Sapietou d
LAC
Kmetijske in rokodelske novice
Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe.
Tečaj III.
V srédo 26. Listopada. 1845.
List 48.
britkosti in nadlogi
Zdihujem starc ubogi
V stanice merzlim kot' ;
Sim v štirkrat dvajstím leti,
Vsak dan želim umreti
Pa smert odlaša pot.
O! ko b' le mogel vstati,
Si sam pomoči iskati,
Al moc mi odpové;
Vid, sluh mi omaguje,
Od dné do dneva huje,
Težave se množé.
Minul je, žena mila!
Čas ko sva skup vodila
Vesele, britke dni;
Zdej vsi veseli dani
So s tabo pokopani
Le žalost še živi!
n.
Pristavek. Žalostna je, pa vunder resnična, de se marsikterimu starimu očetu na kmetih taka godí,
kakor pričijoče „žalovanje" kaže. Sirovi sin, ko je premoženje v roke dobil, nehvaležno s starim očetam ravná
in mu kos kruha, ki si ga je on izgovoril, dostikrat le z nejevoljo daje. Ostudniši velikokrat pa še zetinja (si-
nova žena) s starcam dela in mu zadnje ure njegoviga življenja grení, de se Bogu usmili. Zató, očetje! poslu-
šajte dober svèt, ki vam ga tukaj damo: Nikar ne dajte prezgodej gospodarstva iz rok in nikakor pred,
ko de je sin nar manj 30 let star. Nej gré med tem v kakoršno si bodi pošteno hišo v službo, de se bo kaj
naučil, in de bo po svetu kaj skusil. To ga bo omikalo in on bo očetovo gospodarstvo pa tudi očeta, dokler bo
živel, bolje spoštoval. — Gotovo pa tudi je, de če je človek bolj sirov in bolj zarobljen, manj spoštuje četerto
zapoved Božjo; zatorej je tudi pri omikanih ljudeh le bolj poredkama tacih prepirov slišati. Če to reč nadalje
premišljujemo, pridemo na koncu spet na to, kar je podloga vsiga zbrihtovanja pameti in vsiga omečevanja serc,
namreč: na podučenje v šolah!
Zalovanje stáriga očeta.
(Poleg Českiga ponaučniga in zabavniga
lista).
Je vedno stal na prežo,
Dobiti polje, vežo
In celo mojo last.
Ljubezen me vpregnila
Je, de b' ga osrečila,
Sim dal mu vse v oblast.
Me v starih dneh poštvati,
Postreči, živež dati,
So moje ble željé;
Al komej dam mu 'z roke,
Dolžnosti sin visoke,
Do staršev več ne vé.
Rodila si mi sina,
Mi bit' pomoč edina
Namenjen bil' je on;
Pa v žalosti spoznati
Ti moram, dobra mati!
On bil je Absalon!
Se oženil je, — veselje
Mu mlade je povelje,
Storí, kar ona če.
Skerb ima za lastnino,
Za očetov dnar in žvino,
Le za očeta ne.
Kos kruha mi odšteti
Dokler živim na sveti,
Mu grozna je britkost;
Zatorej me zatira:
Češ — nej terpí in hira
Ta neprijetni gost.
„Tu treba kota meni,
Kam drugam starca deni"
Nevesta zamomlá;
In prec iz gorke hise
Me sin pahniti iše,
Sin kačjiga sercá.
Cel dan jez starc ubogi
Trepečem v nadlogi
V staniče merzlim kot'.
Oh žena! jama tvoja
Sladkost bi bila moja,
Le skorej v del mi bod'!
Pa sej kmal' ura bila
Bo sladkiga plačila; —
Moj zadnji zdihljej bo:
Za greh, o Bog! otroka
Ne tepi Tvoja roka,
Nej milost zadobó!
Kakó z gnjilim korúnam (krompirjem)
ravnati?
Kér se je tudi pri nas po več krajih bolezin
korúna prikazala, od ktere smo že večkrat v No-
vicah govorili, in ktera v tem obstojí, de korún
večidel v sredi gnjiti začné, akoravno se od zu-
naj dostikrat nič posebniga ne vidi, moramo našim
kmetovavcam pomočke svetovati, po kterih ga bojo
zamogli popolni gjilobi otéti in ga za živež oberniti.
Žalostno razširanje imenované bolezni, ktera
se kakor kuga po celi Evropi vleče, nas bo pri-
100
morala od nje še veliko v Novicah govoriti in na-
kazale, de zabranana setev vselej več verze,
ko pa podorana.
šim kmetovavcam vse oznaniti, kar bomo za za-
Kdor brez premislika njive obdeluje, in seme
tiranje te hude bolezni koristniga zvedili; danes pa
le hitimo naslednje svete jim dati:
podorava, misli, de je na dobičku, ko ob enim
1. Še enkrat živo priporočimo, s korúnam
celo delo opravi, pa si škodo dela, terdó se šege
derží, pa ne pomisli, de podorano seme preglo-
v kletih takó ravnati, kakor smo v 46. listu
boko v zemljo pride, de dovelj zernja vun per-
priporočevali. Kmetje, še enkrat jo rečemo: vbo-
riti nemore; de se seme z obračanjem zemlje pod
gajte, kar smo vam tam svetovali!
brazdo na kupe vkupej spravi, in de se po njivi
2. Vsaki teden, ali pa saj vsake štirnajst dni
zmerno ne razdeli; zavoljo tega se vidijo po njivi,
se mora vès korún dobro pregledati, ali ga ni
kadar žito obzelení, goste verstice, po kterih pre-
nič gnjiliga med njim? Kdor letašnjo zimo ne bo
gosto kalje eno drugo duší, in v rasti zatira, razori
pazljivo svojiga krompirja pregledoval, bi vtegnil
veliko škodo terpeti. To veljá posebno od tistih
pa prazni stojé. Vse to storí veliko podubo se-
krajev, kjer se je ta bolezin že očitno pokozala.
menskiga zernja, ki ni po pravi primeri zadelano bilo.
Marsikteri je te vere, de se mora rèženo ali
Pa tudi tisti, ki mislijo, de so zdravi sadež v svo-
pšenično zerno do 3 — 4 palcov globoko v zemljo
je kleti spravili, naj ga večkrat pregledajo.
zadelati, nekteri drevó, s kterim setev podoravajo;
3. Kar je nagnjitiga, se mora nategama
odločiti, zakaj ta bolezin je nalezljiva in gre
še clo na 5 palcov globoko zapahnejo; tako zade-
kakor kuga od eniga korúna do druziga.
lovanje semenskiga zernja pridelk zlo manjša. Po
4. Vse, kar je gnjiliga, se mora z no-
gotovih skušnjah je od stariga sèm že spoznano,
žem odrezati in preč vreči, pa ne na gnoj,
de rèženo zerno po pol palca v jeseni v zemljo
zadelano okoli 6. do 8. dneva vun perrije; po 2
zató kér so skušnje pokazale, de so taki zgnjiti
palca globoko zadelano, še le okoli 10. do 12.
izveržki še drugo leto, z gnojem na njivo perpe-
dneva; po 4 palce globoko pa še le na 16. ali 21.
ljani, enako bolezin napravili. Gnjili odrezki nej
se tedej v posebno jamo spravljajo, nekoliko z
dan; to se vé, de vreme in lastnost zemlje včasih
vgašenim apnam poštupajo in z drugo šaro na
kal hitreji požene, ali pa de jo nekoliko zaderži.
Ravno te skušnje pričujejo, de pri taki setvi, ki
spomlad na travnike zvozijo. Tudi živini se
je 4 palce globoko zadelana bila le polovica po-
ne smejo gnjili odrezki za živež dajati; so
sejaniga zernja donese: pri 2 palca globoko za-
ji škodljivi in ji drisko napravijo.
delani setvi pa na vsako osmero zerno le eno v
5. Kar je po odrezanih gnjilih koscih zdra-
viga in dobriga ostalo, ljudje brez nevarnosti
zgubo gré. Po natorni lastnosti semenskiga zernja
vidimo, de, kadar zerno pervo korenino požene,
povžiti zamorejo. Kjer se je pa veliko tacih zdra-
vih ostanjkov odtrebilo in se ti ob kratkim povžiti
jo pri verhu zemlje naredí. Če zerno globoko v
nemorejo, naj se jim koža osterže, potem naj se
zemlji leži, perva korenina ali kal žene le proti
verhu, kjer pride zrak do nje; potem začne še le
čisto operêjo in kakor jabelka v drobne ker-
perva korenina postranske steblica poganjati, ki
heljce zrežejo, potem pa naj se kakor sadje v
sušivnicah ali v pečnicah (v pečeh za kruh) do
živež iz zraka in iz zemlje pijejo. Sesavne kore-
terdiga posušé; takó posušeni korúnovi kerhlji
nince se le iz verha proti globočini zastavljajo,
nikdar pa ne iz globočine proti verhu, zató tudi
se dajo celo leto ohraniti in dajo zdravo in dobro
globoko zadelano zerno, če ravno kal požene ali
jed, če se za vsakdanjo potrebo skuhajo in s soljo,
veliko korenino naredí, kmalo vsáhne, kér se se-
špeham, srovim maslam, pa tudi z mlekam za živež
savne korenince, v globočini zavoljo pomanjkanja
porabijo; vsaka kuharca bo znala dobro jed iz njih
napraviti. Tudi se da takó posušen korún v moko
zraka zastavljati nemorejo. Iz tega se vidi, kakó
potrebno je pravo obdelovanje njiv za setev, in
zmleti, ktera s polovico žitne moke zmešana,
kakó koristno je vsakimu kmetovavcu po natori in
dober kruh da. — Kdor noče taciga korúna za ži-
po pameti zmerno sejanje semena, de bo njegov
vež porabiti, naj štirko iz njega naredí.
trud obilno povernjen, in de ga bo bogat pridelk
Kdor z nagnjitim korúnam tega, kar smo tu-
kaj svetovali, urno storil ne bo, misleč, de gnji-
L—c.
razveselil.
loba ne bo naprej šla, se bo grozno kesal in bo z
žalostjo vidil, de bo počasi vsiga gnjilobo prevze-
la, kar bi bil v pravim času še lahko odvernil. —
To ravnanje je po več skušnjah gotovo, in skušen
gosp. Drobnič, grajšinski vodja v Krasni na Mar-
skim in ud naše kmetijske družbe, nam ga je po-
sebno priporočil, s tem pristavkam, de je bilo to
podučenje po več soseskah na Marskim razglašeno
in clo od gosp.duhovnikov na prižnicah in od uči-
teljev v šolah oznanjeno.
Kmetovavci, ne pušajte našiga svetovanja v
nemar in ne perpustite, de bi bile te besede le
besede vpijočiga v pušavi!
Vzroki prepičliga žitniga pridelka.
(Konec.)
Pràv storjena brana ravno takó lepo zadeluje
sejano žito, ko v poslednjih časih znajdeni oralnik
(ekstirpator); tode brana ne smé biti prelohka, mora
imeti 24 do 28 zob po 8 palcov dolzih. Tudi v tem
opravilu nalaš storjene skušnje na setvah so po-
PodoVor
kmetiſhkiga ozheta ſ ſvojim naravoſlovja suzhenim
ſinam, v meſzu Liſtopadu.
§. Unidan ſte me vpraſhali, sakaj de ſe svesde
takó majhne vidijo, akoravno ſo vezhidel vezhi,
ko naſha semlja? To njih daljezhina ſtorí. Le pomi-
ſlite, de je ſonze ſkorej poldrugi miljonkrat vezhi, ko
semlja, in ſe takó majhno vidi, kér je 21 miljonov
milj delezh od naſ; vſtreljena kugla bi s vſo ſvojo
hitroftjo 25 let potrebovala, predinj bi od semlje
do ſonza priſhla.
O. Od kod pa véſh, de je ſonze takó veliko
in takó delezh od naſ, ali ga je ſhel mar kdo merit?
S. Daljezhino in velikoſt ſonza in svesd ſo sves-
dogledi ſ pomozhjo umetnih gledavnikov natanjko
premerili in po viſokih vednoſtih prerajtali, deſiravno
nobeden pri njih ni bil in jih meril ni. De pa sves-
dogledi take rezhí natanjko vedó, ſte ſe 1842.
leta ſami preprizhali, ko ſo merknjenje ſonza na
minute she dolgo dolgo pred osnanili.
191
ske fare se perdela eno leto k drugim okoli 1000 čebrov
O. To ſo pazh natanjko sadéli; — povej mi
Vremšine; v vaseh Ternovske fare, kér so pozneje
pa, kakó ſe neki takó velike in teshke ſtvarí, ka-
vinorejo vpeljali, perdelujejo okoli 600 čebrov Vremšine.
kor ſo svesde, samorejo obdershati na nebu bres
ktera pa ni takó dobra in močna kakor Premska, kér
privese.
nogradi v prek gore v grižnati zemlji in više ko Premski
§. To ſe sgodí po natornih poſtavah, ktere jim
ležé, in so še mladi. —
je Bog dal. Perva poſtava je, de vezhi svesda blishno
V pretečenim letu 1844 so vinoredniki Premske
manjſhi na ſe vlezhe, kakor ſtorí semlja s meſ-
fare perdelali takó dobro Vremšino, de v dobroti in moči
zam, in ſonze s semljo in s veliko drugimi blishnimi
je bila enaka srednjimu Istrijanskimu vinu; v pokusu in
svesdami. De ſi pa savoljo te mozhi svesde pre-
dišavi pa še prijetniši ko Ipavska plantina. Sperviga,
bliso ne pridejo, in de ena v drugo ne sadene, jim
kmalo po bendimi so jo tovorili čez gojzd v Planinsko
je Boshja modroſt vdihnila drugo pervi naſprotno
in Šnepersko komisijo, in tam jo prodali za Rebulo
mozh, ki jih prozh odganja; in kér ſteſite dve
po 4 gold. čeber, kér je bila že dobro čista in še slad-
mozhi enake, ſe nemore nobena svesda premakniti
ne na levo, ne na deſno ſtran, ampak mora smerej
ka; kasneji pa, to je v pretečenim poletju, ko je že
pràv čista belorumena, ko čversto vino prijetniga duha
oſtati na ſvojim kraji.
in močí dozorjena bila, so jo domá na oštarii po 12 do
O. Ta rezh mi ne gré v glavo.
14 krajcarjev bokal točili, kupcam pa, ki so od več stra-
S. Naveshite kuglo na trak, priveshite jo k
ní po njo prišli, so jo prodajali po 5 gold. čeber na
v tla sabitimu kolizhku, sapodite jo od ſebe, in
mesti. Res je, de ni vsako leto takó dobra bila Vremši-
vidili bote, kakó ſe bo okrog kolizhka v ravno
na, vunder so slabeji vselej lahko po 3 gold. čeber,
tiſtim okroglim potu vertila. Kugla ſe namrezh v
boljši pa po 4 gold. prodajali. Tudi gospôda rada Vrem-
ſvojim teku prisadeva sleteti od kolizhka, privesa
šino kupuje, kér je pràv dobra pijača per jedi. Čez
ji pa tega ne pripuſti, in takó smerej na ravno tiſtim
polovico perdelane Vremšine spijejo kmetje domá po zimi,
potu oſtane. Ravno takó ſe godí tudi s svesdami na
pergriznejo pečeniga krompirja, suhiga prešičeviga mesá
nebu, vertijo ſe smerej po ravno tiſtim potu okrog
ali kaj drujiga, se veselijo, in pri dobri volji Bogá za
ſoſednih svesd, ktere jih na ſe vlezhejo.
prijetni dar serčno zahvalujejo; per tem se tudi na
O. Kakó vender ſe morejo svesde verteti, ſaj
umetniga in dobrotljiviga začetnika koristne vinoreje hva-
jih smerej ſtati vidimo?
ležno in s spoštovanjem opomnijo, in marsikteri bokalčik
§. Naſha semlja in tudi druge svesde imajo
dvojno vertenje; verté ſe namrezh okrog ſebe, na njegovo zdravje spijejo!
J. W...
in okrog ſonza, ktero jih na ſe vlezhe.
O. Kaj? De bi ſe tudi semlja vertila in mibi Odrovorna vprašanje: ali je beseda korun
tega ne zhutili? To povej kakimu bedaku, pa ne
rava slovenska beseda?
meni.
De se resnica pràv spozná,
S. Semlja ſe oberne s vſimi ſvojimi prebivavzi
Je treba čuti dva zvoná.
vſak dan, to je v 24 urah okrog ſebe, kakor
Preljubi domorodec! Vi prosite vès slovenski svét,
vosno koló krog ſvoje oſí; in ſe saſuzhe vſako
de bi Vam spričal, de je beséda „korún" slovenske
leto, to je v 365 dneh in 6 urah okrog fonza;
korenine. Jez pa mislim, de ne bo ravno tréba, per vsih
pervo ſukanje ſtori, de imamo nozh in dan, drugo
slovenskih cerkvah zvoníti, de bi se vès slavjanski svét
pa zhvetere kvatre ali letne zhaſe.
skupej poklical, de bi se pràv natanjko prevdarilo in
(Konez ſledi.)
presodilo, de je „korún" prava beseda našiga rodú. —
Kaj bi pa djali, preljubi naš prijatel! ko bi le en sam
zvon nam pravo resnico zapél, bi mar ne sméli verjéti,
bi še marnje delali, še dvomili, de je „korún" resnično
slovenska, že stara, domača beséda? Slaba bi se nam
dostikrat péla, ko bi v spričik prave resníce cel kúp
prič potrebovali! Sicer je res dobro, če imamo za po-
terjenje kake imenitne resnice več in poštenih prič. Ko
bi jih pa več imeti ne môgli, bomo mar zató resnico za-
metovali? De je pa beséda „korún“ pràv domača, stara
in slovenska beséda, prosim po željah našiga domorodca,
kterimu beséda „korún" nič pràv dopasti noče, dvéh
zvonov glas poslušati:
Pervi zvon so môja 86 lét stara mati, ki od
svôje matere ali môje babice takole perpovedujejo: „Pred
pet in sedemdeset léti, za eno léto ne bo ne sim ne tje
naskriž, je v Logaški fari takó grôzno ljudem polje
toča poklestila, de so prihodnjo spomlad neizrečeno stra-
dali, in posiljeni bili iti s trebuham za kruham. Ravno
takrat se je bilo tudi okrog po Krajnskim razgla-
silo, de je nov sadež prišel v deželo, kteriga krom-
pir imenujemo. Môja rajnca babica je zvédila, de ga
farmani sv. Mihela v Rovtah Verhniške tehantije
že obilno imajo, sadé in s pridam vživajo, ín ravno s
tem révšini in lakoti figo kažejo. — De bi pa tudi babica
s svôjimi otročiči vred se prihodnjimu gladu v bran sta-
vila, in ga v svôjo zemljo zasadila, teče po zaslišani
povedki nategama v Rovte. Pride v neko hišo, kjer so
šivarja iméli, in poprosi za novi sadež. Kér ga pa še
imenovati ni znala, je nihče uméti ni môgel. Žena per-
Vinoreja in vinščina v Premski komisii.
(Konec.)
Nastopnik pred hvaljeniga gospoda, velike časti vredni
gospod Stanislav Petris, ki so na Prem v letu 1830
za fajmoštra prišli, so lepó in zvestó posnemali svojiga
prednika in prijatla, podpirali z vso močjo vinorejo in se
tudi samí lotili blizo farovža na veliko njivo si nograd za-
saditi, kteri je zdaj nar lepši in nar rodovitniši v celi fari, in
daje do petdeset čebrov na leto rezniga in zdraviga vina.
Druge vasi okoli in blizo Premske ſare, kakor:
Kilovce, Mereče, Postenje, Šembije, Ternovo,
Bistrica, Zemon dolenji, Jasen, Jablanca i. t. d.
so pridno posnemale Premce, pa le kar zadene vino-
rejo; v sadjoreji so Premci zmirej naprej. Nar ime-
nitniši nogradi, kar zadene rodovitnost in dobroto vina so:
na Premi Antona Sterleta Uličarja, Antona Sterle-
ta Šklemba, Janeza Sterleta Panača, Jožefa Sni-
derčiča Balcana, Matija Valenčiča Mandla, Bla-
ža Celiharja Slamača in še več druzih; — v Kilov-
čah Jožefa Valenčiča Mihčoviga, Antona Valen-
čiča Ivancoviga i. t. d. — v Smerjeh Janeza De-
klevata Vodopivca, Miheta in Tomaža Kovačiča
Urbina, Tomaža Meršnika kmeta, Jožefa De-
klevata Mihliča, Janeza Bastjančiča Blažika
i. t. d. — v Bitinji Jožefa Štefančiča Tumičai. t. d.
— v Janežovimberdu Jožefa Tomažiča Pašika,
Andreja Jagodnika Šežganca i. t. d. — v Čéljeh
Miheta Kirna Ulčerja. — V imenovanih vaseh Prem-
192
poveduje, popisuje novo zéliše, ktéro je v Rovtah že
v navadi, ne pa, kakor za môjo babico, novina bila. Stara
hišna mati, ki je za pêčkam bila in se gréla, kér zgo-
daj spomladi je še bilo, s temi besédami vsim v hiši pri-
čijočim zavpije: „kéj praji?“ to je, kaj pravi, kaj
žena govorí? Babica van no van perpoveduje, de bi
rada noviga sadeža za séme kupila ali pa vbogajme do-
bila; ali kaj je pomagati, kér je nihče ne umé! Napo-
sled se z velikim tuhtanjem in belenjem glave šivár zbudí
in zakliče: korúna prosi, korúna! Hišna gospodinja
teče potém v svojo klét, in pernêse ji četertnico krompirja
v velikim pehárji.“ — To so beséde moje stare matere,
ki jih je po svoji materi sprejéla. Kdor bi se dvomiti
vtégnil, de resnico in beséde svoje matere perpovedujem,
sim precej perpravljen se s krompirjem ž njim metati,
pa le per sklédi, zraven koščika govedine in polička
dobriga dolénca. — Pri takšnim boji mu želim serce po-
kazati, de se še žive dni nisim pečal z marnjami in
lažmi. To povédko so nam otrôkam naša mati perpove-
dovali, ko sim se domá fantičik kozé pasel; ni tedaj
nova in izmišljena ali v kovačnici kake ošabne babice
izkovana. — Morebiti bi nam kdo reči vtegnil: e kaj!
babje kvante pobéraš in nas slovensko učiš? Če so pa
babe ravnih sère, in če smo od mladosti prepričani bili,
de so pobožne bile, vselej in žive dni rade rasnico
povédale, bomo njih povedke mar zametovali? Ali sta-
rim in poštenim ženam čisto nič vére ne gré? Jez
mislim, ko bi vse stare žene za lažníce iméli, bi jih po
pravici grôzno razžalili!
Kakó je pa to, de so Rovtarji, ki so bolj v strani
in od céste, kakor Logačanje popred korún imélí,
sadili in vživali? Jez bi djal in ne bom deleč od cila
zadel, de od tod: kér so Rovtarji jadra (Mastbäume)
za barke in tudi znabiti živo srebro (Quecksilber) v Tèrst
vozili, in po tem takim popred, kakor Logačanje ko-
runoviga sémena dobili, ki je iz Amerike v naše de-
žele prišel.
(Konec sledi.)
na perskanje koz! Nespodobne misli!! Zgodovinske
bukve tudi nikjer ne govoré, de bi bilo starim Sloven-
cam perskanje koz več dobička prineslo, ko drugi
pridelki, ktere jim ta mesec daruje, zatorej tudi ne
gré misliti, de bi bili stari Slovenci v posvečenje koz
to imé izvolili. — Ravno takó je tudi moj primek Li-
stovgnoj, ki so ga meni dali, že v pomembi napèk.
Kadar jez nastopim, pada listje z dreves, in natora se
perpravlja za zimsko spanje, tedej je Listopad moje
pravo imé, ne pa Listovgnoj, zakaj padanje listja
z dreves še ni gnoj.
Vaši sosedje na Hrovaškim in Dalmatinskim
me sploh „Studen" imenujejo:
„Studenomu odtuda je ime,
Jer studeno on izdaje vrime"
tudi to imé mi ni pràv po volji, kér jez nisim v redu
zimskih mescov; mojiga prednika — vašiga Kozo-
perska — pa imenujejo Listopad, akoravno takrat še
listje od dreves odpadlo ni. Znabiti je njih podnebje
nekoliko razločno od vašiga, zatorej jim njih imena za
zlo vzeti ne morem.
Slovenci! jenjajte me prihodnjič z nespodobnim
in napčnim imenam žaliti: imenujte me Listopad, kar
sim v resnici, in kar ne žali ušes omikaniga človeka!
S to prošnjo od vas slovó vzamem in vam vse dobro
vošim, dokler me vertenje svetá zopet k vam ne pernese.
Ponižni sluga
Listopad.
Žalostna povést.
Dopis iz Tersta nam je žalostno oznanilo pernesel,
de so milostljivi Teržaški škof, gosp. Matevž Rav-
nihar 20. dan Listopada po dolgi bolezni umerli. 24.
Listopada so Jih z veliko častjo pokopali.
Prošnja mesca Listopada na tiste Slovence.
ki ga Listovgnoj imenujejo.
Vaše govorjenje bodi prijetno in
ne neslano. Kol. 4, 6.
Predenj, dragi Slovenci! od vas zopet za eno leto
slovó vzamem, vam moram prošnjo razodeti, ktera mi
je že dolgo pri sercu; prosim tedej dobrovoljno poslu-
šanje.
Mi živimo današnji dan v omikanih ali izobra-
ženih časih, spodobi se tedej, de smo otesani in pri-
lični v djanji in v besedah. Listovgnoj je dobra stvar
za njive in senožeti, pa gerda in sirova beseda za me-
sečni primek. Vsaka reč ima svoj kraj in svoj čas. Nimam
sicer tanjkiga gospodičniga občutljeja, pa vunder vselej
mi grozno zasmèrdí, kadar me kdo Listovgnoj imenuje.
Kakó gerdo je slišati, če kdo pravi: „v Listovgnoj
pade praznik Vsih Svetnikov" — ali pa: „5. dan
Listovgnoja so gospod I. še le novo mašo peli,
zató kér so bili celi mesec Kozoperska bolni, i. t. d.
Tudi moj prednik in tovarš se je že dostikrat proti meni
pritožil, de ga Slovenci Kozopersk imenujejo, tode kér
je mlajši od mene, me je nagovoril, de bi se jez zanj
oglasil. Njemu, ki s polnimi rokami ljudem hrame
in kleti polni, so dali stari Slovenci nespodobno imé
Kozopersk!! O nehvaležniki! To sámo priča, de so
vaši stari dostikrat le tje v en dan besede kovali. Na
dobroto polnih hramov in klet so pozabili in so le mislili
Urno, kaj je noviga?
(Veliko poslopje v Zagrebu) je družtvo hor-
vaških in slavonskih rodoljubov s pomočjo posameznih
deležov (akcij) za 28000 gold. v srebru kupilo, v kte-
rim bodo narodni muzeum, bravnica, kmetijska
družba in kazino svoje staniša imeli. Visokorodni grof
Karl Draškovič jim je svojo ne davnej zidano hišo v
ta namen po takó niski ceni prodal, de ga vse hvali.
(Novo pekarnico v Ljubljani) bomo prihodnjo
leto v Vithalmovim koliseumu dobili. Iz Marburga bo
prišel nov pek, ki nam bo trikrat na dan beli kruh
(žemlje in rogove) pekel. Ženice, ki rade kofé tri-
krat na dan čivkajo, ga že komej čakajo, de bodo za-
mogle vselej novopečene rožičke v preljubljeno sladčico
pomakvati.
Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je:
Kar ne vedo.
V Ljubljani
V Krajnju
Zitni kup.
22. Listopada.
17. Listopada
gold. kr.
gold.1 kr.
mernik Pšenice domače ...
banaške...
Tursice......
Soršice . . . .
. . .
Reži ... . . . .
Ječmena .. ..
Prosa . . .
»
»
»
1
54
27
21
30
1
1
26
50
30
17
45
6
Ajde .. . . . . . . . .
Ovsa .. . . . . . . . .
Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.