FOR
Freedom
AND
Justice
No. 13
Amerišk
" ■7; I 3 rl
l
pi

AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
~INA
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (DSPS 024100} Tuesday, February 16, 1988
VOL. XC
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Danes primarne volitve v New Hampshiru — Dukakis zanesljivo vodi. Dr le in Bush tekmujeta za prvo mesto med republikanci
MANCHESTER, N.H. — Danes so prve resnične primarne volitve letošnje predsedniške sezone in sicer v New Hampshiru. Zadnje ankete javnega mnenja soglašajo, da med demokrati ima veliko prednost guverner sosednjega Massachusettsa Michael Dukakis. Politični analitiki se zanimajo predvsem za to, kdo bo med demokrati drugi, ali kong. Richard Gephardt, ki je zmagal na strankinih volivnih zborih v lowi pretekli teden, ali pa sen. Paul Simon. Ako bi bil Simon tretji v New Hampshiru, menijo analitiki, bi to utegnilo usodno škodovati njegovi kampanji, ker bi usahnili denarni prispevki v njegovo kampanjo, ki itak že ima skoro prazno blagajno. Vse kaže, da bosta po današnjih volitvah daleč v ospredju kot strankina prvaka Dukakis in Gephardt — vsaj do naslednjih volitev, ki bodo 8. marca v južnih državah.
V republikanski stranki se George Bush bori za politično življenje. Bil je komaj tretji v lovvi, v zadnjem tednu pa je v New Hampshiru močno nazadoval, napredoval pa je njegov glavni tekmec, sen. Robert Dole. Zadnje ankete javnega mnenja sedaj govorijo o možni zmagi Dolea. Bush, ki je v defenzivi, je sicer obljubil, da bo nadaljeval s svojo kampanjo tudi, če bi ga Dole premagal v New Hampshiru, vendar bi bil v velikih težavah in bi skoro moral čakati na kakšno veliko, Doleovo napako. Neznanka na današnjih volitvah je vloga, ki jo bo imel Pat Robertson, bivši protestantovski duhovnik, ki je bil drugi v lowi in je smatran kot najbolj konservativen od vseh republikanskih kandidatov. Vendar ima Robertson nekatere čudne poglede, o katerih so v zadnjih dneh začeli poročati novinarji, ki Robertsona sedaj smatrajo za resnejšega kandidata. Tako vztraja Robertson pri trditvi, da je Bog na podlagi Robertsonovih molitev preusmeril orkan proč od kraja, kjer je imela Robertsonova verska organizacija svoj sedež. Zadnje dni pa trdi Robertson, da imajo Sovjeti rakete tajno nameščene na Kubi, kar zanika Reaganova administracija. Robertson je moral priznati, da nima nobenih dokazov o tem, da pa to veruje vseeno.
Bivši državni sekretar Al Haig je svojo kandidaturo opustil, ob tem pa svetoval, naj tisti, ki so ga podpirali, sedaj podpirajo Dolea, nikakor pa ne Busha, ki ga je Haig zelo kritiziral.
Kurt Waldheim ne misli oditi — Avstrijcem povedal, da ima čisto vest — Govorice celo
o možnem padcu koalicijske vlade
DUNAJ, Avstrija — Včeraj je avstrijski predsednik Kurt Waldheim govoril po televiziji in radiu in povedal Avstrijcem, da kljub negativni oceni posebne komisije zgodovinarjev, ki so preiskali njegovo medvojno obnašanje kot nižji oficir nemške vojske na okupiranem Balkanu, nima nobenega namena podati ostavko ter da ima še vedno čisto vest. Proti njemu širijo laži, neresnice in izmišljotine, je dejal Waldheim. Kloniti pod takšnim pritiskom je nemogoče, ker bi pomenilo spodkopavanje demokratičnih institucij, je nadaljeval. Izvoljen je bil na svobodnih volitvah, spremeniti izid demokratičnih volitev na nedemokratičen način, kar sedaj poskušajo njegovi kritiki, je nedopustno, je trdil avstrijski predsednik.
Waldheimova afera je povzročila silne težave za koalicijsko vlado, ki ji načeljuje socialist Franz Vranitzky. V intervjuju za
televizijo preteklo nedeljo je rekel Vranitzky, da Waldheim ni vedno govoril resnice o svoji preteklosti in si mora prizadevati za vrnitev zaupanja. Dobro poučeni viri iz vladnih krogov govorijo o prihajajoči vladni krizi, ako Waldheim ne odide. Socialisti pod Vranitzkvjem so namreč v koaliciji s konservativno Ljudsko stranko, ta pa je podpirala Waldheima na predsedniških volitvah 1. 1986. Eden od Waldheimovih osebnih svetovalcev je rekel v intervjuju, da bi Waldheim morda podal ostavko, a le pozneje, ko bi ne izgledalo, da odstopa zaradi pritiska.
Nepojasnjena atentata na Cipru — Izraelci preiskujejo zadevo, ko so vojaki pokrili 4 mlade Palestince /. zemljo
Nikozija, Ciper — Bomba, nastavljena na ladji, s katero so nameravali pripadniki Palestinske osvobodilne organizacije pripeljati 130 izseljenih Arabcev nazaj v Izrael, je ladjo močno poškodovala. Izraelske oblasti sicer ne priznavajo, da so odgovorne za dejanje, vendar je že pred eksplozijo dejal izraelski obrambni minister Jitžak Rabin, da bodo Izraelci na en ali drug način preprečili, da bi ladja z njenimi potniki prišla do Izraela. Nekdo, ki je rekel, da pripadal skrajni organizaciji Judovska obrambna liga, je telefonsko dejal novinarskim agencijam, da je ta organizacija izvedla atentat, vendar potrditve o tem ni. Pred dnevi so pa trije visoki funkcionarji PLO na Cipru izgubili življenje, ko je v njih avtu eksplodirala bomba. PLO meni, da je Izrael odgovoren tudi za ta atentat, opazovalci arabskih razmer pa so mnenja, da lahko gre tudi za notranje obračunavanje med PLO strujami samimi.
Izraelsko vojaško poveljstvo sedaj preiskuje dejanje, do katerega je prišlo 5. februarja v vasi Klar Salem na okupiranem Zahodnem bregu. Potem, ko so izraelski vojaki strli demonstracijo mladih Palestincev, je skupina vojakov z buldožerjem pokrila 4 mlade Palestince s plastjo zemlje, debelo od 12 do 16 inčev. Palestince so rešili vaščani. V priporu sta dva vojaka, menda so zapleteni tudi drugi. Izraelci pravijo, da gredo vsi pred vojaško sodišče.
— Kratke vesti —
Managua, Ni. — Sandinistična vlada je
revalvirala svojo valuto v želji, da bi upočasnila izredno inflacijsko stopnjo, ki je v zadnjem času dosegla kar 1800% na leto. Tako vladni kot opozicijski krogi priznavajo, daje gospodarstvo v razvalinah in ni videti nobenih temeljnih rešitev. Sandinisti sicer krivijo ZDA za obupno stanje v deželi.
Helsinki, Fin. — Predsednik države
Koivisto je bil ponovno izvoljen za 6-lctno dobo od volivnega zbora. Na splošnih volitvah pretekli teden, Koivisto ni prejel večine, zato je moral o predsedniškem mestu glasovati 301-članski volivni zbor. Koivisto je socialdemokrat in vodi zmerno politiko, sprejemljivo tako ZSSR kot Zahodu.
Washington, D.C. — Pretekli petek sta
dve sovjetski bojni ladji treščili v dve ameriški bojni ladji v vodah Črnega morja manj kot 12 navtičnih milj proč od sovjetske obale. Ameriška mornarica sc je nahajala v omenjenih vodah, ker so ZDA hotele dokazati, da so vode, čeprav blizu sovjetske obale, odprte za mednarodno plovbo. Sovjeti to trditev zanikajo. ZDA so vložile protest zaradi incidenta, v kateri ni bil noben mornar ranjen in je tudi gmotna škoda majhna. Sovjetska stran je pa protest odločno zavrnila.
Iz Clevelanda in okolice
Kosilo Slovenske šole—
To nedeljo vabi Slovenska šola pri Sv. Vidu na svoje kosilo. Zopet vas opozorimo, da so datum spremenili od 28. na 21. februarja. Kosilo bo servirano v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do 1.30 pop., vabljeni pa ste tudi na sv. mašo ob 10.30, pri kateri bodo sodelovali učenci in učenke šole. Vstopnice za kosilo imajo starši šolskih učencev, ali pa lahko pokličete 732-8082. Več v dopisu na str. 2. Pridite!
St. Clairski upokojenci—
Redna seja Kluba slov. upokojencev na St. Clair Ave. bo ta četrtek, 18. februarja, ob 1.30 pop. v navadnem prostoru v Slov. narodnem domu. Na sporedu bo govornik iz bolnišnice St. Vincent Charity.
Srnjakovo kosilo—
Fara Marija Vnebovzeta vabi na Srnjakovo kosilo, ki ga pripravlja za nedeljo, 28. februarja, v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Prebitek je namenjen Slovenskemu domu za ostarele. Vstopnice za kosilo ($10) lahko dobite v župnišču, pri Gus Petelinkarju (tel, 481-6882) ali Slov. domu za ostarele.
Novi grobovi
Edward Pograis
V soboto, 13. februarja, je umrl Edward Pograis, mož Jennie, roj. Zajc, oče Margaret Bennish, Carolyn Pratt in Jacqueline Rusnik, 4-krat stari oče, brat Matilde Erjavec ter že pok. Anne Baitt, Mary No-vinc, Josepha in Franka. Pogreb bo iz Brickmanovega zavoda na 21900 Euclid Ave. jutri, v sredo, v cerkev Marije Vnebovzete dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Rose A. Milavec Dne 12. februarja je umrla Rose A. Milavec, rojena Smrdel. vdova po pok. možu Johnu, mati Margaret Murphy, Antoinette Yager, Jane Derheimer in Susan Carr, 4-krat stara mati, sestra Stephanie Finn, Aloysiusa, Lillian Kustala, Elizabeth Wasik, Margaret Elias, Jacka ter že pok. Ludwiga, Antona in Hermine Petkovšek. Pogreb bo iz Brickmanovega zavoda, 21900 Euclid Ave., danes dop. ob 10. Družina bo hvaležna za darove v pokojničin spomin American Cancer Society.
Jacob (Jake) Picrman Dne 10. februarja je umrl Jacob (Jake) Pierman, mož Josephine, roj. Borchert, oče Andrewa in Raymonda Wasi-
(dalje na str. 8)
Odprli bodo podružnico—
Pri Nosanovi pekarni v SND na St. Clair Ave. sporočajo, da bodo ta četrtek odprli podružnico v prostorih na E. 200 St., kjer je prej bilo podjetje Frangies Fashions. Videli bodo, seveda, ako bo dovolj strank. Poudarjajo, da bo pekarna na St. Clair Ave. redno poslovala. Želimo jim veliko uspeha!
Spominski dar—
G. Mavsar z Brazil Rd. je daroval $25 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v spomin pokojnih članov Mavsarjeve družine. Hvala lepa!
DNU zajtrk pri Sv. Vidu—
V nedeljo, 6. marca, ste vabljeni v avditorij pri Sv. Vidu na letni zajtrk z omletami in klobasicami, ki ga prireja DNU pri Sv. Vidu. Serviranje bo od 8.30 zj. do 1. pop. Prispevek za odrasle je samo $3.50, za otroke pa $1.75. Ves čisti dobiček je namenjen cerkvi sv. Vida.
Kuharski recepti naprodaj—
Pri U.S.S. prodajajo knjigo kuharskih receptov. Vključeni so recepti tistih, ki so zmagali na letnih tekmovanjih U.S.S. Knjiga stane $4 in jo je mogoče kupiti v Tony’s Polka Village na E. 185 St. ali če pokličete to trgovino na 481-7512 ali pa Jennie Gorjanc na 449-0650.
Pepelnična sreda—
Jutri, na pepelnično sredo, se začne postni čas, ki bo trajal 40 dni in 6 nedelj. Pepelnična sreda je dan strogega posta. Velika noč je letos 3. aprila. Krasen nastop—
Preteklo nedeljo — kot v soboto in petek — so nastopili v State Theatre v mestnem središču plesalci ukrajinske folklorne skupine Virskv. Bili so odlični, vsaj v nedeljo je bila dvorana polno zasedena, opaziti je bilo tudi nekaj naših znanih rojakov in rojakinj. Mimogrede omenjeno, nastop beograjske folklorne skupine bo v Ohio Theatre v petek, 11. marca. Če ste brali v angleškem delu petkove A.D. zapisnik z novembrske seje Federacije slov. nar. domov, ste malo več zvedeli o poskusu, da bi Slovenci oz. slovenske organizacije sodelovale pri tem gostovanju.
VREME
Deloma do pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 32° F. Oblačno in vetrovno jutri, z možnostjo snega ali dežja, odvisno od temperature. Najvišja temperatura jutri okoli 40° F. V četrtek spremenljivo oblačno z najvišjo temperaturo okoli 33° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države:
$36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada:
$45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna):	ZDA: $21; Kanada: $25;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$28
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada:
$45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign:
$48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter Christmas
No. 13 Tuesday, February 16, 1988
Vzorniki za revolucionarje na Slovenskem
V našem času bere človek v časopisju prečudne, skoraj neverjetne stvari. Tako so oni dan poročali, da je posebna komisija sovjetske komunistične partije za revizijo pro-gonskih obsodb v 30. letih dne 5. februarja oznanila, da je bil Nikolai Buharin, eden najbolj prominentnih žrtev Stalinovega terorja, krivično obsojen in likvidiran. S to odločbo, ki utegne imeti znaten političen učinek, je komsija glede bivšega Leninovega najbližnjega boljševika in poznejšega Stalinovega nasprotnika ugotovila »ogromno zlorabo socialistične legalnosti, uporabo ponarejenega dokazilnega gradiva in priznanje krivde od strani obtoženca zaradi uporabe nezakonitih metod« (mučenje!).
S tem činom je vzpostavljeno dobro ime moža, čigar politična dediščina direktno služi Mihailu S. Gorbačovu pri njegovih naporih, da bi spremenil Sovjetsko zvezo. O Buha-rinu smo na tem mestu pred kratkim že pisali v zvezi z zgodovinskim govorom Gorbačova ob 50-letnici boljševiškega državnega udara I. 1917, kjer je po dolgih letih spet omenil Buharina po imenu. Novembrski boljševiški udar pravzaprav ni bil nikaka revolucija, kakor ga stalno imenujejo; revolucijo je pripravil in izvedel nekaj mesecev prej Keren-ski, socialni demokrat, ki je pregnal carja in vzpostavil demokratično republiko, a so ga Leninovi boljševiki nasilno vrgli z oblasti in se je sami polastili, ter uvedli sovjetsko diktaturo.
Ista partijska komisija razglaša, da je najvišje sodišče razveljavilo obenem z Buharinovo tudi obsodbo njegovega tovariša v Leninovem politbiroju Alekseja Rikova ter osmih drugih vodilnih komunistov, katere nekateri listi navajajo z imeni. Vsi to so I. 1 938 padli kot resnični ali namišljeni pro-tivniki tirana Stalina in so imeli — kot kaže primer Buharina — prav, da so mu nasprotovali, a zgubljenih življenj nihče z nobenim odlokom ne more tem žrtvam povrniti ali nadomestiti. Pomenijo pa dovolj zgovoren primer Stalinovega krvoločnega divjanja, pod katerim je padlo na stotisoče in milijone obtoženih ali le osumljenih nasprotnikov, drugi stotisoči pa so bili odvlečeni v koncentracijska taborišča smrti v Sibiriji, kjer so v neizmernih mukah pričakovali odrešenice — smrti. Spominjam se, kako so v domovini slovenski časopisi z gnjevom pisali o teh grozotah, bralcem pa so stali lasje pokonci ob branju teh vesti in skoro nismo mogli verjeti. A vse je bilo res in je ostalo res do današnjega dne, ko Stalinovi nasledniki skušajo popravljati njegova sadistična krvoločna dejanja in vsaj nekatere žrtve njegovega brezmejnega terorja rehabilitirati.
Točno in natančno isti Jožef Stalin je bil vzor in posnemanja vredni idol slovenskih komunističnih voditeljev, ko so med vojno snovali in uvedli krvavo revolucijo pod firmo osvobodilnega boja. Izvedli so pri majhnem slovenskem narodu v malem, kar je njihov mojster-vzornik izpeljal v velikem pri obširnem ruskem narodu. A nasilje ni bilo nič manjše. In so padli pod komunističnimi streli brez obtožbe in obsodbe vodilni javni delavci dr. Lambert Ehrlich, ki ni bil ni-
SIov. šola pri Sv. Vidu vas vabi...
CLEVELAND, O. — Spet druga pojedina, boste rekli. Prav imate! Res so pogosta vabila na kosila, vendar povabila prihajajo od različnih organizacij. To kaže, da je delavnost v Clevelandu še velika. Dohodki vseh teh prireditev služijo lepim namenom. Slovenska šola pri Sv. Vidu vas vabi k obedu v nedeljo 21. februarja, da z obiskom podprete delovanje šole. Zaradi tega, tako važnega namena ustanove nam ni nerodno, da se vključujemo v to dolgo vrsto vabil.
Mnogi ste si že zaznamovali svoje koledarje, da to nedeljo ne pozabite svetega Vida. Najlepše zahvaljeni! One, ki se še niso odločili, vabimo najprej k sv. maši ob pol enajstih dopoldne. To je sicer redna slovenska maša pri svetem Vidu, toda, to nedeljo bodo pri tej sv. maši učenke in učenci slovenske šole sodelovali z branjem beril in prošenj. Komu bi se ne dvignil up, ko gleda fante in dekleta, ki v še tako zgodnji mladosti že gladko berejo slovensko? Ne bo še umrla ne fara ne slovenstvo, dokler se bo to nadaljevalo.
Takoj po sv. maši vas kličemo v svetoviško dvorano, kjer bo odbor staršev slovenske šole pripravil kosilo. Na voljo bodo pečene kokoši in svinjska pečenka z vsem kar zraven spada. Res je pri čakanju v vrsti potrebno malo potrpljenja. Pa bomo poskrbeli, da bo postrežba brezhibna. Med prijatelji slovenske šole posedite in se med jedjo po domače pogovorite!
Želimo vam vsem lepo nedeljo in že v naprej: Bog žegnaj!
Odbor staršev
Chicago
Fara Sv. Štefana vabi...
Pred seboj imamo pred Veliko nočjo še kar lepe družabnosti.
Mesec januar se je mnogim zdel premrzel mesec, da bi pripravili Baragovo kosilo, v katerega spada pač zaradi Baragove smrtne obletnice. Bilo je že leto, ko je bilo treba kosilo prestaviti. Ljubitelji našega svetniškega kandidata oziroma Baragov odbor sporoča, da bo Baragovo kosilo 21. februarja 1988,
to je na tret jo nedeljo v veliki dvorani po zadnji maši. Glede obiska tega kosila pri Sv. Štefanu še nikoli ni bilo razočaranja. Tudi letos prireditelji pričakujejo, da bo dvorana polna. Kuhinjo bosta vodili Danica in ga. Rus, kar tudi mnogo velja. Vstopnice so letos za odrasle $7.-, za otroke $3.-. Nekateri vstopnice že imate, dobite jih še v župnišču in potem pri vratih.
Ne pozabite na našo kulturno nedeljo, 28. februarja, ki je vsak mesec četrta in vredna najboljšega obiska. Glavna prireditelja sta naš Jože in naša Nandi Puc. Nastopajo izobraženci, pevci, mladina. Kulturna ura po deseti maši je središče naše slovenske povezanosti, je pogled na našo kulturno preteklost in povezava mladine s prihodnostjo.
Koline ali farno kosilo bomo imeli na prvo nedeljo v marcu, t.j. dne 6. marca. Temu naslovu se nikar ne čudite; delavci in organizatorji vsakoletnih kolin so se odločili, da
bodo ves dohodek poklonili za potrebe naše fare. Vsaka mrzla zima odnese nekaj tisočakov samo za kurjavo prostorov: cerkve, šole in dveh dvoran, tudi župnišča in sestrske hiše. Koline — po stari slovenski navadi bodo letoš že osmič.
Vsi nekdanji vsakoletni možaki — klavci in njih pomočnice — za klobase bodo že v soboto pred kosilom polno zaposleni v kuhinji poleg dvorane. Nobeden od teh delavcev in delavk ne pričakuje, da bi bil imenovan, tega nočejo. Lahko pa povem, da so to dobri farani slovenske cerkve, ljudje iz Bele krajine in nekaj iz Prekmurja, ki so tudi ponosni na svoje prekmurske klobase.
V nedeljo bosta delo v kuhinji vodili Danica in Rusova in njihove pomočnice. Imamo pridne fante in dekleta za postrežbo, so nagli in vljudni. K prašičji pečenki in h klobasam se izredno prilega kozarček vina, katerega bodo prav radi natočili naši točaji.
Dan kolin v domačem kraju so nekateri prištevali kar k domačemu prazniku. Veliko dela sta takrat imela gospodar kakor tudi gospodinja, a dobre volje se takrat v hiši ni manjkalo. Tisto dobro voljo in veselje bodo klavci in klobasarji prenesli na vse obiskovalce tega kosila. Iz Prekmurje ljudje zelo radi pojejo, upamo torej, da jih bomo tudi tedaj slišali.
Prireditelji teh veselih kolin
kak politik, dr. Marko Natlačen, ki je zaščitil prominentne komuniste pred okupatorskim preganjanjem z uničenjem njihovih imen, padali so odlični podeželski župani, javni delavci in duhovniki ter cele družine, še preden je bil organi ziran oborožen odpor zoper to nasilje. Bili so obglavljeni v famoznem kočevskem procesu I. 1943 poleg vodilnih vaških stražarjev tudi ugledni vodje Mihajlovičevih četnikov v Sloveniji — po vojni pa — brez zasliševanja in obsodba — pokončani tisoči razoroženih, ujetih domobrancev, katerih kosti trohnijo v Kočevskem rogu, Teharjih in drugod, a ustrahovani narod ne sme prižgati niti svečke na njihovih masovnih grobovih.
Škofa dr. Gregorija Rožmana so na famoznem procesu obsodili za narodnega izdajalca brez dokazilnih listin, raz-Idalje na str. 4)
ne bodo prav nič zamerili, če bomo malo pokukali v kuhinjo, da bomo sploh vedeli, kdo dela in zraven ne pozabili reči: hvala.
Ker je ves dohodek naklonjen fari, prosijo žene sodelavke, da bi farani prinesli darove za tkim. »raffle«, ki vzbuja mnogokrat veliko radovednost in veselje.
Za vstopnice — 6. marca — ne bo nobene zadrege: bodo pri ponujalcih, v župnišču in pri vratih. Cena je $7,- in za otroke $3.-. Začetek kosila bo po zadnji maši. Vljudno vabljeni! Prosimo za veliko udeležbo.
Tone Gaber ml.
Tržaški oktet se lepo zahvalil Primorskemu klubu v Clevelandu
CLEVELAND, O. — Tržaški oktet, ki je gostoval v ZDA in Kanadi lani, je že pred meseci poslal zahvalna pisma raznim organizacijam, ki so pomagali pri organiziranju obiska in nastopov. Takšna zahvala je bila poslana tudi Primorskemu klubu v Clevelandu. Nosi datum 1. decembra 1987. Pismo je kratko in lepo sestavljeno, zato ga objavimo v celoti:
Spoštovani,
naše skupno primorsko poreklo nam narekuje še posebno bližino. Da Primorci znamo »držati skupaj«, se je že večkrat pokazalo v zgodovini. Temperamentna primorska duša ni zatajila niti ob našem srečanju v Clevelandu. Vtisov in občutkov, ki smo jih odnesli s prečudovitega gostovanja pri Vas, se preprosto ne da opisati. Topli utrip, ki se je sprostil med Vami, še vedno kipi v naših srcih in bo kipel, kajti dnevi, ki smo jih preživeli z Vami, so nepozabni.
Iskrena in prisrčna hvala za vse, za ves trud in pozornost; nikoli Vam ne bomo mogli povrniti vsega, kar ste naredili za nas.
Ubran pevski pozdrav!
Tržaški oktet
Sledijo lastnoročni podpisi vseh osmih oktetovih pevcev. Kot smo poročali po koncertu, je bil le-ta eden sploh najboljših, ki smo jih doživeli zadnja leta.
Ur.
Razstava uspela
Retrospektivna razstava kiparskih del Franceta Goršeta je bila v Moderni galeriji v Ljubljani, kjer so jo odprli 23. decembra lani, na ogled pa je bila do 31. januarja. Razstava je vzbudila veliko zanimanje obiskovalcev, saj je umetnikovo delo zdaj v domovini prvič predstavljeno tako, kot zasluži.
Omeniti pa moramo, da je Gorše, sicer dolenjski rojak iz Zamosteca pri Sodražici, to priznanje dobil šele po smrti. Lahko pa bi ga še, ko je bil živ, vendar so razstavo, ki so jo pred leti pripravili v Kostanjevici, postavili pa v Lamutovem likovnem salonu, morali razdreti in preklicati otvoritev.
Naša luč (feh. 1988)
Ha-Hec-Hi-Ho-Humor!

l)
.6
.
Skuhal
ali pogrel mecan
•mi
^ ‘i
T* /
DUET
Za bralec SMEH-a prevedla Tatjana Novak
Mož in žena sedita pred telivizorjem. Večeri se. Miren poletni večer. Nevtralen program: balet. Plesalec in plesalka plavata po zraku kot beli ptici.
Zakonski mož kadi.
»Fantastično!« pravi mož.
»Kaj je fantastično?« vpraša žena.
»No, ta duet.«
»Kakšen duet?«
»No, duet na televiziji...«
Zena motri moža in nekaj časa molči.
»O katerem duetu pa govoriš?«
»O tem plesu. Ali ni to duet?«
»Le kako naj bo to duet?! Duet je, če pojeta. Ce dve bitji hkrati pojeta, to je duet.«
»Ne.«
»Zakaj?«
»Ker je to balet.«
Mož si prižge cigareto in se vrne k ženi.
»Poslušaj no! Le zakaj se ne moreš navaditi, da bi preudarila, preden kaj rečeš? Zakaj se ne moreš naučiti logično misliti? Ce dve bitji nekaj skupaj delata — in zapomni si dobro, kar ti povem — to pomeni, da gre za duet.«
»Tudi, če skupaj sekata drva?«
»Da, tudi če sekata drva.«
»Poslušaj no, le zakaj ne greš k zdravniku? Saj si tožil o napadih slabosti.«
»Le kakšno zvezo ima to s tem, o čemer sedaj govoriva? Kakšna logika pa je spet to?«
»Zapomni si, da ne maram nobenega pouka o logiki od tebe. V dvajsetih letih, odkar sva poročena, bi pa to že lahko razumel.«
Molk. Balet teče dalje. Plesalec in plesalka sta kot dva bela vrtinca, ki se oddaljujeta, se spet približata in se spojita ob zvokih glasbe.
»Fantastično. Fantastičen duet.«
Zena vstane in se približa možu.
»Poslušaj no, ali me imaš morda za norca?«
»Zakaj?«
»Kako zakaj?«
»Samo to te prosim, da držiš jezik za zobmi.«
»Zakaj naj držim jezik za zobmi? Ali v svojem stanovanju ne smem govoriti?«
»Lahko govoriš. Toda ne z mano. Govori sam s seboj.«
Zena vstane, gre k mizi in vzame iz predala aspirin ter ga pogoltne s požirkom vode.
»Primaruha, kakšen čudo... due..«
Zena divje zarjove: »Ali boš končno nehal ali ne?«
Mož ji mirno odgovori: »Saj sploh ne govorim s tabo, govorim vendar sam s seboj.«
Zena plane v jok.
»Tvoj bratranec mi je takoj po poroki rekel, da si sadist, pa nisem hotela verjeti.«
»Kakšen bratranec?«
»Bratranec iz tvoje mladosti. Pazi, mi je rekel, saj je dober fant, toda ima več sadističnih potez v značaju. Ubija vrabce in žabe. Prav je imel.«
»Le kdaj si me pa že videla, da bi moril vrabce in žabe?«
»Tega zdaj ne delaš več, v mladosti pa si. Sedaj se odraža tvoj sadizem v odnosu do mene. Vedno me ugovarjaš. Samo da bi mi uničil živce! Ne igraj se z mojimi živci, ker ti kljub svoji ljubezni nekoč lahko prerežem vrat.«
»Častna beseda, da si nora. Le kdo ti ugovarja? Ali nisi fi začela?«
»Jaz da sem začela?«
»Rekel sem samo: Poglej, kakšen sijajen duet, ti si pa že razdraženo planila.«
»Le kako naj ne bi bila iz sebe, ko pa blekneš tako neu mnost?«
»Kakšno neumnost?«
»To, z duetom.«
»To, da je neumnost.«
»Veš kaj, s tabo se sploh ne da več govoriti. Pojdi rajši ven iz sobe.«
»Jaz naj grem ven? Zakaj pa ne ti, te vprašam?«
(Dalje ua str. 4)
Mimogrede iz Milwaukeeja
MILWAUKEE, Wis. - Letošnje leto 1988 je prestopno leto, zato ima mesec februar oz. svečan letos 29 dni. Pomembni dnevi v tem mesecu so: rojstni dan 16. ameriškega predsednika Abrahama Lincolna, ki je padel na 12. feb., in rojstni dan prvega ameriškega predsednika Georgea Washingtona, ki pade na 22. feb. Važen je tudi Valentinov dan, preteklo nedeljo oz. 14. feb., ki je dan starih in mladih zaljubljencev. Zato naj bo vsem, ki imajo v tem kratkem mesecu svoje rojstne in godov-ne dneve prijetno pri srcu in veliko sreče v ljubezni.
Za nas Slovence je mesec februar zgodovinsko važen. Na dan 8. februarja leta 1849 je umrl, naš največji pesnik in genij dr. France Prešeren. Pesnik Prešeren je pel o domovini, o narodu in rodnem jeziku, o svobodi in pravici, o bratstvu med narodi. Vse mu je vrelo iz poglavitnega, najbolj živega, najdragocenejšega in večnega vira, srčne ljubezni.
Takrat še ni bilo domovine, ne naroda, ni bilo svobode in pravice, bratstva še med brati večkrat ne, jezik si je klesal sam iz domačega kamna ljudskega govora — in ljubezni ni bil nikdar deležen. Vendar ni pel s solzami, ne stokanjem in obupnim ihtenjem, kot dela to večina današnjih pesnikov in pisateljev. Prešeren je pel, odločno, glasno in zveneče možato. Pokoril se je ukazu: Trpi brez miru.
Na Prešernov dan, ali v mesecu svečanu, naj bi vsakdo od nas prebral vsaj eno njegovo pesem, da bi se potem domislili, kako grdo ravnamo in grešimo z našim jezikom, doma sredi Ljubljane in med nami v Ameriki, z jezikom, ki ga je pesnik izklesal iz domačega govora v kremenit in plemenit, sočen in lepo zveneč jezik. Nekaj malega, njegovega v njegov spomin:
Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi;
eden hvali in spet drugi vpije: Fej te bodi.
Ta veti mi: Poj sonete. Oni: poj balade,
tretji bi bi! bolj prijatelj Pindar ovi odi.
Bo prijeten morebiti temu glas gazelic;
oni bo pa rekel: Kaj za Vodnikom ne hodi?
Razuzdanim bodo moje pesmi prenedolžne;
al, terejalke poreko, da jih je vdihni! zlodi.
Jaz pa tebi sami, draga, želel sem dopasti,
drugih nisem vprašal, kaj se njim po glavi bodi.
Triglavski kotiček:
SKD Triglav je 6. februarja 1988, v veliki in polni dvorani sv. Janeza Evangelista, imelo svojo vsakoletno predpustno zabavo s plesom. Še pred plesom so pridne društvene kuharice pripravile odlično večerjo z domačimi krvavicami, pečenicami, pridejale pa so še zelje, restan krompir, žgance in
krožnik vsakovrstnega peciva. Ljudje so bili z večerjo izredno zadovoljni.
Takoj po večerji se je razvil družabni ples od polke do tanga in maškaradnega obhodnega plesa. Pet originalnih mask je bilo nagrajenih, od treh v skupni starosti 244 let preizkušenih plesalcev. Ti so bili: Jože Butinar, Vlado Kralj in Lojze Galič. Prvo nagrado je prejel kot arestant Sing Singa (sicer znane ječe v državi New York) g. Peter Jakopec.
Vse nagrajene maske so prejele neke vrednostne bone, neke nepodpisane menice, če se ne motim, v vrednosti »200.000 starih dinarjev«. Bilo je dosti zabave in smeha in natakarji so imeli dosti dela pri točilni mizi. Za zabavo in ples je igral Hank Magavne »button box« orkester. Vsem pridnim članom in članicam za njih trud in delo — vsa čast!
Kazanje slik naših cerkva.
Nasmejani kaplan fare sv. Janeza Evangelista p. Peter Jakopec je pred nedavnim v mali in polni dvorani prikazal na filmskem platnu »Lepote slovenskih cerkva«. Z lepim, čistim in razločnim glasom je posamezne slike tolmačila v angleškem jeziku naša Milka Modiceva, le glasba je bila včasih preglasna in odveč. Po končani predstavi se je v dvorani pri dobro naloženih mizah razvila prijateljska zabava in’ razgovor, kar se v zimskih mesecih redko dogaja!
50. letnica poroke.
V	nedeljo, 7. februarja 1988, sta znana slovenska rojaka Janez in njegova žena Solija Rifelj, pri slavnostni slovenski maši v cerkvi sv. Janeza Evangelista praznovala 50-letnico poroke in zakonskega življenja. Slavljenca Janez in Sofija Rifelj sta vneta in delavna člana slovenskega društva Triglav in zelo aktivna v fari sv. Janeza Evangelista. Janez poje pri tem cerkvenem pevskem zboru že okrog 40 let.
Zvestemu slovenskemu paru Janezu in Sofiji Rifelj prijateljsko čestitamo s toplo željo, da bi jima Bog naklonil še dolgo vrsto let zdravega in zadovoljnega življenja. Bog vaju živi!
Spomladanska slovenska koncerta
Slovensko pesem bomo poslušali zopet prihodnji mesec, v soboto, 19. marca, ob 8. uri zvečer v povečani cerkvi sv. Janeza Evangelista. Nastopila bosta mešani pevski zbor Gallus pod vodstvom pevovodje prof. Lea Muškatevca in pevski zbor Slovenska pesem iz Chicaga, pod vodstvom skladatelja dr. rev. Vendelina Špendova.
V	mesecu aprilu, točno v soboto, 9. aprila, ob 8. uri zvečer, pa bo pevski koncert zbora Uspeh, katerega vodi pevovodkinja Dolores Ivan-chich. Koncert se bo vršil v Nathan Hale High School, na 116 St. in Lincoln Ave.
Na oba pevska koncerta ste vsi prijateljsko vabljeni.
Voščilo k rojstnemu dnevu
Pravijo, da ni kavalirsko izrekati ženski v zrelih letih čestitke in povedati, koliko pomladi je že preživela. Naj bo tako ali tako, starost je neizbežna in kdo takrat še se zmeni za Tvoj obraz? Toda obraz spodaj navedene rojstne slavljenke je še vedno mladnostno smehljajoč. Naj povem, da je pred kratkim v krogu svoje družine dočakala in slavila svoj visoki rojstni dan zavedna Slovenka in zvesta, dolgoletna delavna članica Jugoslovanskega Sokola v Ameriki, žena ing. Dušana Svetliča, sokolica Milena.
K visokemu rojstnemu prazniku ji iskreno čestitamo in ji voščimo dobrega zdravja in zadovoljnega življenja, v veselje svoji družini, prijateljem in sokolski ideji. Zdravo!
Veliko hrušča — za nič
Pred kratkim so bile v državi Iowa nekake volitve, oziroma izbira, kdo bi bil najboljši predsednik Amerike. Tukajšnji politikarji so na republikanski strani izbrali sen. Roberta Dole-a, evangelista Pat Robertsona, tretji pa je bil podpredsednik George Bush. Naj takoj povem, da so vsi republikanski predsedniški kandidatje podprli Reaganov predlog za pomoč kontrašem v Nikaragvi.
Nasprotno, vsi demokratski kandidatje od zmagovalca, kong. Richarda Gephardta, guvernerja M. Dukakisa, sen. Paula Simona, črnskega voditelja Jesseja Jacksona, sen. Alberta Gore-a, bivšega guvernerja Brucea Babbitta do bivšega senatorja, ženskarja Garvja Harta so bili proti temu predlogu in pomoči anti-komunističnim borcem.
V eni zadnjih številk A.D. je bil v uvodniku odlično in podučno napisan članek »Osramotili so se«, izpod peresa urednika lista. Zdaj, ko smo v predsedniškem volilnem letu, je ta članek vreden, da ga vsakdo dvakrat ali trikrat prebere, da si bo potem ustvaril pravo sliko raznih kandidatov in v novembru oddal svoj glas poštenemu kandidatu.
Prihodnji — že jutri — politični spektakel bo v New Hampshireu, sledili bodo številni drugi tja do obeh strankinih konvencij. Šele takrat bomo dobili izbiro za predsedniško mesto in novembra glasovali za demokrata ali republikanca. Do novembra pa bo kampanjska borba, z lepimi in grdimi navadami.
Precej naših ljudi še nima volilne pravice oz. niso registrirani. Pa bi bilo lepo in koristno (in tudi državljanska dolžnost, op. ur.), če bi to pravočasno uredili in tako s ponosom oddali svoj glas kandidatu, ki mu zaupate in ga cenite. Poizkusite!
XV. Zimska olimpiada
Preteklo soboto se je pričela XV. Zimska olimpiada v Cal-garvju, Kanada. Zimska te-(dalje na str. 4)
»Nadaljuje delo A. M. Slomška«
Dr. Janez Hornbock prejel letošnjo Tischlerjevo nagrado
»Vsa zgodovina slovenskega naroda je en sam delavnik, za slovenski jezik, za slovensko kulturo in vero slovenskega človeka. Zvonovi, ki vabijo na delo, se večkrat oglašajo. Oglašali so se tudi takrat, ko so vabili na delo. Tudi škof Anton Martin Slomšek je vabil na delo. Eden Slomškovih delavcev je tudi dr. Janez Hornbock, ravnatelj Mohorjeve družbe v Celovcu. V njem je Slomškov duh in tista moč, iz katere je ustvaril dela, ki ga odlikujejo.« — To so bile besede mariborskega škofa Krambergerja, ki je prišel v Celovec kot zastopnik celjske Mohorjeve družbe. Letošnjo Tischlerjevo nagrado je prejel ravnatelj Mohorjeve družbe, prelat dr. Janez Hornbock. To je največje odličje koroških Slovencev, ki ga podeljujeta Narodni svet Koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza.
Glavni govornik slovesnega večera v Slomškovem domu 22. januarja 1988, je bil predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer. Na kratko je orisal življenjsko pot in vrline letošnjega nagrajenca. Leta 1910 rojenega duhovnika, ki je kot svoje prvo delo pri Mohorjevi pripravil 1. 1947 prvi knjižni dar po vojni,- je dr. Zerzer označil kot osebo, ki se je večji del svojega življenja identificirala z Družbo sv. Mohorja.
Zasluge prelata Hornbocka v življenju koroških Slovencev pa niso samo tiste v delu za Mohorjevo. »Leta 1947 je postal urednik Nedelje, in v kakšnih okoliščinah je urejal cerkveni list krške škofije, nam opisuje dolgoletni sodelavec Mohorjeve Franc Resman, ki se spominja, da je uredništvo Nedelje obstajalo le v rjavi usnjeni aktovki, s katero je prišel urednik vsak četrtek iz Podgorij v tiskarno Carinthia v Celovec.« — Tako dr. Janko Zerzer.
Naslednja njegova naloga,
ki mu je bila zaupana, je bilo tajništvo na Dušnopastirskem uradu. Šele potem je pritegnil dr. Hornbocka k sodelovanju v Mohorjevo družbo prelat Valentin Podgorc, ki je kmalu spoznal njegov izredni organizacijski talent. Od tedaj naprej se je zavzemal vedno bolj za to centralno ustanovo koroških Slovencev, ki danes povezuje slovenske rojake po vsem svetu.
Nadaljnje postaje Horn-bdekovega delovanja le v telegramskem stilu.
Postopna obnova hudo poškodovane Mohorjeve hiše v Celovcu. Izdaja prvega povojnega knjižnega daru za leto 1948, kljub nasprotovanju. 8. aprila 1948 postane prelat Hornbock namestnik predsednika in hkrati tajnik MD. Pri naslednjem občnem zboru postane poslovodni tajnik in ravnatelj družbe. 1953. leta ustanovi prvi Mohorjevi dijaški dom.
Sicer skromen začetek z osmimi dekleti in tremi šolski-
mi sestrami je našel nadaljevanje leta 1958/59. V Mohorjev dom je bilo sprejetih 75 fantov in 43 deklet. Prostori so postali premajhni. Hornbock začne graditi Slomškov dom. Krona v prizadevanju za šolsko mladino je bila dograditev Mode-stovega doma pred nekaj leti. Izgradil je tudi mrežo poverjenikov v Severni Ameriki. Toda to še ni vse. Dolga leta je bil zastopnik Slovencev pri škofu, član nemško-slovenskega koordinacijskega odbora, publicist...
Dr. Janez Hornbock je prejel Tischlerjevo nagrado v času dveh obletnic: 100-letnice smrti soustanovitelja MD Andreja Einspielerja in ob vstopu MD v 40-letnico po obnovitvi. Dr. Zerzer je v sklepnih besedah dejal:
»Naj bo to življenjsko delo z vsemi uspehi, pa tudi z morebitnimi razočaranji opomin za tiste, ki na katerem koli mestu sodelujejo v tej ustanovi, in tudi za tiste, ki bodo polagoma prevzeli skrb za njen obstoj in razvoj, da se vsak čas zavedajo, kakšno poslanstvo ima MD med koroškimi in drugimi Slovenci, da to ni le podjetje, ki daje delo lepemu številu naših rojakov in streho vrsti krščansko usmerjenih organizacij, temveč da je to naša najbolj čudovita kulturna ustanova, ki naj bi nam dajala občutek varnosti in topline, skratka, da bi v tej hiši ne imeli le svoje pisarne in sejne sobe, temveč tudi svojo duhovno domovino.«
V imenu Mohorjeve družbe je nagrajencu čestital in se mu za velike usluge, ki jih ima za to ustanovo, zahvalil dr. Pavle Zablatnik. Spregovoril je tudi predsednik NSKS dr. Matevž Grilc.
Slovesnost so s pesmijo olepšali mešani cerkveni zbor iz Podgorij pod vodstvom Urha Kassla, moški kvartet iz Podgorij in podgorski mladinski zbor pod vodstvom Rezike Kassl.
Prelatu Hornbocku je bila predana tudi slika ustanovitelja MD A. M. Slomška, slavljenčevega velikega vzornika. Prelat dr. Janez Hornbock je v svojih zahvalnih besedah dejal, da je Mohorjeva velik kup dobrih volj. »To je Mohorjeva, ne pa moje delo.« Kakor je 1. 1947 pisal skupaj z dr. Joškom Tischlerjem prvi knjižni dar v skromno opremljeni sobi s tremi stoli in mizo, takšen je ostal do danes. Skromen namreč.
Vincenc Gotthardt Nedelja
(M. januar 1988)
MIMOGREDE...
(Nadaljevanje s str. 3) kmovanja se vrše vsak dan do zaključitve iger 28. februarja. Navzočih tekmovalcev in tekmovalk je iz 80. držav, iz Jugoslavije je reprezentenca dejansko slovenska. Upam, da bo naš dopisnik »Pak« ravno iz province Alberte, kjer potekajo igre, o tej olimpiadi poročal zelo obširno. Vsem zimskim športnikom vso srečo in veliko uspeha!
DUET
(Nadaljevanje s str. 3)
»Le kam pa naj grem? Na cesto? Stanovanjsko pravico imam.«
»Saj nisem rekel, da te mečem iz hiše, temveč le, da je hiša napisana na moje ime.«
»Ali je pohištvo tudi tvoje?«
»Ne moje, ne tvoje.«
»Vsekakor pa nisi dal denarja zanj.«
»Kaj sem pa naredil z najinim denarjem? Z mojo plačo? Ali sem jo zapil?«
»Tega ne vem. Podpiral si svojega nečaka... Materi si kupil grob. Jaz svojim sorodnikom nisem postavila niti lesenega križa. Niti za pogrebom moje matere nisi šel, ravno takrat te je zagrabila gripa.«
»Ali slišiš?«
»Slišim.«
»Kaj, če bi se spomnil tistega večera, ko je tvoja mati umirala?«
»Le kaj sem naredil?«
»Napil se si kot svinja.«
»Iz žalosti. Od skrbi.«
»Ti, ki si ji pred mojimi očmi želel, da jo tramvaj povozi!«
»No, ali jo je?«
»Ne, želel si pa le. Ti imaš pasjo dušo. Ti si beštija.«
»Prosim te, da brzdaš svoje besede. Lahko se zgodi, da zgubim živce.«
»No, in?«
Premor. Soprog si prižge cigareto, soproga si tudi prižge. Nato gre v kuhinjo in skuha dve skodelici kave.
»Hvala,« reče soprog.
»Prosim,« reče žena.
Plesalca na ekranu zaljubljeno plešeta.
»Sijajno,« reče mož, »kakšen izreden duet!«
»Molči!« zakriči žena. »Molči, sicer ne vem, kaj se bo zgodilo!«
Menim, da je eden izmed njiju vložil naslednjega dne tožbo za ločitev zakona. Čisto prepričan pa le nisem...
Vzorniki za revolucionarje na Slovenskem
(Nadaljevanje s str. 2)
bremenilne dokumente pa so prej uničili. Tako je ta duhovni vodja naroda v tujini umrl z znamenjem narodnega izdajalca na čelu. Z njim vred umirajo s takim znamenjem stotine odličnih Slovencev, ki so videli v komunizmu nesrečo za narod in se mu uprli.
Buharin in njegovi vrstniki, ki jih je Stalin dal pobiti, dobivajo vsaj po smrti zadoščenje za nad njimi storjeno krivico in je sramotni žig izdajstva opran z njihovega čela. Stalin pa je obsojen kot krvoločen tiran in nasilnik.
Kdaj in kako se bo ta proces uresničil na Slovenskem?
Buharin je tik pred svojo aretacijo diktiral svoji ženi pismo, kjer pravi: »Sem gotov, da bo skozi sito zgodovine prej ali slej neizogibno oprano blato z moje glave. Nikoli nisem bil izdajalec.« Kdaj se bo slovenska partija odločila iz častitih, nepristranskih mož juristov in drugih sestaviti komisijo po vzorcu sovjetske, ki bo skrbno raziskala slučaje prof. Ehrlicha, bana Natlačena, škofa Rožmana in drugih vodilnih protirevolucionarjev, ki so bili pobiti kot izdajalci naroda ali pa še živi nosijo ta pečat na čelu, ter resnične in pravične najdbe objavila, oblast pa tem žrtvam vrnila čast in dobro ime?
Slišim klic škofa Rožmana iz osamljenega groba v Le-montu: »Nikdar nisem nikogar nikomur izdal, najmanj pa celega naroda sovražniku«. Kdo ga čuje? Ce so vodje revolucije zvesto posnemali svojega vzornika in učitelja Stalina v vseh grozotah nasilja in krvoprelivanja, zakaj ne bi sedanja oblast posnemala Sovjetov v iskanju resnice in pravice? V ta proces morajo biti vključeni tudi pobiti domobranci, ki so padli v kraške jame kot izdajalci, pa so se v resnici borili za svoje krščansko prepričanje in za svoj koncept življenja na zemlji, nikdar in nikoli pa ne za zmago okupatorja domovine.
Menim, da je skrajni čas, da se to napravi, če se hoče rešiti obstanek naroda in njegova srečnejša bodočnost. Tako zvesto posneti vzorec morilca in tirana Stalina, ki so ga častili — ne samo svoječasni vrhovni partizan Milovan Djilas — kot božanstvo, ampak tudi slovenske glave revolucije s Kardeljem in Kidričem na čelu, naj najde posnemal-ce tudi v slovenski partiji, da sledi sedanjemu zgledu ruskih tovarišev in postavi stvari na resnično in pravično mesto.
L. P.
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
V družinski lasti že 85 let
Kanadska Domovina
Praznovanje dveh pomembnih obletnic pri Sv. Gregoriju v Hamiltonu	— DOM LIPA —
TORONTO, Ont. - Bratje salezijanci, ki upravljajo slovensko župnijo sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu (patrona Pokojnega škofa Gregorija Rožmana), so v nedeljo, 31. januarja 1988, v počastitev svojega pobudnika in ustano-v'telja duhovne bratovščine salezijancev Don Bosca, pri-Ptavili in uspešno izvedli lepo Proslavo ob številni udeležbi •aranov, v katero so vključili ludi slovenskega škofa Friderika Baraga, ki je bil na isti dan smrti Bosca — pa dvajset let Preje — v svoji škofiji v Michi-8anu pokopan.
Oba, Don Bosco in Friderik ^araga, sta bila božja služab-n'ka. Oba sta imela iste cilje: reševati duše za božje kralje-stvo- Don Bosco med mladi-n°> Baraga med Indijanci.
Oba sta imela in posedovala neizmerno ljubezen do zapo-stavljenih, zaničevanih in ob ^°b postavljenih. Dostikrat si j^Urn, da bi se tisti, ki so stopi-1 v duhovniško službo, navzeli takih svetniških kreposti, kot sta jih imela ta dva sveta moža.
Na proslavi v Hamiltonu, ki *e je vršila po zadnji sv. maši m Po kosilu, ki so ga tamkaj-^nje gospe pripravile za udele-žence, se je v zgornji dvorani ° razstavi obilnega gradiva a o o Boscu kot o Baragi pri-azalo delovanje teh dveh m°A ki sta vsak po svoje izpolnjevala svoje duhovniško Poslanstvo in tako oba z veli-lrT>i žrtvami doprinesla k šir-enju Kristusovega nauka vsak v svojem delokrogu, p pon Boscu in njegovem 6 u -N Predaval Karel Ceglar, jJ.dmiji župnik sv. Gregorija, .Je s Pomočjo sedanjega žup-1 a Slobodnika uredil tudi Ustavo tiska in slik o obeh '^mniških božjih služabnikih, kar mu gre še posebno pri-4anie- G. Ceglar namreč že I *et s silno skrbnostjo zbira ob° s*0vensk° literaturo, ki 1 gar.avnava vse odtenke verske-rj, ln narodnega življenja sla-v m novih emigrantov v se-born: Ameriki. Njegova zbirka re ,ža bodoče zgodovinarje iz-,an^a pomena in naj že tu
Ost T01’ s svoj'm del001
Vana. Pomemben član prizade-
P°lpri
osvetljevanju naše
dan ete^e zgodovine, ki se SVnes doma potvarja in po
^Je razlaga.
l)0n sv°jem predavanju je h,.n Bose pt,cnih
sca s pomočjo skio-
. z0jl ' sl'k živo prikazal nav-, di|j tn’ so 2 zanimanjem sle-"jogovim besedam.
; ^r'^er'ku Baragi in njego-jvorii^^dnikih pa je sprego-^ra, °ne	velik častilec
I ra8i ge’ stvar'telj filma o Ba-llar’ p‘sec knjige »Vodič po vaiec8°Vi deželi« in spremlje-sv0je Plsatelja L. Rebule, ki je 8ovj y*!,86 Potovanja po Bara-*abPi !.želi o*3 Velikih jezerih ezi1 v svoji knjigi »Duh
Velikih jezer«.
G. Zrnec je prav tako svoje besede podprl s skioptičnimi slikami, pri tem pa ohranil njemu edinstven način predavanja, ki je vselej osoljeno s prijetnim humorjem.
Mislim, da so bratje salezijanci v Hamiltonu veseli lepega uspeha te proslave, na kate-
ri sta bila dva velika moža — eden svetnik, drugi pa svetniški kandidat — dostojno počaščena in spominsko prikazana ob obletnici njune smrti. Kar bi bilo želeti, je, da bi se tudi med našo slovensko duhovščino našli taki vzgledi, ki bi sledili svetništvu teh dveh mož.
Otmar Mauser
Nadaljnje osvetljevanje Vetrinjske tragedije
TORONTO, Ont. - Nobena politična emigracija ni toliko pisala in navedla toliko podrobnosti o grozovitosti rdeče revolucije, kot je to storila slovenska. Obe zdomski borčevski reviji (Vestnik in Tabor), poleg teh pa posamezni pisci kot sta Stane Pleško in inž. France Grum, in še številni drugi, so s tem opravili veliko zgodovinsko delo. Pod pritiskom vseh teh očividnih zapisanih dokazov emigracije, so morali tudi režimski krogi reagirati in radi ali neradi obravnavati pravilnost ali nepravilnost emigracijskih navedb.
-Zadnja taka potrditev je bila od režimskega zgodovinarja Toneta Ferenca, ki je v dosedanjih njegovih knjigah »Zgodovina ljudske oblasti v Sloveniji 1941/1945« takore-koč potrdil pravilnost Črnih bukev (Ljubljana 1944).
Pri opisovanju strašnega epiloga prisilne vrnitve tisočev iz Vetrinj, pa emigracija ni povsem zgodovinsko točna. To je treba popraviti, še posebej zato, ker so sedaj na razpolago zanesljivi podatki.
Pisca knjige »Vetrinjska tragedija« gg. S. Pleško in F. Grum navajata število vrnjenih takole:
24. maja
27.	maja
28.	maja
29.	maja
30.	maja
31.	maja
40 oseb 800 oseb 3000 oseb 3000 oseb 3000 oseb 500 oseb
S prevaro in nasiljem po angleških vojaških oblasteh torej skupno vrnjenih 10.340 slovenskih fantov in mož.
V sedaj že vsem znani knjigi Minister in pokoli, Nikolaj Tolstoj navaja na str. 146, da je bilo v Vetrinju 10.170 domobrancev. To število je dobil iz memoarskih zapiskov gen. G. L. Vernevja. Po tem podatku je jasno, da je število 10.340 vrnjenih, zapisani v knjigi Vetrinjska tragedija, nekoliko previsoko. Znano je tudi, da se je večje število domobrancev zadnji dan vračanja umaknilo iz vojaškega taborišča.
Živa priča vračanja in vestni zapisnikar te naše tragedije je bil dr. J. Godnič. V svojem članku »Memento vsem« (Spi-ttal na Dravi, 11. jan. 1947), doživeto opisuje Vetrinjsko tragedijo dan za dnem in navaja sledeče številke vrnjenih:
28.	maja — nekaj čez 2000 vojakov
29.	maja — ca. 2000 oseb
30.	maja — nad 2000 ljudi Tako ta živa priča. S tem je reducirano število vrnjenih na skoraj 3000 ljudi. Po tem lahko sodimo, da se je število vrnjenih vrtelo med 7 in 8 tisoč. Pleško in Grum sta v svoji knjigi Vetrinjska tragedija uporabila tudi Godničeve zapiske, vkljub temu pa sta vztrajala pri nekoliko previsoki številki vrnjenih. Izgleda, da sta pri tem navedla domobranske vojaške enote v njihovi celotni moči, nista pa upoštevala upada števila teh edinic zlasti zadnje dni vračanja, ko se je večjo število rešilo s pobegom iz taborišča.
Režimski viri v domovini glede števila vrnjenih domobrancev in civilistov iz Vetrinj ostajajo še vedno državna tajnost. Ko pa se je tudi doma pričelo javno razpravljati o masovnih pomorih vrnjenih domobrancev, so nekateri visoki partijski funkcionarji priznali, da je bilo od vrnjenih beguncev iz Vetrinj brez sodnega postopka likvidiranih nekako 7.000 oseb. Če upoštevamo, da je nekaj domobrancev zbežalo po predaji in do prihoda na masovna morišča, da je bilo nekaj domobrancev in civilistov, predvsem pa mladoletnikov izpuščenih (kasneje pobitih pri vračanju na svoje domove), se močno približujemo uradni številki angleških vojaških oblasti, ki so sedaj na razpolago.
Vojaški dokumenti 5. korpusa 8. angleške armade, v katere področje je spadalo Vetrinjsko taborišče, navajajo število 8.450 vrnjenih Slovencev. Ta številka je bila potem revidirana, kar izhaja iz podatkov, ki jih je dobil meseca avgusta 1945 predstavnik ameriške vlade v Caserti, C. Kirk, od angleških vojaških oblasti, in ki je navedena v njegovem telegramu State Departmentu št. 3187 (Iskra, Munchen, 15. jun. 1985), in ki navaja 8.263 prisilno vrnjenih Slovencev med 24. in 31. majem 1945 iz Vetrinj.
Pri vojaških transportih je pravilo, da se ob predaji vojnih ujetnikov napravi poročilo, kjer je navedeno število predanih oseb, kar navadno tudi obe prizadeti strani s podpisom potrdita. V našem slučaju je moral ob predaji domobrancev na Koroškem tak (Dalje na str. 6)
TORONTO, Ont. - Slovenski starostni dom na 52 Neilson Drive v Etobicoke postaja prijetno bivališče našim starejšim.
Po Novem letu 1988, v prvih januarskih dneh, se je vselil prvi stanovalec č.g. Franc Sodja, duhovni vodja doma, za njim pa do konca meseca še štirinajst oseb.
V	nedeljo pred Božičem, 20. decembra, ob 3. uri popoldne, je torontski škof, koadjutor Alojzij Ambrožič v domu blagoslovil kapelo Kristusovega Vstajenja in daroval prvo sv. mašo. K popoldanski pobožnosti in božičnici, ki je sledila v spodnji dvorani, se je zbralo mnogo ljudi vseh starosti. Tako je širša slovenska javnost prvikrat lahko ogledala to največjo samostojno slovensko ustanovo v Kanadi. Otvoritev in začetek poslovanja doma Lipa je gotovo eden najpomembnejših dogodkov med Slovenci v Kanadi.
Iz skrbno, estetsko urejenega dvorišča nas napis »Dobrodošli« na vhodnih vratih vabi v notranjost poslopja v prostorno vežo s sprejemno pisarno. Skozi široka okna lije dnevna svetloba in odpira pot na desno k stanovanjskim sobam v dveh nadstropjih (residential area) in k sobam na levo (extended care area). V spodnjem pritličju se nahaja kuhinja z obednico, dvorana in gostilnica, sobe za razvedrila in razna ročna dela.
Stanovalcem bo na razpolago tudi knjižnica, frizerski salon, zdravstveni prostori, fizioterapija itd. Na svojem naravno lepem kraju, obdan z velikim vrtom, teraso pred obednico, balkoni, cvetličnim paviljonom, dom Lipa nudi mnogo razvedrila na svežem zraku. Ustanovljen je že batin-carski klub. Dom Lipa bo gotovo izredno privlačna točka za Slovence vseh starosti, ki se bodo tu zbirali k najrazličnejšim podvigom.
Dom Lipa ni namenjen samo stalnim prebivalcem in onemoglim, temveč je kraj zbiranja vsem onim, ki tekom dneva potrebujejo družbo in razvedrila (day care).
Dom Lipa bo svojih uslužbencih in prostovoljcih nudil starejšim ljudem občasno pomoč na domovih z nakupovanjem hrane in potrebščin, obiski zdravnikov, s hišnim delom (home care — new horizons).
V	domu Lipa bo prostor za
mnoge programe kulturnega in družabnega značaja za vse Slovence. Pri delu za polno, zdravo življenje v domu, bodo mlajši v raznovrstnih programih urili svoje talente in tako prispevali k slovenski kulturi v Kanadi. Vlada se zaveda etničnega elementa v sestavi kanadske države. Razvoj zadnjih časov kaže, da raste število starejših. S tem pojavom nastajajo spremembe na vseh področjih, med njimi skrb za ostarele in onemogle. Kanadski življenjski standard in sociološke izkušnje dajejo starejšemu rodu pravico do udobnega življenja.
Na podlagi vseh teh novih dognanj vlada vsestransko podpira narodnostne starostne domove. So pa gotovi pogoji in zahteve, ki jih je treba izpolniti in upoštevati, da ontarijska vlada finančno pomaga pri vzdrževanju starostnih domov.
S pomočjo dobrih slovenskih ljudi je dom Lipa zgrajen. Teži ga dolg enega in pol milijona dolarjev, ki nam narekuje neprestano skupno delo in načrte.
Po zadnjem proračunu je celodnevna oskrba v domu $44 na dan ali $1320 mesečno. To plačuje hrano, stanovanje in minimalno bolniško nego (čč. sestre), če je potrebna.
Ljudje, ki prejemajo samo starostno pokojnino in dopolnilo, brez drugih dohodkov, plačajo $33 na dan ali $990 na mesec za hrano, stanovanje in minimalno oskrbo (bolniško). Če njihov celotni mesečni dohodek ne doseže $990, jim ontarijska vlada plača 70% razlike do $990, dom Lipa pa doplača 30% razlike do $990. Pri plačevanju oskrbnine se hiša (nepremičnine) ne smatra za dohodek. Najemnina, bančni računi, vrednostni papirji se štejejo kot dohodek.
Če pa lastnik hiše umre v domu Lipa, ima dom pravico terjatve stroškov za čas bivanja v domu Lipa.
V domu Lipa je sedaj na razpolago 34 samskih sob (residential) in 30 prostorov za onemogle.
Dom Lipa je s 1. februarjem začel s polnim poslovanjem.
Za vse informacije in pojasnila je na razpolago
upravnik (administrator):
dr. Stane Bah 52 Neilson Drive Etobicoke, Ontario Canada M9C 1V7 Tel. (416) 621-3820
— DOM LIPA —
Upravni odbor vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo 6. MARCA 1988 ob 2. uri popoldan, v DOMU LIPA, 52 Neilson Dr., Etobicoke.
J. Kopač, C.M.	M. Zajc
Predsednik	Tajnik
KOLEDAR
društvenih prireditev
FEBRUAR
Kanadska Domovina
Osebno razmišljanje
Škof dr. Lenič odkrit v intervjuju
21. — Slov. šola pri Sv. Vidu
postreže s kosilom v farni dvorani. Serviranje od 11.30 do i .30 pop.
28.	— Župnija Marije Vne-
bovzete priredi srnjakovo kosilo v korist Slov. doma za ostarele in sicer v SDD na Recher Ave. v Euclidu. Serviranje od 2. do 5. pop.
MAREC
5.	— Primorski klub priredi
vsakoletni Primorski večer, v SND na St. Clair Ave. Igra Tone Klepec orkester.
6.	— Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancakes and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8.30 zj. do 1. pop. 19. — Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi ob 25-letnici večerjo s plesom v SDD na Waterloo Rd. Igra Fred Kuhar orkester.
26. — Glasbena Matica priredi svoj spomladanski koncert, združen z večerjo in plesom, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
APRIL
9.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
9.	— Društvo Kristusa Kralja
št. 226 KSKJ praznuje 60 let obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 5. pop., ob 7. uri pa z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave.
10.	— St. Clairski upokojenci
prirede svoje letno kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. Serviranje od 1. do
3.30	pop., zabava do 5. pop. 17. — Misijonska Znamkar-ska Akcija (MZA) priredi kosilo v farni dvorani sv. Vida. Serviranje od 11.30 dop. do
1.30	pop.
30. — Slovenska cerkev Sv. Cirila v New Yorku priredi Slovenski festival. Nastopajo plesna skupina Kres, pevski zbor Zvon, orkester Veseli Slovenci ter farni zbor pri Sv. Cirilu.
MAJ
15. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, praznuje Materinski dan
29.	— Društvo SPB Cleveland priredi Slovenski spominski dan s sv. mašo pri Turški Materi božji na Chardon Rd. v Euclidu, Ohio.
30.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, obhaja Spominski dan v Triglavskem parku
JUNIJ
5. — Otvoritev Slovenske pristave.
18.,	19. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za vSe pobite slov. domobrance in vse žrtve komunistične
revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave.
26. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi piknik v svojem Parku
JULIJ
2.,	3. in 4. — Pristavski dnevi, na Slov. pristavi.
10. — Misijonska Znamkar-ska Akcija ima svoj letni piknik na Slovenski pristavi. Sv. maša ob 12. uri.
15.,	16., 17. — Poletni festival pri Sv. Vidu.
24.	— Misijonski piknik v Triglavskem parku, Milwaukee.
AVGUST
14.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi piknik v svojem Parku.
28. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Tony Klepec orkester.
28.	— Društvo DSPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
SEPTEMBER
18. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
25.	— Oltarno društvo pri Sv.
Vidu priredi vsakoletno kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu.
25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v svojem Parku
OKTOBER
15.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 23. — Občni zbor Slovenske pristave, na Slov. pristavi.
23. — Slovenian National Art Guild praznuje 15-letnico v SDD na Recher Ave.
29.	— Štajerski klub priredi Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7h zv. Igrajo Veseli Slovenci.
DECEMBER
4. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Miklavževanje
Vetrinjska tragedija
(Nadaljevanje s str. 5) dokument poleg angleškega predstavnika 5. korpusa tudi zastopnik jugoslovanske partizanske vojske podpisati.
Po zgoraj navedenih številkah je razvidno, da seje tragedije prisilne vrnitve rešilo nekako 1.900 domobrancev. K rešenim domobrancem smemo prišteti, hvala Bogu, še dobršen del primorskih domobrancev ter onih, ki v Avstrijo niso prišli preko Vetrinj, in končno še tiste, ki jim je usoda naklonila, da so ob vračanju v maju 1945 ostali pri življenju.
Dr. Peter Urbanc

1
TORONTO, Ont. - Uredniki Nove revije J. Snoj, S. Hribar in D. Rupel so se razgovarjali z ljubljanskim pomožnim škofom dr. S. Leničem (Nova revija št. 67/68, nov.-dec. 1987) o škofu Rožmanu, o ljubljanski škofiji med revolucijo in o današnjem položaju Cerkve na Slovenskem. (Bralci A D so že imeli priliko brati celoten tekst pogovora škofa Leniča. Ur.) Četudi se v odgovorih Leniča še vedno čuti manjši odtenek zadržanosti, so njegovi odgovori odkriti in pogumni, kar do sedaj od strani slovenske Cerkve nismo dostikrat opazili. Zadržanost, v kolikor jo je, je prav možno bolj iz obzira do nadškofa dr. Šuštarja in njegovih odnosov do republiških oblasti kot pa zaradi kakega strahu pred posledicami. Po branju intervjuja pa se da soditi, da je doma nekaj več svobode, ki jo je partija dopustila na polju mišljenja, govora in tiska.
Urednikom Nove revije je povedal, da škof dr. G. Rožman ni pozdravljal Italijane kot se še danes tu in tam zapiše, pač pa je ostal izoliran v škofiji. Šele na pritisk vplivnih javnih delavcev je šel do italijanskega civilnega šefa Grazi-olija prosit za zaščito številnih beguncev iz nemškega okupacijskega področja. Ob priliki tega obiska je bilo od strani Italijanov izdano poročilo, s katerim pa se Rožman v tisti dobi ni strinjal in ga ni odobril. Po Leničevem pričanju si je Rožman v tisti dobi zadal samo eno nalogo: reševati ljudi, tako posameznike kakor narod, da bi se čim več življenj ohranilo.
Na vprašanje, če je škof Rožman dorasel vlogi, ki mu jo je namenila usoda v najtežjih časih slovenske zgodovine, je Lenič dejal, daje bila njegova mehka narava kriva in takratne politične razmere, če je zagrešil kakšno napako. Škoda da Lenič ni preciznejši, za kake napake naj bi šlo. Tu se znajdemo samo pred ugibanjem, kakšne napake naj bi to bile. Ali gre mogoče zato, ker mu ni uspelo prepričati v partiji odgovorne ljudi odstopiti od revolucije ali vsaj ubrati pot prepričevanja, na pa terorja? Ali gre zato, da ni bolj odločno in mnogo preje zahteval od okupatorja večjo zaščito za prebivalstvo dežele?
V glavnem so časnikarji stavili dva vprašanja: Cerkev in njeno sodelovanje z okupatorjem, in zakaj Cerkev ne da obračun za svoje obnašanje med vojno. Obe vprašanji sta povsem v stilu stalinističnega zasliševanja in procesov. Namesto specifične obtožbe, neka pavšalnost; naj se obtoženec sam trudi izmisliti si »zločin«.
Škoda, da Lenič ni zahteval točnejše formulacije »krivde Cerkve« nego je samo nakazal na izginotje dokumentov, brez katerih ni mogoče priti do popolne jasnosti. Lenič pa je dokaj jasno nakazal, kje leži krivda državljanske vojne: »Čisto gotovo nikoli ne bi bilo ne vaških straž, ne bele garde in ne kasneje domobranstva, če ne bi bilo tega krvavega začetka (do 1500 pobojev do julija 1942, op.p.); pobiti vse morebitne svoje nasprotnike in potem nemoteno vladati. To je bil glavni nagib, glavni motiv za odklonilni odnos Cerkve do OF.«
Na vprašanje, kdo se danes ukvarja z medvojno zgodovino slovenske Cerkve, je Lenič odgovoril, da se mu zdi, da v Sloveniji danes ni nikogar, ki bi se s tem strokovno ukvarjal. Dejal je, da morda o tem kaj več pišejo zunaj, kar pač sprejemamo z nekim pridržkom, vendar so zunaj izdali stvari, ki so vredne branja, seveda morda preveč z enega vidika. Tu je Lenič previden, ko govori o »nekem pridržku« in o »enem vidiku«, ker pač govori iz vidika dobrih odnosov med Cerkvijo in republiškimi oblastmi.
Na dolgo je govora o domobranski prisegi, kar partija še vedno smatra za aduta v svojih rokah. Lenič poudarja, da je šlo za prisilo in samo za o-brambo pred komunizmom v svojih izjavah, pa ni povsem odločen. O Rožmanu pravi, da je insistiral, da bo opravil samo sv. daritev, pri prisegi sami pa da ni bil prisoten.
Za dr. Metoda Mikuža, znanega zgodovinarja revolucije, aktivnega soudeleženca te revolucije, direktnega povzročitelja tragedije Žvirč, pa pravi Lenič, da ga je Rožman odvezal suspenzije še med revolucijo, pač zato, da bi mogel nuditi versko tolažbo partizanom, ki so se jo upali zahtevati. Kot je znano, je Mikuž kasneje sam izstopil in se poročil.
Lenič navaja težko priganjanja Cerkve do sedaj zelo malo znanega dejstva: Slovenski duhovniki, ki so se vračali iz pregnanstva, so leta in leta čakali, da so lahko zopet dobili delo v svojih župnijah. Partija je raje na njihovih mestih pustila nemške duhovnike, ki so prišli v nemško okupacijsko področje 1. 1941. Škof Vovk je bil neštetokrat zvečer odpeljan iz škofije na nočna zasliševanja, kjer so ga navadno vso noč na vse mogoče načine zasliševali, ko pa je zjutraj prišel domov, ni smel nikomur o tem ničesar odkriti. Po Leničevem mišljenju mu je to in pa insce-nirani sramotni zažig v Novem mestu I. 1952 strlo zdravje.
Lenič podaja specifično dve
zahtevi: lažni spomenik pred škofijo o Rožmanu se mora u-makniti. Ko je zahteval to že od Kidriča mu je ta rekel, da razume protest, toda zaradi množičnih organizacij, ki bi temu nasprotovale, se boji kaj ukreniti. Druga stvar so duhovniški procesi, ki so krivično obsodili 100 in več duhovnikov na dolga leta ječe. Saj so : še živi tisti, ki so procese pri- ! pravljali in inscenirali.
Tu je Lenič zadel v živo, kajti primerjal jih je z Dachauskim procesom, kjer so tovariši krivično hudo sodili svoje po prav tako insciniranem načinu, od katerih sedaj nekateri pišejo cele knjige. O tisočih nedolžno mučenih, pobitih in zaprtih iz nekomunističnega tabora pa vse molči, za te se ne upa potegniti nihče. Izjema je Spomenka Hribar, ki je sprožila veliko misel skupnega spomenika, pa pod rednim pritiskom poudarila, da eni še vedno ostanejo izdajalci.
Škof Lenič v intervjuju govori tudi o Kocbeku. Povsem pravilno ga politično odklanja. Na očitek, zakaj ga je slavnostno pokopal, argumentira, da je v njem pač videl kristjana, ki je recimo ob priliki zaprosil za spoved, »da bo s či- | stim srcem lažje govoril o Cerkvi«. Lenič tudi pravi, da je Kocbek užival spoštovanje zaradi doslednosti in odkritega stališča v zadnjih letih. Glede Kocbeka je znano (op.p.), da ni nikdar preklical njegove zapisane teorije, da družba sme likvidirati ljudi brez ugotovitve njihove osebne krivde itd.
Močan je Lenič v zaključku, kjer pravi: »ne smemo pa biti preveliki optimisti in pozabiti j na to, da je še vedno naloga 1 partije, da Cerkev ponižuje, ! zmanjšuje njen vpliv in pola- ! goma čimveč ljudi odvrne od Cerkve in vere...«
Dr. Peter Urbane (
OD RIBNICE
DO RAKITNICE
Od Ribnice do Rakitnice ne raste druzga ku lejščevje.
Smo leščevje brali, rešeta nerjali po ribnški šegi, vrsk, vrsk.
Lepi so fantje ribnški, še lejpši so rakitnški Pred cer kuj o stali, so se pretepali po ribnški šegi, vrsk, vrsk.
U Ribnc imamo vjalik špas,
nerjedl smo lončeni bas> smo strune nap jeli, smo citrat začjeli, po ribnški šegi, vrsk, vrsk.
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
WA.I KRLOO SLOVENIAN PENSIONERS CLUB President: Frank Slejko 1st Vice Pres.: Louis Jartz 2nd Vice Pres.: Ann Kristoff Sec.-Treas.: Steve Shimits Pec. Secy.:	Helen Vukčevič,
231 76 Gay Ave., Euclid, 0. 441 23 Auditing Comm.: Frank Bittenc, Ann Kristoff, Tillie Vranekovic Trip Coordinators: Ann Otoničar, Adolph Somrak, Tillie Vranekovic Slov. and Eng Publicity: Ann Kri-s‘off, Helen Vukčevič Ped. Reps.: Louis Jartz, Steve Shimits, Frank Slejko, Frank Bittenc; alternate: Jane Slejko Hall Reps : Vera Bajec, Al Com nenchek
Slov. Home for Aged Reps.: Dorothy Silc, Josephine Commenchek Head Cook: Millie Bradač Sunshine Lady: Dorothy Silc Bar: Joe Muzic
Meetings: Second Tuesday of each month.
SLOVENE PENSIONERS CLUB NEWBURGH—MAPLE HEIGHTS President: John Taucher, Tel. 663-6957
Vice-Pres.: Mary Zivny Sec.-Treas.: Josephine Rezin, 15701 Rockside Rd., Maple Hts., OH 44137, Tel. 662-9064 Pec. Secy.: Clara Hrovat Auditors: Louis Champa, Frank Urbančič, John Perc Monthly meetings are held the fourth Wednesday of each month, af 1 p.m., alternating at the Slovenian Natl. Homes on E. 80 St. and 5050 Stanley Ave., Maple Hts. American Slovene Pensioners Club of Barberton, Ohio
President: Vincent Lauter Vice-Pres.: Joseph Yankovich ec.-Treas.: Jennie B. Nagel, 245 - 24th St., N.W., Barberton, OH 44203 — Telephone: 1-216-625-6227 or 825-2267.
Pec. Sec.: Angela Polk Auditors:	Frances Smrdel,
Angela Misich, Mary Kovacic Substitute: Josephine Plainer Psd. Reps.: Theresa Cekada, Angela Polk, Frances Smrdel, Josephine Plainer, Jennie B. Nagel; alter-na,e Mary Kovacic Meetings every first Thursday of e month at 1 p.m. in the Slovene t'en,er. 70 - 14th St., N.W., Barber-0n' 0hlQ
Progressive Slovene Women of America
SUPREME BOARD President: Florence Unetich 1st Vice-Pres.: Joyce Plemel
2nd Vice-Pres.: Josephine Tomšič
Pin. Sec.: Millie Bradač Pec. Sec.: Emily Starman c°rr. Sec.: Hildegarde Kazen treasurer: Marie Plevnik Auditors: Jennie Zaman, Vida ak, Frances Mauric, Josephine Skabar, Wilma Tibjash Educ.-Welfare: Cecelia Wolf, ^iQa Pozar, Rose Gorman, Helen ^akcevic, Caroline Lokar.
Historian: Joanna Jadrich Editor: Agnes Elish
CIRCLE I
President: Frances Mauric ice Pres.: Sophie Matuch ^ec.-Treas.: Vida Zak ec. Sec'y.: Wilma Tibjash
s ^editors: Julianna Kobal, Jo ePhine Tomsic, Jeanne Skolaris j PducBticn & Social: Angela Zab o ’ Roberta Haic, Dorothy Gorjup S°Phie Matuch
^ Meetings: First Thursday of thi lH°n*fi, Slovenian Workman': 0rne> 15335 Waterloo Road.
CIRCLE 2
President: Josephine Turkman Hon. Vice Pres.: Frances Legat 1st Vice Pres.: Anna Filipič 2nd Vice Pres.: Rose Žnidaršič Sec.: Margaret Kaus, 30868 Har-risor, Wickliffe 44092 (585-2603) Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors:	Mary Turk, Justine
Girod
Sunshine Lady: Stella Dancull Publicity: Justine Girod Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome.
CIRCLE 3
President: Dorothy Lamm Vice Pres.: Josephine Kosteinshek Financial Secy: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid. OH 441 17, tel. 486-2643.
Rec. Secy: Ann Adams Sgt.-at-Arms: Caroline Lokar Auditors: Jo Skabar, Loretta Hlab-se, Jean Petrick Reporter: Jean Petrick Sunshine: Lil Bilicic Bingo: Loretta Hlabse (Ch.j, Millie Pike (Asst.)
Cookbook: Mickey Frank (481 8693)
Meetings at Slov. Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, 2nd Wed. of the month at 7 p.m.
CIRCLE 7
President: Hildegarde Kazen Vice President: Edith Zele 2nd Vice Pres.: Irene Strancar Rec. Secy.: Pauline Krall Treasurer: Frances B. Weyant Auditors:	Angie Baranowski,
Mary Krnel, Mitzi Vesel Sunshine Lady: Katie Dohnal Reporters: Esther Larabee, Ann Stefančič, Lillian Ribanch Bingo Chairman: Pauline Krall Meetings: Second Wednesday of the month, 7:30 p.m., Slovenian Workmen's Home, 1 5335 Waterloo Rd.
Pevska društva Singing Societies
PEVSKI /BOR KORO I AN
Predsednika: Kati Likozar Cup, Tomaž Gorenšek Podpredsednika: Frank Lovšin, Tončka Sršen
Blagajničarka: Marjanca Tominc Tajnica: Martina Jakomin, 26552 Aaron Ave., Euclid, OH 44132 Odborniki: Jože Cerer, Mari Mc-Murray Erdani, Mari Nemec, Gregor Sedmak, Janez Semen, Barb Semen, Nejči Slak Pevovodja: Rudi Knez
GLASBENA MATICA President: Joseph Penko 1st Vice Pres.: John Vatovec 2nd Vice Pres.: Don Mausser Secretary: Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246 Treasurer: Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Matthew Dolenc, Carolyn Budan Wardrobe: Marie Shaver, Mary Bat is
Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Charles Terček, Lori Sierputowski Director: Marya Ashamalla Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 2, 8 p.m., 6417 St. Clair Ave.
New members are always wel-
come.
JADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Anne Kristoff, Josephine Tomsic Librarian: Betty Resnik Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workman's Home, 1 5335 Waterloo Rd., Rm. 3. We welcome new members! PLANINA SINGING SOCIETY President: Frank Urbančič Vice-Pres.: Mildred Lipnos Fin. Sec.: Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677 Corr. Sec.: Lillian Sadowski Rehearsals: Weekly, Mondays, at 8 p.m.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155.
CIRCLE 2 SNPJ
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Tricia Hlad Vice-Pres.: John Stislow Rec. Sec.: Laurie Zigman Att. Sec.: Elizabeth Stislow Treasurer: Chris Merrill Historian: Lisa Rome Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month.
Rehearsals each Thursday, 7 p.m., Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič
Secretary: Susan Rigler
Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov
Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dorn, Lemont.
PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H.
Milwaukee, Wis.
President — John Frangesch Vice Pres.: Stanley Vidmar Secretary: Toni Needham Treasurer: John R. Fugina Chorus Conductor:	Dolores
Ivanchich
SLOVENIAN SINGING SOCIETY ZARJA
President:	Edwin Polšak
Vice President:	Vicky Kozel
2nd Vice Pres.:	Irma Pryately
Corr./Rec. Secy.:	Sophie T. Eler-
sich, 1755 Spino Dr., Euclid, OH 441 17, telephone 21 6-531 -8402 Secy.-Treas.:	Mike Perme
Musical Dir.: Douglas Elersich Asst. Dirs.: Edwin Polšak, Dick Tomsic, Josephine Turkman
Auditors:	Rudy Kozan, Irene
Kelley, Frank Elersich
Planning Comm.: Irene Kelley, Barbara Elersich, Frank Kokal, Bea Pestotnik, Ann Kokal, Jim Kozel Stage Mgrs.: Ed Ozanich, Don Mulec, Joe Petrie
Rehearsals held every Wednesday evening 7:30-9:30 p.m. at the Slovene Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, OH
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem!
Folklorne skupine Folklore Groups
PLESNA SKUPINA KRES
I.	Predsednik: Peter Lekšan
II.	Predsednik: Mark Zakrajšek Tajnik: Jože Cendol, 1076 E. 72
St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-0993
Blagajničarka: Rezka Kolarič Zapisnikarica: Marta Stefančič Odbornice: Marjanca Rihtar, Marjanca Rus, Tanja Lončar
M
Razna društva Various Groups
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriša; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel.381 -5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Martin Merela; namestnika: Vinko Rozman, France Kuhelj
ST. MARY'S PARISH P.T.U.
ON HOLMES AVENUE Spiritual Advisor: Rev. John Kumse
Pastoral Minister: Sr. Nina Vitale Honorary President: Sr. Mary Ann Murphy
President: Debbie Suhy Vice-President: Debbie Daniels Rec. Secy.: Pam Lai Corres. Secy.: Joyce Segulin Treasurer: Danetta Kozel
CATHOLIC WAR VETERANS
ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steve Piorkowski 1st V.C.: Robert W. Mills, Sr.
2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: Tony Cimperman Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH 44119, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B) Officer of. the Day: Frank Godic Judge Advocate: Edmund J. Turk Welfare: William Lipoid Historian: Anthony Grdina Medical: Martin Strauss 3 Year Trustee: John J. Kirk, Jr.
2 Year Trustee: Frank A. Ljubi 1 Year Trustee: John J. Oster, Sr. Auxiliary Liaison: Richard J. Mott
Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave.
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655 President: Rose Poprik 1st V.P.: Mary Babic 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Shantery Treasurer: Aggie Briscar Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth
Ritual Off.: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Georgette Paul Trustee 2 Yr.: Jo Nousak Trustee 1 Yr.: Catherine Ostrunic Social Secretary: Jo Mohorčič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB
Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Principal: Sr. Ann Marie Kanusek, SND
President: Andrea Borštnik 1st Vice-Pres.: Marie Azman 2nd Vice-Pres.: Margo Repka Rec. Sec.: Mary Lou Buehner Corr. Sec.: Sharon Fajadej Treasurer: Margaret Steixner Publicity Chmn.: Beverly Hetman Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August.
Dues are $3.00 and paid in September for each school year.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik: Ciril Preželj, R.R. 7, Guelph, Ont., Canada, NI H 6J4 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas, 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik: Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsview, Ont. Can.
Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik: Matija Golobič; podpredsednik: John Hutar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-0386; blagajnik: Matija Hutar; zapisnikar: Milan Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik: Martin Walentschak Podpredsednik: Rudi Pintar Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki: Rozika Jaklič, Jožef Kolenko, Angela Radej, Tonica Simi-čak, Kazimir Kozinski, Jelica Prelog, Agnes Vidervol, Štefan Režonja, Branko Senica
Nadzorni odbor:	Alojz Ferlinc,
Angela Pintar, Malči Kolenko, Angela Moser, Frančiška Benko Razsodišče: Lojzka Feguš, Elza Zgoznik, Marija Walentschak, Marija Goršek, Lenka Mišmaš, Avgust Šepetave
SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu
Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel 261-6746 Odborniki: Štefan Durjava, Danilo Manjas, Kristan Sedmak, John Zad-kovich, Vinc Sfiligoj, Jože Delošt, Aldo Jakopich, Olga Valenčič Redarja: Gino Bremec, Lojze Cenčič
Nadzorni odbor:	Rudolph M.
Susel, Štefan Durjava, John Zadko-vich
Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster
(nadaljevanje s 7. str.)
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Zorman Podpredsednik: Milan Dekleva Tajnik-blagajnik: Renato Cromaz Zapisnikar: Gus Babuder Orožjar: Lud Zorman Odborniki: Frank Cendol, Eugene Kogovšek, Ed Pečnik
Federation of Slovenian Natl. Homes: John Habat Historian: Maria Dimitrijevic Newsletter Chairwomen:	Doris
Sadar and Mary Sell Meetings: Third Monday of each month (except July and August) at 7:30 p.m. at Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION Hon. President:	Frank J. Lausche
President:'	Dr. Karl B. Bonutti
Vice President:	Ann M. Opeka
Secretary:	Francine M. Snyder
Treasurer:	James E. Logar
Executive Committee (At Large):
Mary Čermelj Frederick E. Križman August B. Pust Vladimir J. Rus Dr. Rudolph M. Susel Edmund J. Turk Suzanne Vadnal
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, OH 44119 President: Marie Shaver Vice-Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Sec.: Rudolph M. Susel Corr. Sec.: Vida Kalin Trustees: Stanley Laurich, John Cech, Ronald Zele, Richard Tomšič, Sutton J. Girod, Frank Cesen, Rose Mary Toth, Joseph Skrabec, Elmer Nachtigal, John Pestotnik Alternates: Zora Kocin, Maria Štepec
Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A.
Honorary Trustees: Frank Ko-sich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shiffrer, Michael Telich, Cecelia Wolf, Jean Križman Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A.
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY
(Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.)
President: Anne Ryavec Vice-Pres.: Tonia Grdina Hinkle Sec.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, 0. 441 10, tel. 486-3069 Corr. Sec.: Helen Levstick Committee Chairpersons:
Historian: Nettie Mihelich Liaison Officer: Jean Križman
Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich
THE SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL ART GUILD
President: Justine Skok Vice Pres.: Jean Križman Secretary and Rec. Secy: Nancy Walden
Auditors: Sophia Opeka, John J. Streck, Carol Sadar Membership: Eleanore Rudman, Katherine Dissauer Chairwoman of Heritage and Stitchery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust Bylaws: Nancy Walden
Exhibits: Mildred Hoegler
AMERICAN SLOVENE CLUB President: Gene Drobnič Vice Pres.: Emilee Jenko Rec. Secy.: Terri Hočevar Corr. Secy: Agnes Koporc Treasurer: Esther Rossman
Committee Chairpersons: Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar)
Historian: Nettie Mihelich Slovene Home for the Aged: Carolyn Sudan Hospitality: Fran Hrovat Sunshine: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees:
Chairperson: Eleanor Pavey, Dorothy Urbancich, Madeline Debevec, Alice Lausche, Mildred Hrovat
Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio
KLUB LJUBLJANA
Predsednica: Christine Kovach Podpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor:	Ceal Žnidar,
Joseph Mateyka, Caroline Lokar Poročevalka: Jane Novak Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta: Janez Varšek; tajnica in blagajničarka: Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., Cleveland, OH 44119; načelnik: Milan Rihtar; vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Marija in Majda Ritosa.
Telovadne ure: vsak četrtek od 6. do 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039
Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina
Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec
Pravni svetovalec: Tom Lobe
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Toni Švigelj Podpreds.: Feliks Breznikar Tajnik: Joseph Marinko Blagajnik: Toni Škerlj Odborniki: Ani Breznikar, Angelca Debeljak, August Dragar, Lojze in Angelca Hribar, Lojze in Micka Mohar, Stane Sveiger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Slavka Sečnik, Helena Mišmaš, Tončka Berkopec
Nadzorni odbor: Jože Dovjak, Jože Sojer, Ferdo Sečnik Seje se vršijo po dogovoru
Dramatska društva Dramatic Societies
ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za leto 1987-1988 Predsednik: August Dragar Podpreds.: Matt Grdadolnik Blagajničarka: Marija Nemec Tajnik: France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, OH 44119, tel. 531 6196
Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Srečko Gaser, Peter Dragar, Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, Janez Tominc Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečko Gaser Točilnica: Tone Štepec, Miro Celestina, Rudi Hren Reditelja:	Jože Tomc, Matija
Hočevar
Knjižničar: Srečko Gaser Športna referenta: France Zalar, Matt Grdadolnik
Kuhinja: Anica Nemec, Marija Hočevar, Julka Zalar Nadzorni odbor: Viktor Kmetič, Stane Krulc, Frank Zalar Seje prvi ponedeljek v mesecu, ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
LADIES AUXILIARY SLOVENIAN SOCIETY HOME RECHER AVE., EUCLID, O. President: Christine Kovach V. President: Tillie Nosse Secy-Treas.: Mary Ster, 1871 Rush Rd.. Wickliffe, O. 44092, tel. 944 1429
Rec. Secy.: Manca Lokar Audit Comm.: Marge Koss, Danica Hrvatin, Norma Hrvatin Shrimp & Fish Fry every Friday from 1 1 a m. to 8.30 p.m. Also on the menu are goulash & polenta, sauerkraut 8c sausages, breaded pork & breaded chicken.
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik: Stanley Preslan Podpredsednik: Steve Kasunic Tajnik: Mate Zaharija Blagajnik: Frank Zgonc, 15703 Grovewood, Cleveland OH 44110 Zapisnikar: Mark Vesel Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm Kuharici: Emma Grk, Mira Puhalj Seje sklicuje odbor. Balinanje čez zimo v lepih in gorkih prostorih od 11. dop. do 12. ure opolnoči za moške in ženske. Letna članarina $5. Novi člani dobrodošli.
S.K.D. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin
Duhovni vodja: Rev. Dr. Joseph Gole
Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: Ivan Bambič Tajnica: Helenca Frohna Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic
Upravnik parka Triglav: Franjo Mejač
Pomočnik upravnika Parka: Stanko Yaklic
Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: Janez Mejač Zastopnik S.K.D. Triglav pri USPEH: Jože Kunovar Dopisnik za Ameriško Domovino: Alojz Galič
Bara: Dan Mejač Kuhinja: Loni Limoni Nadzorni odbor: Karel Maierle, Rezi Kotar, Janko Limoni Razsodišče: Ludvig Kolman, Luke Kolman, Janko Levičar
THE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOUTH FLORIDA
President: Ellie Michaels Meuser Vice Pres.: Jennie Washio Treasurer: Dick Flynn Financial Secy.: Paula Beavers Recording Secy.: Mamie Willis Trustees: Cyril Grilc, Bill Zupanc, Edw. Blatnik
Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Nob Hill Hall, 10400 Sunset Strip, Sunrise, Florida 33322.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s str. 1) ka in Ralpha Piermana, 6-krat stari oče, brat Josepha, Franka, Henryja, Anne Hopkins ter že pok. Josephine Perko in Stanlevja. Pogreb je bil 15. februarja s sv. mašo v cerkvi sv. Roberta in pokopom na pokopališču Vernih duš.
Charles Novak
Umrl je Charles Novak, vdovec po pok. ženi Christine, roj. Zupančič, oče Geraldine Mahoney, 6-krat stari oče, 3-krat prastari oče, brat Franka, Johna, Paula, Mary Kokal, Dorothy Rosnack, Florence Rutar ter že pok. Louisa in Josepha. Pogreb bo iz Fortunovega zavoda, 5316 Fleet Ave., danes, v cerkev sv. Monike dop. ob 9.30 in od tam na Kalvarijo.
John Antoni
Umrl je 89 let stari John Antoni, vdovec po pok. ženi Mary, roj Strzelczvk, oče Helen Strekal in Walterja, 5-krat stari oče, 10-krat prastari oče, 1-krat pra-prastari oče, brat Konrada (Z. Nem.) in Margaret Weinert (N.Y.). Pogreb bo iz Grdi novega zavoda na Lake Shore Blvd. danes dop. ob 10. na pokopališče Whitehaven. Pogrebne obrede bo v pogrebnem zavodu opravil Rev. Donald McClintick iz Notting-hamske baptistične cerkve.
Michael Spisich
Dne 10. februarja je na domu svojega sina v Wickliffu po dolgi bolezni umrl 74 let stari Michael Spisich, rojen v Pittsburgu, Pa., mož Anne, roj. Čadonič, oče Josepha, Franka (oba v Wickliffu) in Marice Zunič (Slov.), 7-krat stari oče, 1-krat prastari oče, brat Franca (Slov.) ter že pok. Josepha in Frances Miketič, zaposlen pri Parker Hannifin obratu v Wickliffu do svoje upokojitve 1. 1979, član DNU pri Sv. Vidu in KSKJ št. 25. Pogreb je bil iz Želetovega zavoda na St. Clair Ave. 12. fe-
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem!
WEST PARK BUTTON BOX CLUB Cleveland, Ohio
President:	Ella Samanich (tel.
243-6696)
Vice Pres.: Edward Valentine Secy-Treas.: Mimi Stibil Recording Secy.: Leona Nicifera Music Dir.: Any Pixel Auditors: Rudy Pivik, Joseph Mirtič
Public Relations: Albina Capek, Mimi Stibil
Members: Dennis Madigan, Bili II-ersic, John Carrol, Ed. Anderson
POLKA BOOSTERS CLUB Cleveland, Ohio
President: Agnes Sullivan, 2561 1 Lake Shore Blvd., Apt. FI 6, Euclid, OH 44132, tel. 261-1 124 Vice President: Cheryl Muranko Treasurer: Fran Marn Secretary: Fred Zerovnik Corres. Sec'y.: Dorothy Mikula Sgt. at Arms: Joe Skrovan Meetings are first Sunday in February, May, August and November, at I.C.A. Hall, 15901 St. Clair Ave., at 6:00 p.m.
bruarja s sv. mašo v cerkvi sv. Vida in pokopa na pokopališču Vernih duš. Družina bo hvaležna za darove v pokojnikov spomin cerkvi sv. Vida.
Ivan Zorman
Ko mene več ne bo
Pomlad bo spet na svet dahnila,
zemljo z zelenjem okrasila; spet kos zapel bo z mokrih vej, spet cvet bo vstal iz živih mej-O bratje, spomnite se me tedaj -
nerad pozabljen bi! bi vekomaj.
Kot nekdaj boste se družili, spomine s pesmijo budili na nepozabni rodni krov, na kras slovenskih polj, bregov.
Ko v pesmi zadehtel bo rožmarin,
še mene naj objame vaš spomin.
Ko bodo temnih slutenj sile večer življenja vam težile in sredi hrupnega sveta največ bo trnja krog srca,
0	naj moj duh pri vas bo tisti čas,
z besedo žlahtno naj tolaži vas.
Vi mladci naši! Ob pozni uri ko se odpro ljubezni duri, ko blagrovala tiha noč bo vaših vzdihov sladko mož, domislile se name vsaj za hip, v spomin en srčni dajte mi utrip.
MALI OGLASI
For Rent — Bella Drive Close to Slovenian Home fof the Aged. Newly decorated
1	bdrm. suite. Stove, refrige' rator and carpeting. Air conditioner. Call 261-0430.
(Xl
For Rent — South Euclid
Double, down. 2 bdrms. Lge kitchen. Carpeted thruout Appliances. Glassed front porch. Garage. No pets-Available April 1st. $460 plus security. Call 291-2045.
(13-16)
Companion Needed For 84 year old male, in out j Euclid home. Mon. thru Ffi-' 7:30 to 4:30. Call 731-56<>5 evenings.	(i3-161
For Rent
Looking for mature person t^ rent upstairs of unfurnished
apt. Collinwood area. $22&| per month, including heat-No pets. Call 761-1365.
no-'31
WANTED
Brick double in Euclid. Up i0 $100,000. Ask for Geor9e
Knaus.
George Knaus Real Esta,e
481-9300
(13-141
Hiše barvamo zunaj in traj. Tapeciramo. (We we paper). Popravljamo in de mo nove kuhinje in kopalnl ter tudi druga zidarska mizarska dela.	.v
Lastnik TONY KR1STAVN« Pokličite 423-4444	^