi sicer je bil velik duh 18. stoletja, ki je veliko prispeval na vseh straneh svojega delovanja, zlasti pa k razvoju čebelarjenja, ki ima na šentruperškem koncu močno tradicijo tudi po njegovi zaslugi. Srečanje čebelarjev je bilo prikupno organizirano in povezano s prgetnim kulturnim programom. Prispevalo naj bi k
Sejmišča
NOVO MESTO: Pripeljan#! 224, Prodanih pa 148 prašičev. Cena Pujskov od 780 do 1.150 din, cena prašičev pa od 1.160 do 000 d«.
nilfv^?1C®: Naprodaj 429, proda-25 prašičev. Cena pujskov 40 n> nad tri mesece starih prašičev Pa 27 din za kilogram žive teže.
NONET JIM JE ZAPEL - Na srečanju čebelarjev na Veseli gori so v kulturnem programu sodelovala tudi prikupna dekleta trebanjskega noneta.
Kmetijski
Več ajde, rži in še česa? ; Nad pričakovanji
V zadnjih letih sejejo v Evropi, podobno pa velja tudi za nas,
Vse manj ovsa, rži, ajde, prosa in krompirja. To je že povzročilo Pomanjkanje v posameznih letih, s tem pa povečanje odkupnih To bi kazalo bdj upoštevati tudi pri naših setvenih načrtih, etudi je napovedovanje, kaj bo v prihodnosti, tvegano.
Zaenkrat je na primer gotovo, da sta ajda in rž postali zelo vrsti žita in bi ju zato kazalo sejati na večjih površinah, da več iskane ajdove moke, iži za rženi kruh, pa tudi rožičkov, farmacevtske surovine, za katero porabimo že skoraj 4.000 ha rži. Ajda je priporočljiva tudi kot dober člen.
kakšne novosti naj bi priporočili? Novosti v možnosti ^ tve obstajajo, vendar jih še nismo dovolj preizkusili v naših v, J^crah, zato bi lahko bilo tvegano priporočati jih široki Praksi Na voljo ni še dovolj semena, pa tudi ne izkušenj, če pa seme je, je običajno še predrago. Največ novega je na po-ročju zdravilnih rastlin in kozmetičnih surovim V znanstveni eraturi so vse bdj pogosta poročila o učinkovitih drogah I*r novotvorbe, o surovinah za hormone in o pripravkih proti
popularizaciji čebelarstva. Čebelarstvo, kar so ugotovili vsi govorniki, tako predstavnik Medcxa, predsednik čebelarskih društev Slovenije Dušan Švara in predsednik Čebelarskega društva Mirna Maks Kurent st., namreč vse boj zamira. Glede na to, da je med, po ugotovitvah priznanih strokovnjakov poleg gozdnih sadežev še edina neokužena hrana na zemlji, vse bolj cenjen in iskan, so take prireditve, katerih namen je obujanje čebelarstva, vsekakor zeželene.
Toda zdi se, da nedeljska prireditev le ni izpolnila vseh pričakovanj. Bila je prva, zato so te napake nekako opravičljive. Bilo pa bi dobro, ko bi na naslednjih takih p rireditvah bolje poskrbeli za seznanjanje obiskovalcev s tem, kaj so čebele, čebelarstvo in lastnosti medu in drugih čebeljih pridelkov. Razstava, ki sojo čebelarji pripravili skupaj s pokroviteljem Medexom, je bila namreč vse preskromna, pa v sobi Kmečkega muzeja na Veseli gori nekako preveč odmaknjena od obiskovalcev, ki so c raje zadrževali na veseliščnem prostoru.
Vsekakor pa je pobuda čebelarjev, da se oddoižijo spominu Petra Pavla Glavarja, vredna podpore vseh družbenih dejavnikov. Sedanje obeležje, kjer je pokopan Peter Pavel Glavar, namreč ni v čast ne čebelarjem, še manj pa je zadostna oddolžitev za vse, kar je Glavar za tukajšnje ljudi med svojim 18-letnim bivanjem naredil. Dan srečanja je Maks Kurent zato proglasil tudi za začetek akcije zbiranja sredstev za obnovo spomenika Petru Pavlu Glavarju. Kasneje, ko naj bi se nabralo več sredstev, pa naj bi zgradili tudi čebelarski muzej.
J. SIMClC
Hitri in učinkoviti agrotehnični ukrepi ter narava sama so poskrbeli, da se črnoglede napovedi o katastrofalnih posledicah letošnje suše niso v celoti izpolnile.
V Kmetijski zadrugi Trebnje, kjer sodelujejo s precejšnjim številom kmetov kooperantov pa tudi sami obdelujejo precejšnje površine lastne zemlje, se najbolj ukvarjajo z rejo živine za trg. Zato je razumljivo, da so največ skrbi posvečali prav krmi Alojz Zupančič iz pospeševalne službe Kmetijske zadruge Trebnje je povedal da bodo kljub napovedim letošnji pridelki krmnih rastlin na enaki ravni kot lani Tako bo pridelek koruze enak kot preteklo leto,
— IZ ZADNJEGA PAVLIHE-
čeprav je sklop nekoliko slabši Na predlog pospeševalne službe in v skladu s težnjo, da bi bili rejci živine čimbolj neodvisni od zunanjih dobaviteljev, nenehno povečujejo površine zasejane s koruzo, prav tako pa se kmetje vse bolj odločajo za hibridno koruzo. Travne krme je letos manj, vendar je njena kvaliteta znatno boljša od poprečne. Zaradi pravočasnega dognojevanja in dežja se je močno izboljšali tudi pridelek otave. Po sedanjem stanju sodeč, se zaradi letošnje suše stalež živine ne bo bistveno zmanjšal saj so kmetovalci po nasvetu kmetijskih strokovnjakov zasejali znatne površine tudi s strniščnimi dosevki
Letos bo tudi dober pridelek pšenice in krompirja, tako da bodo kmetijska zadruga in njeni kooperanti lahko prodali takšne količine krompirja, kot je določeno s pogodbo. Medtem ko sadjarska letina ne bo kaj preveč ugodna, pa bo v vinogudih letos, kot kaže, grozdje dobro obrodilo.	j.	SIMČIČ
Pozidati škrbine
Zanimiv predlog je te dni prodrl v javnost, dal pa ga je v presojo Zavod za družbeno planiranje. Ob hudem pomanjkanju stanovanj in gradbene dokumentacije v novomeški občini bi b#o vendarle možno kaj hitro začeti gradjo blokov na že komunalno opremljenih, a nepozidanih parcelah.
Večjo nepozidano škrbino, že pred leti določeno za gradnjo, so našli na Mestnih njivah, drugo v nekdanjem kamnolomu v Žabji vasi, kjer je prostor za dva bloka z nad 60 stanovanji Možna je gradnja blokov v DoL Toplicah, kjer je tudi velik interes, toda v smeri proti Sušicam. V Straži je možno v podiljšku sedanjih blokov postaviti še dva, v Šentjerneju pa je tudi še možno dograjevati bloke.
Že zdaj, ko je zadeva šele v pretresu in tečejo prvi pogovori pa opozarjajo, da povsod bloki ne bi smeli biti samo bloki Predlagajo, naj bi v pritličju gradili lokale za trgovine in razne servisne dejavnosti v nadstropjih stavbe pa stanovanja.
Natanko to so. občani že neštetokrat predlagali na raznih sestankih, pa kot da jih doslej nihče ni slišal Toda pri vseh teh možnostih se ob trenutnem finančnem položaju delovnih organizacij, bank in ostalih možnih investitorjev kot osnovno pojavlja vprašanje: kje zbrati denar?
R. BAČER
*tdor bi ždel v prihodnjem letu sodelovati pri zannnivih ^ £~*usih, naj se poveže z Biotehnično fakulteto v Ljubljani ali N ** s Hmeljarskem inštitutom v Žalcu, Iger lahko dobi začetno ^
nekateri o svojih izkušnjah preveč molčijo. Priddovanje Posebnih rastlin se tako ne more dovolj razširiti in postati ^bhnivo za trgovino, predelavo in industrijo, ki se začne zani-at* za novo surovino šde, ko ima na voljo nekaj tem blaga, ki P® posameznik sam ne more pridelati. (Po Kmečkem glasu)
dr. JOŽE SPANRING
- Stabilizacija, kaj pa je to? Ali je to kaj za pejesti?
t
i
*
*
*
i
*
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
Ureja-Tit Doberšek
Vsaka novost ima svojo trnovo pol tako tudi prodaja grozdja v posavskem vinorodnem rajonu. Normalno je, da se kmetje niso takoj odločili za prodajo grozdja, čim so bile Zgrajene sodobne zadružne kleti Vzroki da so sprva raje predelovali grozdje in prodajali vino so:
- dolgoletna tradicija, veselje do kletarjenja, lastnega vina, ki je dobrim vinogradnikom prispevalo k ugledu in poznanstvu, velika vrednost, ki je v kletarski opremi in prazni sodi skozi celo leto, navezanost na dolgoletnega
Prodaja grozdja
- ali šele vina?
kupca gostinca, strah pred novim načinom prodaje itd.
Toda prodaja vina ima tudi slabe strani in našli so se vinogradniki ki so začeli prodajati grozdje. Mnogi kmetje so opazovali, kako se bo prodaja gozdja obnesla pri sosedih. Rezultat je presenetljiv: vsako leto se povečuje število vinogradnikov, ki prodajajo grozdje.
Kakšne so prednosti in slabosti prodaje vina?
Prednosti: vnovči se kletarsko delo, za izjemno kvaliteto se doseže tudi izjemno visoka cena, ohrani se vinska posoda.
Slabosti:	predelava	grozdja
zahteva veliko dela v jeseni, ko imajo imetje mnogo posla pri spravilu pridelkov na polju in s setvijo žita; tveganje ob predelavi, ali bo vino kvalitetno aB ne. Zaradi pomanjkanja časa, se kle-tari v jeseni površno, in kar je zamujenega pri predelavi grozdja in negi mošta, se ne more nikoli več nadoknaditi; čakanje na kupca-gostinca, ki je v novih razmerah menjal svoj način nabave vina v kmetovo 9codo.
Ni več gostincev, ki bi naenkrat kupili poln kamion vina in ga takoj plačali Odvažanje vina po sodčkih za večjega vinogradnika ni sprejemljivo. Izguba časa, velik raztok in majhni izkupički gredo v breme vinogradnika in v korist gostinca.
Vino v načetem sodu se vidno slabša in zahteva več nege in delal Mnogokrat se zgodi da tako oslabelo vino kmetom ostane. Katera so prednosti prodaja pozdja?
Naj jih naštejem:
- pridobitev dragocenega časa za delo na polju;
- takojšc n denar, ki se v zadružni hranilnici začne takoj obrestovati;
- vinogradnik ima kontrolo nad količino pridelanega grozdja v kilogramih in nad doseženim procentom sladkorja; na oboje lahko vpliva z obdelavo in si
tako izboljšuje dohodek;
- pocenitev proizvodnje, saj vinske posode in ostahh naprav v kleti ne potrebuje;
- doplačilo grozdja, delitev dobička z zadružno kletjo in sodelovanje v organih upravljanja;
- vinogradniška proizvodnja je ob prodaji grozdja že veliko let rentabilna. Dokaz je 10-letno uspešno poslovanje vinogradniške enote pri KZ Metlika, ki vsa leta prodaja Vinski kleti Metlika grozdje z istimi pogoji kot kmetje;
- vinogradnik, ki prodaja grozdje, si lahko izračuna, če mu je vinograd rentabilen.
Lahko bi naštel še veliko prednosti prodaje grozdja in veliko težav s prodajo vina. S tem člankom sem hotel vinogradnike samo spodbuditi k razmišljanju s svinčnikom v roki Gotovo obstajajo tudi vinogradniki ki izhajajo bolje s prodajo vina, toda takih je manj. Vinogradniki ki ugotavljajo prednost prodaje vina s pomočjo podaljševanja vina, nimajo bodočnosti in njihovo ravnanje je kratkovidno. So tudi vinogradniki ki pod imenom belokranjskih vin prodajajo vina, predelana iz grozdja drugega porekla. Takšne špekulacije škodijo področju in panogi in je žalostno, da se to dogaja.
Belokranjci so zelo pridni £
vinogradniki in imajo radi vedno urejen vinograd. Najbolj jih moti' jlevel v vinogradu. Ne morejo se otresti delovnih navad iz starih, ozkovrstnih vinogradov z nizko vzgojno obliko, kjer plevel res 3codi vinski trti saj se zmanjšuje prezračenost trte in zadržuje roso. V današnjih vinogradih z visoko vzgojno obliko plevel ni več velik sovražnik trte. Smotrno bi bilo zmanjšati talno obdelavo, pridelek grozdja bi se s tem počen#. Temeljiteje in sproti opravljena zelena dela na trti kot pletev in razporejanje mladic, bi povečala odpornost proti gnilobi pridelek grozdja bi se tako povečaL
Skoda je, da vinogradnik išče večji zaslužek s prodajo vina, ki je negotov, pametneje bi bilo povečati pridelek grozdja s cenejšo obdelavo vinogradov. Vzgled naj vam bodo besede znanega avstrijskega vinogradnika Moserja, ki pravi:
Ni umetnost pridelati mnogo grozdja z mnogo truda. Nespametno je proizvesti malo grozdja z mnogo truda, potrebno je proizvesti mnogo in zdravega grozdja z malo dela.
Inž. JULU NEMANIČ
PADLIH NE BODO POZABILI - Borec železničar Anton Može z Daljnih Kamene v spremstvu z mladincema polaga venec k spominski plošči na Kramarjevi zidanici, kjer so pod streli akupatoga padli pivi dolenjski železničarji in njihovi tovariši: Franc Zupančič, Franc Kic, Alojz Pate, Jože Janc in Žane Grabnar. (Foto: J. Pavlin)
Praznik železničarjev
V Karlovcih pri Hmeljniku so počastili 37-letnico ustanovitve železničarskega rajonskega komiteja, 36-let-nico ustanovitve prve brigade ter letošnje jubileje
Spomin na padle in letošnje jubileje so počastili s krajšim kulturnim programom, ki so ga pripravili mladi železničarji skupaj z vojaki iz vojašnice Milana Majcna iz Bršljina-
Spominsko srečanje dolenjskih železničarjev pri njihovem domu na Karlovcih je postalo že tradicionalno, saj so sev nedefo, 9. septembra, zbrali že sedemnajstič.
Pri domu, kjer je bil pred 37 leti ustanovljen železničarski rajonski komite, so se sestali nekdanji borci - železničarji, številni uslužbenci ŽTO Novo mesto in domačini iz okoliških vasi. Zbranim je najprej spregovoril Rudi Mraz, borec-želez-ničar, in v svojem govoru obudil spomine na soborce, kj so v vojni darovali svoje najdražje za lepši jutrišnji dan in za vse železničarje, ki v zgodovini NOV zavzemajo č astno mesto. Prvim padlim železničarjem', katerih življenja so 9. februarja 1943 ugasnila pod streli italijanskega okupatorja in njihovih slovenskih pomočnikov, je delegacija položila venec.
J. P.
JUTRI O GOSPODARSKIH REZULTATIH
Izvršilni odbor Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko bo 14. septembra na razširjeni seji obravnaval ekonomske odnose s tujino ter polletne rezultate poslovanja v gospodarskih delovnih organizacijah in s tem v zvezi likvidnost, ki seje močno poslabšala.
gasilcem, v njem bo imela prostore še krajevna skupnost, družbenopolitične organizacije in društva. Dvorana pa bo namerjena kulturnim prireditvam.
Gasilski dom bo za vse
Novi gasilski dom v Ponikvah pri Trebnjem je zdaj vreden več kot štiri milijone dinarjev
V soboto, 8. septembra, so v Ponikvah slavnostno odprli nov gasilski dom, ki je zrasel iz prizadevanj vseh krajanov krajevne skupnosti Dolnja Nemška vas, še posebej pa članov Gasilskega društva Ponikve.
Zamisel, da bi zgradili nov dom, je med gasilci vzniknila že pred tremi leti. Tedaj so tudi že dobili lokacijo, vendar se je pri gradbenem dovoljenju zataknilo.
Kljub težavam 14-članski gradbeni odbor ni klonil. Tako je novi gasilski dom letos le začel rasti. Krajevna skupnost je pri Beograjski banki nqela 600.000 dkiatjev posojila. Trimo, kije bil tudi pokrovitelj sobotne proslave, pa je prispeval jekleno konstrukcijo in montažne elemente. Veliko so prispevali tudi krajani, ki so poleg lesa in drugih drobruh materialnih prispevkov vložili v dom več kot 7.000 delovnih ur.
Branko Mežan, predsednik gradbenega odbora, je povedal, da je zdaj dom vreden vsaj štiri milijone dinarjev in pol, še več pa je vreden, ker bodo gasilci imeli zdaj sodobne in opremi primerne prostore. Vendar novi dom, ki je precej prostoren (meri okoli 400 kvadratnih metrov), ne bo namenjen samo
Branko Mežan
Na sobotni prireditvi, kateri je sledila skoraj obvezna gasilska veselica, so podelili 31 priznanj najbolj prizadevnim krajanom in gasilcem, ki so največ prispevali h gradnji doma. Priznanje je dobil tudi kolektiv „Trima“, ki ima nemalo zaslug, da je dom zrasel.
J. S.
PRIZNANJA SO DOBILI — Na proslavi ob otvoritvi gasilskega doma v Ponikvah so podelili najbolj prizadevnim 31 priznanj. Priznanja je podelil predsednic Gasilskega dmštva Ponikve Cveto Fink. (Foto: J. Simčič)
Vsi za volan
Med tečajniki četrtina žensk — Brezplačno za brigadirje
Obe uvto-moto društvi/, območja občin Ribnica in Kočevje ler Zveza šoferjevtin avtomehanikov Kočevje nenehno skrbijo za vzgojo novih voznikov motornih vozil vseh kategorij-
30. julija in 13. avgusta so Se prijavili izpitni komisiji v Kočevju za teoretične izpite iz ccstncpro-metnili predpisov kar 204 kandidat-je (116 moških in 68 žensk). Med kandidati je torej kar dobra četrtina žensk.
Kandidati iz Kočevja so po večini delavci iz drugih republik, ki so sedaj stalno na delu v Kočevju. Da bi tem delavcem čim bolj olajšali priprave, kajti veliko jih dela v gozdu ali gradbiščih širom občine, je AMD Kočevje organiziralo še tečaje v okoliških krajih.
V prvi polovici leta je bilo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi 11 tečajev, ki se jih je udeležilo 286 kandidatov. Tečaji so bili v Osilnici, Predgradu in Kočevski Reki. Bil je tudi brezplačen tečaj, za udeležence mladinske delovne akcije »Kostel 79”.
ANDREJ ARKO
V SOBOTO SHOD NA VIČU
Tradicionalno, že četrto srečanje borcev in aktivistov Notranjske bo letos v soboto, 15. septembra, v tovarniški dvorani Utcnsilie na Viču, v neposredni bližini nekdanje ilegalne tiskarne »Podmornica". Začetek prireditve, za katero je organizatorica ljubljanska občina Vič — Rudnik, razposlala 6.000 vabil, bo ob 10. uri, v kulturnem sporedu, za katerega je napisal scenarij Janez Vrhunc, pa bodo nastopili dramski umetniki, vojaška godba in pevski zbori iz občin Cerknica, Logatec, Vrhnika in Vič-Rudnik. Prireditelji vabijo vse borce in aktiviste, ki so med narodnoosvobodilnim bojem našli zatočišče v notranjskih gozdovih in pri notranjskih ljudeh.
• ••
SPOROČILO BRALCEM
Zaradi obilice aktualnega gradiva smo morali tokrat izpustiti podlistek »Bogata revolucionarna tradicija na Dolenjskem”. Bralce in avtorja prosimo za razumevanje.
UREDNIŠTVO DL
JUNAKI NEBA NA OTOKU
Vaščani belokranjske vasi Otok so na nedeljskem slavju imeli v gosteh skorajda vsa letala slovenskih letalskih klubov. Program, ki so ga pripravili za miting, je navdušil večtisočglavo množico, ki se je zbrala ob travnati pisti. Med modelarskimi izdelki je največ pozornosti vzbudil model \potniškega letala DC-9, ki se je kljub dvajsetim kilogramom in skoraj trimetrski dolžini lahkotno dvignil pod nebo in krožil nad množico kot njegov pravi brat. Edinstveni so bili tudi padalci, ekipa državne reprezentance, saj so
nekateri med njimi pristali prav pred slavnostno tribuno. Jadralna letala so pokazala akrobacije, helikopter milice pa tehniko reševanja ponesre čencev. Ob prazniku letalstva se je tudi mnogim domačinom uresničila davna želja. Nekateri so si jeklene ptiče prvič ogledali znotraj in zunaj, dmgi pa so si svojo vas lahko ogledali tudi 'iz ptičje perspektive. Neki belokranjski hudomuš-než je po pristanku tako komentiral prvo vožnjo; ,,Lepo se je peljati, škoda je le, da pred gostilno ne m ore ustaviti ”.	JANEZ	PA	VLlS
f-*> k
&
Smo pet minut pred dvanajsto
Varstvo naravne in kulturne dediščine pa okolja in gozda terjajo v novomeški občini prelom z dosedanjo prakso — Strokovnjaki opozarjajo na slabo stanje
10. septembra je novomeški Zavod za družbeno organiziral posvet pod naslovom »Okolje v novomeški občini" je sodil v okvir istočasne in dobro obiskane razstave »Gozd-gobe-cvetje". Resna opozorila zdi te vaj o drugačen odnos do varstva naravnli, kultumli in dragih vrednot, s katerimi je novome&a občina bogata, sicer... Čez 20 let bo četrtina kmetijskli površin pozidana!
Zanimivi uvodni predavanji magistra, dipl. geogr. M. Ravbarja in dipl. inž. Toneta Hočevarja sta razkrili, kaj vse imamo, a tega ne znamo, ceniti in varovati. Kulturna in naravna bogastva smatramo zdaj za tujek v družbenem telesu in zadevo, ki sodi le v kulturne kroge, medtem ko po vsem svetu, pa tudi v dobršnem delu domačih občin, že drugače gledajo na te stvari.
Na območju novomeške občine je kar tretjina vsega območja takega, na katerem so območja ali objekti naravnih ali kulturnih VTednosti. Strokovnjaki so po novih merilih inventarizirali 905 objektov in območij naravne kulturne dediščine, od tega 158 naravnih spomenikov (pragozdov, parkov, kraških jam itd). Samo kulturni spomeniki, od katerih je 172 zgodovinskih, 254 arheoloških, 147 umetnostnih (gradovi itd.), zajemajo 200 hektarov površin. Vse to bogastvo pa je večinoma v nezadovojivem stanju.
Razen tega kvarimo naravo in uničujemo kmetijska zemljišča z nesmotrno pozidavo, s črnimi gradnjami, z neorganiziranim odvažanjem odpacfkov, neurejenim prometom, neurejenimi kamnolomi in še drugkni stvarmi, vse do neprimernih bivališč za Rome- v zadnjih letih je bilo 50 hektarjev zemlje pozidane, izračunali pa so, da bomo do leta 2000 zmanjšali površino njiv še za 3200 hektarov, če bosta dosedanja praksa in bnašanje obveljala. Tudi kvaliteta voda se slabša, pri čemer ne gre le za Krko, ampak tudi za njene pritoke. Imamo pa v občini
197 vodnih virov, vendar jih samo 24 odst. Okoriščamo za zajetja. Rezerve so precejšnje, samo je vprašanje, če jih bomo znali obvarovati propada.
Neurejene deponije za odpadke so eden poglavitnih onesnaževalcev okolja v občini. Ugotovljeno je, da se doslej samo 25.000 prebivalcev poslužuje organiziranega odvoza smeti, medtem ko polovica občanov in delovnih organizacij za te stvari skrbi po svoje, kakor ve in zna. Niti vsa urbanizirana naselja, na primer Šentjernej, še niso vključena v urejene odvoze za odpadke.
Neodgovorno se ljudje obnašajo tudi do gozda, ki zajema v novomeški občini 40.000 hektarov površine. Največkrat se ne zavedamo, da gozd ne pomeni le lesno bogastvo, ampak tudi človeku neob-hodno potrebno površino za njegovo zdravo življenje. Lepoto in kvaliteto naših gozdov kvarijo posamezniki, ker ne poznajo gozdnega bontona. Za mesto samo pa sta Ragov log in Portoval zelena pljuča, za katera pa prav tako nič ne skrbimo.
Posvet ni izzvenel le v gola predavanja z diapozitivi, marveč v začetek skupne akcije za drugačen odnos do teh vprašanj. Za začetek so predlagali oživitev dela komisije za varstvo okolja in komisije za varstvo zraka, ki sta svoj čas že lepo začeli, potem pa utihnili. Nujno bo čimprej vzpostaviti vsaj skromno službo, ki se bo poklicno bavila z varstvom naravnih in kulturnih
vrednot, da hi ob vsem zamujenem rešili, kar se še rešiti more.
R. BAČER
DOKTOR ZNANOSTI V TOPLICAH
Zdravilne učinke ČateAfli Toplic je okusilo že na tisoče ljudi Samo ponujati toplo vodo že zdavnaj ni vodilo teh toplic. V novem hotelu bodo ustrezno urejene posamezne ambulante. Imajo že načrte za nadaljnje programe medidndce rehabilitacije in balneologije. Navsezadnje se ob še vedno preveliki kadrovski suši v stroki v Toplicah lahko pohvalijo s prvim doktorjem znanosti v brežiški občini Doktor medidrukih znanosti Franovič se je med drugim izpopolnjeval na znani kliniki v Houstonu v ZDA. Internist Vidmar je pred magistraturo, zobozdravnik Stefanovič je tudi na specializaciji za svojo stroko.
BOGATA JESEN
Do konca letošnjega novenbra bi niz filatelističnih razstav, ki se jih bodo udeležili tudi dolenjski zbiralci znamk s svojimi zbirkami. Večje razstave bodo: »Lokofila 79“ v Škofji Loki, Festival filatelistične mladine Jugoslavije v Kraljcvu, »Dunavfila 79" v Novem Sadu in razstava ob 30-lctnici obstoja Filatelističnega društva Kočevje. Vse razstave so posvečene dogodkom iz NOB ter jubilejem ZKJ in SKOJ. Udeležili pa se bodo tudi 10. razstave v stari Gorici in mednarodnega filatelističnega srečanja od 8. do 9. septembra. Vse razstave bodo ocenjevalne in upamo, da bomo Dolenjci odnesli kako priznanje kljub zelo pestri in kakovostni družbi razstavljalcev iz vse Jugoslavije.
ANDREJ ARKO
VSA JUTRANJKA NA POHORJU
Industrija otroške konfekcije Jutranjka iz Boštanja je kupila in lepo preuredila Planinski dom Planika na mariborskem Pohorju. V soboto so komaj našli dovolj avtobusov, da so tja lahko popeljali vse zaposlene za prijeten konec tedna-Tovarna ima sedaj poleg svojega kotička na morju pri Cervarju lep prostor tudi v naših planin*-Enolično delo na tekočem traku terja zdravo rekreacija .
Od kod priimek?
Pred kratkim je na Reki izšlo delo »P ov ge sna antroponimija Gorskog kotora u Hrvatskoj” s podnaslovom »Goranska prež imena kroz povijest (Goranski priimki skozi zgodovino), katerega avtor Antun Burič je P° rodu tudi s tega območja.
Knjiga je zanimiva tudi za Slovence, saj Gorski ko tar meji n* Sloven|o, posebno pa še za prebivalce Kočevske in Bete krajine. V knjigi je opisano tudi preseljevanje in doseljevanje v Gorski kotar rz Slovenije in obratno ter s tem tud) selitev priimkov preko narodnostne meje na Kolpi in Čabranki. Mnog) priimki v Sloveniji so povsem enak) tistim v Gorskem kotaru ali pa so zelo podobni, še posebno velja to prav za Kočevsko in Belo krajino.
Zanimivo knjigo je izdalo Društvo za varstvo naravne, kulturne in zgodovinske dediščine Gorskega kotarja, izdajo knjige paje omogoč)-la z denarno pomočjo tudi SIS za kulturo občine Delnice.
Avtor je zbral podatke predvsem-po 37 kt^evnih in 30 župnijskih: uradih, se pravi v matičnih knjiga^ pa tudi v drugi) dokumentih in pn ljudeh. Med tolikimi viri je med drugim navedel tudi matične knjigo župnijskega urada Stari trg ob Kojp ■ (občina Črnomelj) za štiri hrvatske, vasi in knjižico »Kostel ob Kolp' ’ ki jo je napisal France Cankar
, PRIMC
kultura
in
izobra-
ževanje
Kdaj asfalt do Dobrniča?
Dolgoletno upanje in pričakovanje ljudi Dobrniške doline ne sme vedno znova naleteti na gluha ušesa
Prebivalci Dobrniške doline že Vec let pričakujejo, da bo nekoč endarle zgrajena lepši cesta, ki bo Povezovala Trebnje, Dobrnič in Žužemberk.
Prebivalci krajevne skupnosti r°brnič se v glavnem ukvarjajo s Kmetijstvom in živinorejo. Da bi si o ustvarili boljše življenje, mo-mjo vsako jutro na delo v Litostroj, ovo mesto, Trebnje in Žužemberk, akili delavcev vozačev je že nad 00. Mnogi se vozijo že nad 20 let po ozki vijugasti prašni cesti Če Jul vprašamo po zaslužku, so sicer zaradi skromnosti zadovoljni, če pa 0'jih vprašali, kako se počutijo kot delavci občani in starši, bi verjetno slišali tudi žalostne odgovore. Vsakodnevna vožnja, ki je mnogim delavcem dolga samo v eno smer tudi ® km, jih utruja. Prostega časa skoraj ne poznajo, saj jih čaka po službi delo na polju, kar jim pomeni dodatni vir zaslužka.
Franc Beljan
| Vse gostince in občane Kočevja, ,ki so poznali dolgoletnega gostinske-'Sa delavca, poslovodjo gostilne „Pri «nctu“ v Kočevju Trancija Beljana, ije močno prizadela vest, da ga ni v®c med nami. Bilje priljubljen med sodelavci, zaradi že prirojene pre-ljubeznivosti in gostinske gostoljubnosti pa dobro poznan oocanom m obiskovalcem Kočevja.
L ranči Be jan je izhajal iz družine, 'nn£ T? pred vojno imela v Kočevju hm f Lrnsk0 8°stilno, v kateri so slnvf.ncL- ° ,SPr-e-icb tudi napredni zariin LPttltpcni delavci in oigani-,[° je bilo še posebno pomembno zato, ker napredne delavske otganizacije niso našle prostora niti odprtih vrat drugje.
. hranci Beljan si kot mladenič ni izbral gostinskega poklica in ni nameraval nadaljevati tradicionalne gostinske obrti Beljanove družine. Ker je bil nadatjen za glasbo, je uspešno končal vojaško glasbeno solo. Kot vojaškega godbenika gaje zajela vojna vihra. Po propadu bivše kraljevske vojske je prišel domov, a "a Je okupator kmalu poslal v oncentracijsko taborišče Gonars. Po vojni se je vrnil v domači kraj in po materini smrti prevzel domače gospodarstvo in tudi znano gostilno. Leta 1948 se je zaposlil v kočevskem gostinskem podjetju. Vse do upokojitve je delal prizadevno in odgovorno kot vodja gostinskih obratov.
Pokojniku pripisujejo nemajhne zasluge, da je gostinstvo v Kočevju kyub težavnim razmeram le napredovalo.
ki
marinka sajovic
Tud i šoloobvezni otroci sledijo odraslim. V Dobrniču je le 4-razredna osnovna šola. zato se nad 100 učencev vozi k pouku v Trebnje. Ko bi dobili novo cesto, potem bi bila pot na delo in v šolo lepša.
Letos so mladinske brigam: gladile vodovod, morda bo iudi voda kmalu pritekla. Med brigadirji so bili tudi mladinci iz Kosmeta. ki so povedali, da je Dobrnič po razvoju podoben krajem na Kosmctu. Verjetno bi morali že današnji delegati razmišljati o gospodarskem razvoju, o izboljšanju stanevanj občanov, kdove koliko posojila so jim dale delovne organizacije, kjer so zaposleni Več pa bi morali storiti tudi za kulturni razvoj kraja. Nekoč je imel Dobrnič zelo razgibano kulturno življenje. Občani so gojili dramsko kulturo, glasbeno dejavnost, knjižničarstvo ipd. Prvo šolo so dobili že leta 1800, pouk pa je obiskovalo 330 učencev.
Med 11. svetovno vojno je ta kraj doživljal mnogo težkih trenutkov.
Cas se odmika, verjetno pa bi bilo prav, da bi tudi tej generaciji, ki je nosila največje breme svojega časa, omogočili vsaj lepšo pot, mladim pa svetlejše dni
ANGELCA ŽIBERNA
ŠENTRUPERT JE BOGATEJŠI
Po izgradnji telovadnice so se v Šentrupertu odločili tudi za obnovitev šolske stavbe. Učenci smo sprva dvomili da bodo dela pravočasno končana. Pa so bila, zato smo ob koncu avgusta z veseljem pomagali čistiti prostore in urejati okolico. Ob trebanjskem občinskem prazniku je bila šola nared. 1. septembra se je naša krajevna skupnost pobratila z ljubljansko KS Prule.. Kulturni delavci, ki jih na Prulah ni malo, so v prenovljenem prosvetnem domu pripravili za Sentruperčane zanimiv program. Sodelovali so Alenka Svetelova, Ivan Minatti, naša rojakinja Vida Brest, Božo kos, Mimi Malenšek, Smiljan Rozman, Janez Skof, mešani pevski zbor in drugi Ob otvoritvi telovadnice, vrtca in prenovljene šole smo imeli v Šentrupertu tudi proslavo, katere se je udeležil Miha Marinko.
erika Škarja
novim krožek
O S Šentrupert
»Nevidne” mačke
Bloudkove značke naj bi bile večje
Že pred leti je TKS Slovenije sklenila, da bi zaslužnim telesno-kultumim delavcem poleg Bloudkovih plaket in priznanj podeljevali tudi Bloudkove značke. Po republiškem merilu naj bi v Črnomlju letos prvič podelili te značke, in sicerdve zlati (za 30 let dela v telesni kulturi), tri srebrne (za 20 let) in devet bronastih (za 10 let). Značke izdeluje Zlatama Celje in zanje je črnomaljska TKS plačala nekaj več kot 2.000 dinarjev. Ko so jih dobili, so bili v Črnomlju zelo razočarani: značke so naravnost miniaturne, velike približno tako kotpetpar. Zato je izvtšni odbor TKS Črnomelj predlagal, da bi poleg teh izdelali še večje značke, zaslužnim telesnokul-tumim delavcem pa naj bi poleg značk podelili še posebne diplome, da bi bilo vsaj kaj videti.
pisma
in
odmevi
ŠOLA V NARAVI
Za učence 4. razredov sevniška občina vsako leto pripravi šolo v naravi. Osnovni namen šole je ta, da se učenci naučijo plavati. Od 20. avgusta do 5. septembra sta se letos v Valovinah pri Pulju zvrstili dve skupini šolarjev, ki so bili gostje počitniškega doma ZZB Maribor. Verne je bilo lepo, zato so bili plavalni uspehi zelo dobri. Učenci niso samo plavali, prizadevno so delovali tudi v likovnem, biološkem, glasbenem, raziskovalnem in literarnem krožku ter krožku za ročna dela. Ogledali so si tudi bojno ladjo jugoslovanske mornarice, za prijetno šolanje v naravi pa se zahvaljujejo osebju počitniškega doma in vzgojiteljem.
ČLANI LIT. KROŽKA OS SEVNICA
MLADI PLANINCI NA IZLETU
Kljub slabemu vremenu smo se člani šolskega planinskega krožka iz Artič 25. avgusta odpravili na izlet na Kamniško sedlo. Na poti od Kamniške Bistrice proti vrhu je rahlo pršilo, planinci, ki so sc vračali, pa so nam povedali, daje na vrhu sneg in da močno piha. Nismo obupali, spotoma smo opazovali gamse in muflone, kljub snegu smo videli planike in drugo planinsko cvetje ter noč prespali na pogradih planinske koče. Zeblo nas je, a smo se zjutraj pogreli ob topli peči in z vročim čajem, umiti pa se nam ni bilo treba, ker je voda zamrznila. Med spustom v dolino smo si ponovno z zanimanjem ogledovali prelepi plan inski svet, odšli smo tudi k izviru Kamniške Bistrice, in se z lepimi vtisi vrnili domov.
MARJANCA SATLŠEK novin. krožek
ZAČELI SO GRADITI NOVO ŠOLO
Za učenec trebanjske OŠ Jože Slak-Silvo je bil nedayni začetek pouka še posebno razveseljiv, saj so tedaj začeli graditi novo šolo. Ob tej priložnosti smo šolarji pripravili kratko slovesnost, ki so se je udeležili tudi predstavniki graditeljev SGP Grosuplje in Trimo, občinski družbenopolitični delavci in drugi. O pomenu novogradnje, ki bo čez dve leti omogočala celodnevno šolo, je govoril predsednik skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Janez Gartnar.
KATARINA ZAJC
DOLENJA VAS: KMALU ODDELEK VRTCA
Prvega oktobra se bo uresničila dolgoletna žeja krajanov Dolenje vasi pri Krškem. Takrat bodo odprli oddelek vrtca, ki bo enota VVZ Krško. Zdaj opravljajo zadnja preureditvena dela v hiši Antona Cerjaka, ki je za vrtec odstopil dve sobi, hodnik in veliko travnato dvorišče. Vrtec bo nudil varstvo za otroke od 3. do 6. leta starosti. Najstarejši bodo imeli tudi malo šolo. Ta vrtec je seveda le izhod v sili, saj je v programu KS Dolenja vas razvoj otroškega varstva na prvem mestu zato že načrtujejo novogradnjo.
JOŽICA VOGRINC
nov ^ med nam' odjeknila c,.lc?’ da ni več med nami Marinke Jovič. Vsi, ki smo jo poznali, smrt° mogH verjeti, da nam jo je sti • lak° nenadoma v cvetu mlado-: ,EtI8ala iz naše sredine. Marinka Zač"1!6*3 Pred se*>°j 5e vse življenje! . .. a 8a je namreč šele spoznavati, Jic^da stara komaj 18 let. z . , °j Po končani osnovni šoli je : ,ela delati v Krki. Želja po znanju ji® vlekla v šolo in vpisala se je kot edna slušateljica na večerno admi-
težJat*Vno ^°*°' ®reme je bilo L°, pa je kljub temu vztrajala, delovni organizaciji so jo D .Znai* kot marljivo, neutrudno in je d deVn° delavko. Na terenu, kjer Sa ala> je bila izredno priljubljena, J Je imela za vsakogar lepo besedo, tiagala je vaščanom in sodelav-p T”' Ob vsaki težavi je priskočila na ie * Začrtana življenjska pot ji o fudi velevala, kot U(he v bližnji okolici so jo cenili Pošteno, pridno, delavno krnelo dekle.
^sl ki smo jo poznali, se je bomo ominjali s spoštovanjem.
PRIJATELJI
Planinci preurejajo kočo
2e 300 občanov po domači planinski poti
Planinci, ki so letos zelo marljivi, izkoriščajo lepe jesenske dneve za urejanje okolice svoje koče za Mestnim vrhom (1022 m). S prostovoljnim delom tu končujejo rekreacijske površine in igrišča, urejajo poti, postavljajo mize okoli koče in utrjujejo okolico Jelenovega studenca. Tudi kočo so preuredili ter na novo prepleskali dnevno sobo in kuhinjo. Pripravljajo drva za hladno jesen in zimo.
Obisk koče je porastel. Tako je planincem poplačano delo in skrb za kočo ter za razvoj planinstva v Kočevju. K temu je veliko pripomogla na novo trasiranain označena transverz ala p o p oteh, stez ah, grič ih in vrhovih Stojne, o kateri smo že poročali. Od otvoritve poti pred dobrim mesecem je bilo na tej poti že okoli 300 občanov vseh starosti. Dobili so potrdila in žige na kontrolne kartone ter značko za prehojeno pot. Za prvič dobijo bronasto, možno pa je dobiti tudi
srebrno in zlato značko, kar je odvisno od tega, kolikokrat je planinccprehodil transverzalo.
ANDREJ ARKO
KAJ PA POŠTENOST?
Vse manj poštenosti je na svetu, bi dejal Zadnjič mi je nekdo odnesel koso in je še do sedaj ni vmiL Prav tako nekateri v gozdovih kra dejo pripravljena drva. Boli me, ker vidim, da tudi mladina nima pravega spoštovanja do tuje lastnine. V vinogradih trgajo grozdje, ga malo ob-zobljejo in vržejo stran. Vinogradniki se trudijo, nagaja jim slana in toča, nato pa pride mlad fant in dela z grozdjem kot da je samo zraslo.
JANEZ SlSKO Tolsti vrh
Z NEDELJSKE OTVORITVE V RIBNICI - Fotografski pogled na del velike avle ribniškega doma JLa in udeležencev otvoritve razstave del prve ribniške likovne kolonije, ki so jo organizatogi imenovali po znanem ribniškem kulturnem delavcu in likovniku Janku Troštu. (Foto: I. Zoran)
Razstava„vživetja
V Ribnici na ogled sadovi kolonije ,.Janko Trošt'
V ribniškem Domu JLA bodo še do nedelje, 16. septembra, na ogled slikaiska dela udeležencev prvega srečanja likovnikov „Janko Trošt", kakor so Ribničani imenovali likovno kolonijo, ki je bila v vročil julijskih dneh v njihovem mestu. Razstavo so odprli v nedeljo, 9. septembra, na dan tradicionalnega ribniškega semnja. Na otvoritvi sta govorila (v imenu organizatorjev) akademski slikar Jože Centa in France Grivec, pel pa je pevski zbor ,Lončar" iz Dolenje vasi.
V prvi ribniški koloniji so ustvarjali: akademski slikarji Jože Centa, France Godec, Bojan Golja, Viktor Goričan (iz Zagreba), Ferdo Mayer, Marijan Pliberšek, Evgen Sajovic, Čoro Skodlar in Jože Trpin ter akademska kiparja Stane Jarm in Slavko Krajnc. Kiparske stvaritve slednjih dveh so razstavljene v letnem gledališču v ribniškem gradu.
Razstava je pričevanje o tem, kako so se udeleženci kolonije vživeli v ribniško okolje. „Vsak slikar ali kipar se je po svoje vživel v
STIPLOVŠKOVA RAZSTAVA ' TUDI V MARIBORU
V razstavnih prostorih Salona Rotovž v Mariboru so prejšnji teden odprli retrospektivno razstavo del slovenskega slikarja Franja Stiplov-ška. Razstavo je pripravil Posavski muzej v Brežicah, kjer so veliko retrospektivno razstavo Stiplovško-vih del prq>ravili pred meseci ob jubileju Posavskega muzeja.
značaj in svojske lepote Ribniške doline," je zapisal Čoro Skodlar. Da je bila ta dolina pravo odkritje in neizčrpno bogastvo slikarskih motivov malone za vse udeležence, pripoveduje o tem vsako od razstavljenih del.
I. Z.
*
V TRADICIJO - Jože Centa (na levi) in Franc Grivec: ,,Razgrnjeni sadovi prve ribniške slikarske kolonije .naročajo1, da mora to ribniško srečanje likovnikov postati tradicionalno."
Romuni jutri
v
v Črnomlju
V številnih jugoslovanskih mestih do 20. septembra dnevi romunske kulture
Jutri bo v Črnomlju piva prireditev novega, tretjega belokranjskega glasbenega abonmaja. Nastopil bo komorni oikester filharmonije iz romunskega mesta Satu Mare. To bo edini nastop kake romunske kulturne skupine na našem o bmočju v času dnevov romunske kulture v Jugoslaviji, ki so se začeli predvčerajšnjim.
Dnevi romunske kulture bodo do 20. septembra. Na 42 prireditvah z 22 različnimi programi se bo v 23 jugoslovanskih mestih predstavilo nad 400 gostov iz Romunije. Največ prireditev bo deležen Beograd.
V Slovenji bo v tem času le del romunskih ansamblov in manifestacij v okviru celotne izmenjalne kulturne akcije. Poleg Črnomlja bodo romunske prireditve še v Ljubljani, Kranju, Celju in Novi Gorici.
Kaj še skriva Zloganje?
Arheološka izkopavanja na Tičnici se bodo nadaljevala
Na hribu Tičnici v Zloganju pri Škocjanu, kjer so v letošnjem aprilu med planiranjem naleteli na rimsko grobišče, so do zdaj odkrili 21 grobov. Dosedanje raziskovanje je zajelo le najbolj ogrožene grobove. Ugotavlja o, da gre za gradbišče manjše naselbine oziroma rimske podeželske vile, ki je tam
Peter Fulež” na razstavi
V Krškem na otvoritvi petkove razstave nastopil Polde Bibič s Kislingerjevimi »Debelimi zgodbami Petra
Fuleža"
Ob »Debelih zgodbah Petra Fuleža" se mora nasnejati še tak trdosrčnež, o čemer so se lahko na svoja ušesa in oči prepričali tudi Krčani, zbrani na otvoritvi razstave likovnii del Ljubice Kočica 7. septembra zvečer v svoji mali galeriji pri Valvasoijevi hiši. Polde Bibič, igralec ljubljanske Drame , je glavno in edino vlogo v tej Kislingeijevi monosatiri oziroma monokomediji igral tako prepričljivo, da je bil to zares nadvse imeniten uvod v omenjeno likovnoprireditev.
O avtorici razstavljenih del in njenem iskanju in izrazu na likovnem področju je govorila kustodinja Milena Moškon iz Celja. Poudarila je: »Ustvarjalnost Ljubice Kočica, ki je namenjena načrtovanju in izdelavi unikatnega in serijskega oblikovanja ter krasitvi steklovine in keramike, poleg tega pa tudi likovnemu izražanju v risbah in barvnem slikanju, daje dosežkom uporabne umetnosti tisto obeležje, ki prerašča raven običajne tvornosti naše steklarske in keramične proizvodnje."
Steklovina in keramične, največkrat figuralne plastike so nastale po osnutkih Ljubice Kočica z vliva-
V ŠENTRUPERTU NE BO VEC MRTVILA
Šcntruperški mladinci so pred kratkim brezplačno uredili večnamenski prostor v krajevnem kulturnem domu. V njem bo tekla dejavnost mladh, vadil bo orkester, sestajali pa se bodo tudi člani dramsko-recitatoiske skupine. Kulturno društvo, ki ga vodi Nande Krnc, meni, da poslej v Šentrupertu ne bo več kulturnega mrtvila.
njem in pihanjem kakor tudi z njenim lastnim modeliranjem. Risbe, ki dopolnjujejo razstavo, kažejo avtoričino tenkočutnost za umetniško sozvočje oblikovnosti in okra: sitve. Razstava, ki bo odprta do 21. septembra, ponuja ogled edinstvenih umetniških izdelkov, ki lahko, kakor pravi Moškonova, praktično in estetsko zadovoljujejo žeje in zahteve današnjega življenja.
I. Z.
stala pred kakimi 1800 ali 1900 leti. Najdišče so glede na njegov pomen uvistili v novi srednjeročni program sistematičnii arheoloških raziskovanj v Sloveniji.
Aiheologi so ugotovili, da so zloganjski grobovi precej podobni tistim, ki so jih pred leti odkrili na Beletovem vrtu v Novem mestu, na kraju, kjer stoji nova banka. Izjemna je kupolasta grobnica z jaškastim vhodom. Ta oblika rimske grobne arhitekture je na Dolenjskem zelo redka Novo grobišče v Zloganju pa je pomembno tudi zato, ker so na njem našli hišasto žaro, značilno za grobove keltskih Latobikov kot staroselcev na območju Dolenjske.
Rimsko grobišče v Zloganju bo spomeniškovarstvena služba zaščitila pred nestrokovnimi posegi. Arheologi pa bodo z raziskovanjem nadajevali. Najprej bodo preiskali prostor med grobovi, nato pa poskusili s predstavitvijo vsaj dveh kupolastih in ene kvadratne zidane grobnice. Preden se bodo arheološka dela lahko nadaljevala, bo nujno urediti odnos z lastnikom parcele, na kateri je grobišče.
I.Z.
Utrditi »Besedo”
Trebanjci pripravljajo novo številko svoje revije
Lani je izšla »Samorastniška beseda" dvakrat, letos pa še ni zagledala belega dneva. Izid te trebanjske revije je spet pričakovati šele v zadnjem četrtletju, najverjetneje ob koncu leta. Uredniški odbor je prav pred kratkim odbral gradivo za novo številko.
Na nedavni seji je uredniški odbor tudi znova potrdil osnovno usmeritev revije, ki se razvija v izrazito literano publikacijo. »Samorastniška beseda" bo še nadalje odprta za sodelavce iz vse Slovenje, jedro pa bodo tudi poslej predstavljali dolenjski avtorji. Seveda bo uredniški odbor zaobjavo odbiral samo priajevke, ki bodo dovolj kvalitetni.
Zastavilo se je vprašanje, kdo so pravzaprav lahko sodelavci. Izraziti začetniki
imajo svojo revjo v ,Mentorju". V »Samorastniški besedi" naj bi svoja dela objavljali besedni ustvarjalci z že izdelanim slogom in avtentičnim izrazom, torej tisti, ki imajo v literarnih prizadevanjih vajensko obdobje že za seboj.
Pomemben korak naprej so se odločili Trebanjci napraviti pri reševanju organizacijskih in drugih vprašanj, da bi revija lažje izhajala in šla po najkrajši poti tudi do bralcev. Za zdaj »Samorastniške besede" skoraj ni bilo moč naročiti. Poslej naj bi se uredniški odbor posvečal predvsem vsebini in stikom s sodelavci, medtem ko bi »spremljajoča" vprašanja reševali ljudje, ki bi jih namensko pritegnili k reviji.
I.Z.
Najkrajša zveza sevniSke občine z Ljubljano po Mirenski dolini bo še nekaj časa prašna. Predlani je podjetje Slovenija ceste posodobilo in asfaltiralo odsek od Mokronoga do bližine Pijavic, lani pa so asfaltni trak podaljšali do Tržišča. Konec avgusta je bil tehnični prevzem tega odseka. Od tod dalje so se znova zagrizli stroji te delovne organizacije. Ravno v Spodnjih Vodalah, pri kmetiji FTajsovih, pa je najbolj živo. Tam namreč, kot mo že poročali, tabori enota inženircev starešine Svetozarja Vulikiča iz Celja.
Vojakom je bil za letos dodeljen odsek v dolžini okroi 3,5 lan od Spodnjih Vod; proti Jelovcu. Kapetan I. ki. Savo Neškovič ne skriva, da so se ravno tega odseka vsi drugi otepali. Gradbišče je namreč eno samo blato, številni izviri silijo na dan kot za stavo. „Po geoloških podlogah bi morali tam pri sedmih metrih zadeti na trdna tla, našli pa smo ponovno spet samo mulj,“ je povedal kapetan Neškovič, katerega se nedvomno spominjal prenekate-ri Dolenjec iz časov, ko je s svojimi fanti gradil ceste okrog Novega mesta.
Do 21. avgusta so morali vgraditi v nestabilni teren 30.000 kubikov lomljenega kamna. Hrib za ta kamen so že trikrat razstreljevali, vsakokrat so domala sproti vse razvozili. „Cesta leži dobesedno na vodi.
Do kraja bo vgrajenih več drenažnih cevi in prepustov, kot je bilo predvideno. Kar Z|radi vojska, je čvrsto. Nikoli nfsmo dobivali očitkov, kjer smo delali" poudarja kapetan Neškovič. Tako zatijuje, da bo mirovala cesta tudi na velikem nasipu, kjer jo morajo dvigniti za 80 cm. Ni redko, da jim težki buldožerji obtičijo v blatu.
Dež in slabi teren ne moreta zadrževati inženircev. Proti koncu avgusta je znašal presežek norme celih 115 odst. Jesen je namreč lahko še bolj muhasta kot poletje. Da so navkljub težavam to dosegli, morajo pripisati med drugim izredni delavnosti. Kadar je vreme kolikor toliko primemo za delo, delqo, tudi po 14 ur na dan. Tako mora biti ta odsek ceste gotov do 31. oktobra, po vsej verjetnosti pa bo še prej.
Morda bo takrat še več časa za tisto, kar so sedaj žrtvovali v prid kubikom in metrom. Kapetan Tkalec ima namreč s svojimi sodelavci izdelan temeljit načrt o tem, kako naj bi se sleherni v tej enoti ob gradnji ceste tudi sam izgrajeval. V enem od deževnih dni so si z velikim zadovoljstvom ogledali proizvodne prostore Jutranjke. V tem kolektivu so jih sprejeli kot dobrodošle goste. Dogovorjene imajo obiske tudi v drugih kolektivih, sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in drugimi. Da niso kos le naj težavnejšemu terenu, so pokazali tudi v
športu: v Tržišču so to poletje imeli srečanje v malem nogometu z vsemi tozdi podjetja Slovenija ceste. Pokal so osvojili inženird.
Po vsej verjetnosti bodo ravno pripadniki JLA prispevali levji delež, da bo uresničen sklep republiške skupnosti za
ceste, po katerem naj bi se sevniška občina v tem srednjeročnem obdobju le uvrstila med tiste slovenske občine (v enakem položaju je še Kočevje), ki bodo stopile v novo petletko z vsaj 50 odst. asfaltiranih cest.
ALFRED ŽELEZNIK
KONVOJ ZA BLATO — V razmehčanem terenu se morajo buldožerji držati skupaj. Če kateri navkljub gosenicam zagazi, mu drugi pomaga. V enoti imajo tudi vzorno mehanično delavnico. V tehničnem biroju ne uide mrežnemu načrtu nobena p odrobnost
MENZA JE V REDU — Ciril Flajs st. — bilje priča dveh vojn — ^ moie prehvaliti dobre organizacije v taboru. »Vojaki imajo-res^’ celo to, česar si mi še misliti nismo raoj)i,“ pravi ta Vojaški kuharji poskrbijo od obroka do obroka, da vsi je® nap orom p rimemo.
DELAVSKI SVET TEMELJNE ORGANIZACIJE PEKARNA KRŠKO
OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELA /N NALOGE
1. ŠTIRIH IZVAJALCEV - OBLIKOVALEC II
n ..	1
Pogoji:
— lahko nepopolna osemletka, za priučitev dela v pekarski stroki
— dela in naloge se združujejo za nedoločen čas
— poskusno delo 1 mesec
— uvajanje dela v TOZD Pekarna Krško s poznejšo zaposlit' vijo v novi Pekami v Brežicah.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi' dati pošljejo 15 dneh po objavi na naslov:
„ŽITO" Ljubljana, TOZD Pekarna Krško, Cesta 4. julija 86 O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v zakonitem rokU-
škofije, samostan skorajda nj mogel biti, ker so tedanji menihi živeli zelo skromno
Torej vsaj brez centralnega ogrevanja, odveč pa bi W zaradi revščine bilo tudi obzidje z obrambnima stolpoma. Tako vsaj domnevamo.”
Na območju Bele kr^jiijf vemo za precej naselij iz tis® časov. Če so bila naselje, so bili tudi ljudje-verniki. Domnevajo tudi, da poznoantični Kučar n) bil samo cerkveno, ampak tud* politično središče območja Rimska država je bila v črep>' njah, cerkev je poleg duhovn® začela jemati v zakup tud* posvetno oblast.
Omeniti velja, daje bil Kučai versko središče tud v poga*1' skih časih, v prvem, drugem i*1 tretjem stoletju. Na območju zadnjih izkopavanj je arheolog ka ekipa našla tudi oltaij8 Silvanu (bogu gozdov) *** Jupitru.
Tisto, kar izkopavanja **• Kučarju najbolj postavlja v zgodovino evropske civilizacija pa je predvsem dejstvo najdbe dveh cerkva s krstilnico **! palačo, ki so jih obdajali stolp* in obzidje. Taki kompleksi s° zelo redki. Nekako ^imP"1 grede” je arheološka lopa*3 našla tudi štiti apnenice. Bile # tako velike, da je današfll strokovnjak ugotovil, daje bi0 apno za palačo „skuhano” v dobrih desetih dneh. In palač3 ni ravno majhna za kraje robu rimskega imperija.
Sad petletnega m arljivega i» natančnega izkopavanja Kučarju bo po ravno tak1 obdelavi še bolj odprl okno ^ zgodovino evropske civilizacij«' bolje rečeno, civilizacij na tleh Evrope. In kaj bo s Kučarjem’
Najdbe, Ja se dajo odnesti muzeje ali kako drugače zašči' titi, bodo ohranili. Temelje hiš ' palače in cerkva pa bodo zasuli (zaščitili) z zemljo. Mord« bomo Slovenci nekoč, morda; čez 50 let, dovolj bogati, dl bomo lahko restavrirali tudi ostanke temeljev naselja ni Kučarju. Naselja, ki je živelo več kot 1000 let.
MARJAN BAUEF JANEZ PAVLIN
Armado in ljudi ob cesti v dolini Mirne je zbližala zelo zahtevna gradnja ceste
Inženirci kos blatu in vremenu
Skrivnostni Kočar razkril zaklade
Ob dveh poznoantičnih cerkvah odkrili še krstilnico — Zaradi požara bomo zvedeli/kako je stanoval prazgodovinski človek — Palača s centralnim ogrevanjem — Bomo kdaj dovolj bogati, da bi najdbe zaščitili?
Peto, zadnje leto sistematičnih arheoloških izkopavanj na gričku Kučar v Beli krajini je tako rekoč kronalo za vzhodnoalpski prostor že doslej edinstvene najdbe. Poleg dveh že odkritih cerkva so letos pod vodstvom Janeza Dularja in Slavka Ciglenečkega in v imenu Inštituta za arheologijo SAZU našli tudi poznoantično krstilnico, do potankosti so znani obrisi poznoantične palače, ki je imela tudi centralno ogrevanje.
Če pa sežemo še bolj v davnino, je izredno pomembno tudi odkritje prazgodovinske hiše, ki so jo morali stanovalci z ap us titi tako rekoč v trenutku.
Prav zato so vsi gospodarski in gospodinjski predmeti ostali tam, kjer so bili, ko je hišo (tudi to so ugotovili arheologi) zajelpožar.
Če gremo po časovnem zaporedju, je kot sogovornik
najprej na vrsti Janez Dular, arheolog, zadolžen za prazgodo-
vino.
„Vsega skupaj”, pripoveduje Dular, „smo v petih letih izkopavanj odkrili 7 prazgodovinskih hiš. Temelji štirih so bili
ohranjeni dokaj popolno, od treh poslopij, če lahko tako rečemo, pa smo odkrili ostanke.
Zanimivo je, da so bili na Kučarju različni tipi hiš, od tistih s kamnitimi temelji do
gramov, kar morebiti priča, da nekoč le niso jedli tako slabo, kot včasih domnevamo. Na drugem koncu te hiše so arheologi nekoliko niže našli tudi dele žrmelj, ročnih kamnitih mlinov. Očitno so v spodnjem koncu hiše hrano pripravljali, zgoraj pa kuhali. Podrobnejše raziskave najdb omenjene hiše bodo precej natančno pokazale, kako so ..stanovali” prazgodovinski lastniki panonskega osamelca Kučarja.
Računajo, da je bil Kučar naseljen od 8. stoletja pred našim štetjem do pozne antike.
Torej do 4., 5. ah celo 6. stoletja našega štetja. Za pozno antiko, torej za čas, ko so našim krajem vladah Rimljani, je bil na Kučarju arheološko zadolžen Slavko Ciglenečki.
„Če se danes ozrem na petletna sistematična raziskovanja,” pravi Ciglenečki,
„moram v prvi vrsti omeniti ostanke dveh poznoantičnih krščanskih cerkva. Do letos nam je ..manjkala” samo krstilnica.
Našli smo jo nad ostanki zgornje cerkve. Kot smo lahko ugotovili, je bil vstop v krstilnico skozi pravokoten vhod z zahodne strani. Del krstilnice, kjer je bil bazen, je na žalost tako slabo ohranjen, da bomo težko ugotovili, če so novopečeni verniki v vodo vstopali ali pa jih je duhovnik z vodo oblival.
Vsekakor je bilo na Kučarja tistih časov močno cerkveno središče. Kar dve cerkvi, arheologi pravimo »družina cerkva”, s krstilnico. Južno od tega smo lani in letos odkrili še en arheološki biser: ostanke poznoantične palače, ki je merila
Janez Dular
Slavko Ciglenečki
nekako 30 krat 25 metrov. Največji in še en prostor v tej palači, ki je bila zidana in krita z opeko, sta bila ogrevana s centralno kurjavo. Glede na to razkošje domnevamo, da je bil tedanji Kučar z obema cerkvama, krstilnico in palačo sedež
navadnih jam, ki so jim dajali okvir leseni stebri. Najstarejše prazgodovinske hiše na Kučarju sodijo najdlje v šesto stoletje pred našiin štetjem, torej v arheološko obdobje, ki mu pravimo mlajši halštat. So pa na Kučarju, točneje na območju 200 krat 100 metrov, kjer smo raziskovali pet let, tudi objekti iz latena, torej dobe pred prihodom Rimljanov. Odkrili smo namreč tudi tri.prazgodo-vinske peči, v katerih so tedanji prebivalci pridobivali železo in žgali lončevino.”
Za najbolj zanimivo letošnjo prazgodovinsko najdbo je Janez Dular označil ostanke prazgodovinskega poslopja. Merilo je nekako 4 krat 6 metrov. Prebivalci so ga morali, kot že rečeno, zaradi ognja v naglici zapustiti. Tako so se ohranili ostanki ognjišča, torej kuhinja z vsakovrstnimi kozicami, postavki za kuh^pje itd. Lončenega posodja je za kar 250 kilo-
Krajevna skupnost Uršna sela sije za svoj praznik izbrala 21. maj, dan, ko so se leta •944 v šušteršičevi hiši na Lazah zbrali na prvo zasedanje odposlanci narodnoosvobodilne skupščine okraja Dolenjske Toplice. S tein se je proslavljanju borbenih uspehov, ponekod pa celo tragičnih dogodkov iz narodnoosvobodilnega boja, pridružil datum, ki je pomemben mejnik na poti revolucionarnega preobražanja preživelih družbenih odnosov in pri polaganju temeljev samoupravne socialistične družbe v tem delu Slovenije. V spomin na zasedanje prve in edine demokratično izvoljene narodnoosvobodilne skupščine v nekdanjem novomeškem okrožju bodo ob prazniku Prihodnje leto vzidali spominsko ploščo.
Proces spreminjanja družbenih odnosov „od spodaj navzgor”, ki je bil pogojen z vse večjo močjo in borbeno uspešnostjo partizanske vojske, se je pričel z volitvami organov nove ljudske oblasti, imenovanih na-fodnoo svobod ilni	odbori
(NOO). Na prvem osvobojenem ozemlju sredi leta 1942 se je nadaljeval z volitvami v zbor odposlancev slovenskega naroda P° kapitulaciji Italije, svoj vrh Pa je dosegel z volitvami krajevnih NOO, okrajnih in okrožnih narodnoosvobodilnih skupščin v letu 1944.
0 razpisu volitev v NOO» sprejet na prvem ‘zasedanju slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) v Čmo-Huju, sodi med temeljne doku-fnente, na podlagi katerih se je izgrajevala ljudska oblast. Že 1. niarca je predsedstvo SNOS razpisalo neposredne in tajne volitve v krajevne NOO in okrajne narodnoosvobodilne skupščine za čas od 25. marca do 30. aprila 1944. Za njihovo izvedbo in zakonitost volilnega postopka so bile zadolžene okrožne, okrajne in krajevne volilne komisije.
Medtem ko je svobodna Bela krajina v predpisanem roku izvolila nad 1000 odbornikov 'NOO in 14? odposlancev okrajnih skupščin v 138 krajevnih NOO (volitev ni bilo le v dveh volilnih enotah), pa vojaški položaj v novomeškem okrožju v času volitev ni bil ugoden, kar Pa ne,pomeni, da se ni pred tem Z3 terenu odvijala bogata politi-tjna dejavnost Na številnih mi-Sin in sestankih je prebival-vo obravnavalo in izražalo po-Poro sklepom drugega zasedanja AVNOJ iri prvega zasedanja SNOS. Celotno življenje je bilo Povezano s predvolilnimi pripravami Okrožni odbor OF Novo mesto je še v začetku aPrila sklepal, da bodo volitve dokaj uspešno potekale v pdo vici od 14 okrajev v okrožju.
Toda povečana sovražnikova aktivnost, ki ni popustila od poboja 4. bataljona Cankarjeve brigade na Javorovici ®redi marca, pojav plavogardisti-nega četniškega odreda na tre-anjskem območju pod volvom odpadnika iz partizan-
vrst Janeza Mama, zlasti pa ovražni vdor in vzpostavitev °vih postojank na ozemlju za-“°dno od Novega mesta v drugi Polovici aprila, ko so bile enote
• korpusa skoncentrirane ob beznici Ljubljana-Kočevje, so onemogočili volitve v celem okrožju, razen v okraju Dolenske Toplice.
-Dejansko so prvi v okrožju ojiii 9. in 10. aprila v treh olinih enotah okraja Trebe-jn°: Cužnja vas, Mima vas-Ve-lpa Strmica in Vrh-Čilpah. Na ®n vdora, 23. aprila, so bile olitve v NOO Šmihel in NOO rašča vas v okraju Žužembe-k- Ker pa so bile te volitve po “klepu predsedstva SNOS z dne
• junija 1944 razveljavljene, ..ja, da so bili prvi NOO izvorni v okraju Dolenjske Topli-
Zlasti od kapitulacije Italije območje Dolenjskih Toplic v ‘‘'nogočem razlikuje od ostalih Predelov okrožja. Zaradi vse-
stransko razgibanega dogajanja in dejavnosti, tudi v okviru nove Slovenije, je to tako rekoč Bela krajina novomeflcega okrožja.
Za volitve je bil okraj razdeljen na 32 volilnih enot Le v štirih od teh v bližini Novega mesta — t. j. Boričevo, Škija-nče, Brod in Irča vas - ki so bile pod stalno sovražno kontrolo, predvolilnih priprav ni bilo mogoče izvesti Za predsednika okrajne volilne komisije je bil imenovan Viktor Štrumbelj iz Vavte vasi, njen tajnik pa je bil okrajni aktivist Milan Sila
Prva na seznamu petih 11. aprila izvoljenih krajevnih NOO v okraju Dolenjske Toplice sta NOO Laze-Travni dol in NOO Uršna sela, torej vasi, ki danes tvorijo KS Uršna sela. V NOO
Jože Kralj z Verduna, predsednik okrajnega izvršnega odbora narodnosvobodilne skupščine Dolenjske Toplice.
Laze—Travni dol so bili izvoljeni: za predsednika Franc Mavsar, za odposlanca v okrajno skupščino Jože Kump, za tajnika Albin Molan, za člane pa Alojzij Škufca, Franc Hrovat, Cecilija Kmet, Jože Štukelj in Ivan Šparovec. NOO Uršna sela so tvorili: predsednik in odposlanec Alojzij Kulovec, tajnik Ivan Rustja in člani Franc Kump, Jernej Štrumbelj, Franc Kobe, Terezija Klobučar, Alojzij Floijanič, Ivan Jakše ter Ivan Kump.
Tega dne so izvolili še NOO Dobindol (predsednik Anton Vidmar, odposlanec Viktor Zupančič), NOO Verdun—Seč— Pleš- Blaževica- Hrib (predsednik Janez Henigman, odposlanec Jože Kralj) in NOO Gor. Sušice (predsednik in odposlanec Ivan Janko).
Dne 16. aprila so bili izvoljeni NOO Črmošnjice-Brezje— Srednja vas (predsednik Ivan Čeh, odposlanka Marija Čeh), NOO Občice — Stare žage -Mali Rigelj - Nova gora (predsednik in odposlanec Alojzij Obreza), NOO Poljane (predsednik Vinko Povše, odposlanec Martin Kolenc), NOO Podturn (predsednik Anton Fink, odposlanec Martin Šlibar), NOO Obrh-Suhor (predsednik Franc Nose, odposlanec Ivan Rom), NOO Podhosta-Loška vas (predsednik Jože Šporar, odposlanec Miha Štrumbelj), NOO So-teska-Drenje-Gabije (predsednik Feliks Črne, odposlanec Tine Zajc) in NOODrganja sela (predsednik in odposlanec Jože Avsenik).
Dne 23. aprila so bili izvoljeni naslednji NOO: Meniška vas (predsednik in odposlanec Anton Struna), Rumanja vas (predsednik Albin Štok, odposlanec Franc Mavsar), DoL Sušice (predsednik Karel Kren, odposlanec Jože Kobe) in Selišče—Bušinec-—Cerovec-Veliki Rigelj (predsednik Franc Zupančič, odposlanec Jože Bradač).
Kot zadnji so bili 30. aprila izvoljeni NOO Dolenjske Toplice - D. in G. Gradišče (predsednik Franc Šobar, odposlanec Janez Šobar), NOO Sela (predsednik in odposlanec Janez Senica) in NOO G. in D. Polje (predsednik in odposlanec Franc Urbančič).
V navedenih 20 volilnih enotah je prebivalo 2.469 volilnih upravičencev, od katerih jih je glasovalo 1946. Večina ostalih (470, ki so bili v NOV, internaciji ali ujetništvu) je bilo opravičene odsotnih, 53 volilcev pa ni glasovalo. V povprečju je volilna udeležba znašala 97,9 %.
Od 175 moških in 80 ženskih kandidatov za odbornike in odposlance je bilo izvoljenih 109 moških in 41 žensk. Okrajna volilna komisija je ugotavljala, da v zvezi z volitvami ni bilo nikakršnih nepravilnosti, medtem ko je okrajni odbor OF Dolenjske Toplice še pred zaključkom volitev poročal:
„Volitve so potekale povsod v redu in miru ter pravilno. Zanimanje za volitve je bilo zelo veliko, kajti volilci in ostali so se zavedali in povečini doumeli zgodovinski pomen teh volitev, ker so v tako velikem številu izvršili svojo dolžnost in pravicb, ki jim jo je dal naš slovenski parlament. Zavedali so se, da si prvič v slovenski zgodovini naš narod izbira svobodno svoje zastopnike in tako postavlja trdne temelje ljudski oblasti V prvih petih volilnih področjih so se vršile volitve na delavnik. Toda volilci so pustili delo na polju in v vinogradih ter se polnoštevilno zbrali na volišče. Po vaseh so postavljali mlaje in kinčali s smrečjem domove in okna ter volilne lokale.
Mladina je spletla vence in jih okinčala s trakovi Ponekod so bili postavljeni slavoloki in na njih primerne parole za volitve. Na zidovih hiš in na drevesnih deblih je bilo nabitih vse polno letakov, parol ter slik našega vodje — tov. Tita. Volitve so skoro povsod otvorili naši nadebudni pionirji in mladina, ponekod skupno z našimi vojaki-pa-'rtizanl s sprevodom po vasi, noseč slovenske in jugoslovanske trobojnice in prepevajoč partizanske pesmi Marsikateri materi in očetu se je pri pogledu na našo mladež, ki nam je porok lepših in boljših dni, orosilo oko, ko je navdušeno vzklikalo našemu prvemu partizanu - tov. Titu, Rdeči armadi našim zaveznikom Sovjetski zvezi, Angliji in Ameriki ter novi Jugoslaviji”
Poleg v že omenjenih volilnih enotah ni bilo volitev še v naslednjih osmih onotah: Gor. Straža, Vavta vas, Jurka vas, Potok--Srebmiče, Prapreče, Vrh,
Zborovanja Osvobodilne fronte 11. junija 1944 v gozdu pri Sušicah seje udeležilo nad dva tisoč ljudi.
Udeleženci enega od upravnopolitičnih tečajev, katerih vodja je bil propagandni referent Milan Sila.
Mraševo-Petane—Mali Podlju-ben in Veliki Podljuben—Ru-perčvrh Kljub prizadevanju volitev pred koncem vojne ni bilo v nobeni od teh enot, tako da so v niih naloge NOO opravljali terenski odbori Osvobodilne fronte, v štirih krajih pri Novem mestu pa so bili postavljeni zaupniki
Za opravljanje nalog so se člani NOO usposabljali v upravnopolitičnih tečajih, katerih začetek sega v drugo polovico junija in so jih kasneje obiskovali tudi kandidati za člane NOO iz ostalih okrajev okrožja, kjer sicer volitev ni bilo, so se pa terenski odbori OF pripravljali, da jih izvedejo, ko bodo razmere za to primerne.
Prvo zasedanje okrajne narodnoosvobodilne skupščine Do lenjske Toplice je bilo 21. maja 1944 na Lazah Udeležilo se ga je 17 odposlancev, dva sta bfia opravičeno odsotna, eden pa je skupaj s predsednikom in enim članom NOO ob sovražnem vdoru v Sotesko 8. maja pobegnil v Novo mesta O delovanju organov ljudske oblasti in o pomenu zasedanja sta spregovorila Vladimir Krivic in Josip Jeras. V izvršni odbor okrajne narodnoosvobodilne skupščine so bili izvoljeni: Jože Kralj, predsednik, Janez Šobar, podpredsednik, Viktor Zupančič, tajnik, člani pa: Alojzij Kulovec, Marija Čeh, Anton Struna, Franc Mavsar, Ivan Janko, Martin Kolenc, Alojzij Obreza in Miha Štrumbelj.
Po razpravi o referatih „Naš gospodarski položaj”, „Obnova okraja”, „Skrb za javno varnost”, „Organizacija prehrane vojske in civilnega prebivalstva”, „Zdravstvo in socialna zaščita”, „0 narodnem davku” in „0 šoli in prosveti” so bile poslane pozdravne brzojavke predsedstvu NK OJ, predsedstvu SNOS
in glavnemu štabu NOV in PO Slovenije. Zasedanje je bilo zaključno s petjem himne »Naprej."
Okrajni izvršni odbor se je sestajal na rednih sejah. Na prvi 18. junija — tega dne se je v Črnomlju zbrala na prvem zasedanju okrožna narodnoosvobo dilna skupščina za Belo kajino — so bili izvoljeni poročevalci za sodelovanje z Vojsko, za javni red in varnost, za ugotavljanje zločinov in vojne škode, za gospodarstvo, za obnovo in promet, za prosveto in kulturo, za zdravstvo in socialno skrbstvo ter za obrt, trgovino in upravo. Na zasedanju okrajne narodnoosvobodilne skupščine 6. oktobra pa sta bila Jože Kralj in Janez Šobar izvoljena za delegata v okrožno narodnoosvobodilno skupščino Novo mesto.
V nasprotju z Belo krajino, kjer je bila z neposrednimi volitvami izvoljena tudi okrožna narodnoosvobodilna skupščina, pa v novomeškem okrožju do volitev v okrožno skupščino ni prišla Zato je predsedstvo SNOS odločilo, da se volilni proces skrajša in skupščina izvoli po delegatskem načelu. To se je zgodilo na zborovanju aktivistov OF grosupeljskega in novomeškega okrožja 2. oktobra 1944 v Črmošnjicah, ko sta bili okrožji ‘udi združeni v novo novomeško okrožje. Skupščina je štela 54 članov, predsednik njenega izvršnega odbora pa je bil Jože Franko iz Hrastja pri Orehovici, ki je to nalogo opravljal vse do 7. januarja 1945, ko je bilo okrožju priključeno belokranjsko okrožje.
Z bližajočim se koncem vojne se je tako število okrožij v Sloveniji neprestano manjšalo, dokončno upravno razdelitev pa so dobivala tudi posamezna okrožja.- Po združitvi okrajev v novomeškem okrožju konec
oktobra in v začetku novembra 1944 so obstajali še okraji Grosuplje, Kostanjevica, Mokronog, Novo mesto, Trebnje in Žužemberk (kasneje še Črnomelj in Metlika):
Novi okraj Novo mesto je nastal z združitvijo okrajev Dolenjske Toplice, Stopiče, Mima peč, Novo mesto, Šmaijeta in Otočec. Do preimenovanja okrajnega narodnoosvobodilnega odbora Dolenjske Toplice v okrajni narodnoosvobodilni odbor Novo mesto je prišlo na prvem zasedanju okrajne narodnoosvobodilne skupščine Novo mesto, kije bilo 31. oktobra 1944 na Selih. V njej so bili vsi odposlanci prejšnje topli&e skupščine ter 12 delegatov iz ostalih okrajev. Skupščina je izvolila nov izvršni odbor, ki mu je načelovalo vodstvo prejšnjega izvršnega odbora topliške skupščine, v njem pa je bilo še 11 odbornikov.
Že na prvi seji novega izvršnega odbora so bili izvofieni poročevalci, ki so odgovaijali za izgradnjo narodne oblasti (Leopold Jarc), za javni red in varnost (Franc Matko), za prosveto (Vinko Avsec), za gospodarstvo (Ivan Janko), za prehrano (Ignac Kolenc), za finance (Anton Struna), za zdravstvo (FrančiŠca Zoran), za obnovo (Franc Mavsar), za socialno skrbstvo (Alojzij Kulovec) in za gozdarstvo (Franc Urbančič).
Volitve organov nove ljudske oblasti v jeku oboroženega boja zoper fašistične osvajalce in njihove s strani domačih reakcionarnih sil organizirane izdajalske oborožene formacije so najvidnejši izraz narodove volje po življenju v socialistični družbi
(Za sestavo prispevka uporabljena dokumentacija se nahaja v oddelku NOB Dolenjskega muzeja):
ANTON ŠTAMPOHAR
********************
¥ * *
VOJNI VIHRI ROJENA
OBLAST DELOVNEGA LJODSTVAI
¥• *
******* *** **>#.*******************************************************
»Vojno stanje” na Dolenjskem
Zaključek akcije „Nič nas ne sme presenetiti" bo 29. in 30. septembra — Vikend, precej drugačen od ostalih Kakšna je podoba naše pripravljenosti na morebitne vojne nevarnosti ali elementarne nesreče?
Preizkus obrambno-varno-stne pripravljenosti v Sloveniji, ki poteka pod okriljem akcije ,JVič nas ne sme presenetiti!" in katere pobudnik in nosilec je Svet za ljudsko obrambo pri republiški konferenci SZDL, se bliža koncu. O sklepepni oceni je danes še prezgodaj govoriti, kajti piko na i bodo postavili dogodki 29. in 30 septembra, ko bomo na lastni koži občutili in pretkusili pripravljenost ob morebitni agresiji ali elementarnih nesrečah.
Kakšen je dosedanji delež Dolenjcev v omenjeni akciji in kako se pripravljamo na zadnja septembrska dneva? Odgovor na to so dali presedniki občinskih konference SZDL štirih dolenjskih občin (Novo mesto, Črnomelj, Trebnje, Metlika), ki so tudi nosilci akcije „Nič nas ne sme presenetiti!” Splošna ocena je, da se zastavljena aktivnost uspešno izpopolnjuje, in kar je najpomembnejše, zagotovljenaje množičnost.
NOVO MESTO: JEDLI BOMO KMEČKI KRUH
ske programe, po katerih delo tudi poteka. Ocena dosedanjega dela je zadovoljiva, medtem ko je vrhunec akcije predviden seveda za konec meseca. Vse krajevne skupnosti bodo takrat v praksi preizkusile tisto, kar jim povzroča največ težav; skušale bodo razrešiti probleme, ki jih doslej še niso. Seveda bodo pri tem sodelovali prav vsi organi civilne zaščite od hišnih svetov naprej. Predviden je tudi
ZADNJA SOBOTA DELOVNA
Zaključek akcije „Nič nas ne sme presenetiti!”, predviden za zadnjo septembrsko soboto in nedeljo, prinaša tudi nekaj novosti. Zaradi praktičnega preizkusa naše pripravljenosti v primeru agresije ali elementarnih; nezgod, bo sobota 29. septembra delovna, prav tako pa bodo imele pouk tudi šole,le dane bo v učilnicah, pač pa se bo hram uččnosti preselil v naravo.
pregled vseh enot, opreme in tehničnih sredstev, preverjena bo kadrovska zasedba, informativni sistem. Novomeščani pripravljajo za 29. in 30. tudi akcijo „Naša obramba v vsako družino!”
Omenjena dneva bosta preverila tudi vse kurirske zveze, v nekaterih krajevnih skupnostih pa pripravljajo prikaz reševanja ob potresu in drugih elementarnih nezgodah. Kot zanimivost še tole: šolaiji bodo imeli pouk v naravi, po kmetih se bo pekel pravi kmečki kruh, kajti „pekarniškega” bodo ponekod pobrali iz trgovin (kvasa bo baje dovolj - op .p.), drugod bodo spet iskali vodne vire, ki jih bodo označili in kasneje seveda s pridom uporabili. Sicer pa bo tudi zaključek akcije „v stilu” Zadnji septembiski dan je nam reč rezerviran za mitinge, slav nostni zaključek pa prinaša tud postrojitve vseh enot po kra^ jevnih skupnostih, da prebivalci sami vidijo, s kakšnimi močmi razpolagajo.
ČRNOMELJ: SODELOVALO BO 7.000 LJUDI
Čmomaljčani so svojo obrambno pripravljenost doslej že večkrat preizkusili. Ocena je, da so kadrovsko in materialno dobro pripravljeni, tudi množičnost je primerna, saj bo v sklepnih dogodkih sodelovalo kar okoli 7.000 prebivalcev. Krajevne skupnosti v črnomaljski občin) so 29. september rezervirale za podroben preizkus obrambne pripravljenosti, medtem ko je nedelj a predvide-
Vse krajevne skupnosti novomeške občine so sprejele akcij-
na za analizo sobotne akcije in proslave politično-manifesta-tivne narave.
Priprave na te dogodke spremlja vsak teden sekretariat OK SZDL. Pomanjkljivost, ki jo v Črnomlju najbolj občutijo, je premajhna povezanost med krajevnimi skupnostmi in združenim delom. Idealne primer, kako se dajo programi uskladiti in zediniti, je edinole Vinica.
Sicer pa tudi Čmomaljčani pripravljajo za konec meseca nekaj „posebnosti”. Izdajali bodo izredna glasila, praktično pa bodo preizkusili preselitev prebivalstva, ki bi bila potrebna v morebitni vojni nevarnosti ali ob elementarnih nesrečah. Seveda pa tudi šole v naravi in podobno „vojna stanja” ne bodo izostala.
TREBNJE: ŠE NIČ DOLOČENEGA
V času, ko so nastajale te vrstice, Trebanjci še niso imeli izdelanih podrobnejših načrtov o dogodkih ob zaključku akcije. Sicer pa si je kaj novega težko izmisliti, svojo pripravljenost bodo pač preizkušali tam, kjer zaenkrat najbolj škriplje. Kot kaže, tamkajšnja občinska konferenca SZDL ne bo pritegnila v zaključno vajo vseh krajevnih skupnosti, marveč bodo nekatere nastopale zgolj v vlogi opazovalcev. Tudi tako se da marsikaj naučiti.
IS E
„ ML I
METLIKA: ZA NAMEČEK ŠE DELOVNE AKCUE
V akciji „Nič nas ne sme presenetiti” Metličani pridno sodelujejo že celo leto s številnimi pireditvami. Enako delaven bo tudi zaključek. Zraven številnih preizkusov pripravljenosti občanov pripravljajo nekatere krajevne skupnosti zadnji
septembrski popoldan še delo'; ne akcije na gasilskih domovih in cestah. Sicer pa se bodo v Metliki in okolici konec meseca pridno oglašale sirene, ki bodo pokazale poznavanje alarmnih znakov.
Zadnji septembrski dnevi m Dolenjskem bodo torej sila pestri. Predvsem poučni. Vsaka prihodnost je pač negotova.g g,
LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
/O
OBJAVLJA ZA NEDOLOČEN ČAS, S POLNIM DELOVNIM ČASOM NASLEDNJA DELA OZ. NALOGE:
1. OPRAVILA DINARSKE IN DEVIZNE BLAGAJNE
2. ZBIRANJE, USKLAJEVANJE DINARSKIH IN DEVIZNIH SREDSTEV OBČANOV V EKSPOZITURI BRŠLJIN
3. ZBIRANJE, USKLAJEVANJE DINARSKIH IN DEVIZNIH SREDSTEV OBČANOV V EKSPOZITURI ŽUŽEMBERK
4. OPERATIVNA OBDELAVA NA AOP Za objavljena dela oz. naloge pod zap. št. 1 in 2 potrebujemo po enega izvajalca, pod zap. št. 3 in 4 potrebujemo po dva izvajalca.
Pogoji za sprejem: pod zap. št. 1:
štiriletna srednja šola ekonomske, splošne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, delo je v izmenah, dva meseca poskusnega dela;
pod zap. št. 2:
štiriletna srednja šola ekonomske, splošne ali administrativne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, dva meseca poskusnega dela; podzap.št.3: isto kotpod zap. št. 2; pod zap. št. 4:
dveletna administrativna šola, poklicna šola z znanjem strojepisja, nepopolna srednja šola, 6 mesecev delovnih izkušenj, delo je v izmenah, tri mesece poskusnega dela.
Kandidati za objavljena dela in naloge naj prijavi s kratkim življenjepisom z navedbami o dosedanjih zaposlitvah priložijo dokazilo o šolski izobrazbi.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po zaključku objave.
Nepopolnih in po objavnem roku prispelih prijav ne bomo upoštevali.
Prijave pošljite na naslov:
Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto
Komisija za delovna razmerja Novo mesto 68001 V Kettejev drevored 1__________________________________
^ INTEREXPORT Ljubljana
(iJNEX Potovalna agencija
POTOVANJA V TUJINO
ISTANBUL, 2, 2 1/2, 3 in 4 dni, odhod od 12.10 dalje MALTA 3 in 4 dni, odhod od 1,. 10. dalje ATENE 3 in 4 dni, odhod od 02.10. dalje DJERELA 4 dni, odhod od 20.10. dalje MAROKO-3,4, 5 in 6 dni, odhod od 02.10. dalje TUNIZIJA 3 in 4 dni, odhod od 09.10. dalje
„DANA", tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, Mirna — Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELA OZ. NALOGE:
1. 2 KV AVTOMEHANIKOV
2. KV STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA
3. TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA ZA OBMOČJE ZAGREBA
4. TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA ZA OBMOČJE ČRNE GORE
5. VOZNIKA TOVORNEGA MOTORNEGA VOZILA V SKLADIŠČU V SKOPJU
6. SNAŽILKE UPRAVNIH PROSTOROV
POGOJI:
pod 1: KV avtomehanik in 1 leto delovnih izkušenj na diesel motorjih
pod 2: KV strojni ključavničar in eno leto delovnih izkušenj pod 3 in 4: srednja ekonomska ali komercialna šola, oziroma poklicna trgovska šola in 2 leti, oziroma 3 leta delovnih izkušenj na enakem delovnem področju
pod 5: kvalifikacija za voznika motornih vozil C kategorije in 2 meseca delovnih izkušenj
pod 6: popolna ali nepopolna osemletka in 2 meseca delovnih izkušenj
Za opravljanje navedenih del in nalog delavci združujejo delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: ,DANA", tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, Mirna.
KROJAŠKO PODJETJE TREBNJE
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE ZA:
VEČJE ŠTEVILO KV KROJAČEV - KROJAČIC IN
VEČJE ŠTEVILO PRIUČENIH . KROJAČEV -KROJAČIC
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na zgoraj navedeni naslov. Rok prijave je 15 dni po dnevu razpisa.
KamniSka ETA le vrsto let sodeluje v akciji sindikatov in pripravlja ceneno ozimnico vloženih vrtnin. Naši izdelki prav gotovo niso neznani širokemu krogu slovenskih potrošnikov. saj že več kot 55 let izdelujemo vloženo in pasterizirano povrtnino, gorčico, nekatere delikatesne izdelke in v zadnjem času gotove jedi v pločevinkah Naši izdelki so prilagojeni okusu slovenskega potrošnika in so blago začinjeni Njihov izbor smo pripravili na osnovi predlogov naših stalnih kupcev in prepričani smo. da bomo zadostili tudi vašim željam in potrebam.
Vsi izdelki so pasterizirani in njihova trajnost ni omejena
Dovolite, da vas seznanimo z našo ponudbo
ETA pripravlja 2vrsti paketov in to:
— ETA ozimnico, v kateri je
12 kozarcev vloženih vrtnin, po ceni 185,00 din,
— ETA veliko ozimnico, v
kateri je 24 kozarcev vloženih vrtnin in stane 355,00 dinarjev
m
Od 1 oktobre naprej v vaši delovni organizaciji in v prodajalnah trgovskih organizac.] v vašem kraju
OZIMNICA
POPRAVEK
V razpisu
SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA KRŠKO, objavljenem v Dolenjskem listu 23. avgusta 1979 se popravi 2. točka in dopolni zadnji odstavek, ki se glasita:
Pod točko 2 razpisuje Skupnost socialnega skrbstva Ktško prosta dela in naloge delovnega inštruktorja in ne delovnega terapevta, kot je bilo pomotoma navedeno v razpisu.
O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni ntgkasneje v 30 dneh po preteku objavnega roka.
Za konec tedna 3 in 4 dnevne variante:
LONDON PARIZ ---------------
KOROŠKA oohod 16. 9. (Idan)
V NEZNANO, odhod 14.10.
•^PRODAJAMO letalske vozovnice za INEX in JAT domače proge
INEX Novo mesto prodaja tudi letalske karte za naročene polete z letali DLC Novo mesto
FLV
smet
DC-9
PRIJAVE IM INFORMACIJE:
INEX Ljubljana, Titova 25, tel. 312 995, 327 947
INEX Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel.: 24 571,-24-579
INEX Novo mesto, Novi trg 4, tel : 23-773
AP Nova Goric,i, Tolmin
Alpetour Kranj Škofja Loka, Radovljica
IZLETNIK Celje, Velenje, Žalec
SAP Trbovlje, Zagorje
Milijoni ne bodo povrnili vida
Svoj delež k naraščajočemu številu nezgod pri delu prinaša tudi Malomarnost. Ogromno število izgubljenih ur zaradi zdravljenja, pa Pozneje odškodninski zahtevki, p ravdanje o krivdi, vse to prinaša še dodatne skibi in težave tako delavcem, kot delovnim organiza-c,j«n. Primer pred nami je nsjboljše potrdilo temu, hkrati pa tudi ^oeorilo delavcem, da vzrokov delovnih nesreč le ne gre iskati z8°jj v slabi organizaciji dela.
Kje so krivci za veliko število nesreč ob delu, izgubljene ure, odškodnine? — Poučen tUrlov primer - Za izgubo očesa tudi sam kriv - Odškodnina ne more odtehtati  	'	invalidnosti	  _	__________________________
Sodišče je krivdo ,.dodelilo" obema; 60 odstotkov delovni organizaciji in 40 Curlu. Slo je namreč, kot je ugotovil senat, za zelo nevarno delo, ki pa ga delovna organizacija sploh ni nadzirala niti sc zanj ni zmenila varnostna služba. Dimnikarji so bili tako prepuščeni sami sebi. Curlov delež krivde pa je v tem, da je kot strokovnjak na svojem delovnem področju lahko vedel, kakšno nevarnost prinaša izdelava glave „štoscija“, in bi nesreč o pač lahko preprečil.
Na podlagi takšne sodbe je sodišče tudi odločilo višino odškodnine. Za bolečine in nelagodnost 20.000,00 din, enaka zneska še za picstan strah in zaskrbljenost, kot tudi za iznakaženost, dvanajst starih milijonov pa za izgubo očesa in zmanjšanje življenjskih sposobnosti. Skupaj torej 180.000,00 din, le da bo Curl dobil pač le 60 odstotkov omenjene vsote. Toliko krivde za izgubo očesa gre namreč pripisati delovni organizaciji. Ostalo je odnesla malomarnost. Tudi oko.
B. B.
Lanskega februarja je bil Novo-fneščan Jože Curl pri svojih vsakdanjih dimnikarskih opravkih. Zaposlen kot dimnikar pri ŽTP Ljub-Jana - tozd Sekcija za vzdrževanje Pt08 Novo mesto je nameščal _ovinsko omelo, pri tem pa se je z žlco ainil v desno oko. Zaradi nevaniosti nadaljnje infekcije so mu
POTA
in srn?
ga morali v novomeški bolnišnici odstraniti. Za prestane bolečine, duševne stiske, negotovost in seveda trajno invalidnost je od delovne organizacije zahteval odškodnino v znesku preko 22 starih milijonov.
Senat novomeškega sodišča združenega dela, ki mu je predsedoval Vladimir Bajc, je prisluhnil obema stranema: železničarjem, ki priznavajo, da se je Curl pri delu hudo poškodoval, vendar menijo, daje do tega prišlo zgolj po delavčevi krivdi, njegovi neprevidnosti in nespoštovanju načel o varnosti pri delu, kot Curlu, ki je pač vztrajal pri svojem. Povedal je tudi, da za omenjeno delo ni imel na voljo zaščitnih sredstev in da to delo v samoupravnem aktu ni označeno kot opravilo s povečano nevarnostjo.
dežura/
poročajo
Namesto denarja kazen
Obračunavanje med Pircem in Mesojedcem se je končalo na sodišču - Zahtevala milijon, dobila pogojne kazni
TUDI HIPODROM NI VAREN -•O so prejšnji ponedeljek ugotovili *ntjernejski konjereja, ko jim je »lomilec iz barake odnesel razno P*jačo, kavo in oBe v vrednosti
3-000 din.
JOE VRTAJO? - Vlomilec je obiskal tudi gradbišče novomeškega u,rav?tvene8a doma in iz priročnega skladišča odnesel odnesel vrtalni soj in kabel v vrednosti 1.500 din.
OB GLASBO - Jože Koprivnjak e Dolenjskih Toplic je pred samskim domom zdravilišča parkiral svojega fička, ponoči pa mu je vlomilec . odnesel iz vozila radio kasetofon, vreden 3.000 din.
SODNIKU NE MANJKA DELA ~ Prejšnji ponedeljek so sevniški miličniki pridržali Jožeta Mirta s Pokleka in Slavka Jakovca iz Jablanci ker sta vinjena tazgraj ala vsak na sv<jetn koncu. Na oba čaka sodnik Za Prekrške.
v ZA DOBROTE SE NI ZMENIL -V1 »oči na prejšnji torek se je Meiv^c	sk02*	priprto okno
>*atotjeve trgovine na Glavnem manfle 5tevUnc dobrote, ki jih ne 300 fT *■'"} zmen*l> odnesel je le
Plod^alk k* ^ P023*5**3 ena od • Nadaljeval v mestu -
Novomeški miličniki so v torek Pridržati do iztreznitve Jožeta Braj-djča-Čičo iz Žabjeka, ker je doma v,njen razgrajal, svoje počele pa n«da§eval v mestu.
t
KRIVEC OTROŠKA IGRA
^Petek malo pred poltretjo uro opoldan je' prišlo do požara na 1 ^PodMskem poslopju Vilija Toma-u® P" Raki. Ogenj je povsem P®Pelil poslopje, veliko 25 x 6 mo zraven Pa uničil še traktor, 2ln>nd ne*^j orodja. Škode je za -000,00 din, domnevajo pa, da Požar ponovno zakrivila otroška
: az vžigalicami.
Namesto denarja za prizadejane poškodbe je senat novomeške enote Temejjnega sodišča Novo mesto prisodil Boži-daiju Pircu in Albinu Mesojedcu pogojne zaporne kazni.
Že pred leti sta Pirc in Mesojedec kupila na Vinjem vrhu pri Beli cerkvi vsak svoj kos vinograda in naključje je hotelo, da sta postala soseda. Njune odnose pa je pričela kaliti pot, po kateri se je Pirc vozil v svoj vinograd. In nekega dne se je zgodilo. Pirc se je kot po navadi vsedel na svoj traktor in zapeljal na pot, ki pa pelje čez Mesojedčevo parcelo. Tam gaje že čakal lastnik, zraven pa še Alojz Antončič, prejšnji lastnik te zemlje. Pircu do takrat ni še nihče branil vožnjo po tej poti, zato je bil presenečen nad početjem Mesojedca in Antončiča, ki sta se postavila pred traktor. Meni nič tebi nič je Pirc traktor zapeljal naprej in oba „vsiljivca“ odrinil, vendar je Mesojedcu še uspelo, daje Pirca za vračilo s kolom kresnil po roki.
GOSI REŠIL SEBE NE
• 72-letni Vinko Žam iz Jelš pri Leskovcu se je prejšnji ponedeljek ,.žrtvoval" za svoje gosi. Omenjenega dne je namreč perutnino preganjal s ceste, med hojo ob cesti pa gaje z osebnim avtomobilom podrl 25-letni Branko Hudorovac iz Kerinovega gima, nato pa mu je zapegal Se čez noge.
KONČAL POD JABLANO
V soboto zjutraj je prišlo do hude prometne nesreče pri Ratežu, ko je 39-letni Franc Pavlin iz Gumberka vozil osebni avtomobil iz Šentjerneja proti Novemu mestu. Na Malem Slatniku se je odločil za prehitevanje, pri tem pa je njegovo vozilo zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na travnik, kjer se je zaletelo v jablano. Pri tem je umrla 75-letna Marija Lekše iz Potovega vrha, poškodovala pa sta se voznik in sopotnica Štefka Ravbar z Rateža. Škoda: 50.000din.
Na obravnavi minuli teden sta | obtožena zahtevala vsak po 10.000 din, odgovor senatapa je bil takšen: Pircu za dve lahki telesni poškodbi tri meseca zapora, pogojno za dobo enega leta, Mesojedcu pa mesec in pol zapora za eno lahko telesno poškodbo, vendar kazen ne bo izvršena, če v enem letu ne bo napravil nobenega „greha“ več.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Spet ena na račun naše administracije. Ko drugod tar-
namo, koliko daje tega kadra, se v skupnostih krajevnih skupne Novo mesto očitno ubadajo s povsem nasprotnim problemom. Sredi belega dne se je zaenkrat še neznan tat prejšnji ponedeljek sprehodil po pisarni na Glavnem trgu in tamkajšnji uslužbenki ukradel iz torbice denarnico z 2.900 din, osebno izkaznico in še nekaj drobnjarijami. Pa čeprav danes zagotavljajo, dapisar-na niti ni bila tako dolgo prazna.
• Obilo posla je imel v sredo 33-letni Jože Cvelbar iz Kostanjevice v Lajkovičevi gostilni v Velikem Podlogu. Ko gaje imel precej pod kapo, je pričel nadlegovati goste, njegovo obnašanje pa je bilo od minute do minute hujše. Prvega gosta je le ozmerjal, drugega je že oklofo-tal, tretjega paje hotel karpoliti z vinom. Dočetrteganasrečoni prišel, za kar se ima zahvaliti miličnikom. Sicer pa ima Cvelbar pri sodniku za prekrške bojda kar abonma.
jPREHITRO V KRIŽIŠČE -PonSl	s	Suhorja	je	prejšnji
»Jffueljefc z osebnim avtomobilom rnV« v ločensko križišče, ko je iz VtJ}a Pripekal tovornjak, ki ga je tj?'.*Van Oberstar iz Semiča. Pri citan »i.   voznica
. 1 v
, ^------------------  škoda:
•OOOdin.
PREHITEVANJEM JO JE ~ Iste8a dne Je JosiP
svoikJi ® Liplja pri Vrbovškem s telvS .oseI)n®1 avtomobilom dohi-g ''križišču v Kanižarici avtobus in p-P^phitevaL Pri tem je zapeljal v, levo in zadel 254ctno Sled i mk° Antonijo Dvojmočič. lici Pravijo v novomeški bolniš-
JlCOLESOM POD NASIP - Jože Dnlvr~ fe Velike Lahinje se ie jSnJ> torek peljal na k<
Ufi
motorjem po Ulici Lojzeta Fabjana v Cmom ju. Med vožnjo po klancu navzdol je v ovinku zavozil s ceste in padel pod dva metra globok nasip. Ranjenega so odpeljali v novomeško bolnišnico.
OBA SE ZDRAVITA - 17-letni Boris Deržič s Sel pri Brežicah je med vožnjo z mopedom pri Bukoi-ku zadel 51-letnega domačina Jožeta Hervola, ki je ob sebi potiskal kolo. Oba se zdravita v bolnišnici.
ENOSMERNI PROMET - Utrujenost je zakrivila četrtkovo nesrečo pri Otočcu na magistrali cesti Ljubljana-Zagreb, ko je tovornjak s priklopnikom, ki ga je vozil Stanislav Kovačič iz Kostrivnice, za
se je olesu z
s ceste in trčil v vsek. Magistralka je bila dve uri odprta le v eno smer, škode paje bilo za 150.000 din.
Otrok padel v nezavarovan
jarek ob cesti
Malomarnost in neodgovornost delavcev Gradbenega podjetja Metlika bi štiriletnega Bojana Klemenčiča iz Metlike kmalu stala živ^enje. Mali Bojan je namreč v petek malo pred drugo uro popoldan prečkkl cesto v Metliki, kjer pa so gradbinci ob robovih izkopali preko dva | metra globoke in 1,80 metra široke jarke za kanalizacijo. Jarki niso bili zavarovani, zato je Bojan v enega od njih padel in z glavo udaril v betonsko cev. Hudo poškodovanega so prepeljali v novomeško bolnišnico.
'K
UCH/J
rm^s^rrU .4
■ &mt‘
jz’’’	~	ijiupr
k'
USPELA PRIREDITEV - Okoli 4.000 gledalcev je v soboto zadovoljno zapuščalo progo v Brezju, kjer so se najboljši motokrosisti pomerili v diikdi za državno prvenstvo. (Foto: Budja)
Premagali prah in strmine
Uspela dirka za državno prvenstvo v motokrosu v Brezju — Domačini zadovoljili — 4.000 obiskovalcev
AMD Bela krajina je v soboto na novi progi v Brezju pri Čimašnjicsh pripravilo dirki za državno prvenstvo v motokrosu v razredih do 50 in 125 ccm. Okoli 4.000 gledalcev je videlo zanimive bqe, največ stisnjenh pesti paje seveda veljalo domačim tekmovalcem Henigsmanu, Potočniku in Satočkoma.
Med več kot šestdesetimi nastopajočimi je imel v razredu do 50 ccm največ uspeha Ljubljančan Koritnik, ki je zmagal v obeh
POŽIGALCU NA SLEDI
V petkovih zgodnjih jutranjih urah je zagorelo gospodarsko poslopje Ivana Špringerja v Dolenji Straži. Ogenj je povsem uničil poslopje, zraven pa še fička, pet kubičnih metrov desk in štiri tone sena. Zublji so ogrožali tudi sosednja poslopja, vendar so domačini in gasilci širjenje ognja preprečili. Škoda je ogromna, okoli 300.000 din, sumijo pa, da jo je zakrivil požiga-lec, ki so mu že na sledi.
DOMAČINI PETI
Ribniški RIKO je bil prejšnji teden organizator petihletnih športnih iger delavcev stroiegradenj Slovenje. Nastopilo je 87 moških in 18 ženskih ekip iz sedemnajstih delovnih organizacij. Nastopajoči so se pomerili v šestih panogah: balinanju, malem nogometu, streljanju, šahu, kegljanju in namiznem tenisu. Največ uspeha so imeli športniki Litostroja, medtem ko so domačini | ■zasedli dobro peto mesto. Organizacija iger je bila odlična.
M. GLAVONJlC
Celje: Šegi dvakrat zlato
Mladi atleti v boju za republiške naslove
Konec tedna je bflo v znamenju mladii d o venskih atletov, ki so se v Kranju in Celju pomerili za naslove najboljših v republiki. Prenekateri izmed 76 kompletov medalj je romal tudi na Dolenjsko. Poglejmo neksj izidov:
Med starejšimi mladinci, ki so tekmovali v Kranju, velja omeniti tretje mesto Brezičana Omerza v teku na 110 metrov z ovirami pa tretje mesto novomeške štafete 4x100 metrov, zmago Kranjčiča v skoku v daljavo s 648 cm. S^e je bil v skoku v višino šesti s 190 cm, v metu krogle pa Okleščen drugi z 12,73 m.
Uspešne so bile tudi mladinke. Novomeščanka Kendova je bila v teku na 100 metrov druga s 13,3, v teku na 100 m z ovirami sta si Blažičeva in Kraljeva razdelili drugo mesto, medtem ko je štafeta 4x100 metrov odneslo prvo mesto. Enako tudi Kraljeva v skoku v daljavo s 510 cm. Tudi drugi dan tekmovanj je prinesel dolenjskim tekmovalcem veliko uspeha: zmago Kranjčiča v troskoku , Okleščena v metu diska in 3. mesto Malnarju (vsi Novo mesto) v metu kladiva. Med dekleti paje edino medafio drugega dne na Dolenjsko prinesla v metu kopja Hribarjeva z drugim mestom.
Za dolenjske atlete je bil uspešen tudi nastop mlajših mladincev in mladink v Celju. Z dvema zlatima meda|ama se vrača Novomeščan Šega, ki je zmagal v teku na 100 metrov s časom 11,1 in na 400 metrov z 49,7. V štafeti 4x100 metrov so Novomeščani le za las zgrešili pivo mesto, bron pa je v skoku v daljavo dobil Rus s 615 cm. Zbirko medalj je Šega v nedeljo povečal še s srebrno, kijojedobilv teku na 200 metrov, Rus je bil tretji v troskoku, Gačnik (oba Novo mesto) pa drugi v metu kladiva.
KOČEVJE: ATLETSKI CENTER?
Kot smo na kratko že poročali, so se v Kočevju prq>ravjjau najboljši jugoslovanski tekači za bližnje mediteranske igre. Zvezni trener naše atletske reprezentance je bil nad pogqi dela in možnostmi za vadbo več kot navdušen, povedal je celo, da bi kazalo v Kočevju urediti stalno atletsko pripravljalno bazo. Večjega priznanja kočevski atletski delavci kajpak ne bi mogli dobiti.
o pa
tudi domačina Henigsman in Potočnik, ki sta v prvi oz. drugi vožnji osvojila po tretje mesto, po enkrat pa žal odstopila. Največ zanimanja gledalcev je veljalo seveda nastopam tekmovalcev v kategoriji do 125 ccm. Zmagal je, kot je bilo pričakovati, Drago Predan iz Orehove vasi, medtem ko je v drugi vožnji dobro vozil tudi domačin Aljoša Satošek in zasedel četrto mesto.
REZULTATI: 50 ccm - 1. Koritnik (Slovenija avto) 50, 2. Smode 40, 3. Pečar (oba Koper) 28,... 8. Henigsman in 9. Potočnik (oba Bela krajina) 20 točk.1
125 ccm - 1. Predan (Orehova vas) 50, 2. Mežnar (Tržič) 42, 3. Zdovc (Orehova vas) 42,... 9. Satošek (Bela krajina) 18.
Sobotna dirka tudi v skupni razvrstitvi ni prinesla večjih sprememb. Tako v kategoriji do 50 ccm vodi Koritnik s 184 točkami, Henigsman jih ima 149 in je četrti, Potočnik pa 81. V razredu do 125 ccm je prvi Predan z 272 točkami, medtem ko jih ima Satošek 144. Organizatorju, AMD Bela krajina, za gripravo uspele prireditve - čestit-
KRANJČIC V REPREZENTANCI
Na troboj mladinskih repre-rije, Madžarske in e v Gyoru je odpoto-
žen tanc Avstrij«
Jugosla’
valo tuefi 8 mladincev in pet mladink slovenskih atletskih klubov. Med njim je bil tudi Novomeščan Kranjčič, kar je za mladega skakalca v daljavo še eno lep o priznanje.
BOJKOT KRŠKIH SPEEDWAY ISTO V
V Lendavi je bila v nedeljo
?rva dirka za ekipno prvenstvo ugoslavije v speedwaju. Nastopile so štiri ekipe, med njimi tudi Krčani, kipa so demonstrativno odstopili, potem ko so sodniki diskvalificirali njihovega tekmovalca Žiberta, ki je obrnil motor na stezi in zapeljal proti boksu, kar je prepovedano. Navzlic morebitni napaki v sodniški odločitvi gre vseeno obsoditi potezo tekmovalcev iz Krškega, ki so tako po prvi dirki ostali na zadnjem mestu s štirimi točkami.
POKAL KEGLJAČEM KRŠKEGA
V počastitev trebanjskega občinskega praznika so tamkajšnji kegjaški delavci pripravili turnir na Novljanovem kegljišču v Mimipeči. Zmagala je ekipa Krškega s 401 podrtim kegljem, sledijo Merkator 382, Novo mesto 371, Brežice 360 in Sevnica 351.	N.	GOLEŠ
Bela krajina -Novo mesto 3:1
V drugem srečanju Kočevje premagalo nogometaše Primorja
Dolenjski derbi v nadaljevanju Slovenske nogometne lige - zahod je prinesel nogometašem Bele krajine drugo zmago in s tem tudi drugo mesto na lestvici. Novomeščani so pripotovali v Črnomelj s samo devetimi igralci, pa navzlic temu povedli z 1:0, ksg več pa niso zmogli. Domačini so jih v nadaljevanju nadigrali in dosegli zasluženo zmago.
Precej boj razburljivo je bilo v Kočevju, kjer so domači nogometaši šele v zadnjih sekundah z zadetkom iz enajstmetrovke strli odpor gostov. Kar okoli 600 gledalcev je videlo slabo in predvsem grobo srečanje, v laterem so gostje prednjačili. Sodnik je igralcem Primorja pokazal kar pet rumenih kartonov, medtem ko je domačina Gereka celo izključil. Sledmi je bil strelec vodilnega zadetka za domačine v 2. minuti, zmago pa je v zadnji minuti zagotovil Kozic s strelom z bele točke. Z novima dvema točkama so tako Kočevci ostali na čelu lestvice.
Inles najavil boj za vrh
Derbi v II. ZRL-sever Ribničanom — V slovenskih ligah polovičen uspeh — Poraz NovomeSčank v Šmartnem I •
V soboto in nedeyo so startali tudi rokometaši v diugi zvezni rokometni ligi. Najboljši start so imeli Ribničani, ki so doma močno premagali reški Kvamer in tako vnovič napovedali kandidaturo za sam vih.
INLES-KVARNER 19:12(9:5)
Pred kar okoli 600 gledalci so domači rokometaši dosegli prepričljivo zmago, igrali so odlično v obrambi m učinkovito v napadu, tako da so Rečani ostali brez pravega orožja. Točke v derbiju so tako zasluženo ostale doma, naj-bojši pri Inlesu pa so bili Ambrožič, Troha in vratar Kljun.
Nadaljevanje prvenstva v SRL pa je med moškimi prineslo dolenjskim ekipam le polovičen izkupiček. Najbolj zanimivo je bilo seveda v dolenjskem deibjju v Sevnici, kjer pa je Inles že v prvem polčasu zlomil odpor domačinov.
ŠOŠTANJ - ČRNOMELJ 42:31 (19:17). Gostje iz Bele krajine so domačinom nudili odpor le v prvem polčasu, medtem ko so v nadaljevanju povsem popustili. Šoštanjčani so tako dobro napolnili mrežo Cmomaljčanov, pri katerih sta še največ pokazala Perko in Papež.
SEVNICA - INLES 17:20 (7:11). Dolenjski derbi ni prinesel zadovoljivega rokometa. Le enkrat je uspelo domačinom izenačiti rezultat (6. minuta), nakar so na igrišču povsem zagospodarili Ribničani, Ki so vodili tudi s po sedmimi zadetki razlike.
BREŽICE - PRULE 34:27 (16:14). V od časa do časa celo grobem srečanju so zasluženo slavili domačini. Pri Brežicah sta največ pokazala Buzančič, kije dosegel 18 zadetkov, in Ban z enajstimi. Gledalcev je bilo okoli 150.
Drugo kolo so odigrala tudi dekleta. Največje presenečenje j e verjetno poraz lanskih drugo-ligašic, ekipe Novega mesta proti Smartnemu. Kočevke, ki trenutno vodijo na lestvici, pa so že med tednom odpravile igralke Obale z rezultatom 17:11.
ŠENTJERNEJ - PREDDVOR 11:15 (7:8). V izenačenem in negotovem srečanju so zmagale bolj izkušene gosge, ki so odločilno prednost dosegle šele v zadnjih minutah. Domačinke so naredile preveč napak, da bi lahko računale na uspeh, med drugim so zastreljale tudi 4 sedemmetrovke.
ŠMARTNO - NOVO MESTO 14:11 (8:5). Novomeščanke so svoie navijače razočarale. Pred okoli 100 gledalci so namreč klonile v Šmartnem, kar kaže, da boj za vrh lestvice le ne bo tako lahak.
KOŠARKA ZA PRAZNIK
Za letošnji praznik občine Kočevje, 3. oktober bo v nedeljo, 30. septembra, tudi košarkarski turnir. Na njem bodo sodelovali KK Novo mesto, Partizan Ježica, KK Slovan Trnovo-Ljubljana in domači košarkarski klub. Tekmovanje bo posvečeno 604etnici ZKJ, SKOJ in sindikatov..Turnir bo v telovadnici športnega centra pri osnovni šoli Kočevje, začel pa se bo ob 9. url
A. A.
'
VZGOJNI
I KOTIČEK
KAKO POMAGAMO PRI OČENJU
Starši vse bolj skrbijo za učni napredek svojih otrok. Iz leta v‘leto skrbneje spremljajo delo v šoli, hkrati pa sami ne vedo, kako naj otroku pomagajo, ker „oni niso jemali snovi", ki jo morajo zdaj znati njihovi otroci. Starši pa vendarle lahko pomembno vplivajo na učni uspeh svojih šolarjev. Kako?
Predšolski otrok
Pri majhnem (predšolskem) otroku že zgodaj opažamo radovednost; vse ga zanima, vse bi rad znal, na vsa vprašanja bi rad ogovore. Prav tu lahko starši odločilno vplivajo, če otroku na radovedna vprašanja odgovarjajo, mu kažejo predmete, pojave, opravila, preprosto pojasnjujejo, budijo interes za vse novo. Želja, da bi se čim več novega naučil, je gibalo (motiv) za poznejše učenje v šoli.
Odnos staršev do šole in učenja
Lastna prepričanost staršev o pomenu šolanja in znanja lahko otrokovo veselje do šole spodbudi in pripomore k boljšemu uspehu. Ce pa starši sami ne pripisujejo učenju nikakršnega pomena, vpliva to negativno na otroka. Npr.: ,,Čemu vas tako gnjavijo v šoli; meni je povsem zadoščalo pet razredov; zmeraj sem dobro shajal...“ Skrbnost in zavzetost ali pa brezbrižnost staršev za šolo prehaja tudi na njihove otroke.
Delovne navade v družini
Zelo razvajeni otroci, ki jim starši ne dajejo nobenih obveznosti (opravil v gospodinjstvu, na vrtu, pri živini, na polju itd.), si ne razvijejo delovnih navad in vztrajnosti, najraje se delu izognejo. Vztrajnost in delovne navade so izredno pomembne pri učenju. Z lenobo ne bomo uspevali, pa naj bi bili še tako bistri
Spremljanje otrokovega šolskega napredka
Za otrokovo delavnost in vztrajnost (posebno v nižjih razredih osnovne šole) je zelo pomembno nadzorstvo staršev -skrbno spremljanje otrokovega napredovanja v šoli. Mnogi starši zmotno menijo, naj bo otrok pri šolskem delu prepuščen le sebi, češ da je učenje otrokova edina možnost, zato naj bo samostojea
Če ugotavljamo, da je celo med odraslimi mnogo takih, ki jim je kontrola (osebna ali družbena) potrebna, ker je njihova delavnost brez nje nestalna, velja to še veliko bolj za otroke. Ko sem v zadnjih dveh letih dela v Vzgojni posvetovalnici odkrivala učne navade pri naših osnovnošolcih in srednješolcih, sem pogosto zasledila, da redne delovne (učne) navade še niso izoblikovane, volja ni dovolj močna, vztrajnost je premalo razvita, redno učenje pa mnogim neznana dejavnost. Od vseh slabih učnih navad pa je gotovo tale najslabša:
»Učim se,ko čutim za to primemo razpoloženje."
Če bi torej šolarja povsem prepustili sebi in ne bi spremljali njegovega učenja ter ga spodbujali, lahko računamo na upadanje njegovega uspeha v šoli - v večini primerov. Le izredno motivirani in že starejši učenci delajo povsem samostojno.
Odnos staršev do otrok
Odnos staršev do otrok je prav tako izredno pomemben za uspešno učenje; če ima otrok starše zelo rad, se dostikrat potrudi že zaradi njih.
Zdrava zahtevnost staršev in njihova moralna spodbuda, ki vodi otroka pri delu, sta najpomembnejši pri izpolnjevanju zahtevnih učnih dolžnosti. To je pomoč otroku pri učenju; ne gre za mnogo časa, ker ni potrebno in primemo, da bi stali dan za dnem pri otroku med domačim učenjem. Vemo, da večina staršev tega sploh ne utegne, saj so sami z delom preobremenjeni
M. GABRIJELČIČ, prof. pedag.
Vzgojna posvetovalnica Novo mesto
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
SAMOMOR? — Uradno poročilo angleške policije grofije Lancashire se glasi: ,,Danes smo našli na dnu zapuščenega naftnega hranilnika truplo, poleg njega odsekano glavo. Gre skoraj gotovo za umor. Bistroumni in nadvse strogi opazovalci, kajne? Kraljevska policija izključuje možnost, da bi si kdo iz groze nad pomanjkanjem nafte odsekal glavo!
ZAKAJ PA TO? - Bolj kot nad krvavim poročilom iz Anglije se velja zamisliti nad oglasom letalske družbe z Deviških otokov. Air Virgin Islands preko časopisov išče stevardese, pogoji pa so, da niso mlajše od 17 let, da so dobrega zdravja in da znajo plavati. Kje, za vraga pa misli nova letalska družba voziti? -
PODPISANI MRTVEC - V
Novi Zelandiji imajo prav nenavadno sodno razpravo. Na ldop za obtožence je sedla cela družina, ker je 15 let z goljufijo prejemala pokojnino za umrlim poglavarjem družine. Tako dolgo so lahko varali, ker so mrliču odsekali prst, ga shranili in z njim odtiskovali prstni odtis. Umrli je bil nepismen, zato se je podpisoval tako. Goljufija je prišla na dan, ko je matična služba ugotovila, da je nemogoče, da bi mrtvi hodil nazaj podpisovat potrdila o prejemanju pokojnine.
AVTO NA KRUH - Avstralci se bodo vozili v avtomobilih, katere bo poganjalo alkoholno gorivo. Nenavadno je to, da bodo gorivo pridobivali iz žita. Pred leti so se znanstveniki trudili, da bi iz nafte pridobili umetno hrano, zdaj pa iz kruha delajo bencin.
Škodljivo mestno
ŽIVLJENJE — Senegalski raziskovalci so prišli do zanimivega odkritja. Ugotovili so, da domačini, vajeni življenja v prostosti in miru, zbole za visokim krvnim pritiskom, brž ko jih preselijo v mesto. Se več, visok pritisk se ponovi, če slišijo glasove ..civilizacije” po radiu. Do podobnih odkritij so prišli tudi zdravniki Čila in Peruja pri gorskih Indijancih.
Kaj so pred	80	leti pisa Dolenjske	Novice.
Konfekcijske prodajalne prete pogin
(Kaže) na žalosten položaj posebno klobučarskega, čevljarskega in krojaškega obrta po deželi, odkar so se v Ljubljani otvorile konfekcijske prodajalne, ktere prete pogin malemu obrtniku. Omenja težak položaj čevljarjev v Tržiču; kakošno življenje je bilo pred 40 leti in kako žalostno je danes pod pritiskom tovarn. Povdarjal je, da malemu obrtniku manjka skupnega življenja in delovanja za obstanek malega obrta. Povdaija nadalje: zadruge naj bodo prisilne in naj obsegajo vse obrtnike. Ako hočemo obrtniki, da se zaželeni smoter doseže, ne uničujemo se z medsebojno konkurenco, izgineta naj izmed obrtnikov nevošljivost in sovraštvo. Učenci naj se obrta uče pri mojstrih, ne pa v tovarnah ali šolah.
(Kakor) v lanskem letu z vojnim bro-dovjem, tako je imel letos cesar Viljem II. svojo pasijo z dovoljenjem gradbe novih kanalov. Zbornica pa,je ta predlog odklonila, kar je cesarja tako razjezilo, da kuha maščevanje.
Najmanj, kar stori, bo sprememba ministrstva.
(N a) Portugalskem razsaja kuga, kojo so zanesli v Evropo iz Indije. Umrlo je že več oseb.
(Prežalostno), in — brez ovinkov povedano - presramotno je že, da pošiljajo vi šolo na Grm večinoma le taki dolenjski gospodarji svoje sinove, kterim ni namen po dovršeni' šoli sina doma na lastnem gospodarstvu obdržati, ampak namen ga s trebuhom za kruhom po svetu pognati.
(Anarhistične) izgrede v Parizu uprizorili so pretečeno nedeljo anarhisti in! y protirepublikanci. Velikanske množice so naskočile samostane in samostanske šole ter tri cerkve, v katerih so vse razbili in onečastili, upravo zmetali na ulico ter tam zažgali. Z redarji so pričeli boj ter streljali. Ranjenih je nad 300 oseb.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC) 1. septembra 1899)
A/TOM OBILI
Ni prihranka
Naprave, ki naj bi varčevale z bencinom, so neučinkovite — Požrešni motorji
Skrivnostni magnetni debeluhi
Štiri tisočletja stari kipi z naravnimi magneti — Amerik ni pred Kitajci poznali lastnosti magnetov
Rešitev prejšnje križanke
Vsaka doba ima svoje izume ali vsaj čudeže; sedanje obdobje, ki ga je tako odločilno zaznamovala energetska kriza, je porodilo veliko takih na pol čudežnih izumov. Zlasti v zahodnem časopisju je veliko brati o napravah, ki se dajo montirati na običajni motor avtomobila in tako izbopati porabo goriva za 20 do 30 odst., se pravi za toliko pri bencinu prihraniti. Strokovnjaki za tehniko pravijo, da te naprave ne zmanjšujejo porabe goriva niti ne koristijo pogonskemu motorju, temveč mu običajno kar škodijo.
V osnovi so narejene tako, da mešanico bencina in zraka uravnavajo, daje v njih več zraka, nekatere pa celo v mešanico vpršujejo vodno paro. Vse to je za „zdravje” motorja škodljivo, sam dejanski prihranek pri gorivu paje malenkosten.
Boljši izkoristek goriva pri bencinskih motorjih bo zelo težko doseči, čeprav so mnoge avtomobilske tovarne v svoje načrte zapisale, da bodo za S do 10 odst. izboljšali porabo goriva. Bencinski motorje hudo neekonomičen. Od dere tih litrov goriva koristno porabi le dva, največ tri litre, ostalo pa tako rekoč vržemo stran. Izkoristek je pri Dieslovih motorjih precej bopi (40 odst.), seveda pa ne dierelski ne bencinski m otor ne zdržita primerjave z električnim, katerega izkoristek je 90 odst.
Doma v kleti ne bonltče iznašel zares učinkovite naprave za manjšo žejo avtomobilskega motorja, saj strokovnjakom v najboljše optemljenii laboratorijih to ne uspeva. Zaenkrat je mogoče izkoristek p oveč ati le z uvajanjem lažjih materialov v konstrukcijo vozila in izboljšanjem aerodinamično-sti. Vse, ki obljubljajo velik prihranek pri gorivu zgolj z malo napravico, pa ni poslušati.
\e
Veliki bučasti kamniti kipi na trgu malega gvatemalskega mesta La Democracia so bile ves čas predvsem tarča turistov s fotokamerami okoli vratu. Pribljubljeni „debelušci”, kot jim pravijo, pa so nedolgo tega pritegnili pozornost znanstvenikov. Odkrili so namreč, da debeluhi niso zgolj materialni ostanki predkolumbovske civilizacije v Srednji Ameriki, ampak da posedujejo nenavadno moč - magnetizma.
Vincent H. Maistrom je z žepnim kompasom odkril, da se komp asova igla vznemiri vsakič,
štetja, prvi pa so magnet »r rabljali Kitajci. Ker so gva malski kipi stari okoli štiri tis^ let, pričajo, daje človek p naravne magnete in vedel,
uuiuiiiv	u»	.	t
njihovo lastnost že dvoje 1^ letij prej, kot so trdili zgod°'( narji. Vprašanje je seveda, izdelovalci ,,deb>.-lušcev” ved
iU‘“ iA ZaenkU-
da se da magnet koristnodf* rabiti na potovanjih. Zaen^
Kamniti debelušec ima vgrajen magnet.
ko jo približa popku katerega od debelušcev. Ti deli kamnitih kipov so magnetni.
Odkrije je toliko bolj presenetljivo, ker dosedanja zgodovina ne pozna tako zgodnjih človekovih izkušenj z magneti. Najstarejša poznana raba magnetov sega v začetek našega
IGRA NA TOP
Večina glasbenikov nosi svoja glasbila v ličnih kovčkih, celo igralec na kontrabas si lahko glasbilo naloži na ramena, le Charlie Marsh mora uporabljati prikolico. Poleg tega da ima prevozne težave, mu pustijo, da sodeluje na koncertih le v dveh primerih: ko igrajo Beethovnovo „Wellingtonovo zmago” ali »Uverturo 1812” Čajkovskega. Charlie Marsh namreč strelja iz topov.
Skladb za tovrstno glasbilo res ni veliko. Omenili smo dvoje takih, ki sta še v rednih programih filharmoničnih orkestrov širom sveta. V ZDA je Marsh edini topovski »glasbenik”, če ga smemo tako imenovati, zato veliko potuje. Prvi nastop je imel leta 1968 v Fhiladelphiji, odtlej pa se kar vrste.
Charlie je samouk, saj šol za streljanje v orkestru ni nikjer na svetu. K nenavadnemu poslu pa ga je pravzaprav nagnila njegova strast za zbiranje starega orožja. Starim pištolam in puškam je dodal tri topove iz ameriške državljanske vojne in prav ti topovi so ga povzdignili med »glasbenike”.
( dolenjski list pred 2oleti Površnost je lahko škodljiva
SEVEDA BI BILO napak, če bi zatisnili oči pred nekaterimi napakami. V posameznih podjetjih, teh je sicer manj, je bila razprava o polletnem obračunu gospodarskih organizacij in seveda tudi o nagrajevanju bolj dopustniška, da tako rečemo. Ponekod so na hitrico sklicali zasedanje delavskega sveta, češ, ta organ mora razpravljati o polletnem obračunu, ker to zahtevajo predpisi, in prav tako na hitrico so potlej obravnavali tako poslovanje kot tudi način nagrajevanja. Takšna površnost, kjer so jo zagrešili, pa je lahko zelo škodljiva.
UŽITEK JE BILO opazovati v Mimi delavce v tovarni šivalnih strojev, kako hite in izkoristijo vsak trenutek za dvig proizvodnje. Zanimivo je bilo tudi poslušati ravnatelja tovarne alkoholnih pijač, ko je razlagal vso zgodovino razvoja podjetja. Občudovali smo lepa betonska tla dvorišča: »Tu leži naša trinajsta plača. Naš delavski svet je tako sklenil,“je skromno pripomnil.
BENCINSKA ČRPALKA v Metliki že dela. Te dni so pričeli nad njo graditi še lopo, ki bo zidana in deloma zasteklena. Tako je Bela krtina po dolgih letih dobila svojo drugo bencinsko črpalko -prva je v Črnomlju - kar je spričo naraščajočega prometa bilo že nujnopotrebno.
GORJANSKA KOŠNJA je za Podgorca eno najtežjih kmečkih opravil, vendar je v njej tudi mnogo lepote in veselja. Pri gorski košnji pride do izraza trdnost vaške skupnosti, medsebojna pomoč pri delu, spretnost posameznika in kolektivno razvedrilo. V času košnje so Gorjanci morda najlepši.
V KOSTANJEVICI zdaj že dugo leto obirajo hmelj. Lanski pridelek je bil bolj pičel, letos pa je hmelj dobro obrodil, da je uprava v stiski, kam z njim. Zgodilo se je neka, kar nismo pričakovali.
(IZ DOLENJSKEGA LISTA 3. septembra 1959)
zgodovinarji domnevajo, -7 magnet vstavljali v popke k? kot simbol življenjske sile.
Miši proti zračnim piratoP1
Puščavske miši naj bi J*
razstrelivo in orožje ____________________
V Združenih dižavah je k°* ^ mača živalca zelo priljubljen^_y rodnica navadne miši, ki puščavskih predelih Azije in Mala živalca, katero odlikujej0^ vrstni čuti, bo kmalu postala ristna na letališčih. Tako vsa) f mneva fiziolog David Moulton, _ svojih laboratorijih opravlja * mive poskuse, kako bi miši navadil iskati bombe, oiOTr' drugo teroristično orodje.
								..
A 5	S T	R.	R. 1	A L	S'	P i	y R	L> t
T	R.	t	M	£	£	T	£	R
R	A	L		:":r	R.	1	D>	A
0	£	e	Z	u	P	A	N	,,
L	A	p.	l	H		». •m	1	G,
O	P.		M	A	L	A	K	A
G,		K	A	R.	A	T		
l	J	A		1	e>	e	R	e
J	A	K	A	C	—	s	1	N
A	t>	l	z	A	-	T	L	A
TTTTTTTTTTTTT
prgišče misli
Sredstva za smrt so stara, v tem je človek bil in bo papagaj.
P. ZIDAR
Obleži in delaj se bolnega, pa ,®š videl, kdo ti ždi dobro in kdo zlo!
ŠPANSKI PREGOVOR
2 roba družbe ni vrnitve, razen Za redke posameznike, ki so ^hožni izrednih naporov.
J. RUGELJ
				dl	kraj v sp. savinjski dolini . noqavice)	ap. luka hokaido)	neolikan človek	dl	posoda	ljudevit Q»j	odstavek	sprejemna soba 1	t objadran mesto
	I^VRH			povrtnina				želja po nečem					
				Pestner				kWe					
								dekoracija					
				novomeško podjetje						jezik bantu črncev			
										zob			
				plinslaime atmosfere					pritok amurja				
				pošast					M				
				>				•					
dl	telo (letala)	bffie mrtvih	v			pritok rone						zaključek	del karpatov
						delo tlačanov							
		rona											
menični dolžnik							nord. smuči				split		
											rebrača		
							dragulj						
In					maščoba				dolenjska				
									podoba				
kiča velikanka					poziv					iritak dona vevromunij			
					novak »liki					m			
prebivalka Panonije								pritok donave pri ulmu					
dl	kit enorolec					/		kraj na gcrenjsfcen (kovaštvo)					
LjtidsVa povest o rakarjih, tihotapcih in zatiralcih trtne uit
m
j »Neznanci, ali nas slišite?”
5: 11 '	'	■	■	 —■
j Prisluškujemo glasovom razuma, če se bo oglasil iz vesolja — Ali tudi nas kdo H	išče?
s
Bodoči strokovnjak za razsti^ va?
Puščavske miške uči razpoznaj najrazličnejše vonje, med njimi tl vonje kemičnih snovi, ki se nahaj* v razstrelivih. Če glodalci natf dobro opravljajo, dobijo škodo' vode. Voda je njihova največja!? grada, saj so doma v puščavah, V je vode prej malo kot veliko. ( enkrat so poskusi pokazalj, da k* miška zelo izostren vonj in da d<A loči posamezne vonje.	„
Nekaj časa bo gotovo še preteL preden bodo puščavske miši Vj po letališčih, ovohavale prtj“ potnikov in potnike same. Ifj liščni delavci imajo pomislek®’.,; nekaterim potnikom nevsak®^ g »cariniki” najbrž ne bodo IPL* zato, ker so miši. No, izbiWnuV bo še vedno na voljo pes, dresirani psi veliko dražji za.vztte(> vanje in manj spretni, ko je pregledati prtljago v letalu.
Večina astronomov je prepričana, da nisno sami v vesolju, da obstaja inteligentna oblika življenja na planetih, ki krožijo okoli nekaterih od milijard zvezd ali sonc. Kemični procesi, za katere je znanost ugotovila, da so bistveni za nastanek življenja naZemlji, so posledice naravnih zakonov, zato lahko upravičeno domnevamo, da so se uveljavili tudi na drugih planetih. Po izračunih je v poznanem vesolju, se pravi v naši Rimski cesti, okoli 100 milijard plhnetov, na katerih bi se lahko razvilo življenje. Za sledovi in znamenji pametnih bitij zunaj Zemlje tipljejo elektronske naprave v ZDA, Sovjetski zvezi in Kanadi tudi tale hip. Ali bi znanstveniki tako vz trajno iskali nekaj, o čemer bi bili prepričani, dane obstaja?
Prvi poskus stopiti v stik z inteligentnimi bitji v vesolju so opravili že leta 1960 v radijsko-astronomskem observatoriju pri Gteen Banku v ZDA. Akcijo so imenovali Ozma po imenu princese iz pravljice o deželi Oz; princeska je vladala daljni deželi, težko dosegljivi, v nji pa so živela ^udna bitja. Prvemu, jasno težke-mu poskusu so sledili podobni ?J.cjekti Ozma v letih 1972 in *'7S. Med opazovanji so raziskovali 650 bližnjih zvezd in poskušali ujeti morebitne radijske signale, ki bi izdajali prisotnost inteligent-
nih bitij. Upali so, da bodo ujeli kakršen koli radijski znak, ki bi bil kodiran in bi poročal, ali matematični obrazec, atomsko težo katerega od elementov, razširjenih po vsem vesolju, ali kakšno drugo sporočilo. Vendar nič.
Zanimanje za iskanje razumnih bitij v vesolju je vseeno raslo. Američanom so se pridružili tudi znanstveniki v Sovjetski zvezi, kjer so med naloge radijskega teleskopa s 600 antenami na Kavkazu uvrstili tudi prisluškovanje razumnega utripa vesoljskih šumov. Astronomi radijske opazovalnice Angolkin v Kanadi prav tako del svojih opazovanj posvečajo raziskavam bližnijih zvezd s povsem določenim namenom odkriti znamenja razumnega življenja.
Direktor astronomskega središča na comellski univerzi Frank Drake pravi, daje iskanje, s kakršnim se zdaj ukvarjajo, podobno iskanju igre v kopici sena neizmerne velikosti. Če bi hoteli z danes najmočnejšim teleskopom preiskati vidno vesolje, bi ga morali obrniti na 20 milijonov različnih točk. Kaj takega je dejansko neizvedljivo. ,,Doslej smo raziskali samo tisoč bližnjih zvezd, in to samo na nekaj frekvencah,” dodaja Drake in tako dovolj nazorno pokaže, kako drobcen korak na strašansko dojgi pod je človeštvo šele naredilo.
Ce nam bo uspelo dobiti zvezo z razumni bitji preko radijskih teleskopov, bo to gola sreča. Nič namreč ne vemo, na kateri frekvenci možna razumna bitja oddajajo svoje signale v vesoljski prostor. Tehniki poskušajo tako tekoč na pamet različne frekvence. Prav tako bi bilo najbrž pravo naključje, ko bi razumna bitja nekje v vesolju svoje signale usmerila prav v smeri našega osončja in prav v času, ko poteklo naše plahe tovrstne raziskave. Signali so morda tudi tako po-tedki, dajih preprosto ne zabeležimo in se leto za leto izgubljajo mimo nas.
Astronomi sklepajo tudi tako; če kakšna razumna bitja že pošiljajo signale v vesolje, gotovo tudi iščejo podobne od drugod. Prav lahko se zgodi, da so ali še bodo ujeli katerega od signalov, ki jih oddajo televizijske postaje po vsem svetu. Množina teh signalov s izgublja v vesolje s hitrostjo svedobe že cela tri desetletja. Po
astronomskih računih je poplava = televizijskih signalov dosegla že M okoli 400 zvezd in njihove planete s ter morebiti tudi že razumna bitja s na njih, če %>loh so tam.
Nenačrtnim televizijskim sporo- jg Čilom, ki odhajajo v vesolje brez = namena, da bi zunajzemeljskim = civilizacijam poročali o nas, se pri- ss družujejo namenska sporočila. H Teleskop na Aredbu pogosto = pošilja signale v globoko vesolje. = Vendar o zares pravem sporočilu == lahko govorimo šele od leta 1974, §§ ko so 16. novembra iz Areciba = poslali v vesolje triminutno. = poročilo, v katerega so strnili fl nekaj drobcev našega znanja; v g binarnih številih poročajo o atom- š ski teži vodika, ogljika, dušika, = kisika in fosforja, kemično struk- H turo deoksiribonukleinske kisline, ee risbo človeka z označeno višino, H število prebivalcev na Zemlji in j označbo, da živimo na tretjem = planetu od Sonca. Signale so = usmerili v zvezdno meglico Messier 13 v ozvezdju Herkula, ki je oddaljeno od Zemlje 25.000 svetiobnih let. Jakost signala je bila desetmilijonkrat močnejša kot signal Sonca.
»Za tri minute smo bili naj-svetiejša zvezda v naši galaksiji,” pojasnjuje Drake, ki je vodil poskus.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
POSLEDNJI MOHIKANEC
i
hi!
19
lrf£ld ll
Toda preden ’ so K
Stezosledec
loda preden • s« ?•	®tezosit
dejal, da je treba tri*! £t, ,'cLa. Kljub gorečim prošnjam njeg°v Sin*ka je ostal pri tem sklepu. »Zri &° **vljenja gre,« je rekel, »in rzato se ®obotavljati. Mingi naj mislijo, s ^ali -čez drn in strn in zato ubili' živa ... ®likar Kača je , 'ti® ^ So	„1.
hitro zabodel žrebat®«
reki navzdol. ' •'
C .'v, / / ' 'J * > ‘
a° odjezdili ob
20
Kmalu sta oba Indijanca pognala svoja konja v vodo, Natty pa je potegnil iz skrivališča v grmovju kanu in posadil obe dekleti vanj. Indijanca sta nato prijela za vrv, major se je postavil na eno stran, David Gamut na drugo, Stezosledec pa je zadaj pazil, da se čoln ne bi prevrnil. Reka je bila zelo deroča in globoka, tako da so morali konji kmalu zaplavati.
21
Tok jih je zanašal, toda srečno so prišli do skalnatega otoka sredi struge in se izkrcali. Mladi Unkas je odgnal konje nazaj na breg in jih tam kolikor se je dalo dobro skril, Stezosledec pa je medtem popeljal vso druščino do nekakšne skalnate razpoke in odgrnil spretno zamaskirano zaveso. Pred njihovimi začudenimi očmi se je odprla precej prostorna votlina.
I
I
5
I
Neznanci so pobili pobesnelega psa, linancaija samega so privezali z zamašenimi usti za nog; ter roke k bukvi. Privezanemu so počasi izpulili izpod nosa in iz brade vsako dlako posebej. Na nezavestno žrtev je slučajno naletel lovec bizeljske graščine po nekaj dneh in mu v zadnjih trenutkih otel življenje. Financar si je opomogel, med Obsotelčane pa se ni več upal iz sramu, ker je vsakdo vedel, kdo in zakaj ga je „obril“ s prsti in ne z britvijo!
Tobakaiji so bili v zvezi z ljudstvom in zato je bil pogon nanje zelo težaven. Nad vsakim izdajalcem, ki so bili redki, so se tobakaiji kruto maščevali.
Ljudje pripovedujejo o vdovi Cili Trampuš iz župnije Sv. Peter pod Sv. gorami to le:
Trampuška je rada videla mlajšega financarja, kije pogosto prežal s hriba Sv. Magete na gibanje tihotapcev ob Sotli. Kraj je nudil ravno tamkaj tihotapcem največ kritja. Cele tihotapske bande so se večkrat smukale mimo Trampuškine domačije. V financaija zatelabana ženska je bila tolikanj neprevidna, da je izdala ljubčku, kod so šli tihotapci in koliko jih je bilo. Ti pa so zvedeli kdo je pokazal pot iblajtaijem do njihovega zatočišča, te so še pravočasno ušli. Čez nekaj tednov se je oglasila cela družba punklaijev pri Cili. Nagnali so vdovo da je skuhala vso svinjino, kolikor jo je viselo v svi-slah. Ko je bilo meso kuhano, so jo prisilili, da je peljala neznance v svoj vinograd na Kozjo peč. V kleti jih je morala gostiti ter napajati kolikor je kateremu dčal želodec. Šele pozno v noč soji povedali, da so se ji priSi zahvalit, ker je izdala graničarjem njihovo skrivališče, in bo prejela nagrado, da jo bo pomnila preko smrti. Stlačili so babnico v prešni koš in jo počasi prešali, dokler ni umrla.
Glede izdajstva je bil tobakar neprizanesljiv celo do otrok.
V Imenem v župniji Podčetrtek je pasel fantek živino na travniku ob Sotli. Financar je izvabil iz pastirja s kosom belega kruha, v katero smer so jo mahnili'tobakaiji Pri naslednjem prehodu tihotapcev čez Sotlo dečko ni imel več časa, da bi utekel pred tolovaji. Eden ga je pograbil in ga vrgel v najbolj globoki tolmun obmejne reke. Pastir je zbral poslednje moči se zbrcal iz tolmuna in se oprijel travnitih bilk in ja ob bregu, da bi se rešil. Tobakar ga je tako dolgo to-
;el z okovano gorjačo po pistih, daje moral spustiti vejevje in je utonil vpričo cele tihotapske družbe.
Primerov, na kako kruti način so se znali maščevati tobakaiji zaradi izdajstva, bi lahko navedli še mnogo več. Omenjeni naj zadostujejo v dokaz, da na izdajstvo cikajočih izjav tobakar ni trpel in jih je neusmiljeno kaznovaL
HI.
Takrat ko so ob Sotli in njenih pritokih lovili rake ter tihotapili tobak, so pili in se veselili ob poličih, pintih ter bokalih dobrega vina od stare trte. Starih vinogradnih nasadov po spodnjih krajih sicer ni bilo toliko, kakor je novih, po večini so pa tudi vinogradi z novo amerikansko trto po prejšnjih holmih, gričih ter pobočjih.
Prejšnji vinogradi s staro trto so bili od bogve kdaj. Trte sicer niso bile zasajane v redu po današnjem načinu, in to menda zato ne, ker stari vinogradi niso bili rigolani globoko in vinogradnik ni mogel zasajati trtnih sadik v skalovje ter trdi lapor, ampak tjakaj, kamor je lahko izkopal jame za nasad.
Trto so z vinjeki obrezah, vinograd prekopali, privezali s slamo poganjke h kolu in vinogradnik je čakal, ne da bi škropil na trgatev. S staro trto je imel pnmeroma malo dela. Dajala mu je sladko, močno vince, za katero je brez posebnih težav izkupil lep denar, ki je tedaj tudi nekaj zalegel.
Vina po spodnjih krajih so iskali Zagrebčani, Savinjčani in celo Korošci Vsak boljši kmet je imel par težkih konj, s katerimi je tovoril vino v omenjene kraje, če se kupec ni sam zglasil pri njem in oskrbel prevoz. Tovorjenje vin je bilo tedaj na višku in tovorniki so dobro zaslužili. Nalepe čase tovornikov se starejši ljudje z veseljem spominjajo. Življenje ter opravila nekdanjih tovornikov so danes prepletena in okinča-na z ljudsko domišljijo.
Tovornikov voz je bil težak in močno okovan z železjem, opremljen z verigami, z zavoro zadaj, rantami ter rajklji. Spodaj, med sprednjimi in zadnjim kolesi, je na verigah bingljala manjša gajba, kamor je voznik med vožnjo shranjeval hrano, konjske odeje, kladivo, vijake in razno, za daljše vožnje potrebno ropotijo. Vsak tovornik je imel s seboj na vozu po eno ah dve sekirici in krajšo puško ali kres, kateremu so pravili „štuc“.
Tovorniki so se vozili po cestah ponoči ter skozi gozdove^ koder so se klatili sumljivi ljudje. Za obrambo sta bfla tovorniku sekirica in štuc, če je imel seveda čas, da se je ob napadu postavil po roba Tovornikov voz so vlekli težki konji v trpežni opremi ki je bila kar posuta s svetlimi okraski iz medi.
Iz enega vinorodnega kraja se je podalo na daljšo pot po več tovornikov. Vinsko robo so tržili na malo ah najrajši seveda kar povprek. Po vseh večjih obcestnih krajih so bile enonadstropne krčme, kjer so se oglašali tovorniki. Ponujali so svoje blago, jedli, pili in se veselili. Nekdanje mogočne gostilniške stavbe ob križiščihcest je videti še danes.
V dobi prevažanja tovorov s konji je po obcestnih vaseh ter trgih vladala obča blaginja. Krčme pod strmimi klanci so bile še posebno na dobrem. Bile so tovornikom na razpolago s tako imenovanimi forajti. Če je tovornik v podklančni gostilni primemo trošil, mu je dal krčmar forajt s kenji ah živino zastonj, sicer je moral plačati
Tovornik, ki se je prifural po tednih iz Savinjske dohne ali celo iz Koroške, je znal marsikaj povedati ter je bil obče priljubljen med doživljajev željno mladino.
Iz tistih časov so še danes po teh hramih mogoče preše z dolgimi slemeni iz oijaških hrastovih debel in sodi vseh velikosti, ki so okrašeni na spodnjem koncu z umetniškimi rezbarijami pisane majolike ter poličke in lončeni pinti z okraski napisi in svetniki.
Vse našteto dokazuje, da takrat vinogradnik ni poznal vinske krize in je prejel znesek za svojo robo, saj so bži obdelani stroški neznatni
e
S
!
*
i
KVALITETA
V novomeški občini manjka trenutno okrog 2500 stanovanj, zato je nujna bolj organizirana gradnja. Doslej smo govorili: gradbenemu zastoju in ostajanju stanovanjskega dinarja je krivo pomanjkanje lokadj. Potrebno pa bo reči: zdaj bo lokacij dovolj, nastopa pa vprašanje sredstev.
najo, da bosta oba zazidalna načrta gotova do konca letošnjega leta.
Za prihodnjih šest let pa imajo deloma že v delu, nekatere pa samo v planu naslednje zazidalne načrte: v letu 1980 Otočec, Mrzla dolina in Regerške košenice (spadajo k Novemu mestu). V letu 1981 Straža in Regerča vas I; v letu 1982 Šentjernej in Regerča vas II; leta 1983 pridejo na vrsto Dolenjske Toplice in Gotna vas. V letu 1984 je predviden centralni del Bršljina, 1985 pa spet Gotna vas in Šmarje Ske Toplice.
Tako predviden razpored pa ne pomeni, da medtem v navedenih krajih ne bo možno nič graditi Na nekaterih lokacijah v urbaniziranem področju mesta, DoL Toplic, Straži in Šentjerneju kjer so že bili izdelani urbanistični načrti, je možna gradnja družbenih stanovanj bodisi na osnovi starih načrtov, aiostavnih
DOKLEJ V „MESTO“ ?
V Šentjerneju in okolici je več tisoč ljudi zaposlenih, osebne dohodke pa dobivajo ria knjižico preko Ljubljanske banke. Po svoj zaslužek morajo torej zaposleni v 20 kilometrov oddaljene mestne banke, kar se jim zdi izguba časa To ne velja edino za iskraše, ki so uredili svoj bančni lokalček. Zelja Šentjernej čanov po odprtju javne bančne ekspoziture je stara, bila pa bi lahko že uresničena, če se ne bi pri prostoiu z^iletlo prav v domačih krogih. V kratkem bo to urejeno.
2e dlje časa strokovnjaki iz Zavoda za družbeno planiranje opozarjajo, da je potrebna čimprejšnja družbena odločitev, kje graditi, ko bo Cesta herojev pozidana. Da bomo vedeli za leto ali;dve vnaprej, kje bo nastalo novo večje gradbišče in koliko stanovanj bo pridobljenih. V nasprotnem primeru bo po stari praksi spet prišlo do tega, da bomo ugibali, kje pozidati kompleks, ko bi se na pripravljenem zemljišču že morala začeti zemeljska dela.
Na zavodu imajo trenutno v delu dva večja zazidalna načrta za področje mesta, in sicer:	Irča
vas-Brod, kjer naj bi bilo 450 Družbenih stanovanj in 50 zasebnih hiš s 1350 m2 površin za trgovine in uslužncVstne dejavnosti; drugo področje zajema Za bjo vas; tu je predvidenih 800 družbenih stanovanj in 130 zasebnih hiš ter 2300 m2 površin za terciarne dejavnosti Raču-
Računajo tudi na motnje
Ob gradnji blagovnjce še nekaj nedorečenih zadev
O zazidalnem načrtu za Novi trg, kjer je gradnja tik pred zdajci, je pred dnevi vnovič razpravljal izvršni svet novo me e občinske skupščine in ugotovil, da je potrebno računati z vrsto težav. Ne bo možno gradnje zastaviti tako, da bi ves Novi trg postal ena gradbena jama, kjer bi istočasno gradili pošto in podzemna parkirišča pa blagovnico in ostale objekte. Tako so sprva nameravali, vendar je očitno, da avtobusne postaje ni možno na hitro premestiti na desni breg Krke (pri Kremenu), ker je potrebno prej zgraditi nov most.
Tako se je treba zavedati, da bo pač celotno življenje tako rekoč v središču vsega regijskega dogajanja za časa gradnje moteno. Avtobusi bodo še naprej ustavljali in prihajali, zraven pa bo gradbišče.
V izvršnem svetu so tehtali samo dve možni odločitivi: ali z gradnjo blagovnice in parkirišč še počakati, dokler ne bo urejeno z avtobusno postajo pa s podhodi itd., ali pa začeti gradnjo, na katero občani komaj čakajo. Menili so, da je treba gradnjo blagovnice Emona začeti, ker je oskrba mesta kritična, med gradnjo pa bo potrebno pač računati s težavami in jih skušati premagovati Bo spet ena izmed začasnih, ne pa celovitih rešitev, vendar ne gre drugače.
Nujno pa bo še pred začetkom gradnje z uporabniki novih parkirišč (kjer so jih dolžni zagotoviti) doseči sporazum za skupno investicijo. „Pri vsaki gradnji navadno vsak vidi le svoj plot, čezenj pa ne,“je bEa ugotovitev, ki naj velja za preteklost; v bodoče bo drugače. Preseliti pa bo potrebno še 4 stranke iz stare pošte in nekatere dejavnosti, ki bodo z rušitvijo hiše izgubile prostore. To bi lahko uredili v razmeroma kratkem času.
R. B.
razširitev teh načrtov ali pa po lokacijski dokumentaciji. Te lokacije so večinoma komunalno že opremljene in pomenijo v zdajšnji stiski idealne rešitve.	R.	B-
IMV: brez zastoje^
Montaža nove lakirnice traja že od junija letos
Ozko grlo v proizvodnji avtomobilov v tovarni IMV predstavlja lakirnica, vendar bo kmalu sodobno urejena in bo zrnoma lakirati 110.000 vozil na leto.	*	' 1
V sklopu srednjeročnega razvojnega programa tovarne lMV so se Že pred leti lotili gradnje nove lakirnice. Pred montažo naprav pa so morali zaradi istočasno rajne proiz- ' vodnje zgraditi dostop do nove lakirnice po cesti, umakniti kaioser-nico na novo lokacijo in poskrbeti , še za vrsto premikov in premestitev v lakimicL	.	v
Junija letos so že začeli montirati naprave v novi lakirnici, ki bo po dokončni izgradnji zmogla' lakirati 110.000 vozil na leto. Montaža poteka po fazah dela predvsem zaradi tega, da ne bi bila redna proizvodnja prehudo motena. Pfveprestavitve bodo končane že septembra letos, ostale do konca leta 1979 oziroma v prvi polovici leta 1980. — — —	?
Omeniti velja, da foteka delo pri lakiranju vozil trenutno s precejšnjimi težavami, kar pa najbolj.občutijo zaposleni Ko bodo vsa f|eJ* končana, bo zagotovljeno varnfl^ delo, večja bo proizvodnja in 6bŽut' no boljša kvaliteta del, ki sodijo v lakirno stroko.	,
ifii lvi>$
Novomeška kronika
GLASBENI VEČER V VRTCU
- Glasbeni pisec Drago Vovk bo v organizaciji mladinskega aktiva Grm
- Nad mlini priredil 14. septembra ob 18.30 v vrtcu v Kristanovi ulici večer zanimive glasbene zvrsti -country glasbe. To bo tudi uvod v tovrstna srečanja z glasbo, ki jih bo avtor priredil se v več slovenskih srednjih šolah in mladinskih klubih. Gostja večera na Kristanovi ulici bo obetajoča metliška glasbenica Mateja Koležnik.
ZASEBNIKU NI 2AL. .. Ze dolgo je, kar je bOo v novomeških trgovinah ukinjeno dežurstvo ob sobotah in nedeljah. Tačas, tudi ob sobotah popoldne in v nedeljo dopoldne, pa je mogoče kupiti razen na tržnici kvalitetno sadje v zasebni zelenjavni trgovini na Partizanski cesti. Očitno je, da se zasebniku izplača imeti odprto!
PRED NOSOM RASTEJO -Gobarji so te dni doživljali veliko zadovoljstvo, ko so se množično zapodili v hoste okrog mesta. Nekateri pa so šli raje v najbližji Ragov log, pa so na sprehodu mimogrede nabrali krasne dežnika-rice in brez ovčke ...
PET PROTI ENEMU - V novomeški porodnišnici so minuli teden rodile naslednje Novomeščanke: Ib oljka Dabelič iz Segove 6 - Majo; Seflka Čoranič iz Kettejevega drevoreda 32 - Davida; Cvetka Vavpotič iz Segove 50 - Melito; Ljudmila Progar e Kettejevega drevoreda 41
- Nino;Marija Cirar iz Prešernovega trga 4 - Tino in Janja Gajič a Lobetove 7 - Matejo.
JESEN TRKA NA VRATA -Dobro založena tržnica je bila v ponedeljek dokaz, da nastopa za ione ta naj obilnejši letni čas. Tokrat je bilo več sadja in zelenjave tudi iz domačih vrtov. Solata je veljaja 20 din kilogram, za fižol v stročju so zahtevali 30 dinarjev, za jajca 3,5 din, za paradižnik 20 dinarjev, za merico špinače 10 din. Spet pa je bilo tako, da domače sadje n* pogled ni lepo, zato tudinimado6“ kupcev. Izjema so seveda Bikind, k* so v sezoni redni oskrbovalci sadja za Novomeščane.
Ena gospa je rekla, da so restavracijo „GostB£a pri v0r njaku“ belili tako vneto, da J* apno s stropa kapgalo v jun®-Bo nova specialiteta ostala o* jedilniku?
 -------------------
KOMITE IN NOVOGRAD
Jutri, 14. septembra.se bosta na skupni seji sešla komite občinske konference ZK 'n osnovna organizacija ZK v podjetju Novograd. Obravnavali bodo oceno o uresničevanju samoupravnega sporazuma, ki zadeva združevanje v delovno organizacijo. Za to priložnost je posebna delovna skif>ina pripravila obširno gradivo.
RADI BI GRApiCI
Za gradbene parcele je. v Šentjerneju veliko zanimanja, čeprav se material kar naprej draži in zaradi tega graditelji tarnajo. Mnogi zdomci in diugi domačini, ki živijo diugod, bi se radi vrnili, pa nimajo kje graditi. Ljudje predlagajo, naj b' enota za komunalno urejanje zem ljišč odkupila zemljo na Šentjernej*
ski gmajni in jo prodala zasebnikom-
Če se to seveda na Šentjernej*1 gmajni in jo prodala zasebnikom. Ce se to seveda ujema z bodočo podobo kraja.
Zavod za družbeno planiranje ima do leta 1985 že v delu vrsto zazidalnih načrtov — Pn® dva za mesto že letos, ostalih dvanajst pa izdelujejo postopoma
SE VEDNO AKTIVNI - Goijanski bataljon, ki se je minulo nedeljo ob vsakoletnem srečanju na Dol. Suhadolu postavil v vrsto, je še vedno aktiven. Zdaj pomagajo krajanom podgorjanskih vasi, da bi prišli do sodobnih cest, vode, elektrike in tudi telefona. Več o proslavi naprvi strani. (Foto: R. Bačer)
Pri načrtovaju korak dalje
or
Cilmifo	NOVO
Moški bluzon SOLARIS in pulover LOVRAN iz valkane pletenine
Da vam omogočimo najhitrejši dostop do Trgovske hiše Maximarket na Trgu resolucije 1 v Ljubljani, smo izdelali shemo najlažjega dohoda do našega parkirišča na zgornji ploščadi in do dveh kletnih parkirišč.
Do parkiranega avtomobila v prvi kleti si lahko nakupljeno blago pripeljete z nakupovalnim vozičkon«.
Ob enkratnem nakupu v vrednosti nadl 100 dinarjev vam bomo povrnili stroške parkirnine, vendar isti dan kot ste parkirali.
V štirih prodajnih etažah vam je na voljo velika izbira prehrambnega in nepre-hrambnega blaga za vsak okus in potrebo.
Po utrudljivem nakupovanju se lahko okrepčate v naših priznanih gostinskih lokalih v naši trgovski hiši.
Trgovska hiša Maximarket je odprta vsak dan od 7.30 do 20. ure. ob sobotah pa od 7.30 do 14. ure.
trgovska hiša maximarket
LJUBLJANA,Trg revolucije 1
ALPSKA MODNA INDUSTRIJA 64240 RADOVLJICA, Jalnova 2 telefon:	(064)	75—460,	telex:
34—569 yu almira
NA
TRŽIŠČU!
VRHNJA TEŽJA KONFEKCIJA ZA ŽENSKE IN MOŠKE IZ VALKANE PLETENINE ZA JESEN , ZIMO IN POMLAD — praktično
— udobno
— prijetno
— enostavno za čiščenje
Zaupajte pleteninam z znakom VALK
O zdomcih ne le za novo leto
Razprava o zakonu brez zakona — Koordinacijski odbor namerava združiti vse za akcijo — Neuspel sestanek
'A
k kiške občine je med 0stalima posavskima občinama na začasnem delu v tujini delavcev: računajo, da J, _je še vedno med 800 do L000. Do točnih podatkov je *®'hip skoraj nemogoče prid. fonec avgusta so sklicali koor-“jflacjjski odborza ta vprašanja, ^ ga vodi sekretar občinskega f^dikalnega sveta Drago Šter-ban.
Sestanek je, očitno zaradi dopu-*tov> propadel. Razen dveh sestankov alccv sta namreč prišla samo še c"a - novinarja! Ko bo sestanek sklepčen, bodo lahko sprejeli vsekakor bogat program aktivnosti, ki nqj zadolževal vse dejavnike v občini, od otroškega varstva do gospodarja. Razen obravnave tega progra-ma je bil sestanek sklican ta čas
krške novice
zbiralnice Sl za kaj - v
krajevni skupnosti Krško polje predlagajo, da bi po mlečnih zbiralnicah JJOdjc lahko dobili vsaj še kruh. goveda ne nameravajo barantati za sleherno paro in žemljo. Kruh naj bi Potrošniki plačali vnaprej, kdor bi ga naslednji dan hotel, bi dan poprej oddal listič. Ce po kruh zatem ne bi Pošel, bi bil pač ob blok. Še trgovci dorgod jim bodo zavidali tak red. Mlekarna podobno že lep čas deli
sir.
VPISI ZA ŠTUDIJ - Krška oelavska univerza med drugim do ta- septembra vpisuje v 5., 6., 7. in ' zazred večerne osnovne šole za ° ,asle. ekonomsko srednjo šolo in poklicno administrativno šolo. Predvidenih je tudi več povsem praktičnih tečajev, npr. za elektrostikalce, strojnike parnih kotlov in podobno.
KMALU ZARES - Ta jesen bo v nejavnosti radioamaterjev „Iskre“ s ftekope pomemben majnik. Zasadili bodo prvo lopato za gradnjo doma Ljudske tenhnike, ki naj bi bil do-gtajen drugo let,o. Poslopje bo njontažno. Za začetek del imajo že
predvsem zaradi razprave o pomembnem zveznem zakonu o mestu državljanov Sl RJ na začasnem delu v tujini.
V Krškem se zavedajo pomembnosti tega vprašanja. Dobrodošel je sleherni delavec, ki bi sc želel vrniti. Samo Tovarna papirja in celuloze išče trenutno veliko delavcev. Vseeno je težko razpravljati o novem zakonu, če ga ni mogoče dobiti v bazo. V Skupščinskem poročevalcu je bila namreč objavljena le obrazložitev; kjub prizadevanjem - občinski sindikalni svet je skušal dobiti zakonsko besedilo pri republiškem svetu - jim tega ni uspelo.
A. Z.
PODALJŠANE POČITNICE ,
Učenci ostalih šol v krški občini lahko zavidajo ali tudi ne - odvisno je to v marsičem od vremena brestaniškim vrstnikom. Le-ti naj bi namreč novo šolsko leto pričeli šele 17. septembra. Šola Adama Bohoriča je namreč pravcato gradbišče, kar bo ostala še lep čas. Pionirjevi delavci so korenito spremenili notranjost, saj bo v nekdanji telovadnici jedilnica in še kaj.
KLASIČEN TRANSPORT
Blanca-rudnik nekovin potrebuje za prvo manjšo separacijo v tem kraju ob progi 4.000 kvadratnih metrov prostora. Pesek bodo do sem vozili s tovornjaki Že sedaj je treba kajpak zagotoviti prostor za nemoteno širjenje. Predvideno veliko separacijo bodos peskom ,,pokladali“ hidravlično - po ceveh. To pomeni res do skrajnosti poenostavljen transport, saj edino voda teče navzdol zastonj.
okoli 400.000 dinarjev.
KRŠKI
TEDNIK
IMATE ODVEČEN PAPIR?
Občinski odbor Rdečega križa Krško bo v sodelovanju z mladimi člani RK na osnovnih šolah organiziral zbiranje papirja, in to v torek, 18. septembra, za KS Krško - levi breg, 19. septembra za KS Leskovec in Krško - desni breg in 20. septembra za KS Senovo in Brestanico. Prosimo, da papir postavite pred vhodna vrata stanovanjskih hiš.
MM
Jože Krošelj: „S krompirjem je res izguba, vendar nekaj moraš pridelovati. Morda bo le kdaj bolje!"
S krompirjem izguba
Kmetov trud in stroški niso poplačani
Ko je 22. avgusta Jože Krošelj iz Pesja v krški občini s svojima vrancema peljal voz krompirja po glavni brežiški ulici, smo ga Za hip ustavili. S krompirjem ni pravega dobička," je pribil mladi gospodar. ..Poglejte, letina ni kaj prida. V zemlji je malo gomoL jev, kar jih je, so resda lepi. Ce pa človek na kraju sešteje ves trud in škropljenje, pride toliko, da lahko rečeš da samo delaš. Krompir je bO že po sedem dinarjev, sedaj je po pet, pravijo, da bo samo po 3,5 dinarja. Peljem ga v Agrarijo, kjer to delo še najbolj cenijo," je povedal, zakaj seje podal na daljšo pot
Ravno prodaja bo pokazala, ali bo v prihodnje na svojih štirih ornih hektarjih zasadil s to poljščino še kaj več kot le 80 arov. Povprašujoči pogledi po prozornih vrečah niso skrivali, da bi tudi za sprva višjo ceno prav radi segli v žep, samo da zasipnice v kleti ne bi ostale prazne.
A. Ž.
^
JAKAC V KOLONIJI
Jubilejne pete slikarske kolonije v Baranji se udeležuje tudi osemdesetletnik Božidar Jakac, novomeški rojak. Na srečanju, kije posvečeno 35. obletnici osvoboditVe Baranje, sodelujejo poleg Jakca znani jugoslovanski slikarji Konjovič, Murtič, Mraz, Priča in Svečrgak. Jakac se štirinajstdnevne kolonje udeležuje na p osebno povabilo občinske skupščine Beli Manastir.
Ne le brez novcev, tudi brez idej?
Izvršni svet ObS: „Je Trgovsko podjetje še lahko nosilec trgovine v občini? "
V sevniški trgovini, točneje Dobrininem Trgovskem podjetju, se dogaja nekaj nezaslišanega: pred časom so dtrajšali delovni čas velike tigovine s tehničnim blagom, pohištvom in še marsičim ob delavnikih do 15. ure, medtem ko je npr. neprimerno manjša trgovina Elektrotehne lahko odprta do 18. ure.
•tej občini. O pravi blagovnici se nrunreč že tudi dolgo pogovarjajo. Sklep, naj izvršni svet naslovi na Trgovsko podjetje vprašanje, ali sc še čutijo sposobne igrati vlogo rosile a trgovine v občini, bo morda kq pojasnil.
t rgovina s tehničnim blagom v novem središču mesta bo delala po tem skrajšanem obratovalnem času še do konca septembra. Tako namreč pravi odločbi občinskega oddelka za gospodarstvo, pravo ozadje pa n«j bi bilo pomanjkanje delovne sile. Ta odločba je nalepljena na steklu blagajne v notranjosti, vidi jo lahko le tisti, ki po običajnem delavniku - ta je za večino do 13.30 oz. 14. ure - zdirja v trgovino, da bi kupoval, denimo, spalnico, hladilno skrinjo, barvni televizor . ..
Malo dolg uvod. Nekaj, tudi jeze, seveda pa je vse to še daleč od epiloga, je bilo mogoče slišati na prvi podopustniški seji občinskega izvršnega sveta. Da je bila mora polna, so člani imeli na mizi še predlog celjskega sozda Dobrine o reorganizaciji. Bolj ko so listali po tem gradivu, bolj so se člani izvršnega sveta spraševali, kaj je sploh za tem. Nekajkrat so na tem sestanku prebrali članek iz Dela, kako v Celju snubijo ljubljansko NAMO, naj pride v mesto in tam zgradi veliko blagovnico vsem ostalim trgovcem navkljub. Sevnica res še ni Celje, čeprav kupuje mnogo Sevničanov ravno tam, mogoče pa bi lahko ponudili lokacijo Nami v
ŠTIRINAJST
PARCEL
NAPRODAJ
Stanovanjska skupnost razpisuje že 24. javni pismeni natečaj za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč v Šmarju. Natečaj ni kar tako. Kdor sploh hoče priti zraven, mora položiti vnaprej varščino 5.000 dinarjev za posamezno paroclo. Stanovanjska skupnost lahko,,vrti" ta denar skoraj 60 dni, tistim srečnežem, ki bodo na natečaju uspeli, bo ta znesek poračunan s pogodbo. Izklicna cena za kvadratni meter stavbišča je 42 dinarjev. Stroški urejanja stavbnega zemljišča znašajo 123.696 dinarjev. Odločitev natečaja bo 3. oktobra ob 7. uri v prostorih stanovanjske skupnosti. Rok za oddajo ponudb poteče konec septembra.
Politični dejavniki v občini tudi niso pozabili, kako so bili izigrani ob integracijskih prizadevanjih naprej v okviru občine. Trgovsko podjetje je takrat dobesedno čez noč preskočilo k Dobrini V življenju pa se je spremenilo prav malo.
Ne bi mordaravnoz ..blagoslovom" sedanje reorganizacije sozda nagradili to nenačelnost?
ALFRED ŽELEZNIK
Sevniški paberki
PRIDITE GLEDAT GASILCE -Sevniški gasilci so dali lep prispevek akciji »Nič nas ne sme presenetiti" že ob svoji stoletnici z uspelo vajo med bloki. To nedeljo bo izredno živahno pri taborniškem dama. Občinska gasilska zveza priredi namreč v okviru te akcije občinsko tekmovanje vseh enot. Pričakujejo, da bo nastopilo okrog 40 ekip, kar pomeni, da bo merilo svoje znanje in spretnosti 400 gasilcev. Tekmovanje se bo pričelo ob 8. uri.
MAT V ENI POTEZI - Komaj so z asfaltom zalili prekopani del cestišča pod bloki, že so velikopotezno razkopali cesto v Šmarju. Res je, daje za kanalizacijo tam že čas, vsekakor pa so vedeli, da ne bo mogla iti kar po zraku. Da bi kdo zmogel tako enostaven račun, dasta za dve luknji potrebni pač tudi dve prekopavanji, je očitno že prehudo.
lisjak
lisjaku
ŽIV STROJ - Pri Vidmaijevih na Čanju družno poprimejo ob nujnih opravilih. Tudi otava se najbolje suši na grabljah. Med marijivo osmerico je bil v soboto precejšen starostni razpon: od dveh let in pol do 58 let. (Foto: Železnik)
„Težav z odpiralnim časom velike trgovine s tehničnim materialom sevniškega Trgovskega podjetja bi lahko bilo na mah konec, če bi tudi v njej odprli bife. Še po toliko stopnicah ne bi bilo treba kot pn Merxu!“
Več kot le zametki velikana
Brigadirji izpolnili naloge
Marljivi mali kolektiv GOI v Jesenicah na Dolenjskem — Opremili glasbeno palačo Vatroslava Lisinskega v Zagrebu Kaj bo pokazala študija tržišča
jc?azvoj ne pomeni nujno le slikovitih tovarniških dimnikov.
.Potuje od hrvaške meje proti Posavju po stranski cesti, bo lahU^ opazil maqši objekt ob cesti. „Še ena obrtna delavnica," bi . Ko dejal marsil obrati
Brigadirji so popravili okoli 10 kilometrov cest in izkopali jarke za dva vodovoda
R> alni t(*° P®" zato» k®1 tod okrog ne manjka takšnih
V tej tovarnici m avčnh stropnih Plošč, izdclanlt izključno po želji
Projektantov, jih takšna navidezna lahnost v ničemer ne moti. „Letos “•Urno v načrtu v naši delavnici d°seči za milgardo starih dinarjev Prometa, po vsej verjetnosti pa °mo ta načrt presegli. V polletju ?P0 naredili že za 7 milijonov "Jovih) dinarjev plošč," pravi inž. Milan Penava.
^ Vse je videti na moč preprosto. ma Priprav^enih modelih vlivajo iz kv^ne zmesi plošče, običtgno lahv ataste oblike. En delavec jih , Ko v osmih urah odlije za 30 jj ratnlr metrov. V svetu so l®uno iskane za opremljanje veli-.j, dvoran in podobnih objektov.
lste plošče, narejene v tem n ta.tu> Prispevajo nemalo k akustič-jj stlznane glasbene palače »Vatro-| 2 Lisinski" v Zagrebu, novem D7=rcbškem hotelu IntercontinentaL j ovalnicah zagrebške banke in lotif^ k****1 ol5ektih' Letos so se oba *)oscLne raziskave tržišča. Ta i ^delava naj bi jim prinesla odgo-r> če je naš trg že zrel za te nove
gradbene elemente tako, da bi se prihodnje leto lotili novih vlaganj.
Ponudbo izpopolnjujejo tudi s posebnimi antibaktericidnimi ploščami iskanimi po bolnišnicah.
Za vlaganja v to tovarnico po vsej verjetnosti ne bo dvomov. Vse, kar potrebujejo za proizvodno, so domače surovine. A. ŽELEZNIK
KAJ JE „GOI“?
Obrat za vlivanje mavčnih plošč - osvojili so že nad 15 vzrocev - v Jesenicah na Dolenjskem je edini tako imenovani čisti proizvodni obrat Podjelja za gradnjo, projektiranje in inženiring s sedežem v Brežicah. Delovna organizacija nq bi letos ustvarila okroglih 80 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Levji delež pri tem ima projektivni biro v Zagrebu. Po načrtu nameravajo ta biro preseliti v Brežice. Ne skrivajo bojazni, da kateri od tamkaj zaposlenih strokovnjakov ne bodo hoteli potovati za firmo. K sodelovanju odprtih rok vabgo posebno arhitekte.
' ' L
<•
ve DELAVCEV MILIJARDO - Resda delajo z mavcem, u ndar v jeseniški tovarnici dekorativnih obložnii plošč ne celijo ja ' -V polletju so načrt presegli domala za četrtino. Na sliki: spet sneta iz kalupa. (Foto: -Železnik)
PROSPEKT
..BREŽICE KRAJ ZAGREBA" — Ali gre za preveliko vnemo ali celo kaj drugega, v sicer lično izdelanem prospektu za ,Jexaphon" stropne in stenske mavčne dekorativne plošče — natisnjen je v slovenščini - seje sestavjjalcem zapisalo — »Brežice kraj Zagreba". Desettisoči iz sosednje Hrvaške, ki vsaj za konec tedna prihitijo v Čateške ali za Krito, verjetno že vedo, da sta vmes vsaj še Soda in Bregana!
Novo v Brežicah
NESREČNEŽI - S pričetkom šole so se pričele spet običajne težave mater, ponekod tudi prosvetljenih očetov, kam z malčki, če morajo popoldne honorarno ati kar redno delati. To že leta povzroča težave zlasti učiteljem glasbene šole, ki morajo že zaradi narave dela delati večinoma popoldne. Tisti čas seveda ne vedo, kan s svojimi otroki, če nimajo morda starih mam in dobrih sosed. Slej ko prej bo treba misliti na dzužbeno varstvo tudi popoldne!
VRT ALI CESTA, VSEENO -Kdorkoli namerava posedeti v vrtu hotela Turist v Brežicah, ne opazi kaj dosti razlike, kot če bi sedel ob cesti Dva dela hotelskega vrta namreč preseka dovoz do tigovine. Ne mudi sc ravno dostavi, temveč marsikomu drugemu v vzvratnih pravi smeri. Tudi tu včasih ne bi škodil radar ...
BREŽIŠKE VESTI
Brigadiiji so zapustili gradbišča in se vrnili na druga delovna mesta, v šole, tovarne, na polja. Za njimi pa je ostalo delo, ki bo vedno pričalo o tem, kaj vse zmore naša mladina. Približno tako se je izrazila neka krajanka Šahovca v Suhi krajini, kjer so se brigadiiji podovii od trebanjskih občanov.
Brigadirji, ki so delali na območju trebanjske občine — svoje naselje so imeli v Dobrniču - so prišli iz Slovenske Bistrice, Trbovelj, Reke, Sečan iz Vojvodine in iz Peči na Kosova Vseh je bilo komaj 215, napravili pa so veliko: v 38.544 urah
so naredili za deoraj tri milijone dinarjev. Izkopali so jarke za vodovod Preska - Dobrova v dolžini 2900 metrov, rekonstruirali so cesto Selca - Babna gora v dolžini 1500 metrov, rekonstruirali cesto Jordan kal - Svetinje v dolžini 2500 metrov in cesto Sela—Sumberk-Kre-menjak v dolžini 1000 metrov. Uredili so še bankine Sela-Sumberk— Podšumberk v dolžini 2000 metrov in izkopali jarke za vodovod Lokve-Sahovec v dolžini 2500 metrov.
Brigadirji niso pomagali k razvoju trga dela Suhe krajine samo s temi deli, marveč so opravili veliko del tudi uilarnidco. Tako so v Dobrniču izkopali vodovod do pokopališča, socialno ogroženi kmetiji v Zabu-kovju itd.
Albert Kolar Jože Legan	Julijana Bingo Tene Livk
Prihodek zadruge zrasel
Proizvodnja ni dosegla predvidene ravni
Kmetijska zadiuga Trebnje je prvo polletje uspešno zaključila, kljub temu da so v tigovini čutili pomanjkanje nekaterih artiklov in zaostrenim pogojem kooperacije.
V primerjavi s preteklim letom je skupni prihodek narasel v prvem polletju napreko 112 milijonov, lfar je za trideset odstotkov več kot lani. Tudi čisti dohodek je narasel kar za 43 odstotkov, vendar to pri njih ni bistveno vplivalo na povečanje osebnih dohodkov, ki po rasti niso dosegli predvidene ravni. Čeprav je
Kmetijska zadiuga še vedno poslovala kot enovita delovna organizacija, pa so vendarle izračunali tudi poslovanje bodočih tozdov. Najslabše se je odrezala temeljna zadružna organizacija kmetijska proizvodnja, kjer nismo dosegli planirane ravni Velika vlaganja v zasebno kmetijstvo pa tegajo, da se proizvodnja poveča. Ugodne rezultate so dosegli v trgovini, kjer so plan presegli. Vendar si kljub temu prizadevajo, da bi tudi v prihodnosti lahko aktivirali čim več obratnih sredstev, zlasti pa zmanjšali poslovne stroške.
Jože Legan, ki se je udeležil pro-slave v Sahovcu, je član krajevnega odbora SZDL: »Brigadirji so res opravili veliko delo. Tu je težak teren, poln kamenja, zato so morali krepko poprijeti In vsa naša vas jim je stala ob strani kajti voda — večkrat smo že obupavali, če jo bomo sploh dobili - je za nas največje bogastvo."
Julijana Bingo: ,,Voda nam bo prav povsod prišla prav, tako v gospodinjstvu kot v živinoreji Doslej nam je že večkrat zmanjkala, saj smo bili odvisni le od lapnice. Zato gre brigadirjem vsa zahvala."
Albert Kolar, rudar - kopač, na akcjji tudi komandant brigade iz Trbovelj: „Z akcije - to je moja 5. akcija - odhajamo z najlepšimi vtisi Pohvaliti moram tako brigadirje kot kuharice in domačine. Z vsemi smo zgledno sodelovali zato tudi uspehi niso mogli izostati"
Tone Livk, predsednik krajevne konference SZDL v Dobrniču: »Akcija pomeni za naše ljudi novo vero v jutrišnji dan. Spoznali so, da niso sami zato bodo zdaj tudi sami več naredili.
J. S.
Iz kraja v kraj
OKRASNA JAMA - Na Mimi imajo te dni kar precej opraviti z asfaltiranjem okoliških poti in cest Lepo pa bi bOo, če bi vrli cestarji na svojih poteh stresli vsaj lopato asfalta tudi v strogem centru Mirne, kjer krasi cesto kar globokajama, in to tik pod prostori krajevne skupnosti.
DOLENJSKA ZAŽIVELA -Dolenjska je te dni, ko seje začelo izkopavanje krompirja, spet turistično zaživela. Turisti so bližnji in daljni sorodniki kmetov, ki jeseni začutijo silno »ljubezen" do svojih sorodnikov.
TREBANJSKE NOVICE
Zakaj izguba z iskanim blagom?
Premalo rudarjev, nizka cena premoga, zastarela mehanizacija - to so vzroki za gospodarski neuspeh kanižariškega rudnika - Bo 20 odst. dražji premog pokril izgubo?
V delovni organizaciji, ki pošilja na tržišče zelo iskano blago, pa zato vseeno v pol leta prigospodari'1 za 3.135 tisoč dinaijev izgube, ni nikoli prezgodaj z a ugotavljanje in odpravljanje vzrokov, ki botrujejo takemu gospodarskemu neuspehu. Navedeni znesek se nanaša na kanižariški Rudnik ijavega premoga, ta kolektiv pa si že dalj časa prizadeva p riti n a zelen o vej o.
Glavni vzrok za izgubo ni znani vdor vode v premogovnik. Direktor Vladimir Breznik pravi, daje jama po sanaciji celo ustreznejša, saj premore kar 180 premogokopnih delovišč, v zaostanku pa so pri mehanizaciji, ki je zastarela in jo stežka obnavljajo zaradi neugodnih uvoznih pogojev. Sicer pa sta glavna vzroka za izgubo pomanjkanje rudarjev in nizka cena premoga.
Zaposlenost zelo niha, domačih rudarjev je malo, sczonci iz drugih republik paprihajajo le za krajši Čas. Dlje jih nc morejo zadržati zaradi pomanjkanj a stanovanj pa tudi osebni dohodek ni spodbuden. Zdaj prejema kanižariški rudar poprečno 6.800 dinarjev na mesec, to pa ni
POLEPŠALI GA BODO -Hudomušnež bi si kaj lahko nudil, da so delavci ljubljanskega Minerala sredi prejšnjega tedna zato hiteli obnavljati zunanjščino kulturnega doma, ker je v tem črnomaljskem kulturnem hramu zadnji petek gostoval Ansambel Avsenik. Hiteli so res, a ne zaradi priljubljenti glasbenikov, pač pa zato, da bi čimprej spravili v red popokane obloge podpornih stebrov, stopnice, tlakovano dvorišče in škarpo. (Foto: D. R.)
bistveno več, kot zaslužijo delavci za lažja in varnejša opravila v drugih gospodarskih panogah.
Ustrezna je cena energetskega premoga (tega v Kanižarici prodajo eno tretjino), t.i. komercialni premog, ki je kvalitetnejši, pa je za 40 do 50 odst. ccncjši. Zavzemajo se, dz. bi jim- odobrili vsaj 35-odst. povečanje cene.
V prvem četrtle^u so v Kanižarici za 13 odst. presegli proizvodni p lan.
Obramba se krepi
Poročali smo že, da so člani črnomaljske OK ZKS nedavno tega razpravljali tudi o nalogah komunistov pri krepitvi in podružbijanju SLO in družbene samozaščite. Tako so temeljito pretresli stanje tovrstne obrambne pripravljenosti v občini in ugotovili, da je v SLO in družbeno samozaščito resda vključenih čedalje več občanov, tudi zavest in odgovornost nosilcev obrambnih priprav sta se okrepili, z ustanavljanjem ustreznih komitejev v krajevnih skupnostih in tozdih je bilo veliko storjenega za podružbljanje SLO in družbene samozaščite, vendar pa so še pomanjkljivosti. Ponekod še nimajo v celoti izdelanih obrambnih načrtov ali pa so ti nepopolni, z njimi pa je pogosto seznanjen le ožji krog ljudi.
Razprava je tekla tudi o pripravljenosti civilne in narodne zaščite, o dejavnosti teritorialne obrambe in o pripravah na skorajšnjo vajo NNNP 79. Z opozorilom na posamezne nepravilnosti so člani OK ZKS sprejeli 17 točk obsegajoč dokument, ki govori o nadaljnjih nalogah družbenopolitičnih organizacij, skupnosti in delovnih organizacij pri; čvrstitvi SLO in družbene samozaščite: Določeni so tudi roki za posamezne naloge, za uresničevanje slednjih pa so v vseh okoljih v prvi vrsti odgovorni komunisti.
D. R.
zaradi težav (ccna, premalo rudarjev, vdor blata in vode na eno od delovišč, jalov vložek ip.) v drugem četrtletju pa so v pol leta vseeno dosegli le za dva odstotka manj od načrtovanega, pri čemer sc je zelo poznalo sobotno in nedeljsko delo. Težijo k temu, da bi izboljšali delovno disciplino, znižali bolniški stalež (od okoli 120 rudarjev jih dela v jami le poprečno 90), ter menijo, da bodo do konca leta pokrili izgubo. V zadnjih mesecih v letu sc število rudarjev običajno poveča, z načrtovanim odstotkom podražitve pa nc bo nič, saj je v času, ko to pišemo, že znano, da se bo premog podražil le za 20 odst.
In še podatek za tiste, ki čakajo na premog; do konca leta bodo imeU za široko potrošnjo na voljo 13 tisoč ton premoga, v maloprodaji pa bo treba na to iskano kurivo čakati okoli dva meseca, kajti prednost bodo imeli pogodbeni odjemalci.
D. RUSTJA
ČRNOMALJSKI DROBIR
PREMAJHNA KNJIGARNA - S prvim šolskim dnevom se je tudi v črnomaljski knjigami malo zmanjšal promet, saj je večina staršev za svoje nadobudneže kupila številne m dokaj drage šolske potrebščine že pred koncem počitnic. Vsako leto znova se v tem času izkaže, da ima knjigama premalo prostora in da bi vsaj za skladišče morali urediti še kakšen prostor. Radi bi se razširili na dvoriščno stran, vendar za prezidavo ne dobijo dovoljenja Zavoda za spomeniško varstvo.
ODLOK BREZ KANT - Že pred časom so sprejeli odlok o odvozu smeti v mestu Črnomelj. Gokov tozd Komunala ima za te namene nov avto, pri Vranovičtti je nanovo urejeno smetišče. Vse to pa nič ne pomaga, ker še vedno kaka polovica gospodinjstev v mestu nima posod za smeti, ki si jih morajo, jasno, sami nabaviti.
Obrtniki odslej v svoji zadrugi
V metliški občini so ustanovili obrtno zadrugo — Pospeševanje malega gospodarstva
V metliški občini, predvsem pa v Metliki sami, je tradicija obrtnikov zelo stara, saj se je industrija začela razvrati šele po zadnji vojni. Obrtniki so imeli v mestu od nekdaj velik pomen, ki se je z naprednostjo kazal celo v družbenemu življenju. Zato je bila zamisel o ustanovitvi obrtne zadiuge, kije zrasla in zorela v času triletnega delovala obrtnega združenja, velika nuja. Zadrugo so ustanovili pred pol leta (18. februarja), a zaradi težav tehnične narave se je začelo delo njenii članov uresničevati šele pred kratkim.
Zadruga je bila ustanovljena iz potrebe po spodbujanju proizvodne obrti, krepitvi kooperantskih odno-s ov in pospeševanju malega gospodarstva. Načrti, ki so si jih obrtniki naredili, se ujemajo z občinskim programom razvoja malega gospodarstva.
,.Zavedamo se, da bomo morali biti pri uresničevanju programa dosledni, da nam bodo zasebni obrtniki zaupali," je dejal predsednik inž. Otmar Šturm. „0 tem smo prepričani, saj se že sedaj kaže v poslovanju dobršna mera samoupravljanja ali, lahko bi rekli, še večja mera demokracije, saj vsak od 26 obrtnikov soustanoviteljev odgovarja s 50.000 din na leto za obstoj zadruge."	/1
Glavni nosilec razvoja zadruge je enota avtoprevozništva in gradbene mehanizacije, saj je med 350 obrtniki v občini kar 260 prevoznikov. Prav v tej zvrsti obrtne dqavnosti so čutili največjo potrebo po takšnem povezovanju, kar se kaže v dejstvu, da so mnogi obrtniki postali člani zadrug v drugih občinah. S tem seje iz matične občine vsako leto odlilo 5 starih milijard dinarjev.
Povezovanje med obrtniki in industrijo je na ničli, česar se dobro zavedajo. Pospeševanje v tej smeri je njihova glavna naloga. Zato je pomembna analiza tržišča območij Bele krajine, Novega mesta, Karlovca itd., ki je v glavnem že izvršena. Hkrati mora zadruga vedeti, s kakšnimi prostimi kapacitetami raz-
polagaj o zasebni obrtniki, da bo lahko začela iskati delo zanje. Zato se bo sedaj, ko je že naredila prve korake, pri čemer sta ji pomagala tudi obrtna zadruga „Hrast“ iz Novega mesta in skupščina občine Metlika, začela od obrtnikov soustanoviteljev odpirati navzven, k vsem obrtnikom.	m.	BEZEK
SPREHOD PO METLIKI
PRED KRATKIM sem videl skupino oUok - najstarejši med njimi ni imel več kot enajst let -kako so se igrali z zračno puško. Gotovo so si zaslužili malce povzdignjen glas opozorila, lastnik puške pa še kaj več.
CESTA NA OBRH je še najbolj podobna Mesečevi površini. Kjer se konča asfalt in se začenja makadam, je najhuje. Le najbolj spretni in odporni brez muk pritelovadijo do doma.
OB PRAVEM ČASU - Anton Pezdirc iz Trnovca, edini kolar in sodar v metliški občini, kljub sedmim križem in upokojitvi še zmenj n* obesil na klin žage, sekire, dlet, obliča, kladiva in kar je še dragih orodij, s katerimi (v zadnjem času tudi ob izdatni pomoči mehanizacije) vešče spravlja skupig sode, kadi, popravlja vozove ... Dela mu nikoli ne zmanjka, še posebno ne zd^ pred trgatvijo, ko dobra letina terja veliko posod. Slikali smo ga prejšnji leden, ko je izgotavijal dve osemstolitrski hrastovi kadi. (Foto: D. Rus tja)
OPOZORILO VINOGRADNIKOM
Obveščamo vse vinogradnike, ki nameravajo ponuditi grozdje v vinsko klet Metlika, da ga morajo pripeljati v plastičnih zabojih, kijih dobijo pri Kmetijski zadrugi v Metliki.
Rok trgatve za šentlovrenko je 11. september (ne pa 21. september) in za portugalko 14. september (prej 15. september).
Na osnovi analiz grozdja, ki jih KZ Metlika opravlja vsake tri dni v belokranjskih vinogradih, predvidevajo, da bo rok trgatve v naslednjih dneh: kraljevine po 20. septembru, laškega rzlinga po 25., frankinje po 28. septembru in žametne črnine p.o 10. oktobru. Natančni datumi trgatve bodo objavljeni naknadno.
KZ VINSKA KLET METLIKA
metliški tednik
>rvi uspešni koraki mladega Turističnega društva Osilnica — Kolpo vedno bolj odkrivajo kajakaši in taborniki — Tekmovanje za najlepše urejeno naselje in hišo
IM		fl
		
Kolpa vabi turiste in izletnike
Turistično društvo Osilnica je mlado. Program, ki gaje sprejelo, je bil obširen in kar bali smo se, da ga ne bomo uresničili.
Za začetek smo našo dolino m njene lepote {»kazali svetu tako, da smo naročili diapozitive zanimivih turističnih točk in izdelali serijo treh barvnih razglednic, ki kažejo naše kraje, naravo in gostinske lokale. Vseh 1.500 razglednic smo razprodali že v dveh mesecih, zato smo naročili novo serijo. Izdali smo še 'značke našega Turističnega društva, ki kažejo drvaija in spomenik NOB, v ozadju, pa je Loška stena. Osnutek zanje je naredil naš rojak, akademski kipar Stane Jarm.
V sodelovanju s taborniki odreda ,,Jezerska ščuka" iz Cerknice smo pripravili karto turističnih zanimivosti krajevne skupnosti Osilnica, ki izletniku in turistu kaže naše kraje in naravne lepote, ki si jih je vredno ogledati Na njej so posebej označene turistične zanimivosti kraja in peš poti Posebno zanimivi so izleti do Moža pod Loško steno, do čudovitega izvira Kolpe tn izvira Gorov-čice, pa še izlet v Zgornji Čačič, kjer je ena najstarejših cerkva našega kraja.
Tabornikom iz Cerknice in vsem, ki so pomagali izdelati to karto, je TD Osilnica hvaležno.
ŠE ZADNJI VODOVOD - Na območju KS Osilnica so te dni vojaki opravili še zadnja večja dela pri gradnji vodovodov v tej KS, in sicer v vasi Ribjek. (Foto: J. Primc)
Ena glavnih naših nalog pa je varstvo in čiščenje okolja. To je naša stalna naloga. Zato bomo prihodnje leto organizirali tekmovanje najlepše urejenih naselij, pa tudi posameznih hiš in njihove okolice. Naši kraji so lepi, divji in zato za vsakega privlačni Posebno zanimiva je Kolpa,
DRAŽBA KOLES
Minuli teden je bila v Kočevju javna dražba, na kateri so prodajali kolesa, ki so bila najdena, pa lastniki niso prišli ponje. Na dražbi je bilo skupno 75 koles, prodali pa so jih 49. Njihova ccna je bila od 10 do
1.200 din. Koles oz. njihovih ostankov je precej itudi v Rinži.
Iz Dragarske doline
CESTO POSODABLJAJO - Posodabljanje regionalne ceste Srednja vas-Draga- Podpreska-Lazecpoteka pospešeno. Širijo nevarna mesta, kjer je bilo že več karambolov, tako pod Grajševo hišo, v peskokopu in drugod. Hkrati urejajo tudi kanalizacijo v Podpreski. Priznanje, da posodabljanje tako uspešno napreduje, gre JLA, ki vodi in izvaja vsa dela ter pripravlja cesto za asfaltiranje. Zahvala velja tudi Združenemu KGP Kočevje-tozd Draga, pose-, stvu Snežnik in LIK Kočevje — tozd Podpreska. Z njihovo združeno« pomočjo je bilo omogočeno to veliko delo. Upamo, da bo čimprej uspela tudi posodobitev ceste Lazeč-Travnik.
KRUHA NI — Kdo je odgovoren za preskrbo s kruhom v Dragarski dolini: trgovina, občina ali krajevna skupnost? Krajevna skupnost se brez uspeha trudi že leto dni Zato bomo prisiljeni sami organizirati dobavo kruha. Krajani so pripravljeni tudi na to žrtev. Vprašati pa se moramo, če bo to v duhu naše enakopravnosti.	p
VEC POZORNOSTI SMETNJAKOM - Delavci, ki odvažajo smeti, ne ravnajo preveč nežno s smetnjaki, verjetno pa „nežnemu” delu ni prilagojen niti njihov avtomobil Smetjak udari ob avto," ko ga praznijo; ko ga postavijo nazaj, spet hudo zaropota; razen tega pa si privoščijo smetnjake tudi ponočnjaki.
in sicer poleti za tabornike, jeseni in zgodaj spomladi pa za kajakase-
Naše društvo želi predstaviti n3* lepe, a malo znane kraje širše Wu svetu. Zaradi nedotaknjenosti čiste lepote so vredni, d3 S1 ogleda vsak, ki ima rad naravo in
ANTON K. O VAČ, predsednik TD Osilnic3
DROBNE
SALON OBNAVLJAJO - Prj; urejanje likovnega salona se-J začelo. Zelja je, da bi bilo konca11 do konca meseca, se pravi z občinski praznik. Kaže, da bo j težko izvedljivo. Med obnovo se j namreč pokazalo, da je objekt slabšem stanju, kot je biloprvotn ocenjeno. Zidarska dela bodo sioe končana, težje p a bo z opremo.
ZASUTI MOČVIRJE - Močviije pod jelšami pri mostu v parku G^J* leglo nesnage in mrčesa, posebn komarjev. Morali bi «ga zasipan-Tako bi pridobili lep prostor * potrebe šolske mladine, s čimer,0 bil
oila razbremenjena	.
parka. Šolska mladina bi *new prostor za razvedrilo med odsnoo-Gaj pa naj bi uredili, ker je sed^ ® leta v leto bomejši, namesto da ? bilo obratno. Ali nismo prej naied“* s prostovoljnim delom celo stad*j in park Gaj, sedaj pa ne utegne111, zasuti niti nezdrave mlakJfe, meri 50 x 50 m.
OLEPŠATI STAVBE - H<5”j sveti naj za občinski praznik očisti) okolico hiš, stolpnic in blok0*; Marsikje bo treba kupiti n<5! zastave, ker so stare že obledele.^ bomo okolico lepo uredili, bon1® dokazali, da nam čistoča in kultu*® nista tuji.
VELIKO NOVEGA - Letos * bilo v mestu veliko narejenega in •>? za občinski praznik kaj pokse3“' Urejanje stavb v sredini mesM zaključujejo. Tudi gradnjo noveg* centra usmerjenega izobraževanja B1 stavbe otroškega varstva končujejo-V prenovljeni prodajni lokal VaT' teksa pa že vozijo opremo $ prodajno robo.
KOfiEUSKE
ES
Sodražici vrtec za 70 otrok
Denar zanj zagotovljen — Določiti novo lokacijo — Dograditev v prihodnjem letu
Priprave za gradnjo vrtca v Sodražici potekajo uspešno in vse kaže, da se bo gradnja začela spomladi V njem bo prostora za blizu 70 otrok, razen tega pa še kuhinja z zmogljivostjo 470 kosil, od tega 400 za učence osnovne šole in 70 za vrtec, ter jedilnica.
Vrtec bo imel okoli 750 kv. metrov prostorov, razen tega pa še precej zemlje za igrišča. Njegova gradnja bo skupaj z izdelavo načrtov veljala okoli 8 milijonov dinaijev. Če bo montažni, bo zgrajen v 165 dneh.
Denar za gradnjo vrtca je zagotovljen, ni pa še dokončno urejeno financiranje za povečano jedilnico in kuhinjo, kar bosta plačali izobraževalna skupnost in krajevna skupnost
Pred začetkom del je treba pri-
praviti še vso potrebno gradbeno in ostalo dokumetnacijo, zbrati ponudbe ter zagotoviti manjkajoči manjši del denarja za kuhinjo in jedilnico. Tudi krajevna skupnost mora za vrtec določiti novo oz. dokončno lokacijo, se pravi, delno
DELOVNA AMATERJA
Izmed ribniških likovnikov amaterjev vztrajno ustvarjata in razstavljata le še Dušan Matoh in Milan Čirovič. Matoh razstavlja na razstavi, ki jo je 4. septembra odprlo v Ljubljani Društvo likovnih ljubiteljev Ljubljana-Bežigrad. Matoh in Cirovič bosta sodelovale še v likovni koloniji ,,Ekstempore— Rašica 79 , nato pav koloniji društva bežigrajskih likovnikov. Oba bosta razstavljala tudi v hercegovskem mestu Trebinju.
M. G-č
spremeniti zazidalni načrt. Na sedaj določenem mestu-bi vrtec ogrožal« poplave, zato bi bBa tu gj-adnja t? htevnejša in dražja.	J-	^
občan
vprašuje
iTh
m®
\L fl s v//medved V odgovarja
- Zakaj miličniški avto; mobili tako počasi vozijo pr0® Ljubljani?
- Ker s denarjem,
prekrškov voznikov Škofljica- Kočevje.
d?
r so težkonatovotjefli* n, ki s o ga iz tržili z
w voznikov na ceS*1
Kulturo tudi podeželju z RE§ETA
■	*	RAZSTAVA	O	NEUVR'
Kulturi na podeželju nad glavo streho, ki ne bo puščala
V ribniški občini se trudijo, da bi temeljito obnovili in vzdrževali kulturne domove, ki zdaj propadajo. Menijo namreč, da ni dovolj imeti le sredi Ljubljane Kulturni dom Ivana Cankarja, ki se bo bleščal v krasoti, medtem ko bi se kulturni domovi na podeždju spreminjali v ruševine ali v boljših primerih v obrate tovarn.
Občinska kulturna skupnost je naročila načrte za popravilo doma v Loškem potoku. Pripravili pa so dva predloga: po prvem naj bi uredili le sanitarije in opravili manjša vzdrževalna dela po drugem pa bi ga temeljito obnovili, dvignili, oz. dozidali. Glavno dvorano bi „zasukali“ za 90 stopinj. V domu bi dobili prostore še knjižnica, pevski zbor in drugi Domačini se navdušujejo za drugi predlog ki bi bil sicer dražji, a bi zato rešil potrebe po kulturnih prostorih za nadaljnjih 50 let
Obnova kulturnega doma v Za potoku bo veljala predvidoma 500.000 din. Pri njegovi obnovi sodelujejo s prostovoljnim delom mladinci in občani Kulturna skupnost je že dala za njegovo obnovo 150.000 din, dala pa bo še 50.000 din. friča-kujejo tudi pomoč OZD.
Za kulturni dorn pri Sv.^Gregorju je kulturna skupnost kupila stole. Delno so dom tudi popravili Tudi ta dom bi bilo treba temeljito obnoviti saj prav to KUD zelo uspešno dela. Popravila pa je potreben tudi kulturni dom v Grčaricah.
Nekateri menijo, da tudi Ribnica ^potrebuje svoj kulturni dom, češ da "ni mogoče vseh prireditev organizirati v novem domu JLA. Tu je dvorana sicer lepa, stranski prostori (za nastopajoče) pa so pomanjkljivi Drugi spet menijo, naj bi za kultur ne potrebe preuredili dom TVD Partizan. Kakšna bo rešitev, se še ne ve.
J. P.
RAZSTAVA O NEUVR5C£ NOS TI - V počastitev šeste konference neuvrščenih, ki je bfla . Havani, so v domu JLA v R^n1® organizirali razstavo fotografij, prikazovala zgodovino tega gibanja in njegov razvoj od prve konference, ki je bila v Beogradu, pa do dane ■ Razstavo je organiziralo vodsv,n doma JLA v sodelovanju z Delavs* univerzo Ribnica.
ŠOLE ZA ODRASLE - Delavsk* univerza Ribnica bo tudi let«® organizirala vrsto zanimivih tečaie in sole za odrasle, tako: ekonoms* šolo, osnovno šolo, teč^e nemšcu1 in angleščine itd. Prijave za teč3e šole sprejemajo do konca sep tem bra.
ZASTOJ DELA - Letos je
bilo
poleti opravljeno trasiranje za n? cesto do Velikih Poljan. Na Uas1 posekali tudi drevje in 8110? Nato so delo prekinili, vzro* menda ta, da investitor še ni <* primernega izvajalca del.
RE5ET0
N0V0M0NTA2A NOVO MESTO
objavlja prosta dela in naloge
~ STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA - za oprav-•janje zahtevnejših del v proizvodnji kovinskih omaric - 3 PRIUČENE DELAVCE KOVINSKE STROKE (lahko tudi varilci)
- 3 DELAVCE ZA PRIUCITEV
Delo se opravlja v delavnici na Cikavi.
POGOJI: poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še:
Pod 1.: KV ključavničarz enoletnimi izkušnjami
Pod 2.: končana osnovna šola in izkušnje v kovinski stroki
ali varjenju
Pod 3.: končanih vsaj 6 razredov osnovne šole.
Pismene prijave sprejema splošna služba NOVOMONTAŽA Novo mesto, Mala Cikava 25 15 dni po objavi oglasa.
KONFEKCIJA,,LISCA" SEVNICA - TOZD SENOVO, kadrovska komisija objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, s 3-mesečnim poskusnim delom prosta dela in naloge: - NABAVA HRANE IN PIJAČE V OBRATU DRUŽBENE PREHRANE.
Pogoji:
~ dokončana poklicna ali nižja strokovna šola komercialne oziroma trgovske smeri,
~ opravljen izpit iz higienskega minimuma,
6 mesecev delovnih izkušenj.
Pismene prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev in delovnih Področij z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih Pogojev pošljite v 15 dneh po objavi.
0 izbiri bomo kandidate obvestili v 20 dneh po sprejemu skle-Pa o izbiri.
Prijave pošljite na naslov: Konfekcija „Lisca" Sevnica služba, 68281 Senovo.
TOZD Senovo, kadrovska
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI, PODRUŽNICA KRŠKO
OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge: I. V PODRUŽNICI KRŠKO:
1.	inšpekcijski pregledi zaključnih računov in periodičnih obračunov in posamezni po vsebini zelo zahtevni pregledi — dva delavca za nedoločen čas.
z • sestavljanje analiz iz podatkov zaključnih računov in periodičnih obračunov, tekočega gospodarskega pregleda in drugih posameznih informacij — enega delavca za nedoločen čas. 3. sestavljanje samoupravnih splošnih aktov, enostavnih ovadb in odločb — enega delavca za nedoločen čas. 4. opravljanje strojepisnih del — eno delavko za nedoločen čas.
II.	V EKSPOZITURI SEVNICA:
1- predhodna kontrola uporabnikov družbenih sredstev, razen drugih in določenih uporabnikov — enega delavca za nedoločen čas.
Pogoji:
Pod l/l:
visoka strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, 3 tata ustreznih delovnih izkušenj;
Pod 1/2:
visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj;
Pod 1/3:
v&ja strokovna izobrazba pravne smeri, 2 leti ustreznih oelovn#> izkušenj;
Pod 1/4:
dveletna administrativna šola, izpit za strojepisko la ali Ib vrste, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 3 Mesece;
Pod 11/1:
višja strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, 2 leti u*treznih delovnih izkušenj.
^ objavnem postopku bomo obravnavali tudi vloge kandidatov, ki nimajo ustreznih delovnih izkušenj, imajo pa Zahtevano strokovno izobrazbo.
Podroben opis dela bo kandidatom sporočen ob osebnem razgovoru.
Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo v 15 dneh po dnevu °bjave na naslov:	Služba	družbenega knjigovodstva.
Podružnica Krško.
■0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
v. ___________________________________________________________ .
I SKRA, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, Bršljin 63
OB J A VLJA PROSTA DELA IN NALOGE:
- KNJIGOVODJE
Pogoji: ekonomska srednja šola. Zaželena je praksa
- TEHNOLOGA ZA TRANSFORMATORJE Pogoji: elektrotehnik. Zaželena je praksa
- KONSTRUKTORJA III
Pogoji: strojni ali elektro tehnik ter dve (2) leti prakse v konstrukciji ali razvoju
-VODJE PLANERJEV MATERIALA Pogoji: strojni ali elektro tehnik ter tri (3) leta prakse v planu in proizvodnji
Rok za vložitev prijav je 15 dni.
Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po sprejemu sklepa.
Poseben pogoj je poskusno delo.
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA ,DJURO SALAJ" KRŠKO
OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELA ZA
1. TOZD VZDRŽEVANJE
AVTOELEKTRlCAR Pogoji:
— dokončanapoklicnašola
— lahko tudi začetnik
2 STRUGARJA Pogoji:
— dokončanapoklicnašola
— lahko tudi začetnik
2 KLJUČAVNIČARJA Pogoji:
— dokončana poklicna šola
— lahko tudi začetnik
2. TOZD KOMERCIALA
EKSPEDITOR - IZDAJANJE GOTOVIH IZDELKOV
Pogoji:
— poklicna trgovska šola
— 1 leto ustreznih delovnii izkušenj
— delo v 3 izmenah
Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
DOM POČITKA IMPOLJCA 68290 SEVNICA, p. p. 69
NA PODLAGI SKLEPA DELAVSKEGA SVETA OBJAVLJAMO NASLEDNJA PROSTA DELA IN OPRAVILA:
VODJA DELAVNICE POD POSEBNIMI POGOJI (DPP) V SEVNICI
POGOJI:
— višja izobrazba pedagoške smeri (specialni pedagog) ali medicinske smeri (delovni terapevt)
— 5 let delovnih izkušenj
— moralno-politična neoporečnost
Imenovani kandidat bo izbran za dobo 4 let.
Vloge z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazila o izobrazbi sprejema Dom počitka Impoljca, 68290 Sevnica, p. p. 69,15 dni po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
Stanovanja nil
OBVESTILO O DERATIZACIJI
Po odloku o splošni obvezni deratizaciji v večjih naseljih občine Novo mesto (Ur. vestnik Dolenjske št. 4/64 in Skupščinski Dolenjski list št. 7/70) bo Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto opravil obvezno deratizacijo (nastavljanje strupenih vab):
na območju NOVEGA MESTA z obrobnimi naselji v dneh od 17.9. do8. 10. 1979; na območju naselij ŽUŽEMBERK, DOLENJSKE TOPLICE, GOR. STRAŽA in ŠENTJERNEJ pa v dneh od 9. 10. do 11. 10.1979.
Točna navodila in opozorila bodo v krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo, objavljena na vidnih mestih.
Zavod za socialno medicino in higieno. Novo mesto Mej vrti 5, tel. 21-253
OBVESTILO Glasbena šola Marjan Kozina, Novo mesto, bo dne 17. septembra 1979 od 16. do 17. ure vpisovala: 1. v malo glasbeno šolo otroke, stare od 5 do 7 let. Vsi prijavljeni bodo sprejeti na podlagi sprejemnega preizkusa;
2. v oddelek za baletno vzgojo otroke, stare od 6 do 14 let. Vsi prijavljeni bodo sprejeti na podlagi sprejemnega preizkusa.
RTV SERVIS
ZLATKO ŠEPETAVO C. K. 2.11 - KRŠKO
DO EUROTRANS delovna organizacija za mednarodni transport in špedicijo RIBNICA
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju in
OBJ A VLJA potrebe po delavcu za opravljanje del in nalog
GUMARJA - VULKANIZERJA
POGOJI:
— opravljena kvalifikacija za gumarja
— veselje do dela
ali:
—končanaosemletna šola
— da se obveže opraviti tečaj za gumarja
— da ima pravilen odnos do dela
Kandidati naj oddajo pismene prijave v roku 15 dni na naslov „DO EUROTRANS", Ribnica, s pripisom „Za razpis".
Komisija za delovna razmerja ELEKTRARNE BRESTANICA
OB J A VLJA PROSTA DELA IN NALOGE
KV PLESKARJA za nedoločen čas
Pogoj: končana poklicna šola pleskarske stroke, 4 leta delovnih izkušenj
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključku sprejemanja prijav.
OBVESTILO
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV NOVO MESTO
O BVEŠČA VSE Č LANE ZB NOV IN VSE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE, DA SE JE PRESELIL
IZ DOSEDANJIH PROSTOROV V SINDIKALNEM DOMU V NOVE PROSTORE NA NOVEM TRGU 6-V OBČINSKO STAVBO ZRAVEN POŠTE
eh
Mercator
sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n. sub. o., Ijubljana
MERCATOR - VELEPRESKRBA n.sub.o. TOZD STANDARD NOVO MESTO KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE
POMOČNIKA VODJE KOMERCIALNE SLUŽBE
Pogoji za sprejem:
- dokončana srednja strokovna izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in
- 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih opravilih
Pismene prijave sprejema splošna služba TOZD Novo mesto, Glavni trg 3, 15 dni po objavi.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izboru v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
DOLENJSKI LIST
///
///
EKONOMSKA PROPAGANDA - DOLENJSKI LIST
Železniško gospodarstvo
LJUBLJANA
Železniška transportna
ORGANIZACIJA NOVO MESTO
TOZD ZA PROMET NOVO MESTO Kolodvorska 1
OBVEŠČA
potnike, da bo v torek in sredo, dne 18. in 19. 9. 1979 zapora proge od km 76.860 do km 77.100 med postajališčema Birčna vas in Kandija (nasproti pokopališča v Šmihelu). Zapora proge bo od 18. 9. 1979 od 8.00 ure do predvidoma 19. 9. 1979 do 19.00 in sicer zaradi ureditve proge in vgraditve cepne kretnice za industrijski tir Industrije motornih vozil Novo mesto.
V tem času bodo vsi vlaki, ki prevažajo potnike proti in iz Bele krajine (smer Metlika in obratno) pričeli oziroma končali vožnjo v km 76.800 (nasproti pokopališča v Šmihelu); vsi vlaki s prevozom potnikov za in iz smeri Novo mesto, Ljubljana in Sevnica ter obratno pa bodo pričeli oziroma končali vožnjo na postajališču Kandija.
Zaradi majhne oddaljenosti med obema mestoma (km 76.800 in postajališčem Kandija) — pribl. 450 m —, bodo potniki to pot prehodili. Za invalidne osebe bo na voljo prevoz s kombijem.
Ponovno obveščamo pomike, naj vstopajo na vlake proti Metliki v km 76.800 (nasproti pokopališča v Šmihelu), na vlake proti Novemu mestu, Ljubljani in Sevnici pa na postajališču Kandija.
POTNIKI, upoštevajte še navodila sprevodnikov na vlakih, delavcev na vstopnih postajah ter čuvajev v Kandiji in na km 76.800.
POTNIKU
Zaradi del v neposredni bližini v km 76.800 boste usmerjeni na hojo po cesti (Novo mesto — Uršna sela) in ne na hojo ob progi.
PAZITE na osebno varnost!!!
Prosimo za razumevanje!
ČETICA Z VRVJO - Pravijo, da se prometna vzgoja začne domala od zadnje pleničke naprej. Daje res tako, priča posnetek četice, ki se je s pomočjo vrvi vam o odpravila čez prehod za pešce. (Foto: J. Pavlin)
    ----------------------------------
VEČERI GLASBE V HALI TIVOLI
18., 19., in 20. oktobra bo v ljubljanski Hali Tivoli 18. mednarodni zabavno glasbeni festival »Dnevi slovenske zabavne glasbe ’79“. V programu bodo poleg številnih domačih izvajalcev nastopili tudi gostje e Dvanajstih evropskih radijskih postaj. V treh večerih bomo poleg retrospektivnega koncerta dovenskih popevk slišali še sedemnajst novih skladb v tekmovalnem delu sporeda Omeniti velja še koncert dvanajstih novih slovenskih šansonov, ki so ga prireditelji uvrstili v drugi prireditveni večer. Pevce bo spremljal veliki Revijski orkester RTV Ljubljana
Na prireditvi bodo podelili tri nagrade občinstva eno nagrado za najboljše besedilo in tri nagrade strokovne žirije, ki jih predstavljajo zlata, srebrna in bronasta kitara revije Stop.	M.	L.
PATENT ZA UTIŠANJE NER6AČEV
Repičeva draga je bila in je miren kraj, četudi ne manjka nergačev, ki jim silijo v nos posamezne zadeve, ob katere se potem spotikajo na sestankih, sejah in konferencah, in to najraje takrat, ko so na obisku v Repičevi dragi možje iz Belega mesta.
„Te stalne kritike bi bilo treba nekako utišati,” je rekel nekega dne tovariš župan in njegov debeli obraz je bil jezen.
Jmam zamisel,” je rekel tovariš občinski tajnik in smejalo se mu je.
„Na dan z njo!” ni mogel čakati tovariš župan.
V mizarskem podjetju Bukva so izdelali veliko zibelko, takšno, da je lahko ležal v njej odrasel človek, udobno, sproščeno. In prvega je zazibal v njej tovariš župan Jožiča Repiča, neposrednika, ki je dan na dan kritiziral
občinsko upravo. Med zib-kanjem je obljubil tovariš župan Jožiču Repiču asfalt do Zgornje Repiče ve drage pa še močnejši električni tok in popravilo vodovoda. Ko je zapustil Jožič Repič zibko, je bil krotak.
Tudi Mari Repič, delavki iz Hidrotkala, je zibkanje prijalo, še slajše pa so ji bile besede tovariša občinskega tajnika, ki ji je govoril med guganjem o dvosobnem stanovanju, o sprejetju njenih dveh otrok v otroški vrtec ter o sprejetju moža za vratarja v Hitrošiv. Mara Repič ni več trosila naokoli besedi o podkupovanju, o izpod miz dobljenih dokumentih za novogradnjo, o zavoženih investicijah.
Naslednji dnevi so bili rezervirani za zibanje Francke Strojnikove, ki je rada metala
ie
blato na štipendijsko politiko,
za zibkanje Tončke Igjove, ki je streljala na stanovanjsko politiko, za guganje Marjana Ključiča, ki ni bil nikoli zadovoljen s samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka. Pri zibeli so se menjavali tovariš kadrovnik, sekretar samoupravne stanovanjske skupnosti ter finančni direktor iz Hitrotkala. Hčerki Francke Iglove je bila obljubljena med prijetnim zibanjem štipendija, Tončka Iglova se bo vsak čas preselila v novo stanovanje, Marjana Ključiča pa so preimenovali iz navadnega vratarja v vratarja specialista.
, Iskreno čestitam”, je rekel tovariš župan tovarišu občinskemu tajniku, ko so sedali možje iz Belega mesta v črni mercedes zadovoljni,’ kako lepo se urejajo v stari v Repičevi dragi. Brez kritike in »konfliktnih situacij.”
TONI GAŠPERIČ
SINDIKALNO PRVENSTVO V PLAVANJU
V Dolenjskih Toplicah je bilo minule dni občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju, na katerem je nastopilo 81 plavalcev in plavalk. Organizatorica tekmovanj je bila komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Novo mesto.
Zmagovalci: ženske: 50 m prsno - do 25 let: Videc (Iskra), nad 25 let: Ulčnik (Krka); 50 m prosto -do 25 let: Vitasovick (Pionir); nad 25 let:	Pavletič	(Krka);	3x50
metrov. Krka.
Moški: 50 m prsno - do 35 let: Bencik (Novoles); nad 35 let: Turk (IMV); 50 m prosto - do 35 let: Ccrv (UJV); nad 35 let: Uhl (Krka); 4x50 metrov: Novoles.
NAMIZNOTENIŠKA
ŠOLA
Kot vsako leto se je z začetkom septembra v Novem mestu spet začela namiznoteniška šola. Pod vodstvom Egona Žabkarja se v športni dvorani Marof mladi igralci seznanjajo s tem lepim športom vsak torek, četrtek in petek od 17. ure do 18.30. V svoje vrste vabijo tudi začetnike, predvsem učence drugega in tretjega razreda osnovne šole.
BADOVINAC ŠE NAPREJ VODI
V nadaljevanju kegljaškega prvenstva za posameznike na Senovem in v novomeškem domu JLA je prvo mesto zanesljivo obdržal Metličan Badovinac. Skupni vrstni red je naslednji:	Badovinac _ (Metlika)
5.059 podrtih kegjjev, Fink 5.025, B. Vesel 5.023, Turk (vsi Novo mesto) 5.022 itd.
Zadnji, finalni del, na katerem bo nastopilo dvanajst prvouvrščenih, bo v soboto na kegljiščih na Senovem in Pri vodnjaku v Novem mestu.
N. G.
POZIV ŠAHISTOM
V torek, 18. septembra ob 19. uri, bo v prostorih novomeškega šahovskega kluba zbor, na katerem se bodo ljubitelji čmobelih polj pogovorili o bodočem delu.
Na osnovi skupnega razpisa za vpis novincev v šolskem I. 1979/80
objavlja
DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA UNIVERZUM, LJUBLJANA, Parmova 39,
vpis v naslednje šole in tečaje
— šolo za osnovno izobraževanje ob delu (5., 6., 7. in 8. razred)
— poklicno administrativno šolo (2-letno)
— ekonomsko šolo (4-letno)
— poklicno kovinarsko šolo (3-letno)
— delovodsko strojno šolo (2-letno)
— tehniško strojno šolo (4-letno)
— tehniško strojno šolo (3-letno) za absolvente poklicnih kovinarskih in sorodnih šol
— tehniško elektro šolo (4-letno) in 3-letno za absolvente poklicne elektro šole
— poklicno šolo za kemijske laborante (2-letno)
— poklicno šolo za kemijske procesničarje (2-letno)
— tehniško šolo za lesarstvo (3-letno) za absolvente poklicne šole lesne stroke
— dopisno filmsko in TV šolo — za mentorje filmske in TV vzgoje
Tečaji:
— strojepisni tečaj,
— za stavce na IBM stavnih strojih,
— za tehniško risanje,
— za skladiščnike,
— za kontrolorje in preddelavce v kovinarstvu
— za varstvo pri delu (skupine v OZD),
— začetni tečaj nemškega in angleškega jezika
Priprava in preizkus znanja za visoke in višje šole.
— Višja pravna šola — Maribor
— Višja upravna šola - Ljubljana
— Višja šol a za social no del o - Ljubljana
— Visoka šola za organizacijo dela Kranj
Tečaji so namenjeni kandidatom, ki nimajo popolne srednje šole.
Organiziramo Študijski center Višje pravne šole — Maribor zs študij ob delu (1. in 2. letnik).
Vpisujemo vsak dan, razen ob sobotah, do vključno 30.
septembra
od 7. do 13. ure
in ob torkih do 18. ure
V septembru in oktobru vsak dan.
Za izobraževanje se odločite čimprej, ker je vpis omejen.
Zahtevajte prospekt!
(televizijski spored
P£TEK, 14. IX.
JUGOBANKA
i
V ŠOLI: Morje, Slovenščinama
iU-°° TV V SOLI: Angleščina, ls*nka, Zgodovina, Izobraževalna tePortaža
p°"°,KCT
’-2S USODA NEKEGA CARLIJA Y4o RAZNASALCI ČASOPISOV! °wat bodo mladi gledalci spo-kako se raznašaici časopisov ™ed njimi je veliko otrok) znajdejo v angleškem Newcastlu. Na poti n a . do srečujejo najrazlič-i. . 'i11'1'. tudi ncpoštenjake, zato st n^ov Priložnostni zaslužek pogo-0 celo razburHiv, da ne rečemo nevaen.
‘'•JO TRI SRCA - RADENCI 79 Na letošnjem sečanju plesnih ftestrovjugoslovanskih radiotelevi-'Jskih studiev je sodeloval tudi
beograjski jazz orkester, ki ga vodi Zvonimir Škerl.
18.35	OBZORNIK
18.45	SPEKTER
Današnjo dokumentarno oddajo o raziskovalnih dosežkih tujih strokovnjakov bodo sestavljali štirje prispevki. Prvi bo govoril o velikanski energiji, ki se sprošča pri zlitju jeder. Znanstveniki si prizadevajo, da bi ta veliko obetajoči vir energije lahko uporabljali tudi v praksi. Nato bomo videli, na kakšen način raziskujejo gorsko verigo na dnu Atlantika. Sledil bo prikaz izsledkov ameriških strokovnjakov, ki raziskujejo staranje ljudi, na koncu oddaje pa bomo videli igrače, ki pomagajo pri zdravljenju otrok, ki jih je prizadela možganska paraliza.
19.15	RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00	SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB ZAČETKU SREDOZEMSKIH IGER, prenos iz Splita
21.30 TOMA
Detektivske nanizanke, katere glavni junak je policist Toma, pri nas še nismo gledali. Za pokušnjo bodo televizijci predvajali zgodbo, ki govori o tem, kako Toma pregovori po krivem osumljenega, da se preda, kajti na ta način zavede
prave nepridiprave ter lažje odkrije motiv in ozadje umora, pot do pravega morilca pa zato ni več dolga.
22.20	TV DNEVNIK
22.35	NOČNI KINO:	JAMES
DEAN
James Dean, veliki vzornik mladih v petdesetih letih, je posnel tako malo filmov, da jih je moč prešteti na prste ene roke, vse njegove vloge pa so tako rekoč antologijske. V kinematografih in na malih zaslonih smo tega znamenitega igralca videli že večkrat, tokrat pa imamo priložnost za ogled dokumentarca, ki bo govoril o vzrokih, zakaj se je Dean tako priljubil milijonom ljudi. Videli bomo tudi vrsto odlomkov iz filmov Vzhodno od raja, Velikan in Upor-n ik brez razloga.
16.55	Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -
17.45	Otroška oddaja - 18.15 Družbena tema - 18.45 Od vsakega jutra raste dan - 19.30 TV dnevnik - 20. Kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Portreti -
21.50	Rock koncert - 22.40 Glasbeni atelje
^BOTA, 15. IX.
Jugobanka
i
**0 POROČILA
S Z BESEDO IN SLIKO - F. Forstnerič: KRUH
•'?9 Čebelica «•35 SEDEM STOPNIC DO GLAS-DVANAJST SLONOV Zabavno zgodbo o ducatu slonov, i so obiskali malo Barbaro, mladi 8*edalci že poznajo, saj tokrat ne bo j^ič na malih zaslonih. Pripoved ~eopolda Suhodolčana je ilustrirala Je'ka Reichman, za glasbeno opre-J1}0 Pa je poskrbel skladatelj Pavel
Mihelčič.
8-50 NADOBUDNEŽI
9-25 PISANI SVET: KOLPA
10-00 ČAS, KI ŽIVI: UKRADENI >N OKRADENI OTROCI
10.30	A. Tolstoj: TRNOVA POT |14.10 POROČILA
14.15	POKONCI, DELFINA, film Četudi govori o makedonski Plavalki na dolge proge Delfini akar, ta film ni pravo življenjepis-delo. Ustvarjalcem ni šlo za to, J* bi prikazali uspehe plavalke, ^>Pak so v ospredje postavili
naporne treninge, ki jih spremljajo številne osebne krize junakinje. Film je narejen tako, da se plavalka med prebijanjem čez Rokavski preliv spominja dolgih mesecev trdega dela, ljubezenskih težav, ob tem pa spoznamo vzroke, ki jo silijo v neuklonljivo bojevanje s hladnimi valovi. Režiser Aleksander Durčinov je za ta film 1977 prejel v Pulju bronasto areno za režijo, Neda Američ pa srebrno areno za glavno vlogo. Ob njej igrajo še Darko Dameski, Slobodan Dimitrij evič, Dime lijev in drugi.
15.55	SREDOZEMSKE IGRE, prenos začetne slovesnosti iz Splita
18.00	NAS KRAJ Tudi televizijski novinaiji so pogosto v zadregi s časom, v Goriška brda so se odpravili precej pozno, zato še ni moč napovedati, katero krajevno skupnost v tem koncu domovine bodo obiskali in prikazali njen delovni vsakdanjik.
18.10	MILVA POJE VEČNO MLADE MELODIJE
18.50	M UP PET SHOW (z gostjo
Madeline Khan)
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Lev N. Tolstoj: ANA KARE-
NINA
20.55 KAKO SE OBLAČIMO
21.00	NAVIDEZNI VELIKANI, film
22.40	TV DNEVNIK
22.55 TV KAŽIPOT
17.55	Test — 18.10 Poročila -
18.15	Narodni običaji - 13.45 Slovenci v Avstriji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja -
20.50	Poročila - 21.00 Dokumentarna oddaja
^DELJA, 16. IX.
Jugobanka
1
POROČILA
ZA NEDELJSKO DOBRO ^TRO: ANSAMBEL FRANCA
^heuča
ln t ^V KAŽIPOT .15 F. Žižek: Ipavci f SEZAMOVA ULICA / 30 KMETIJSKA ODDAJA 0^TOVKA Z MEGLENEGA
50teki dokumentarni film p4 . 0 govoril o pravi lastovki, pač 'oso ir!?^0 *me mladiču obstreljene scV ■ Ujel ga je lovec na ruskem h* »edi tundre ter ga doma Hj J varoval tako dolgo, dokler n sposoben za življenje v
BEOGRAD, 5. del dokumentarne oddaje
KAKO SE OBLAČIMO SREDOZEMSKE IGRE, dnevni pregled iz Splita ŠPORTNA POROČILA
17.40	KENGURU, film Madžarksi film z gornjim naslovom govori o šoferju tovornjaka, ki se med vožnjo po svetu srečuje z najrazličnejšimi ljudmi, zelo dobro pa zna poskrbeti zlasti za to, da prihaja v stik z dekleti. Nasploh živjenje jemlje precej zlahka, ko pa spozna, da se bo moral prej ko slej nekje ustaliti, ga na srečo omreži pravo dekle.
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
19.55	JUGOSLAVIJA: ARGENTI-
* ■ . "t
NA, prenos nogometne tekme
21.50	TV DNEVNIK
22.00	SREDOZEMSKE IGRE, dnevni pregled iz Splita
^NEDELJEK, 17. IX.
JUGOBANKA
ji .
8.5«;
Iv Tv V SOLI: Mesto raste, £to V°r s Skrinjarič, J. Gotovac:
10 On °£?8a sveta
C , ^ v S0LI: Materinščina, Biologija
^ SOLI: Za najml^jše t^5 in 16.00 TV V ŠOLI, l>itev
i7^o poročila
VRTEC NA OBISKU: NAŠ tMONOŠA Dol.* oddaja bo otroke seznanila s Si Pismonoše, s prijetnimi pa nePrijetnimi stranmi njegovega
? S° DOKUME NTARNI FILM
18.05	KNJIŽEVNOST
Druga oddaja sarajevske nanizanke o estetiki bo skušala prikazati glavne značilnosti književnosti.
18.35	OBZORNIK
18.45	MLADI ZA MLADE
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	R. Bogdanovski: ZLATI ČASI
Med prebivalci, ki so dolga desetletja umirjeno živeli v starem delu mesta, se nenadoma razve, da bodo stare hiše porušili in zgradili sodobno naselje. Odziv na to vest je različna: Starejšim, ki so Čustveno vezani na hiše z vrtovi, male prod^alne in kavarnice, 9e zdi, da ne bodo porušili samo mrtve stvari, ampak uničili tudi njihove lastne duhovne vrednote, ki jih je skovalo živjenje v zlatih časih. Tako jim bodo ostali le še spomini in strah pred negotovo starostjo. Oči mladih, ki niso obremenjeni s pretek-
TOREK, 18. IX.
JUGOBANKA
9.15	TV V ŠOLI: Jugoslavija, Zanimivo p otovanje Dnevnik 10
10.00	TV V ŠOLI: Dokumentarni film, Risanka, Glasbena vzgoja
13.55 SREDOZEMSKE IGRE: VESLANJE, prenos iz Šibenika
17.40	POROČILA
17.45	RISANKA
17.55 PISANI SVET: VRV
Prva oddaja o pisanosti sveta, ki so jo posneli v Beli krajini, je govorila o Kolpi, ob tej reki pa so se televizijci mudili tudi tokrat, ko so ustvarjali oddajo, v kateri bo do potankosti razložen vsebinski pomen besede vrv.
18.35	OBZORNIK
18.45	PO SLEDEH NAPREDKA V prvem prispevku današnje oddaje bo beseda tekla o raziskovalnem delu slovenskih biologov, ki si prizadevajo vsestransko osvetliti povezavo med koreninami dreves in rastjo gob. Gre zlasti za vpliv rastnih hormonov v borovih koreninah na vznikanje gob v bližini borovcev. Drugi prispevek pa bo gledalce seznanil s cementarno v Anhovem. Videti bo moč povzetek del, ki so jih morali opraviti za postavitev tako velike sodobne tovarne, podan bo tehnološki postopek pridobivanja cementa ter raziskovalno delo v laboratorijih, kjer skušajo izboljševati to dragoceno gradbeno tvarino. Oddajo bo zaključil spominski zapis o znanstvenikih, ki so se rodili v septembru.
19.15	RISANKA
19.30 TV DNEVNIK 20.00 MEDNARODNA OBZORJA 21.20 H. Sienkiewicz: RODBINA POLANIECK1H
£
4
22.40 TV DNEVNIK
17.40	Sredozemske igre (plavanje) - 18.50 Dnevnik 10 - 19.05 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Sredozemske igre (gimnastični mnogoboj za moške, rokoborba) - 22.00 Sredozemske igre (dnevni pregled iz Splita)
SREDA, 19. IX.
JUGOBANKA
1
9.30	TV V ŠOLI: Nacionalni park Pa klen ica
10.00	TV V ŠOLI: Izobraževalni film, Risanka, Kocka, kocka
14.55	SREDOZEMSKE IGRE: EKIPNI FINALE V NAMIZNEM TENISU, prenos iz Splita
17.35	POROČILA
17.40	S. Makarovič: POTEPUH IN NOČNA LUČKA To oddajo za otroke so televizijci napovedovali že na začetku tega meseca, na spored pa prihaja šele zdaj. Zgodbo je napisala Svetlana
Makarovič, igrajo Jurij Souček, Peter Dougan in Ivanka Mežanova, slike je prispeval Marjan Amalietti, glasbo pa Marko Stopar.
17.55	ANAMORFOZA
Izraz, po katerem ima oddaja naslov, uporabljajo slikaiji. Gre za spačeno upodobitev predmeta, ki ga ob normalnem gledanju ne moremo videti pravilno oblikovanega. Zaradi anamorfoze pa predmet z določenega gledišča lahko zremo v njegovi pravi podobi. Dokumentarno oddajo v dveh delih o anamorfozah od renesanse naprej so pripravili nemški televizijci.
18.15	NE PREZRITE!
18.30	OBZORNIK
18.40	OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: ŠKOFJA LOKA IN OKOLICA
Polurna reportaža o ljubiteljski kulturni dejavnosti Škofjeločanov seveda ne bo zajela vseh dejavnosti, kajti ta občina jih premore toliko, da bi lahko posneli več oddaj. Zato
se bomo seznanili le s sedmimi pevskimi zbori, tamburaškim orkestrom iz Reteč, pihalno godbo in dramsko skupino iz občinskega središča, z likovniki iz Železnikov, gorenjevaško fotosekdjo in z malo Groharjevo kolonijo.
19.15	RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.05	IGRE BREZ MEJA, prenos zaključnega tekmovanja iz Bordeauxa
21.30 RISANKA
21.40	TV DNEVNIK
22.00	EVROPSKI NOGOMETNI POKALI
17.25	Sredozemske igre (plavanje) - 18.50 Tehtnica za natančno tehtanje - 19.30 TV dnevnik -
20.00	Sredozemske igre (finale v orodni telovadbi) - 22. Včeraj, danes, jutri
ČETRTEK, 20. IX.
JUGOBANKA
9.10	TV V ŠOLI: Jabolko, Celica, Matematika
10.00	TV V ŠOLI: Francoščina
10.30	TV V SOLI: Kemga, Risanka, Zemljepis
15.35	POROČILA
15.40 SREDOZEMSKE IGRE, dnevni pregled iz Splita
16.45	SREDOZEMSKE IGRE:
SKOKI V VODO
17.25	MALA ČEBELICA
17.40 DEDIŠČINA ZA PRIHOD-
NOST: SKRIVNOSTI SRCA
18.35	OBZORNIK
18.45	NADOBUDNEŽI
19.15	RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 POSREDNIKI, dokumentar na oddqja
21.30 GLASBENI MAGAZIN
22.00 SREDOZEMSKE IGRE, dnevni pregled iz Splita
23.00 POROČILA
1 7.25 Sredozemske igre (plavanje) - 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik -
20.00	To sem jaz - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.30 Zabavnoglasbena oddaja - 22.20 Dokumentarna oddaja
PRVI RADIJSKI PROGRAM
E
14.55	Sredozeitiske igre (prenos tekmovanja v konjeništvu) - 17.00 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Film tedna
lostjo, pa so uprte v prihodnost. Taka je vsebinska zasnova skopske televizijske drame, ki jo je zrežiral Ivan Mitevski, v glavnih vlogah pa nastopajo Petre Prličko, Lidija Vel-kovska, Predrag Dišljenovič, Aco Stefanovski, TodorNikolovski, Kole Ange lovski in Dimče Trajkovski.
21.10	KULTURNE DIAGONALE
21.40	TV DNEVNIK
22.00	SREDOZEMSKE IGRE, dnevni pregled iz Splita
17.10	TV dnevnik v madžarščini -
17.30	TV dnevnik - 17.45 Pionirji v NOB - 18.00 Živel je car - 18.15 Glasbena medigra — 18.25 Sredozemske igre (gimnastični mnogoboj za ženske) - 20.00 Športna oddaja - 20.35 Poročila - 20.45 W. Shakespeare: Kraj Lear (prenos gledališke uprizoritve)
PETEK, 14. IX.
8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (Ch. Perrault -M. Vodopivec: Obuti maček). 8.41 Naši umetniki mladim poslušalcem.
9.05 Z radiom na poti. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Slavko Čepin: Pravila ocenjevanja kakovosti klavnih
;ovedi za določanje odkupne cene).
.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Odlomek iz L. Delibesa baletaCoppelia. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Napotki za turiste. 15.35 Zabavna ‘ arije. 18.30 S
Minute z ansamblom Štirje
20.00 Uganite, pa vam zaigramo!
21.05 Oddaja o morju in pomoiščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Prostor zaponovitve.
0.05-4.30 Nočni program.
SOBOTA, 15. IX.
8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti, 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem.
11.20	Svetovna reportaža. 11.40 Domače viže. 12.10 Godala v ritmu.
12.30 Kmetijski nasveti (inž. Tatjana Brumat:	O skalnjaku).
12.40	Veseli domači njnevi. 14.05 Glasbena panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.05 Kulturna panorama.
18.00 S poti po Mediteranu. 18.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci. 20.00 Koncert iz naših krajev. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Igramo in pojemo. 0.05-4.30 Nočniprogram.
NEDELJA, 16. IX.
7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Boris A. Novak: V ozvezdju postelje). 8.46 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši? 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za
Ringaraja. 8.40 Izberite 9.05 Z radiom napoti.
kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (M. Zoščenko: Nervozni ljudje). 14.25 S popevkuni po Jugoslaviji. 15.10 List u notesa.
15.30	Nedeljska reportaža. 15.55 Pri nas doma. 16.20 Gremo v kino.
17.05	Popularne operne melodije.
17.50	Zabavna radgska igra (Marjan Marinc:	Nevidna smrt). 18.24
Godala v ritmu. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer.
22.20	Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov.
0.05-4.30 Nočniprogram.
PONEDELJEK, 17. IX.
8.08 Glasba za dober dan. 8.25 srite pesmico,
i.	12.10 Veliki
revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Tone Robič: Kaj smo dosegli v pospeševanju ovčereje).
12.40	Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori.
14.25	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba.
18.00	Nasa glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali.. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika. 20.00 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 18. IX.
8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Mladi koncertant. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Nadja Engelman: Pospeševalna služba v zadružnih organizacijah). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi 15:30 Žabama glasba. 18.00 A. Dvoraka Tema z variacijami za klavir. 18.15 B. Ipavca serenada za godala. 18.35 Zborovska glasba v prostoru in času. 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi
20.45	Tipke in godala. 21.05
Radijska igra (David Čamp ton: Kam so ŠU vsi strahovi). 22.20 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 S popevkaipo Jugoslaviji. 0.05-4.30 Nočni program.
SREDA, 19. IX.
8.08	Glasba za dober dan. 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Veliki zabatvni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti Oni. Nadja Engelman; Pospeševalno delo s kmečkimi ženami). 12.40 Ob izvirih ljudske
flasbene umetnosti. 14.05 Lazmišljamo, ugotavljamo ...
14.25	Naši poslušalci čestita o in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba.
18.00	Škatlica z godbo. 18.30 Odskočna deska. 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Naš gost. 20.15 Kitica Pavčičevih.
20.40	J. Suka štiri skladbe za violino in klavir. 21.15 Odlomki iz G- Verdija epere Falstaff. 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Jazz pred polnočjo. 0.05—4.30 Nočniprogram.
ČETRTEK, 20. IX.
8.08	Glasba za dober dan. 8.30
Mladina poje. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Znane melodije. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Aleksander
Hržič: Preprečevanje škode zaradi zemeljskih škodljivcev). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Mehurčki. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Jezikovni pogovori. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 18.35 Štiri balade. 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
21.05	Literarni večer (Poetične drsne Marina Držiča). 21.45 Lepe melodije. 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev. 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah.
23.30	Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. 0.05-4.30 Nočniprogram.
U M 11.11
TEDENSKA
I
Četrtek, 13. septembra - Janez Petek, 14. septembra - Milan Sobota, 15. septembra - Melita Nedelja, 16. septembra - Ljudmila Ponedeljek, 17. septembra - Robert Torek, 19. septembra Konstanca Četrtek, 20. septembra - Suzana
LUNINE MENE
13. septembra ob 7.15 - zadnji krajec
il:
BRESTANICA: 15. in 16. 9. ameriški barvni film Železna pest.
BREŽICE: 14. in 15. 9. ameriški barvni film Na mušici ostrostrelca. 16. in 17. 9. angleški barvni film Globina. 18. in 19. 9. ameriški barvni film Vsi predsednikovi ljudje.
ČRNOMELJ:	14. in 15. 9.
jugoslovanski film Dvoboj za južno progo. 15. in 16. 9. ameriški film Mesto groze. 18. 9. italijanski film Strelica. meč in karate. 20. 9.
Ml
SLUŽBO DOBI
ZA VARSTVO 10-mesečnega otroka oddam sobo in hrano ter plačilo po dogovoru. Telefon 24-268. Naslov v upravi lista
(3633/79).
IŠČEM varstvo za 7-mesečnega
rnrKrrv*
otroka. Ponudbe pod „NUJNO .
GOSTILNA „POD LIPO", Ljubljanska 15, Kostanjevica na Krki, Marija Kržičnik sprejme v službo kvalificirano ali nekvalificirano natakarico z nekaj leti prakse. Ni celodnevno delo, zagotovljena stanovanje in hrana, dobra plača.
SLUŽBO ISCE
V VARSTVO vzamem dva otroka. Možnost izmene ali samo dopoldne. Naslov v upravi lista (3617/79).
STANOVANJA
iSCEM sobo. Plačam in pomagam dvakrat na teden. Naslov v upravi lista (3657/79).
IŠČEM opremljeno sobo v Novem mestu. Grem tudi za sostanovalko. Naslov v upravi lista ali telefon (068)	76-725
(3654 / 79).
SAMSKI zdravstveni delavec išče opremljeno sobo. Ponudbe pod JNUJN0 3646"
ODDAM oprem $e no sobo dvema dijakoma (dijakinjama). Naslov v upravi lista (3632/79).
MLAD ZAKONSKI par s 7-meseč-nim otrokom išče manjše stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod „NUJNO 3613/79,,
MLAD zakonski par išče stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (3687/79).
IŠČEVA stanovanje (večjo sobo ali kuhinjo za leto dni s plačilom
vnaprej). Naslov v upravi lista 7/7“
(3689/79).
Iščem dvosobno stanovanje v s i Novem mestu. Ponudbe na Do-
: lenjski list - Ekonomska pro-
• paganda, Glavni trg 5, No
• mesto, ali na telefon 22-365.
ovo
Motorna vozila
dam. Telefon 23-713. PACKA,
Stane Leban, Roje II, Mirna.
1, 1974, registrirano
PRODAM Z 101, do julija 1980. Telefon”23-109.
italijanski film Bel paese, trpljenje moje.
KOSTANJEVICA: 15. 9. film Vročica sobotne noči. 16. 9. ameriški film Julija. 19. 9. jugoslovanski film Med strahom in dolžnostjo.
KRŠKO: 15. in 16. 9. jugoslovanski film To so gadi. 19. 9. ameriški film Neumnosti Dicka in Jcry. 20. 9. ameriški film Zadnji žarek somraka.
MIRNA: 15. 9. italijanski film Za pest dolarjev.
MOKRONOG: 15. in 16. 9. film Bruce Lee, pogrešamo te.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 14. do 16. 9. ameriški barvni film Ljubezen in nočna samopostrežba. Od 16. do 19. 9. jugoslovanski mladinski film Zadnja dirka. 17. in 18. 9. ameriški barvni film Ne ukradi mi otroka!
NOVO MESTO KINO JLA: Od 13. do 16. 9. italijanski film
Zapeljane. Od 17. do 19. 9. ameriški t Sni
film Sneguljčica in sedem palčkov.
RIBNICA: 15. in 16. 9. ameriški barvni film Peklenski lov
SEVNICA: 13. 9. ameriški barvni film Iskala je srečo. 15. in 16. 9. ameriški barvni film Srebrna puščica. 19. in 20. 9. ameriški barvni film Ani Hall.
UGODNO prodam zastavo 101, letnik december 76. Emil Pure-ber, Pot na Gorjance 23, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1974 z avtoradiom ugodno prodam. Jerman, Dolenje Kronovo 27, Šmarješke Toplice.
PRODAM škodo (1973,42000 KM) za 30.000,00 din, reg. do VIL 1980. Telefon 22-181 od 14. do 15. ure.
UGODNO prodam zastavo 750, letnik 1973, registrirano do maja
PRODAM Z 101	1973,	dobro
ohranjeno. Na Tratah 9, Novo mesto, telefon 24 306.
FIAT 850 spccial, neparni, registriran do i2. 7. 1980, prodam. Grmovšek. Pavlinov hrib JB 2, Trebnje.
ODLIČNO. ohranjeno stoenko, letnik 77, prodam, naslov v upravi lista (3660/79).
PRODAM zastavo 750, letnik 1976. Vse informacije na telefon 23-970.
PRODAM Z 101 ali R 4. vse na novo registrirano. Regerča vas 1 7 a. Novo mesto.
PRODAM LADO, letnik 1973. Informacije po telefonu 25 -472 vsak dan popoldne.
PRODAM VW 1200 eksport, starejši letnik, 1500 km po generalni. Jože Bcnkič, Družinska vas 64, Šmarješke 'Ioplice, telefon 84- 994.
PRODAM osebni avto Lada po ugodni eeni, dobro ohranjen, letnik 73. Ogled možen popoldne na naslovu: Jože Sotošek, Senovo, sp. del, Senovo.
PRODAM 101-1300 novo, letnik 1978, in nov 16-colski gumi voz za traktor. Ilija Kuljaj, Gabcrje
Z 101, leto izdelave 1973, prodam. Cena po dogovoru, lahko tudi na kredit Janez Dolinar, Polhovica 8, Šentjernej.
PRODAM osebni avtomobil R 4, prevoženih 13000 km. Milan Kukovec, Gotna vas 38, 68000 Novo mesto.
PRODAM zastavo 125 P, letnik 1978. Štefan Šušteršič, Pod Trško goro 13, Novo mesto.
POCENI prodam 3 leta star, dobro
PRODAM 100 metrov enofaznega gumiranega električnega kabla. Vid Bauer,'Vrhovčeva 18, Novo mesto.
PRODAM vinski sod (1.100 1) in kad (1.500 I), malo rabljeno. Jože Grahek, Kot (Gorena) Semič.
PRODAM dvobrazdni plug znamke Batuje. Jeralič, Mačkovec 11, Novo mesto, telefon 22- 108.
MEŠALEC (250 litrov) ugodno prodam. Naslov v upravi lista (3643/79).
PRODAM 2 kompletni kolesi za škodo. Alojz Kum, Ždinjavas46, Otočec.
PRODAM sedežno garnituro za dnevno sobo (raztegljiv kavč in dva fotelja). Kuzma, Kolodvorska 51, Črnomelj, telefon 76 -731.
STARO pohištvo (omare, predalnike, mize itd.) prodam v Novem mestu. Pojasnila: E. Eon, Kostanjevica, Ulica talcev 20.
PRODAM žimnate vzmetnice za dve postelji. Hladnikova 5, Novo mesto.
PRODAM NOV šotor četvorček za 4.000 din. Jože Srovin, Šegova 3, Novo mesto, telefon 25-230.
PO UGODNI ceni prodani zibko in otroški voziček. Segova 85, Novo mesto, telefon 25-770.
PRODAM 340 rdečih strešnikov „Dobruška vas", 140 sivih betonskih strešnikov 23x40, dva špe-rovca, 6 stropnikov in okoli 80 kg betonskega železa (8 mm). Bršljin 22, telefon 21-502.
ohranjen R 4. Naslov v upravi
..	i(36.-------
lista (3622/79).
PRODAM Z 101, L 1975. Bele, Zameško 24, Šentjernej. PRODAM W 1200, letnik 1975. Alojz Dragman, Dol. Kamence 2/a, Novo mesto.
PRODAM fiat 850, skupaj ali po delih. Jože Dornik, Kostanjevica
na Krki, Gorjanska c 12. PRODAM RENAULT 5, letnik
1980. Ignac Zagorc, Dol. Brezovica 20, Šentjernej.
PRODAM škodo. Ogled v popoldan-
skem času. France, Ruperč vrh 57.
SPAČKA 75 prodam. (068) 81-313.
PRODAM karamboliran tovorni
1976. Ogled vsak dan. Vesna Sauer, Zalog 24, 68000 Novo mesto.
PRODAM tovorni avto 2 T, fiat 620 B, registriran za eno leto naprej, ali zamenjam za osebni avto.
Nemanič, Podgrad 28, Stopiče. PRODAM DYANE 6 L, staro 8
GARAŽO v Novem mestu (leseno) na Jerebovi 20 prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi lista.
ČOLN SMS Šport Beograd in Tomos 4 prodam. Naslov v upravi lista.
TISOČ KG šmarnice prodam. Cena po dogovoru. Janez Smrekar, Goriška gora 7, Škocjan.
VEČJO količino jabolk za ozimnico prodam. Tone Golenko, Goriška gora 4, Škocjan.
PRODAM malo rabljen pralni stroj Gorenje. Cena po dogovoru. Telefon 85-172.
PRODAM prikolico za osebni avto in kosilnico Alpina. Slak, Šmihel 11, Novo mesto.
PRODAM po ugodni ceni dve dvoosni prikolici nosilnosti 5 ton. Janez Radej, Blanca 54, 68283 Blanca.
avto Mercedes Tata kip er, letnik 1. Skoči a
1974, reg. 6,5 ton. Škocjan 13, telefon 84-915.
PRODAM AMI SUPER, letnik 1974, prevoženih 53.000 km. Informacije po telefonu (068) 61-487, popoldne (068) 61-495.
SIMCO 1307 GLS, 1976, prodam. Informacije na tel. (068) 21-375 po 18. uri.
PRODAM zastavo 101 Iux, letnik 76, lepo ohranjeno in vedno garažirano, registrirano za leto dni. Inf orni acije v četrtek in petek popoldne. Jedinščica 18, Gotna vas. Novo mesto.
mesecev. Alojz Skoliber, Viniška c. 17, Črnomelj.
KUPIM
UGODNO prodam avto zastava 101, letnik 74, registriran do junija 1980. Naslov v upravi lista
PRODAM
KUPIM diatonično harmoniko znamke Melodija. Pogoj: glas po možnosti čimbolj pokvarjen in omarica dobro ohranjena. Anton Perc, H. Maroka 23, 68290 Sevnica.
PRODAM nemško ovčarko z mladiči. Informacije: Krško, telefon 71-476 popoldne.
PRODAM 300 kg grozdja šmarnice. Angela Bartol, Gor. Straža 62 (pri cerkvi).
PRODAM v lepem kraju 8 a vinograda, primemo za vikend. Naslov v upravi lista (3634/79).
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre
ROZALIJE
MOJSTROVIČ
iz Tomažje vasi 31
se iskreno zahvaljujemo osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za vso pomoč med njeno boleznijo. Prav tako se zahvaljujemo podjetjem Novoteks, Petrol Šentjernej, Petrol Otočec 1 in 2, Petrol-skladišče Novo mesto, Petrol—sindikat Brežice, Novoles-Straža, Merkur Kranj zapodaijene vence in izrečeno sožalje. Lepo se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala pevskemu zboru Dobrava ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: hčeika Darinka, sinovi Toni, Darko in Drago z družinami, sestri Angela in
Malka ter drugo sorodstvo
-PRODAM zastavo 750 lux, letnik 75. Muhaber 28, Novo mesto. PRODAM Z 101 L, letnik 76. Infoimacije po telefonu 22-131. 1 PRODAM zastavo 750, letnik 71, regEtrirano do jufija 80 in motor z menjalnikom, letnik 70. Jože
Kranjčič, Gor. Karteljevo 2. KATRČO, neparno, letnik 74, pro-
SPAČKA, letnik 1972, ugodno prodam. Dobovšek, Novo mesto, Jerebova 3 a, tel. 21-170.
MIW (registriran do junija 80) v dobrem stanju, prodam za 95.000 dm, lahko za ček ali posojilo. Krevs, Črmošnjice 4a, Stopiče.
PRODAM golf J, prevoženih 24.000 km. Ludvik Legan, Dvor 68 pri 2bk.
R 6 TL prodam; leto izdelave: 1971, prevoženih 81560 km.
ZAHVALA
Zadnja želja
JOŽETA-JANKA ANČIKA
je bila, da počivajo njegovi posmrtni ostanki v njemu tako dragi Ribnici, kraju, ki ga je ljubil in kamor seje vedno rad vračal.
Zahvaljujemo se občinskemu odboru ZB Ribnica, krajevnim organizacijam ZB, Skupščini občine Ribnica in družbeno-političnim organizacijam za organiziranje zadnjega slovesa. Hvala lovski družini Ribnica za zadnji lovski pozdrav, postaji LM Ribnica, pevskemu zboru „Lončar“, kakor tudi pihalni godbi iz Ribnice. Zahvaljujemo se tovarišema Egonu Konradi in Stanetu Novsanu za poslovilne besede, kakor tudi Janezu Picku za vso pomoč. Iskrena zahvala soborcem, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se udeležili pogreba
Za cvetje in vence, s katerimi ste zasuli njegove posmrtne ostanke - hvala.
Žalujoči: žena Marija, otroci z družinami in drugo sorodstvo Ljubljana, Ribnica, dne 3. septembra 1979
PRODAM vseljivo hišo v centru Mirne. Informacije dne 16. 9. 19 79 od 8. do 12. ure pri Slavku Jarcu. Mirna 4, 68233 Mirna.
ris Udovič. Cegelnica 22. Novo mesto, telefon 23^ 529.
R A Z N O
m
r<3Sili%3
ČE Sl OSAMLJENA kot jaz in če bi hotela živeti z menoj v mojen lastnemu domu na deželi, v lepem kraju blizu Brežic, se oglasi, da sc spoznava. Seml enainšestdeset-lelcn, neodvisen, prikupne zunanjosti, skromen, trezen in iskren. Piši pod „S REČAN JE!”.
IŠČEM ponudnika takoj za posojilo 300.000 din za dobo 6 mesecev, 20 -odst. obresti in še obročno odplačevanje vsak mesec. Garancija pol milijarde starih dinarjev. Naslov v upravi lista (3653/79).
PROSIM osebo, ki je. v sredo, 5. avgusta, ob 14. uri pobrala registrsko tablico N M 286-80 v kandijskent križišču, dajo odda na PM ali pri Petrolu, Vavta vas.
IZGUBILA sem očala (poltemna) v modrem etuiju od hotela Kandjja do železniške postaje Kandija. Poštenega najditelja prosta, naj jih prinese v cvetličarno na 'Glavnem trgu.
LJUDMILI VIRC iz T. V. 9. « osebni praznik na prvi stopnic četrtine stoletja čestitata Anic in Mirko.
od 28
avgusta
septembra so v novomeški poroi
DRUŽINA MAHNIČ, Sela 5, Mirna peč, opozaija vaščane inprcbivaE ce okoliških vasi, da ne govorijo lažnih besed o družini Mahnič. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali.
PRI TEMELJNEM SODIŠČU v Novem mestu teče postopek za odvzem opravilne sposobnosti za Frančiško Boh te, roj. 28.	1.
1929, iz Vinje vasi 27. Vse kupne, darilne in druge pogodbe, sklenjene z njo, so neveljavne. Za vse informacije se zglasite na Ccnttu za socialno delo, Novo
nici rodile: JožefaCunk iz Orehov^
- Mojco, Justina Selan z Jablana ' Alena, Vera Kunšek s Senovega ' Dejana, Nada Ucman iz Šentjerneja
- Matjaža, Ljudmila Panjan * Črnomlja Katjo, Anica Brčina ® Kanižarice — Vjekoslava, Mart**1! Kapele iz Dolencev - Tomaža, An* Piskole iz Kronovega - Jože**' Dragica Zupančič iz Meniške vasi' Mitja, Lidija Polak iz Črnomlja ' Davorja, Stanislava Zagorc z Dolnjj Prekope - Sonjo, Jožefa Panc* t Velikih Vodenic - Mihaelo, vKft Blatnik iz Zloganja - Tatjan0' Jožica Gerdenc iz Bršljina - Pcj/°' Martina Račič iz Silovca - dečki Justina Hočevar z Dolnje Tei** vode - dečka, Marija Slak Stražncga vrha - deklico, Štefki Srebrnjak z Malega Slatnika deklico, Mihaela Štepec iz SenW perta - dečka, Majda Ivaneš s Tis** gore - dečka, Bojana Drcnik j*
Cirja — deklico, Valerija Praznik ® “ relil
Velikega Gabra - deklico. - Česh’ tam o!
IZBRtŽIŠKtJffj porodnišnice A *
mesto, Glavni trg 7, v sobi št. 25.!    X Str
JOŽE. KAPLAR, Štrelac 13, Šmarješke Toplice, prepovedujem svoji ženi Mariji prodajati ali odnašati kakršnekoli stvari, pridobljene v času zakona.
IVAN BRKUE iz Rosalnic, Metlika, preklicujem razžalitev oziroma obtožbo proti tov. Slavici Adlčšič, Rosalnicc 33, ki sem jo napisal v pismu 28. 8. 78, kot neutemeljeno in neresnično in izjavljam, da do tega ne bo več prišlo.
OBVESTI LA 1
V času od 1. 9. 1979 do 8. 9 j 1979 so v brežiški porodnišnic rodile: Višnja Markovič iz SariioM* ra - dečka, Anica Bogota iz Gojj Skopic — Renato, Štefka Radišek » Krškega — dečka, Bariča Planinc'0 iz Rud - Marijo, Durda Hidič ® Samobora - Monjo, Olga Voglar 12 Sobenje vasi - Kornelijo, Ivank* Remih iz Krškega - deklico, Fanik* Herceg z Malega Vrha - • Vesn°> Veronika Černelič iz Podsrede ' Vesno, Višnja Curman iz Samoboi* - Tatjano, Durda Marušjč 'a Nf delje — Tomislava, Ivanka Subič ® Bragane - Kristino, JožicaNovak k Dobove - Adrijano, Durda Berečkt iz Samobora — dečka, Andelin*
OPRAVLJAM avtoličarska dela in se priporočam. Avtoličarstvo Bo-
Kovačič iz Javorja — Maria in V ista ' Orlič iz Krškega - Ivano. ČESTT
TAMO!
“S--------
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi dobrega moža, očeta, zeta in svajca
NIKOLE MANDEKIČ
z Reke
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, ki ste v bolečih trenutkih sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala kaplanu videmske župnije za opravljeni obred na njegovem zadnjem domu.
Žalujoči: žena Marijana, hčeika Metka, sin Niki, družina Zidar in diugo sorodstvo.	,
Blanca, avgusta 1979
OBVESTILO
Glasbena šola Marjan Kozina, Novo mesto, bo dne 17. septembra 1979 od 16. do 17. ure vpisovala:
1. v malo glasbeno šolo otroke, stare od 5 do 7 let. Vsi prijavljeni bodo
sprejeti na podlagi sprejemnega preizkusa;
2. v oddelek za baletno vzgojo otroke, stare od 6 do 14 let Vsi prijavljeni bodo sprejeti na podlagi sprejemnega preizkusa.
4
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, (urednik priloge), Bojan Bucja, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 6 din, letna naročnina
238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej — Za
* a/ uu■ y	rji,	ca	v
inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun:
52100-620-107-32000-009-8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stožcu 130 Čin, 1 cm na določeni
strani 160 din, 1 cm naslednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na pivi strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadajjna
beseda 5 din
1.	1979 -
Za vse drage oglase velja do preklica cenik št. 10 od 1-Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski ust ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podnižnid SDK v Novem mestu: 52100-603—30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 6800' Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611-Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list Novo mesto - Barvni filmi m tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ZAHVALA
Globoko nas jc prizadela nenadna smrt naše ljubeče matere, babice in tete
ANTONIJE FABJAN
iz Gradišča pri Šentjerneju
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in tako množično spremstvo k zadnjemu bivališču. Posebno se zahvaljujemo kolektivu GG Črnomelj, Krke TOZD Kozmetika, lovcem Triglavskega parka in Planinskemu društvu Črnomelj za podarjene vence in številno spremstvo. Hvala Frenku Možini za poslovilne besede, pevcem iz Šmihela za žalostinkc in k^)lanu za obred. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo inieli radi v življenju in ste jo obiskali ob zadnjem slovesu.
Žalujoči: vsi njeni!
f
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ALOJZ BELE
iz Stopič
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in krajanom, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali pokojniku venoe in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni medicinskemu in' strežnemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnice za zdravljenje in nego, Gasilskemu društvu Stopiče, pevcem, govorniku. Zahvaljujemo se tudi kolektivom Občinskega sodišča, Krke-tovarne zdravil, osnovne šole Stopiče, Industrije obutve Novo mesto ter duhovščini za opravljeni obred.
Žalujoči: žena, hči in sin z družinama
ZAHVALA
O b nenadni in boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete
MARIJE
LUKSE
z Ratežašt. 10
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem vaščanom in bližnjim sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za darovano cvetje in izraženo sožalje ter vsem tistim, ki ste Pokojnico pospremili na njeni prerani zadnji poti.
^m še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: hčerke Vida, Ani, Joži, Lojzka, Mimi, sinovi Tene in Ludvik, sestre Lojzka, Rozka, Francka in drugo sorodstvo
komisija za delovna razmerja
os HEROJA MILKE KERIN Leskovec pri Krškem
Razpisuje naslednja prosta dela 'H NALOGE:
BLAGAJNIK ZA DOLOČEN CAS (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu dol. februarja 1980) p VARUHINJA ZA DOLOČEN CAS (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu)
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za med-^bojna delovna razmerja Osnovne šole heroja Milke Kerin, V^J-®$kvec pri Krškem.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas jc zapustit naš dragi mož, oče stari oče brat in stric
JOŽE NOVAK
ŽGAJNARJEV OČE iz Malega Korinjapri Zagradcu
Umrl in pokopan jc v Klinji vasi pri Kočevju.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, podarili venoe in ga pospremili na zadnji poti. Posebno zalivalo smo dolžni vaščanom Korinja, pevcem in članom LD Suha krajina, govorniku za poslovilne besede, organizaciji ZB Zagradec, pevkam NONETA ter duhovniku za opravljeni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, otroci z d nižinami ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
18. septembra bo minilq žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in stric
FRANCI
Šil,FR
iz Prečne
Še zmeraj te sliši naše uho, čeprav te ni bilo doma, da bi se pogovaijal, kakor mi ostali. Hvaležni smo vsem ki se ga spominjajo. Vsi njegovi!
gjff ~
tih ^4
ZAHVALA
Po težki in kruti bolezni nas jc prerano zapustila naša draga žena, mama in stara mama
MARIJA
LEVSTIK
iz Papežev pri Osilnici
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in kolektivoma Risnjara Reka in Zdravstvenega doma Trebnje, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico ^premili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom za izkazano pomoč, predsedniku knyevne organizacije ZZB NOV Osilnica, tov. Slavku Ferbežarju in tov. učitelju Petru Pajniču za poslovilne besede pri odprtem grobu.
Žalujoči: mož in otroci z družinami
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
JANEZ BARBORIC
iz Žihovegasela 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Hvala tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči žena Pepca, sin Ivan, hčerke Joža in Mimi z d nižin o, brat Tone z dmžino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
V globoki žalosti sporočamo, da nas je zapustila v 19. letu starosti naša ljubljena hčerka, sestra in teta
MARINKA
SAJOVIC
iz Češče vasi 23
Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, sosedom, znancem in prijateljem, posebno družinama Grandljič in Gorišek, Tovarni Zdravil Krka Novo mesto za vsestransko pomoč, mladini za poslovilne besede. Posebna hvala tudi g. župniku iz Prečne za poslovilne besede in opravljeni obred. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni prerani zadnji poti.
Žalujoči: mama, ata, sestri Ljubica, Branka z družino in mali Primož ter dnigo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE
LUKŠIC
iz Koroške vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom ter kolektivoma LABOD in IMV za nesebično pomoč in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnice v Novem mestu za pomoč v težkih trenutkih in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerke Marija, Francka, Angelca, Pepca, sinova Ivan in Jože z družinami ter ostalo sorodstvo
ZBOR DELAVCEV IN POSLOVODJA POGODBENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA „MARIJA VIDIC" - SEVNICA, ŠMARSKA 10,
VABI K SODELOVANJU:
IZUČENE NA DOMU
ALI PRIUČENE ŠIVILJE ZA DELO
z območij občin Sevnica, Brestanica, Krško in Brežice. Delo dostavljamo na dom Nudimo dober zaslužek, ki bo odmerjen po učinku. Zainteresirane prosimo, naj pošljejo prijave na naslov: Pogodbena organizacija združenega dela ,,MARIJA VIDIC" — Sevnica, Šmarska 10, in to v 15 dneh po dnevu razpisa. O izbiri bomo prijavljene pismeno obvestili v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi dragega sina, brata in strica
FRANCETA MIHELIČA
iz Sqevca 19 pri Ribnici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali pokojniku venoe in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili do ranega groba. Zahvaljujemo se delovni organizaciji INLES in PGD Bukovica za podarjene vence, hvala obema govornikoma za poslovilne besede ob obrtem grobu, dekanu pa za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: mama, brat in sestra z družinama
INTEREXPORT Ljubljana
X !NEX Potovalna agencija
Za konec tedna 3 in 4 dnevne variante:
Ul if
POTOVANJA V TUJINO
ISTANBUL, 2, 2 1/2, 3 in 4 dni, odhod od 12.10. dalje MALTA 3 in 4 dni, odhod od 1. 10. dalje ATENE 3 in 4 dni, odhod od 02.10. dalje DJČRBA 4 dni, odhod od 20.10. dalje MAROKO 3,4, 5 in 6 dni, odhod od 02.10. dalje TUNIZIJA 3 in 4 dni, odhod od 09.10. dalje
. u. f rjjt ifTV-
r LONDON PARK
FLV
met-air«
00-9
r 'i £'1
KOROŠKA odhod 16. 9. (1dan)
V NEZNANO, odhod 14.10. ^•PRODAJAMO letalske vozovnice za INEX in JAT domače proge
INEX Novo mesto prodaja tudi letalske karte za naročene polete z letali DLC Novo mesto
PRIJAVE IN INFORMACIJE
INEX Ljubljani), Titova 25,tel. 312 995, 327 947
INEX Maribor, Volkmerjev prehod 4 t(,| 24 571,-24 579
INEX Novo mesto. Novi trg 4, tol . 23 773
AP Nova Goric.i, Tolmin
Alpetour Kranj Škofja Loka, Radovljica
IZLETNIK Celje Velenje, Žalec
SAP Trbovlje, Zagorje
MODNA
PRAZNIK SUHOROBARJEV IN LONČARJEV — Tudi na letošnjem ribniškem semnju so vzbujali posebne pazomo6t domači krošnjaiji, ki so simbol Ribnice, Ribniške doline in suh orob arje v .(F oto: Jože Primc)
0
\
0
I
Pisal je pesmi igre, besedila za popevke in zborovske skladbe, recitiral, režiral, fil-mal, slikal Vsega se je že lotil, samo pel še ni Vselej je bil prepoln mladostne zagnanosti ognja, vsestransko razpet in za prenekatero stvar resnično nadarjen Cesto je poslušal, da noro razmetuje svoje ustvarjalne moči zakaj ne bi ostal raje pri eni dejavnosti in v njej napredoval
„Poslušal sem to in ono,” pravi osemindvajsetletni Toni Vovko, „ ravnal pa sem, kakor se je meni zdelo najbolj prav. Se pravi največkrat po svoje. Tako sem zorel, tako so prišla spoznanja, ki jim lahko pravim lastna. Ko sem tako nekoč malo bolj pogledal vase, sem odkril, da je ostala v meni le še ena smer. Smer, ki vodi v slikarstva Irt slikarstvo je postalo moj notranji klic Odloči sem se, da mu bo sle-dil ”
Potem so zapele barve na njegovih platnih. Toni Vovko je slikanju posvetil ves prosti čas Ko pa si je postavil podobe na ogled in se ob njih zamislil, je odkril pomanjkljivosti Vse preveč pomanjkljivosti da bi bil lahko zadovoljen. „$tudiraj in išči!" Prva večerna likovna šola, ki so si jo letošnjo pomlad organizirali novomeški likovniki združujoči se v skupini imenovani po dolenjskem likovnem bardu Lamutu, ta šola, v kateri so se učili od začetka, od tega, kako se pravilno potegne likovna črta, je bila zanj kot naročena. Toni Vovko je postal eden njenih najmarljivejših učencev. Trmasto se je zagrizel v študij in zraven marljivo slikal Potem je prišel mednarodni slikarski eks-tempore v Piranu
„Na to tradicionalno ustvarjalno srečanje likovnikov
sem šel popolnoma nepripravljen, brez ene same ideje v glavi Prepričeval sem se, da sem v tej imenitni druščini pravzaprav bolj zato, da se česa naučim, kot pa da naslikam kaj takega, kar bi vzbudilo pozornost Razmišljal sem, česa bi se lotil in kako, razmišljal tako, da me je bolela glava Žiriji sem oddal dvoje del, v katerih sem uporabil vse svoje likovno znanje, in čakal, kaj bo. Ve s čas je bilo v meni da kot amater med množico akademskih slikarjev in priznanih imen nimam nikakršnih možnosti da bi se prebil. Na tihem sem si sicer želel, da bi vsaj ena moja slika prišla na razstavo, hkrati pa sem to željo dušil z mislijo, da gojim jalovo upanje. Ra zglasitev rezultatom mi je vzela sapo in glas: med nagrajenimi avtorji je bilo tudi moje ime. Sem prav slišal? Da, dobU sem eno od nagrad, ki so jih po izbiri strokovne žirije podelili hoteli, in moja slika bo na ogled v hotelu Bernardina “ Piranska nagrada je Vovka osrčia, mu vcepila • samozavest, nagrajeno delo pa mu je postalo svetilnik za nadaljnja iskanja. Pravi, da se bo še bolj zakopal v študij, ker bi rad stopil na pot, ki bo samo njegova
O samostojni razstavi ne razmišlja, čuti pa, da bo nekoč prišel tudi tak trenutek „ ^Vsekakor ne prej, dokler ne bom imel občutka, da sem res nekaj ustvaril, nekaj takega, kar bo samo moje. ” ?ravi da bi delal tudi po štiriindvajset ur skupaj in tako dan za dnem, če bi imel čas. Zdaj je služba prva, pri Pionirju pa nanj še vedno resno računajo. V službi je že potrdi svoje sposobnosti
S
/. ZORAN 5
Leska se še ne sme posušiti
Ribničani, ki so s krošnjami obšli ves svet in njegovo okolico, so prodajali doma
Ribniški semenj, ki je bil minulo nedeljo, je spet navdušil mlado in staro, na njem pa seje tokrat zbralo več deset tisoč ljudi. Kupčija seje odprla že navsezgodaj, čeprav je bila uradna otvoritev napovedana šele za deveto uro, in je trajala do noči.
V otvoritvenem sprevodu skozi mesto so sodelovali krošnjaiji s suho robo na vozeh in peš, lončarji z vozmi, narodne noše, pevski zbor „Lončar“ iz Dolenje vasi, pobrateni godbi na pihala iz Arcevie in Ribnice in drugi. Na uradni otvoritvi so spregovorili o pomenu takih semnjev, ki so namenjeni ohranjevanju izvirne domače obrti, predstavniki domače občine in Gospodarske zbornice Slovenije, kije bila spet pokroviteljica semnja. Predsednik Turističnega društva Ribnica Andrej Klemenc je ob tej priložnosti poudaril: „Naše ožage ne smejo ugasniti, naše leske pa se ne smejo posušiti!"
V okviru semnja, ki je bil že četrti po vrsti, so odprli v domu JLA še razstavo del slikarjev in
kipaijev z motivi iz Ribniške doline in razstavo fotografij z lanskega semnja, ki jih je. posnel znani fotograf-amater France Modic. Kar v dveh prostorih pa so odprli še razstavo vezenin, ki sojih v glavnem izdelale ribniške upokojenke. Tudi na gobarski razstavi, ki je bila letos združena s polharsko, se je trlo ljudi.
O teh prireditvah in razgovorih z nekaterimi izdelovalci predmetov domače obrti bomo poročali še v .posebnih sestavkih. Tokrat naj le še pohvalimo organizatorje, ki so uspešno poskrbeli za zanimivo prireditev. Zagotovili so tudi, da so bile
METLIKA:
V SOBOTO „IGRAJ KOLCE“
Mladinska folklorna skupina „Ivan Navratil" prireja „Igraj kolce" v soboto, 15. septembra ob 20. uri, v domu kulture v Metliki. Predstavili se bodo s spleti pesmi iz Bele krajine. Vabljeni!
Modeli in manekeni v Kočevju
NAMA pokazala, kaj je naročila pri konfekcionarjih
Okoli 100 jesenskih in zimskih modelov moške, ženske in otroške konfekcije so pokazali na modni reviji, ki je bila minuli petek v kočevski NAMI. Med okoli 50
ZARADI UTRUJENOSTI OB ŽIVLJENJE
36-letni zdomec Pajo Šestič, doma v Milosavcih, je v petek malo pred šesto uro peljal iz Ljubljane proti Zagrebu, pri Biču pav levem nepreglednem ovinku zaradi utrujenosti zavozil na levo stran cestišča. Nasproti mu je takrat s tovornim avtomobilom pripeljal Jože Korbar e Trebnjega, ki navzlic zaviranju ni mogel preprečiti nesreče. Se več, celo prevrnil se je. Posledice trčenja so bfle hude: voznik Šestič je umrl na kraju nesreče, hudo ranjena Jožeta Avblja in njegovo ženo Rozalijo, ki sta se zaletela v Sestičevo vozilo, pa so prepeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za 200.000 din.
proizvajalci konfekcije iz vse Jugoslavije sta pokazala svoje novosti tudi Jutranjka iz Sevnice in Trikon iz Kočevja, ki je bil pokrovitej prireditve.
Napovedovalka Milanka Bavcon je poudarila, da bodo prikazani modeli že konec septembra v prodaji v vseh prodajalnah NAMA. Trgovska hiša NAMA prireja take modne revije dvakrat na leto, spomladi in jeseni, po vseh svojih trgovskih hišah. Tako seznanja že vnaprej z novostmi, ki jih bo čez nekaj tednov ponudila kupcem.
V okviru revije je bilo še bogato nagradno žrebanje vstopnic, za kar so prispevale nagrade kočevske OZD Trikon, Inkop, Tekstilana, NAMA in podružnica Ljubljanske banke.
Revijo so financirali proizvajalci konfekcije, izvedlo pajo je Društvo modnih delavcev Slovenje iz Ljubljane. Na prireditivi, ki je sodila v okvir praznovanja 10-letnice kočevske NAME, je sodeloval tudi domači ansambel Alč in Maj.
J. PRIMC
odkrita I Prevolska izvedba vesterna
orožarna,,
Pretep v Hočevarjevi gostilni na Prevolah, kakršnega v Suhi krajini ne pomnijo
odprte trgovine, daje promet kljub gostoti in obvozom potekal brez večjih zastojev, dobro pa so poskrbeli tudi za zabavo. Žal je mnogim obiskovalcem semnja hitro zmanjkalo denarja, in ko so ga hoteli dvigniti pri izpostavi Ljubljanske banke, so lahko le ugotovili — m žalost ali morda na srečo - daje zaPfta	JOŽE	PRIMC
CIGANSKA OHCET V KOČEVJU
Pravo cigansko poroko Romov smo lahko videli 18. avgusta v Kočevju. Potekala je po ustaljenih običajih- V mesto se je pripeljalo staro in mlado živobarvno oblečeno. Lojtmi voz je bil za to priložnost okičen s trakovi, in konji tudi Nekajkrat so se popeljali po ulicah mesta in se razkazali. Manjkal ni niti harmonikar. Nato so se v živahenm razpoloženju zapeljali k poroki na občina Slo je torej po njihovih že ustaljenih starih navadah. A ARKO
:V Gorici našli ostanke j vojne — Tudi strelivo :
Vojna vihra je na Dolenjskem ; p ustila nešteto sledov, tudi takš- • nti, ki jih je, najti še danes.! Največkrat jih odrijejo otroci,: tokrat pa na srečo ni bilo tako.: Ivan Urbanč iz Gorice na; Dolenjskem je v sredo našel pri ; svojem kozolcu kos zarjavele j kovine, ki je štrlela iz zemlje, j Radovednost mu ni dalamiru in j po kratkotrajnem kopanju je £ imel v roki naboj raketne : pištole. Urbanč je poklical milič- ; nike, nadaljna preiskava zemlji- ; šča ob kozolcu pa je dala prav ? presenetljive rezultate. Izkopa- • nih je bilo namreč več delov : raznega orožja, signalnih raket, ; vžigalnikov za granate pa tudi ne • tako malo razstreliva. Resda je • S bilo železje že močno razjedeno | £ in poškodovano, vendar bi lahko j ; v nepravih rokah kaj kmalu t
• pokazalo pravo lice. Urbanču gre • j pohvala za hitro posredovanje. •
• Sicer p a so strokovnjaki ugotovi- • ! li, da izvirajo nevarne izkopanine j
• izpod Urbančevega kozolca še iz S ; vojn h časov.	•
Dogodki prejšnje sobote v Hočevarjevi gostilni na Prevolah so ^icminjali na tiste, kot jh lahko dandanes vidimo v najbolj dramatičnii vesternih: množičen pretep, nekaj krvi in na k upe razbite steklenine zraven pa še neksj poškodovanega inventarja.
Omenjeni večer se je v Hočevarjevi gostilni na Prevolah zbrala
OČETA NAŠEL MRTVEGA
V stanovanjski hiši na Novi gori 1 pri Krškem je v ponedeljek našel Mihael Gričar svojega očeta Pavla mrtvega. Sestdeset-letnika so nazadnje videli v petek, ko je pripravljal vinsko posodo, sledovi pa kažejo, daje zvečer odšel še v kokošnjak, kjer pa je padel. Pri tem je z glavo udaril v betonska tla. Poškodba je bila huda in Gričar je ostal v nezavesti, zaradi bruhanja pa se je zadušil. Gričar je v hiši živel sam.
noči, ko so gostilniška vrata običajno že trdno zaprta.	B.	B.
Materino znamenje obliki metuljčka
Kdo pozna deklico, ki so jo avgusta našli izpostavljeno v Zbiljski gmajni?
Milan Kalanje 18. avgusta na gozdni poti v Zbiljski gmajni P*1 Medvodah našel deklico, staro 13 do 15 mesecev. Oddelku za zatiranje kriminalitete ljubljan; ske uprave javne varnosti doslej ni uspelo ugotoviti, kdo in zakfl je izpostavil punčko. Zato prost-jo delavci republiškega sekretr riata za notranje zadeve vse, 1° bi karkoli vedeli ali domnevali0 najdeni deklici, naj to sporoČ« najbližji postaji milice ali P* mestni otroški bolnišnici v Ljub' ljani, kjer je našla punčka dofl>-
Najdena deklica je zdravfc normalno razvita, hodi, iffl* svetle kostanjeve kratke las«' rjave in velike oči, na levefl1 rebrnem loku ima materino znamenje v obliki metuljčka. K® so jo našli, je bila oblečeni * belo spodnjo majico, pleničkfc rdeče žabe in bele kratke hlačfc z naramnicami. Na glavi je itnj) otrok pleteno kapo s cofom, pf ušesih podaljšano v šal. Ot punčki je 12-letni Milan Kalafl našel tudi torbo iz plastike, kateri so bila otroška oblačila in polomljena ropotuljica. Na vrhu oblačil je bila siva papirnata vrečka z bananami.
Omeniti velja tudi, da je bila deklica skoraj zanesljivo rojen a v porodnišnici (popkovina je strokovno odstranjena). Poleg tega; je bila punčka tudi besežirana, kar pomeni, da je zagotovo] zapisana v zdravstveno evidenco. Precejšnja je tudi verjetnost, d; je otrokova mati ali kdo druj izpostavil otroka zaradi hudi stiske, sicer punčke ne bi opri mil s stekleničko, oblačili in vrečko banan.
RADEJEVA PRVA V DRŽAVI
Na stadionu Slovana v Ljubi/ se je v nedeljo končalo I. držaji prvenstvo paraplegikov
MODNA REVUA - Pritegnila je veliko gledalcev.(Foto: Jože Primc)
v atle#l
Stelo je tudi za Hrovatinov meJi>? rial v spomin na pobomika te vrs’ invalidskega športa. Najuspešnejši* bili slovenski paraplegiki. Se b®. razveseljivo pa je to, da so k usp«® pripomogli tudi Dolenjski invalidi' športniki. Jože Okorn iz Drage Šentrupertu, ki je predsednik Kof sije za šport in rekreacijo pa1*’ plegikov Slovenije, je sunil kro#| najdlje - 6,38 m, ravno tako tj poletelo najdlje njegovo kopje J 20,32 m. Se bolj zavidljiv je u?" Anice Radej, članice mlade sekev za šport in rekreacijo sevniškef. društva invalidov. Med ženska!? jeamreč ta športnica iz Blance v l JI skupini dosegla odlično 2. mesto j metu diska (6 m) in bombe (10>', m). Na kraju ji je v njeni skupP pripadlo 1. mesto. Z medaljo s prvenstva se je vrnil tudi TUJ Gorenc iz Hudega Brezja pri S*" dencu.	»
A-1
družba mladih fantov;med njimi sta bila tudi Peter Pugelj iz Strug in Vojko Božič iz Ljubljane. Družno so popivali, Peter in Vojko pa sta med praznjenjem kozarcev slednje tudi razbijala. Že takrat ju je gostilničar opozarjal, da bo treba
SMRT V TOVORNJAKU
Prehitra vožnja tovornjaka -vozil ga je 44-letni Marjan Kralj iz Podgorice - je zakrivila petkovo prometno nesrečo pri Medvedjeku na magistralni cesti Ljubljana -Zigreb. Kralj je namreč dohitel kolono vozil, ki je zavirala, sam pa zaradi prehitre vožnje tega ni mogel. Zaneslo gaje v levo, kjer je treščil v nasproti vozeči avtobus, ki ga je upravfal Karel Kro»elj iz Sent-lenarta. Pri trčenju se je Kralj hudo poškodoval, tako da je že med prevozom v bolnišnico umrl. Tudi materialna škoda je bila ogromna, znaša kar 352.000 din.
razbito steklenino plač ati. Predstava pa se je začela okoli ene ure zjutraj, ko je lastnik gostilne opazil razbito s teklo na vhodnih vratih. Ugotavljanje, kdo je storilec, ni obrodilo želenih sadov, beseda je dala besedo in p rič el se je p retep, kakršnega baje v Suhi krajini že dolgo ne pomnijo.
Najbolj „aktivni“ so bili Pugelj, Božič in gostilničar. Steklenice so frčale na vse strani, vmes še kaj drugega, najbolj pa sta jo v pretepu skupila gostilničar Vinko Hočevar in njegova žena Marija, ki sta zaradi poškodb morala celo k zdravniku. Sicer pa tudi gmotna škoda ni majhna: na steklenini in inventarju je je gotovo za 15.000,00 din, denarnice pa se bodo praznile tudi pred sodnikom z a prekrške, medtem ko bo o Božiču in Puggu zaradi povzročenih telesnih poškodb in narejene škode kakšno rekel tudi tožilec.
Nekako samo ob sebi se na koncu poraja vprašanje, kako je z obratovalnim Časom Hočevarjeve gostilne, kajti do pretepa je pnslo sredi
Gnojnica pod kuhinjskim pultom
Kaj vse lahko doleti stanovalce pod skupno streho - primer z Drske
Nenaden izvir je pretekli petek sredi kuhe zmotil delavko Industrije obutve Vido Kerenc v trisobnem stanovanju v kleti solidarnostnega bloka na Drski. Stvar ne bi bila tako slaba, če bi iz tal privrela na dan tako iskana nafta, toda namesto nje je pritekla prava gnojnica, pomešana z vsemi mogočimi odpadki. Že skoraj mesec dni so stanovalci levega krila bloka godrnjali nad slabim požiranjem vode v straniščnih školjkah. Hišni svet se je zganil in poklical naS pomoč Samoupravno stanovanjsko skupnost. Tam so po nekaj ponovnih prošnjah le poklicali delavce komunalnega podjetja. Poseg je bil vse prej kot enostaven.
Pripekali so cisterno z vodo in potisnili cevi v zamašene kanali-
zacijske poti. Pritisk vode je vso vsebino, ki se je tri leta, odkar blok stoji, nabirala' v drobnih ceveh, potisnil skozi jašek v stanovanje Vide Keremc. Smrdeče blato je oškropilo in zalilo vso kuhinjo in dnevni prostor. Uničene so nove omare, kavči, kuhinjski elementi. Prostor dalj časa ne bo iporaben.
Krivca prav gotovo ne gre iskati med delavci intervencijske skupine novomeškega komunalnega podjetja, temveč verjetno pri graditelju SGP Pionir Novo mesto, kije po mnenju strokovnjakov vgradil pretanke odtočne cevi, nekaj krivde pa lahko pripišemo tudi stanovalcem, ki proti Krki pošiljajo po drobnih poteh tudi stvari, ki sodijo v kante.	j PAVLIN
BEG PRED SMRADOM -Veliko bo dela, preden bo kuhinja Vide Keremc dobila svoj prejšnji videz. Nqtežje se bo znebiti nadležnega vonja. (Foto: J. Pavlin)