PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 2067.
A* «1
•I
1 Wl
CHICAGO 23, ILL., 21. MAJA (May 21), 1947.
'utoiUDed Weekly at 2SOI 6. LftwndaU Ave.
•i«
LETO—VOL. XLU.
sf mff
■ .
V EVROPSKIH DEŽELAH so imeli skosl dve leti sušo. ute je beda v njih toliko večja. Nekaterim pomagaj« aedaj Zed. driave. Jugoslavija ni med njimi. Kmetje arjeja ia apajo aa srečaejšo letiaa kat
to jo imeli lani.	*	1
Nemčija sedaj med zavezniki najtežji sporni problem
Nesoglasja, ki škodujejo vsi Evropi. — Nad« Nemcev v maščevanje. — Kritike v angleški zbornici proti ameriški politiki v rajhu
Dve leti je minulo po kapitu- težav z živilskim problemom laciji Hitlerjevega rajha. a ve-1 kot ga ima Anglija v svoji coni. lika četvorica sa nikakor ne mo- In nima ga toliko niti ameriška re zediniti. kaj storiti z njim. oblast, ker Bavarska veliko pri-Vsa dolgotrajna moskovska kon- dela.
ferenca je bila brez uspeha. Niti Slabše je v francoski coni, a glede nove Avstrije m ni moglai Francija sama nima živeža, zato zediniti.	se ne briga veliko za Nemce, ra-
zen za tiste, ki delajo v premogovnikih in v drugih takih obratih, v kadrih se grjtfycira^ta U-

Nevarnost miru in ekonomiji
To stanje postavlja vso Evropo v negotovost in opolf odno* šaje med vsemi deželami po
svetu. V Nemčiji ae d gredi — predvsem v coni, kjer je največ proletaria-ta Nedavno so v Angliji ostro
prijemali laboriti in tori ji ameriško vlado, oziroma ameriško okupacijsko oblast, ker nemških kmetovalcev ne primora dati svojih pridelkov na trg v angleško cono.
Ernest Bevin pa je dejal, da se Anglija ne čuti moralno dolžna preživljati Nemčijo, torej si naj tudi sama pomaga, če hoče od onih, ki so jo premagali, kaj izdatne pomoči. Vsled tega ga je McCormickov dnevnik Chicago Tribune prošli pondeljek v u-vodniku surovo napadel in ga imenoval "beštijo", "ki je brez srca in duše*'.
Tribune je Nemčiji že od nekdaj prijateljski list in ako bi bilo po volji njegovega lastnika, se nasa dežela z njo ne bi zapletla v vojno.
Dejstvo je, da dokler se vprašanja bodoče Nemčije ne reši, tudi ostala Evropa ne bo vedela pri čem da je.
Važna ekonomska sila Nemčija je bila glavni center evropske ekonomije. Njena mednarodna trgovina Je bila ogromna. To je sedaj iiginik). Toda država s 75 milijoni prebivalcev na sedanji način ne bo mogla živeti. To ve tudi velika Ktvorica. Ampak interesi med njo se križajo in to je vzrok, čemu ne more v soglasje.
Rusija ima pod svoje okupacijo veli,del Nemčije. Na njeno srečo je ta del zelo bogat v poljedelstvu, zato sovjetska okupacijska oblast nima tolikšnih
yWfiMMflfflMttltttfttt
/ 1
Prosvetno metko
Konferenca v Chicagu v netijo K. junija v ftlev. delavcem centru za čikaike, wauke-K»n*ko, sheboyganako In mll-"itiške okrožje.
Prične se ob S: 30 dopoldne. V»e pridružene organi— h>l* pismeno povabljene ta Izvolitev zastopnikov. Teč podrobnosti na drugem mestu v 1*J številki.
^^^MUIIIIIH^aaaaa
con
v eno
ruienje dve:
svoJTrijSi JEJtf/ja/Jtf i našo vlado sklenila adružiti avoj in naš <^el Nemčije v ekonomsko enoto. -A poročevalec Knightovih dnevnikov, David M. Nichol, pravi, da je bil ta experiment dosedaj brez uspeha in da je do-vedel v še večjo konfuzijo kot je bila prej.
Edino logičen izhod bi bil združiti vse štiri cone v skupno telo ter Nemcem prepustiti ustanovitev vlade, seveda po navodilih, ki Jim jih bi dale zavezniške sile. Toda take Nemčije se boji posebno Francija. ,
V Parizu menijo, da ako se da Nemčiji priložnost obnoviti svojo ekonomijo, se ji bo to posrečilo veliko prej kot pa Franciji. In tako bo slednja spet v nevarnosti pred njo.
Gojitev maščevanja Sloviti nemški pisatelj Thomas Manfl, ki je živel po prihodu Hitlerja na vlado v begunstvu, je bil nedavno na proučevanju razmer v Nemčiji in v depeši iz Londona dne 16. maja pravi, da so Nemci še vedno starega duha, (Konec na 5. strani.)
V kongresu za boj proti draginji nobene volje
I^amikega junija je Narodna zveza industrialcev v svojih oglasih trdila, da pride znižanje cen šele ko bo vladna kontrola nad njimi odpravljena. 'Enako je zagotavljal senator Taft in njegovi koleki.
Ilorba špekulantov, industrialcev in veletrgovcev je uspela, Ler imajo večino zveznega kongresa na svoji strani.
V	37 mesecih, pred odpravo ; OPA, so »e živilske potrebščine
glasom vladnih podatkov podražile le 6.6 odstotkov. V zad-| njih dobrih desetih mesecih, od kar vladne kontrole nad cenami ni več, so se dvignile 31 odstotkov—ali približno toliko kot v vseh prejšnjih sedmih letih.
V	omenjenem boju sa odpravo OPA je dejal senator Wherry is Nebraske, da ako se vladno kontrolo nad cenami mesnin odpravi* *e bo meso pocenilo, ne podražilo. To je trdil junija lansko leto. On pirihaja Iz velike živinorejske driave in v Oklahomi so ene izmed največ-
avtoritatlvne, češ, on mora ie vede«i!
A meso se je po odpravi OPA podražilo povprečno 66 odstotkov.
Kot z živili je s oblekami tn obutvami. Vse se je od postanka vojne podražilo več kat 66 ad-
Politika sile, za katero se je zavzel predsednik Truman, ne vodi v mir
V	angleškem parlamentu je bHo v minulem tednu izrečenih precej ostrih besed proti vnanji politiki Zed. držav. In ne le s strani poslancev delavske stranke, kajti tudi tori ji so udrihali po Trumanu. Seveda, na di-plomatiino vljuden način, a vendar tako, da vsakdo v Angliji ve, kam so bile vse te pšice namerjene.
Ena izmed Trumanovih potez, ki so mu jo začrtali prvaki demokratske-republikanske stranke - vojna zoper komunizem po vsem svetu — je bila res zgodovinska gesta, ampak kaj sedaj?
Ako bi bil na Trumanovem mestu Roosevelt, bržkone bi deloval vse drugače. Tako pa smo pognani v napačno mednarodnost in pa vojno smo napove dali, pa če to priznamo ali ne.
Berite dnevne liste, pa vidite: Gradimo nova vzletališča, stare izpopolnjujemo. Imamo oboroževanje v Alaski. Skupno s Kanado ee pomikamo s bojnimi bazami k severnemu tečaju. Imamo radijsko omrežje, ki propagira "naš način življenja", ne da bi dal fa propagandni aparat glodnim, izbičanim narodom rajše kruha namesto ploho propagandnih besed.
Truman je s svojo "novo doktrino" res udaril, ampak prosperitete ni z njo dal noebni deželi. Grčiji smo začeli pomagati z nadaljnimi milijoni, In Turčiji. Iz Pariza in Rima' pripovedujejo, da bo tudi tja prišla naša pomoč, ako se vlade iznebe "komunističnega" vpliva.
Cisto gotovo je, da se Evrope ne bo moglo nikdar več oteti za kapitalizem. Naj se Vatikan še tako trudi, naj Truman še tako poudarja svoj evangel! j-v Evropi j	mmegtk teli spWi»>
je stari red končal. Fašizem ga je skušal oteti, pa mu .ni šlo. Sedaj se ameriška okupacijska oblast v Nemčiji trudi rajh preurediti po naiem sistemu, pa ne gre in ne gre.
O tem je bilo prerekanja v angleškem tisku in v parlamentu minuli teden nič koliko — zato,, ker Nemčija strada. Angleži dolže krivde so to polomijo nas, v Washingtonu pa Rusijo^ r
'A je skoro gotovo v pravem tisti krotek poročava/• < c#v, tfl trdijoda je edino le sovjetska cona Nemčije dobro organizirana in stabilno* Ameriška, francosko*, in angleška pa so v zmedi in v bedi.	v
*, Reševati tako politiko je nesmiselno. Podpirati jo je blaznost.
V	Washingtonu priznavajo, da je Evropa bolna na smrt. Ampak namesto da bi obdolžili krivde za to njeno stanje monarhizom in kapitalizem, se je Truman v zavezništvu z demokratsko in republikansko stranko odločil, da ga bo 'financiral'. Tako smo začeli javno podpirati grški rojallstični režim, ki je eden izmed najbolj koruptnih na svetu, totalitarni turški režim, in dajemo potuho vsem takim vladam in gibanjem po svetu, ki silijo in tišče v srednji vek.
Ta naša napačna politika povečuje bedo, ostri nasprotja med vladami in tira svet v nova oboroževanja in v nova uničevanja, n Ampoii ker se je predsednik Truman odločil za tako vojno «*- in kongres mu jo je , odobril — potem kajne nimamo mč drugega pred sabo kat to dejstvo priznati in svariti pred katastrofo.
Predstavimo si lota pred prvo svetovno vojno. Potem dobo med prvo In drugo — in zamislimo si sedanji položaj, ko se gre kapitalizmu po svetu za biti ali ne biti in nas mahoma peha v tej svoji histeriji v tretjo svetovno vojno.	v
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
Louis Adamič je bil izvoljen Zed. državam. In "komunizma", v odbor organizacije Progresiv- proti kateremu je Truman na-nih Američanov, katerih glavni povedal vojno, z negovanjem voditelj je Henry Wallace. Ako reakcije ne bo zadušil, bi se hotela tej skupini pridružiti tudi Mrs. Eleanor Roosevelt ter ostali v njeni organizaciji za
demokratično akcijo, pa bi ta enota v prihodnjih volitvah lahko že veliko pomenila.
Grčija je problem tudi za Jugoslavijo, ne samo za predsednika Trumana in za državni department. Na konferenci varnostnega sveta Združenih narodov v Lake Success v New Yor-ku je Kosanovič v svojem govoru dokazoval, da je vseh incidentov ob jugoslovanski meji kriva grška vlada, ki jo grško ljudstvo ne mara. Kosanoviču je segal v besedo ameriški delegat Herschel V. Johnson, nato je začel z vzkliki še sovjetski zastopnik Andrei Gromejko in predsednika konference je vzelo precej časa, da jih je pomiril jih klavnic v tej deieli. Zato so i jn je mogel Kosanovič končat' Wherry jeve besede veljale za j svoje poročilo.
Drew Pearson je v radiu minulo nedeljo dejal, da bo ameriški denar Grčiji malo zalegel, če ga bo upravljala sedanja grška vlada. Pravi, da je žena grškega vnanjega ministra Tsaldarisa
Ameriški katoličani, ki so v politiki najboljše organizirana cerkev v tej deželi, go je že dolgo nado, da bi enkrat bil tudi katoličan za predsednika Zed. držav. Posrečilo se jim je, da je bil leta 1928 nominiran na konvenciji demokratske stranke takratni newyorški governer Alfred E. Smith, ki je bil najuglednejši katoliški lajik v tej deželi. Toda južnjaški demokrati, ki katoličane mrze skoro toliko kot zamorce, niso hoteli agitirati zanj, in tudi mnogi drugi demokrati v ostalih državah so bili mlačni zanj. Sedaj katoliški politični krogi delujejo, da bi na prihodnji konvenciji demokratska stranka nominirala katoličana saj za podpredsedniškega kandidata. A kadar se cerkev umešava v politiko, pa naj bo katoliška ali kaka druga, je to slabo za cerkev in še slabše za politiko.
biti ni bilo mogoče, tudi ako bili ljudje pripravljeni plačati 106 odstotkov več kot pa je bila predvojna cena. In kar ja bilo blaga med vojno na trgu, ja bilo slabe kvalitete. To stanje še zmerom prevladuje. K* korporacijam pa rastejo preliti kot še nikdar prej.
Minul«, tedne je Seal Estate LofcHr v kohfcresu svojo ofenzivo te ykinjeqfo vladne kontrole nad ^stanarinami zelo pospešila in oČIvUno je; da bodo lastniki !*9Hhodn|ili MIh deMII ad na-jeianikov na sta mili jena dolarjev na leto več kot pa dokler je hila vladna Iflbntrola let efektivna.
Veliko se govori in piše o gradnji hiš ta veterane. In ta druge ljudi, ki bi radi stanovanja, ali pa šli it starinskih hlft v udobnejša domovanja. Toda stavbna industrija ta problem zavira t navijanjem cel* toliko, da je to naravnost škandal. Vladni podatki pravijo, da stane hiša štirih ali petih sob sedaj sto odstotkov več kakor pred vojno — in pa da je gradbeni materi jal sedaj veliko slabše kvalitete kot takrat.
Vse gre torej I*' ta profile, ljudje pa bodo nekega dne spoznali, da je njihova "social security" samo na kartah. Vtlic temu je i to nekoliko boljše kot pa je bilo v prejšnji veliki kriti.
Prebivalstvo Z. D. dobro narašča
Census Bureau pravi, da je prebivalstvo Zed. držav naraslo na 142,000,000 duš. Žensk je 400.000 več kakor moških.
Cerkvena konvencija zboruje običajno v znamenju miru in molitve. Ampak zbor pastorjev baptistične vere v St. Louiau, Mo., se je pričel z obojim, mobile nedavno za "week end" vjlitvami in s pretepom ter raz-Solunu in "potrošila" osem tisoč grajanjem, ki se ga je udeležilo dolarjev. In da je razdala 7,000' okrog 1000 duhovnikov. Poava-relifnih paketov, ki so bili daro-; na je bila na vročekrvneže polivam it Kanade, svojim ljudem j cija, a med tem se je duhovščina Grškim mornarjem pa je razde- na pobudo predsedstva« toliko lila tla te križce (razpelca), kar pomirila, da je začela peti naboje tudi stalo nekaj tisočakov, žne himne. Podpirati take ministre in nji- i Vzrok pretepu pa je bila hne dame, ter njihovega kralja, "Trumanova doktrina" in pa en in vso veliko dvorno žlahto —! zelo vpliven pastor (dr. Louis D. to ne bo koristilo ne Grčiji, ne (Konec na 3. strani.)

M9VS .ii|0'>
Obe zbornice odločno sklenile zavirati unije
Zvetai senat je t 68 proti 14j skuša glasovom odobril načrt ta omejitev moči, ki jo imajo unije, ln poslanska zbornica pa je ta taken ie prej odobrila soratmpr-no t enaka večino.
Aka bo uveljavljen, bo iapr-fi delavnica razveljavljena, stavke omejene, piketiranja ta-virana In sadna prepovedi pridejo v sporih unij s delodajalci spat da moli kakor so bila da sprejema takosvane Wagnerje-ve delavska postave.
Ta ja aajreakcionarnejši zakon, kar Jih je bile t otirem na socialna vpraianja ter glada od-noiajšv med delavci ln delodajalci fte kdaj sprejeti*.
Pravu prav so Imele unije v tej deieli addik in vtpodbudo le oketi prvih nekaj let Eoose-veltove administracije, aedaj pa
reakcija unljtka gibanje potisniti nataj "v stara dobre Čase," ko je kak sodnik iadal "injunction" prati stavkarjem, nate so prišli policaji, fterifaki deputlji in milica, ali pa celo svetno vojaštvo — ln borba delavcev ta Itbaljšanje svojega stanja Je bila izgubljena.
'Značilno je, da čeprav se bil-iajo nove kongresne ter predsedniške volitve, se senat Ia pe-slanska zbornica unij nič na tajita. Ta pa radi tega, kar so'unije bojevite le na Indnstrialnem polju, na političnem pa taka kat sta demokrataka in republikanska stranka. Pa al mislijo člani kongresa, čemu bi jim uotresall s postavami, saj bodo vsaana glasovali sa nas!
Ameriški delavci v ogromni večini torej niae razredno zave-
dni, dočim so člani Zvete industrialcev ter Trgovske komore v politiki razredno orientirani in Ia o tega stališča si lahko raela-gamo. čemu ima ta drugače ma-loštevilni sloj tolikšno večino v kongresu In v vsehr leglslaturah posameznih driav. In v vseh občinah.
Bilo bi kajpada napačna ta sedanja stanje grajati samo svetni kongres ln delodajalce. Monopolističnemu tisku ne bi bilo mogoče naščuvati javnoatl proti unijam, ako bi bile bret hib. Pa jih imajo tu več kot v katerikoli deieli na ovetu. Konkurirajo druga proti drugi, v odborih imajo mnogo takih ljudi, ki so raketirji na pa unljski voditelji, barantajo s "polUišnl" ta glasove svojih članov ki včasi se taki ljudje — voditelji takasva-
ni — podajajo v induatrijalne spore ne da bi prendarill ali razumeli dejanski položaj.
Zelo slabo vplivajo na javnost stavke taradi Juriadikcij-skih sporov. Dogaja sa, da se dve uniji ene in iste svese tepete ta pravico kolektatl aaesment od enih In Istih delavcev. Največ takih sporov, v kakršnih ni bil delodsjalec nič kriv, se Je dogodilo med unijami AFL In v CIO ter v bratovščinah šelesnl-čarjev jih je bilo nekaj.
Nad sedemnajst milijanev delavcev je v unijah. Aka bi imela ta masa tudi unijsko savadnoat, in pa voditelje, kakršna sta bila pokojna Victor Eugene Debs ter James Maurer, bi v zveznem kongresu imeli o njih boljše mnenje , otiroma saj v#č ta-slombe kakor sedaj.
NAROČITE PROLETARCA IN AM. DRU2. KOLEDAR SVOJCEM KJERKOLI 2IYE H
• 'S«™*	i	mgft £>t "ijMmi
Kmalu po tistem, ko je v Italiji zavladal Mussolini, u; nam je ({lavni poštar čikaškega distrikta poslal prepis odloka italijanske pošte, da je Proletarec tam prepovedan. Poštar nas je prosil, naj ves naslovnik naročnikov v Italiji Črtamo. Takrat smo pošiljali posebno v Trst in Gorico kakih štirideset izvodov Pr« deta r ca. In nekaj v okoliške kraje.
Uradni list Aleksandrove vlade v Beogradu je objavil kakih osem vrstic notico, da je Proletarec v Jugoslaviji prepovedan, ker je "ekstremno komunističen list".
Tako smo bili tudi ob vse naročnike v njegovi kraljevini. Poskušali smo ga še pošiljati tja V zaprtih kuvertah. To pa je zaleglo le nekaj časa. Po par mesecih je nam Cvetko Kristan sporočil, da so uvedli pri vseh, katerim je takratni naš pomožni upravnik Johnny Rak pošiljal Proletarca po »eh "skrivnih poteh", uvedli hišno preiskavo. Policija je udrfa v stanovanja ponoči in vse preiskala ter premetala.
"Ne pošiljajte lista na ta način," je dejal Cvetko, "ker ga nam itak več ne dajo, pač pa ga sami obdr-že, mi imamo pa nadlege radi tega." Sedaj je Cvetko spet zadružni delavec in ako bi mu Proletarcp kdo naročil, ga bo svobodno prejemal.
Leta 1938 je pisec teh vrstic šel s svojo leno in s prijateljem v cenzorski policijski urad v Ujubljani, v katerem je bilo okrog sto dvajset izvodov Amori-. škega družinskega koledarja. Ves je bil plačan od naših ameriških prijateljev in poslan njihnim sorodnikom v stari kraj. A je ves ostal v cenzorski policijski pisarni. In tisti, ki so ga imeli v varstvu, so ga skrivoma "posojevali" in vsakdo ga je moral prinesti nazaj. "Kaj pa je slabega v njemu", je vprašal pisec teh vrstic. Pa je rekla avtoriteta: "Nič. Ampak prepovedan je."
Tiskovni urad slovenske vlade — prve slovenske vlade v zgodovini, neglede na prestol slovenskega vojvode na Koroškem, pa prcfvi —da, le nam pošiljajte Proletarca, le na| ga naši ameri|ki rojaki naročajo svojcem, in pa Koledarja vseh letnikov nam
ProUtarec »ton* m pošiljanj* v stari kraj samo $3.50. ln Koledar pa $1.65. Lanski in letošn|i koledar pa samo $3.
Pošljite svojcem relifne pakete, a Proletarca pa •direktno iz našfga urada. In kot nekoč, bo tam tudi sedaj "romal iz hiše v hišo".
riOUTAUC
iwroua
sovb*5tva
SOVRAŠTVA
PROLETAREC
MIT M INTt***I 02UYIKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
OLA3ILO JUGOSLOVANSKI »OCIAU9TICNS XVCXI NAJM3CWLNA s ladiajaaik irkfift u celo let« $3.0U; u l.U 11.71;
ss četrt lata fl.OO. i: sa ealo Uta $3.50; sa pal lala M OO.
Vil
ia ««lMi a»r*Je MU v| popoldne st priebtila* * * Uril ki
najpoznah Ša
PROLETAREC
f*ufcU»fe«d avarf Wadaaaday k; tha Jusaalav Workjaan'a Publfchia« Co..
laa. EataMiahad lOtO. „
EdiUr.
.Frank Zaits
SUBSCRIPTION RATES: JnJted StatM: Ona Taar $1.00; Sis Maatka $1.T$| Three Montka 11.00 Portign Coantrlae, Ona Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
4901 S. tavndile Av.nu.
T^ob«Mi ROCKWELL 2M4
Obnavljanje fašizma pod novimi gosli toda ¥ *tari obliki
V republiki Dominican so imeli predsedniške "volitve". Iz-voljen je bil za prihodnjih pet let ponovno — seveda z ogromno "večino", generalissimo Rafeal Leonidas Trujillo.
Po zmagi je izjavil, da se bo v novem terminu potrudil "iztrebljati komunizem, ne le v svoji deželi temveč da bo v tej akciji pomagal po vsi Centralni in Južni Ameriki.
, Argentinski predsednik Peron, ki ga je naš state department lani in že prej označeval za fašista, vodi slično križarsko vojno. Enako je v Braziliji, kjer je komunistična stranka prišla do izraza povsem legalno in z demokratičnimi sredstvi. Ker je dobila okrog 800,000 glasov, šestnajst poslancev, in veliko drugih mandatov, so se je zbali in jo ra: veljavili.
Tu je bil nedavno na uradn;m obisku novi mehiški predsednik Aleman. Po svečanem sprejemu v Washingtonu je šel v New York, kjer so tudi pognali maso na ulice in k oknom v nebotičnikih, da mu* je prirejala ovacije. Nato je šel h kardinalu Spellmanu. ki je vodilni diplomat katoliške cerkve v tej deželi. Jo vpliven v državnem oddelku in bil že večkrat — posebno med vojno, na rasnih napoluradnih in neuradnih diplomatičnih misijah po svetu. Diktatorja Franca je kardinal Spellman hvalil v avojik govorih in v časopisju. In kot Rafael Leonidas Trujillo, in kako* Truman, je tudi on aa borbo proti "komunizma". » o ■• Mehiški predsednik Aleman pripada stranki, ki je še označevana za revolucionarno, dasi je svoj stari zamah izgubila. Izvedla jo* revolucijo, podržavila oljna polja, razdelila zemljo med kmete, stopila na prste cerkvi in znižala število duhovnikov 'ampak to je bik). S svojim programom ni mogla ali pa ni znala itadiljeVati in ne Iztrebiti korupcije ter izkoriščanja. Niti ne ix-" Vleči mase iz ignorance in bigotstta.
, to, kar so sedaj godi v latinski Ameriki -r- pravijo — je le odaiv na Trumanov klic. In pa pričakovanje sa "potojila" is Zed. ^r|av. Aleman ga jo dobil, a ga bo Mehika* plačala, ker ima v
tvojih ne še dosti razvitih prirodnih zakladih sredstva za to. <*. Razumljivo jo, čemu so vladajoči sloj v vseh saootalih deželah, kot so n. pr. v latinski Ameriki, kakor i v naši napredni Ameriki, trudi zatreti pokrete, ki streme po sociallziranju privatnih bogastev. In s tega vidika je umevno, čemu jim je zdaj "komunist** ali pa sopotnik vsakdo, ki je za socialne reforme ali pa kar naravnost za socializem. Saj je bilo v Zed. državah celo proti Rooatveltu m njegovemu "new dealu" toliko vpitja, kot da je njegov program socializem, dasi jo v resnici otel v največji depresiji stari red, ne pa uvajal socializma.
Kar se godi sedaj po svetu pod novimi gesli starega reda, je le nadaljevanje razrednega boja, ki se je vriil in se bo dokler ne bodo odpravljene razredne razlike. Namreč dokler ne bodo
socialne krivice iztrebi jene.
-«-----
l# m M mam n a ŠSšm l> <m -»i t m -u m* m . M J I« mj m
nova vnafrfa DOtirrKa zrszflt vvckvo naletela na veliko opozicijo
Pred no se je bivši podpredsednik Zed. držav, Henry Wallace, podal v Evropo, da jo pridobi za mir — ali bolje, proti Truma-novi doktrini, je v Yeviji New Republic, ki jo urejuje, ugotovil,
Imamo v tej dtžofc pravzaprav samo ono stranko — z dve m i imeni seveda. — da so na ta način lahko v političnih bojih tepe ta drugo z drugp ter sipljeta masi pesek v oči.
< Ko je Wallace o tem govortl v Franciji, v Angliji in v več drugih deželah, jim ni povedal nič novega. To je dokazoval Ameriki in Evropi posebno vettki socialist Eugene V. Dobo in vsi dfUgi socialisti, ki so masi dopovedovali, da naš tafcoovani "dvo-«trankarski" sistem ni drugega kot slepilo* ln ko jo i Wallace to enkrat javno povedal, je naglasil nič drugega kot resnico. Kajti vrfic svoji sedanji veliki bojevitostl je vendar tudi on verjel, da oo more stranko starega redu, kot je demokratska, spreobrniti v liberalno.	>
Po vrnitvi ia Evrope je to mišljenja javno spremenil, dasi svqjiiu kolegom ni še zagrozil z razkolom. Namiguje pa, da nekje bo opozicija morala najti prostor za izražanje svoje nevolje. -
To je namig za povrnitev eksperimenta pokojnega senatorja Laft>n*tta proti predsedniškima kandidatoma republikanske in demokratske stranko; Socialistična stranka, ki je bila tedaj relativno t drugimi io močna, so jo odločila podpirati LaFolletta
Slednji jo dofeU večino samo v svoji državi.V kampanji se je jako utrudil — v nji zbolel in kmalu po volitvah umri. In s njim vred tudi njegovo gibanje.
Sedaj poskuša s slično taktiko boja proti obema strankamo Henry Wallace.
Demokratska strank« za katero jo veliko storil v vseh njo-aih kampanjah zadnjih tet, ga jo aa zadnji svoji konvenciji zavrgla in naa vzela podprt dttdulšks sktlfco v prid Harry ja Tru-mana.
Tako je sedaj Harry v Beli hiši namesto Honryja.
Ampak čudno, vzlic temu se je Izkazal Rooteveltu hvaležnega in agitlral v volilni kampanji zanj in s tem kajpada tudi za Truuiaa. ki ga jo nasledil
Nakana skfiviaoat ai, da je btt RoooovoU takrat ta večino demokratske konvencije sprejemljiv lo pod pogojem, če zavrže Wallacea.
Tako se jo zgodilo. In zgodilo se jt, da Je Roosevelt umrl

J0«0 OVEN
CHICAGO S3. ILL.
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
Jan Hus -nuaoaeiec ...
Ce me kaj pogreje, me pogreje vsako zavijanje resnice, zlaati pa še zavijanje in potvar-janje takih zgodovinskih dejstev, ki se jih niti po šolah Avstrije niso upali zavijati. THE NEW WORLD, čikaški
če bi bil sedaj tu, bi mu ponudila dve, tri knjige, iz katerih bi lahko poenel, da je v zadevnem odgovoru katoliškega lista nc samo zavijanje, temveč prav nesramna laž.
H. G. Wells pravi v svoji knjigi "The Outline of History" med drugim tole: "Hus je bil zvabljen v Konstanco z obljubo.
. , , A ..... tl .	, da se bo lahko neovirano povr-
uradni katoliški list, ima na nil domov v v
uredniški strani stalno kolono
tem švicarskem
H*r»'« t h* Atnupr" I R imestu se jc 1 1414 do 1418 tiara s t ne Ai«wer Neki J K. vrW občni cerkveni zbor. važen
jc 0. maja t. 1. v tej koloni vprašal: "Kdaj bodo duhovniki no-
že zategadelj, ker je z izvolitvijo novega skupnega papeža sto-
^	bogatinom i ril konec dvopape|tvu. Kakor
in Počeli misliti na delavce. ; krš*anski ie bil ta krščanski cer-Mnogi bi me sežgali na grmadi, kveni ^ dokMuje to, da je
kakor so Jana Husa	odredil, naj se kosti 'krivover-
Odgovorili so mu takole: skega' duhovnika Wvcliffea, ki "Cerkvenjaki, kot jih vi nazi- ^ umr\ i 1334, izkofiljejo in sevate, so bili vedno na strani de-1 igo na grmadi . .!> Navajam zo-lavcev, revežev in ponižanih., pet Wellsa: "Postavljen je bil
Vsa zgodovina krščanstva in vsa zgodovina krščanske dobrodelnosti je osnovana na tem. Jan Hus je bil sežgan na grmadi, ne radi tega, ker je bil prijatelj delavcev, in ne. ker je bil sovražnik nekih duhovnikov v Pragi, ampak največ zategadelj.
(namreč Hus r na zatožno klop radi krivoverstva ... Vkljub od vladarja zagotovljene mu osebne svobode je bil 1. 1415 živ sežgan, mučenik ne zavoljo kakega posebnega nauka, pač pa za svobodo znanja in svobodo vesti." V ^'Webster's Collegiate Dic-
ker so civilne oblarti smatrale j tionaryM ki ga rabijo ^ yseh
njegove nauke škodljive obči blaginji.
šolah, verjetno tudi v farnih, najdemo toio: "Jan Hus, češki
Ce ponovno prečitate svojo \ reformator, ki ga je zbor v Kon-zgodovino, vam bode jasno, da stanci spoznal za krivega krivo-so posvetne oblasti usmrtile verstva in ie bil živ sežgan leta Husa kot hiidodelca in izdajal- 1415."
Da pokažemo Husovo "hudodelstvo" v vidnejši luči, je treba poseči nazaj do Wycliffea, čigar doktrino je Hus sprejel in jo širil po Češkem. Wycliffe, profesor teologije in učenjak prvega reda, jp vse teže in teže prenašal tedanji razdor v katoliški
ca."
Tako "The New World".
Meni je agodovina krščanstva precej dobro znana. Posebno pa še tisti njen del, ki se nanaša na slovanske deželo Ne vem pa. koliko j« znano delavcu ali vsaj delavskemu prijatelju J. R. In
Silno je želel živeti zaradi nalog, ki si jih je dal, in pa da bi dovršil saj svoj vojni pa rekonstrukcijski program.
Cim je prišla vest, da je Roosevelt preminul, se je demokrat ska stranka opogumila ia postala to javno, kar ja bila skosi ves "new deal", dasi zakrito — v stranko skrajne reakcije. "Ekonomskih rojalistov" več ne omenja.
Obe takozvani delavski stranki v tej deželi, socialistična pod Thomaoom, komunistična pod Foster jem. sta impotentni. Volilni zakoni ja ovirajo in še marsikaj.
A vendar je tu opozicija, ki se izraža baš sedaj na Wallace-ovih shodih.	#
Kda; še v Chicagu je bil tak politični shod, ki se ga bi udeležilo dvaindvajset tisoč ljudi, kolikor jih sploh more v nato največjo dvorano, in da bi obenem plačali v%topnino — višjo kot ja plačujejo v kino gledišča! Kajti teh 22,000 udeležencev je ne le plačalo vstopnir*> od SOc do $2.40 za sedež, temveč tudi prispevalo za politično akcijo, ki jo sedaj proti Trumanovi politiki propagfra njegov prejšnji drug Henry Wallace.
Kadar dobiš na shode v New Yorku, v Chicagu, v Clevelandu in kjerkoli v naših mestih tolikšno maso, sopor tolikšno opozicijo monopolističnega tlaka, bi sa predttdnika Trumana bilo zelo (Muro, če bi tvojo "doktrino" pr rudar il in se rajše zavzel za tako politiko, ki bi bila za mtr, no za pripravljanje v novo vojno.
Prav gotovo Je njemu zelo na tem, da bi svoje predsedniško poslanstvo dobro Izvršil. In bo pa ga le, če ga bo vršil s stališča ljudske blaginje, ne pa za monopole ln za oljne* magnate, ki ne vodijo nikdar drugam kot v konflikte in v vojne in potem! /nova v vojne
. '" »> *.*	*...... ' ~ Cam * r	——
cerkvi zaradi papeštva. Francija, Španska in še par drugih za-padnih dežel so imele svojega papeža v Avinjonu, na Francoskem; današnja Italija. Nemčija 1 itd. pa svojega v Rimu. To se pravi, duhovščina in plemstvo se ie potegovalo vsako za svojega papeža, a ljudstva, ki tako niso imela besede, so trpela največ.
Ali ko je rimski p^>ež izobčil avijonsl ega, a vi jonski papež pa rimskega se je vse pa peške ko-I medije že davno , naveličani i Wycliffe ujezil in izjavil, da sta oba papeža ravnala pravilno, kajti nc ta ne oni ne zasluži ime kristjana tec da je, kar se njega WycliffA tiče, s papestvom za vselej opravil. Papeštva da je skvarilo cerkev tako, da so Jezusova več imenovati ne more, ampak jc* samo še pape&va in njegove koristolovske višje duhovščine, ki s plemstvom povezana pritiska, izžema in izkorišča preprosto ljudstvo.
In očitajoč papeški cerkvi posvetni pohlep in bogastvo, je zbiral krog sebe nižje in ubož-nejše duhovnike, ki so mu bili po mišljenju sorodni in z njihovo pomočjo je začel učiti in širiti Jezusov nauk, kot je zapisan v evangeliju. V ta namen je prevedel sv. pismo iz latinščine > angleščino, kar so mu v Rimu tudi hudo zamerili.
Seveda je bil obtožen krivoverstva, kajti krivoverec je vsakdo, ki v papeža ne veruje, pa najsi je drugače ves angelski. Ali ker živemu niso mogli do živega, so se pa znesli nad njegovimi kostmi, kot že prej omenjeno.
Kakor prej Wycliffe, tako je pozneje Hus, rektor na pariški univerzi, javno obsojal papeštvo in korumpirano duhovščino, češ, da ie je sama skrb za posvetno blago, popolnoma pa je prezrla in zgrešila svoje duhovno poslanstvo. y
S Um je pričel v nespravljivo navzkrižje s praškim nadškofom, ki to tiste čase posedoval okrog štiri sto trgov in vasi... In pa s papežem, kajti ena tretjina vse češke zemlje je bila v cerkveni posesti... In ker je učil, da ni treba poslušati onih, "ki vam oznanjajo Kristusov nauk, sami se ga pa ne drže*', ga je papež izobčil kot krivo-vetca.
Prijeti se ga niso upali, ker je Hus imel za sabo veliko pristašev. In namesto, da bi tvegali upor, sa ga rajši pozvali na zbor. Hus, ki je slutil zvijačno nastavljeno past, se je odzval šele na vabilo nemškega cesarja, ko se mu ie ta obvezal, da se bo pod njegovim varuitvom vrnil cel in zdrav domov na Češko.
Tc ia mogočni nemški ceoar je
vackviko na papežev pritisk sne-del svojo cesarsko besedo, in krivoverstva obdolžoni Hus moral na grmado v
smrt. PH-i..^ I__jv..
V mojem precej dolgem ^v-1 jen ju sem videl in bil prisoten že na nebroj političnih in drugačnih ahodih--ali nekaj tako
velikega kot je bil Henry Wal-lacejev v sredo 14. maja v Chicago Stadiumu še nisem videl. No samo, da ja bil stadion do zadnjega kotička natrpan z navdušenimi poslušalci ter da za več kot tisoč ljudi ni bilo prostora v tej ogromni areni, katera ima dvaindvajset tisoč sedežev in kateri so menda prvič v nasi čikaški zgodovini napolnili tak prostor s plačano vstopnino (od 60 centov pa do $2140). Navada pri nas jt, da so taki shodi — še posebno demokratski in republikanski — zastonj. Se nagrado ti dajo pri vratih.
In to še nI bilo vse. Po dalj* šem nagovoru predsednika F. C. A. Raymonds Walsh u so je na njegov apel nabrala vsota, katera ie šla v deset tisočake. Moralno in finančno Je bil ta shod vi lik in sijajen uspeh. Pokazal je našim domačim reakcionarnem in lokalni mestni demokratični mašini", da so tukaj tisoči, kateri so pripravljeni na boj, nc semo za svetovni mir, katerega simbolizira danes Henry Wallace tukaj v Ameriki, ampak da so pripravljeni za boj i proti domači reakciji, katera se jc vsedla na vrat ameriškemu ljudstvu
Poleg Wallaceja je nastopilo precej govornikov kot R. J. Thomas, od avtomobilskih delavcev, Paul Robeson, Zero Mo-stel, John J. Boer in R. Walsh. Thomas je navdušil v svojem uvodnem govoru poslušalce s kritiko administracije glede njene domače proti delavske zakonodaje in pa njene vnanje politike. Zamorec Paul Robeson, kateri je ne samo svetovno velik umetnik, ampak eden naj-odličnejših proti-fašističnih borcev njegovega rodu, je nastopil v krajšen) govoru in je nato zapel večjo število pesmi, Občinstvo ga je sprejelo z ogromno ovacijo tako, da je ponovno moral priti na oder. V globoko namišljenem, resnem govoru, je samo potrdil svoj "credo", da se bo boril proti fašizmu pa naj bo to v Evropi ali kateri kolem kraju na svetu. To niso bile nepremišljeno izgovorjene besede človeka, kateri hoče samo trenutno navdušiti ljudi; to so bile besede moža, kateri je dejansko potrdil isto v civilni #vojni v Španiji ter ves čas njegovega dela tukaj v njegovi rojstni deželi. Ko je končal z besedami: "Wallace bo nekoč predsednik Zedinjenih držav", je sledil silovit aplavz. Njegove pesmi so izražale istp voljo. "Joe Hill," čeprav obešen, je še vedno pričujoč v delavskem gibanju. Ali najmočnejše se je izrazil -v pesmi: "OT Man River." V končni rtanci pes me so bile besede: "I am laughin' I am /fightin' along". Reka, kot je mogočni Mississippi, katera dere in podira — kako simbolično predstavlja današnjo družbo, posebno »ile reakcije, katere se ti zde, da so skoro nevzdržljive. Ali prerojena sila novega človeštva katera vstaja na polomu stare družbe — se smeje, bori in ustvarja — novo družbo ...
Nepotrebno je opisovati vtis. katerega Jc napravil Wallacc z borova Ice. Aplavz, ali bolje umalni pozdrav človeku, kote* rega so vrgli v Washiagtanu nt politično smetišča, katerega sc bumračni listi opljuvali in osmešili (ali saj tako so mislili) in kateri nan^sto da bi ottsl nt smetišču, je napovedal boj reakciji, ki |e danes na krmilu. Ne zato, ker bi imel osebno ambicijo, ampaak radi tega, ker in se zaveda, da so v sedlu v Ze-dinjenih državah ljudje, kateri ar igrajo z mirom, kateri tt igraje z milijoni človeških življenj in katfcri skupaj v republikanski in dtsmokratični koaliciji okušajo zadaviti vso tisto, kar si je delavstvo priborilo v zadnjih petmjrtlh letih. In v tem smislu je govoril ta večer Orisal je žrtve in razdejanja v Rusiji. Orisal je potrebo pomoči v Evropi In Aziji Njegovo kritika administracije gloda takozvane Trumaaove doktrino" ter Igra* njo s deljenjem žita jo bila poroča. Ali nimam prostora, da bi
Na sko-___precej nt-
ljudi.
Po svetu '
Turkom se lahko očita veliko stvari, ali nikdo ne more zanikati, da ni sedanji turški predsednik Ismet Iuonu pošten človek. V intervjuviT z ameriškimi časnikarji je izjavil, da bo Turčija porabila tistih sto Truma-novih milijonov za nabavo oroJ žja. Ni pa povedal, kako je bila Turčija na pragu napovedi vojne zaveznikom v letu 1942. Čakali so samo na padec Stalin-grada. Ali stvari se spreminjajo. Tisti, kateri so bili sinoči naši zavezniki, so nam sedaj sovražniki itd. Veliko bi lahko pisal o tem predmetu.
V spomin padlim ...
Scstinsedemdeset let bo minulo ta teden, ko je bil takozvani zadnji krvavi teden "La se-maine sanglante" pariške komuno. Kot običajno in' še posebno danes, ko se bore milijoni za slične ideale, za kateri so dali življenje francoski komunardi, je prav, da se spomnimo na te pionirje proletarske revolucije. Tistim tisočem, kateri so padli na pariških ulicah v mesecu maju 1S71, so se pridružili sto-tisoči drugih,. kateri so padli v zadnjih desetletjih na Dunaju, Španiji, Mehiki, Rusiji, Jugoslaviji in pa danes na Gr-šktm Kri, katera je delavska, proletarska kri.lje menda cenena in mora teči v potokih, pre-dno obrodi sadu. Ali glej, na vseh krajih zemlje se dviga nov rod mladih v sonce gledajočih ljudi, Kri ni tekla zastonj.
Pisma
Pred nekaj tedni sem prejel pismo od rojaka Jožeta Lista, ki je sedaj v Jugoslaviji. On je zaposlen v filmskem podjetju "Triglav" v Ljubljani kot organizator in splošni svetovalec. Njegovo pismo je zelo zanimivo glede tamošnjih razmer v film-] ski industriji. Pismo bom priobčil v naših listih.	u.f/
Moj stari in dobri prijatelj Jože Topolak, kateri živi v Detroitu, me je zopet prijetno iz-nenadil z novo gramofonsko 'ploičo. Jožeta, kateri je zvest prijatelj Proletarca, poznam de iz Evrope. Poleg njegove 6brti (damski krojač) je bil že prod leti, ko se je nahajal v Švici, priznan kot koncertni mojster na citre. Poleg na citre igra tudi mandolino in kitaro. V Detroitu je že večkrat nastopil v radiu. Jože, kateri je zelo skromen, četudi je umetnik, je do-sedaj napravil samo nekaj rekordov, Kadar jih bo ustvaril v večji množini, jih bom priporočil vsem našim ljudem, kateri ljubijo tirolske citre.
Mola vlada oborožuje
tudi komuniste
. Kongresnik Bender iz Oregu-na je v zbornici dejal, da je veliko municije, s katero zalagamo Ciang Kaišekovo armado na Kitajskem, prišlo v roke komunistom. In z ugrabljeno angleško municijo — morda sedaj tudi že sedaj z ameriško, pa si v Grčiji pomagajo gerilci ali partizani
Tole mi ne gre
v glavo?
Coma so naši vladni krogi toliko navdušujejo ta pomoč deželam. ki aa bile v vojni proti nam, odrekajo po jo Jucosloviji, ki jt bila v borbi na naš« tirani do konca, to ml nikakor ne gre v glavo! Mar na i nam bo Nemčijo, Japonska. Turčija In Italija več kot pa tiate dežela, k« so izkrvavele vsled njih?
MOIFTAREC
WANDA WASILEWSKA:
Iz ljubezni
i Nadaljevanje. \
Stle sedaj je Marija opazila
človeško bivališče v bližini. Kup opeke, zamazan z glino, na
vrhu nametane veje, ostanki pohištva. Podobno je bilo okornemu brlogu, ki so ga napravile živali. A iz zarjavele, upognjene železne cevi se je dvigal komaj opazno dim. V duplini so živeli ljudje.
•	Vse so požgali, vse do poslednje stvari. Letali so z baklami in polivali z bencinom hiše. skednje, hleve. Ko smo se pozneje vrnili, nisem več vedela, kje je stala naša hiša. Kje pa je Grigorij Ivanovič?"
Marija je zbrala vsp svoje sile. Prisluškujoč lastnemu glasu kot tujemu, neznanemu, je povedala resnico, neverjetno, nemogočo in vendar edino resnico:
•	Grigorij je padel..
In nezavestno je pojasnila ne s svojimi besedami, ampak z bedami uradnega obvestila, ki so zvenele v njenih lastnih ušesih izumetničene in slovesno: Padel hrabre smrti ..
In takoj jo je postalo sram teh slovesnih besed, ki se lahko napišejo, lahko preberejo, lahko slišijo od tujega človeka, s katerimi pa ne govoriš o svojem bližnjem, o možu.
Golovkina se ni začudila niti nad obliko, niti nad vsebino njenega odgovora. Sprejela je vse kot najbolj naravno dejstvo.
Seveda. Grigorij za Clolovki-no ni bil sreča, sreča, ki se je pojavila v sončnem poletnem dnevu. Zanjo je bil eden izmed inženirjev, ki so delali v tovarni in odjemalec mleka njene krave. Sedaj pa je bil eden od milijonov tistih, ki so padli hrabre smrti.
Marija je nenadoma začutila, da je neverjetno sama in zapuščena sredi vaških razvalin. Obžalovala je. da je srečala znanko. Zaželela si je. da bi ta odšla. zlezla v brlog, da je ne bi gledala z ravnodušnimi očmi.
"Mojega tudi ni. Sel je z našimi še tedaj v jeseni. Nihče ga m videl. Sinove pa so Nemci obesili. Tam na smrekah poleg tovarne."
To je povedala preprosto, naravnost. kot nekaj popolnoma naravnega. In Marijo je postalo mučno sram, kot bi napravila neko podlost. Da, da."
Sledila je z očmi pogledu žene. Golovkina je gledala mokro, sivo ravnino, požgano, brezplodno puščavo, ki je bila nekoč tovarniška naselbina. Tu je bil boj?"
"Tu ni bilo boja. Naši so jih obkolili, zato so oni sami zbežali od tu."
Marija je še enkrat pogledala.
"Ni bilo boja? Zakaj pa je
tako?"
"A, kdo ve! Frici, Frici... Dva meseca so prebivali tu v vseh hišah, izgnali so ljudi, da smo se potikali po gozdu in povsod. Preden pa so odšli, so požgali. Tekali so okrog z baklami in so vse, vse natančno, po vrsti ... Ne samo hiše, niti enega hleva nist) izpustili, niti ene deske."
"A drevje?" je vprašala Marija v nenadnem, čudnem upanju. Nepričakovano se bo pokazalo, da je tista jablana ohranjena, da je ona ni opazila. Golovkina bo pokazala z roko in oči bodo nenadno opazile, da jablana stoji na pogorišču. Razprostira svoje dolge, navzdol viseče veje. težke od ljubezenskega šepeta in vzdihov, veje, na katerih so cvetele zvezde.
'"Drevje so že prej posekali. Kurili so peči. Jablana je jablana. hruška je hruška, njim je vseeno. Pa tudi tako, iz hudobije ... Qrme so vse posekali, kjer je bilo kaj. Ali se spominjate, pri nas je rasel bezeg, cel gozdiček? Tudi to so posekali do zadnie vejice in vrgli proč . . . Seveda, Frici..
Marija se je vrnila. Spet mo-stiček —f kolikokrat sta skupaj stopala po teh treh deskah' Zeljno je gledala les, pokrit z umazano plastjo, kot bi hotela najti na njem sledove Grišinih nog.
A za Grigorijem so tu stopali težki podkovani nemški škornji in poteptali, štrli, uničili za vselej sledove Grigorija.
Začela se je tresti od mraza Zobje so ji »klepetali. Sele sedaj je začutila, da ima mokre noge, obraz pa otrpel. Počasi se je vlekla po potr na postajo. Kot s pogreba, je pomislila. Ni bila na pogrebu Grigorija, kako naj bi bila na njegovem pogrebu? Padel je hrabre smrti neznano kje in neznano kje leži v zemlji, Morda pa ga je raztrgalo na kosce? Morda je od njega ostalo samo prgišče pepela, v katerem zaman iščeš ostanke telesa?
• Da, ona ga je pokopala sedaj tu. v kraju njune mlade, radostne ljubezni. Velik grob ima Gri-ša. ne ve, kje naj pade na kolena in pritisne ustnice k mokri zemlji.
Sla je. oči, ki niso nič videle, so strmele naprej in šla je po blatni cesti. Tu sta hodila skupaj, prihajala mu je naproti, ker ga ni mogla dočakati. Potem sta šla domov, v hišo. ki je bila njun ^upni dom. Nerodna mati Avdotija jima je kuhala malinov čaj. Grigorij je sumljivo ogledoval posodo, dokler ga ni Marija pomirila:
"Ne ogleduj, ne ogleduj, sama sem pomila."
"Res? Sama?"
"No, seveda."
Mati Avdotija je bila na srečo naglušna In ni slutila o Grjši-
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
PROŠ VETA
99
Naročnina sa Zdrnftene driave (Isvsemšl Chleafa) la Kanado $6 00 11 ,et°5 S3.00 za pol leta; $1.SS sa četrt leta; sa Chlcafo In Čicero 17 50 sa celo leta; SS.7S sa pel leta; sa Inosemstvo $9.OS.
Naslov za list in tajniltvo je:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
nih sumničenjih. Stala je pri peči, podpirala z dlanjo obraz in zadovoljno opazovala, kako pi-jeta njen malinov čaj. Rada ju je pogostila s sumljivo juho, ki se je kuhala v zarjavelem loncu, z nekaterimi rastlinami in na vse načine sta se branila take hrane. Zmajevala je z glavo zaradi njunih "gosposkih domislic", ko sta se umivala zjutraj in zvečer in da bi ne dražil zmaja, kot je rekel Griša, je sam nosil vodo iz bližnjega vodnjaka. In vendar je mati Avdotija imela rada oba, do Grigorija pa je čutila nekakšno oboževanje.
"Grigorij," je rekla glasno Marija, se ustavila in pogledala sivo, nizko viseče, brezupno nebo — sinje zlato, sijoče nebo njune ljubezni. Ali tedaj res ni bilo nikoli dežja- Skušala se je spomniti, pa se ni mogla. Tedaj pa so se pojavili v spominu grmi malin, na katerih so se blestele dežne kaplje, zašumel je rahel dežek v vejah jablane. Da, tudi te<jaj so bili deževni dnevi, a vsega se spominja v zlatu in sinjini, v cvetju, v prijetni toploti, v neizmerno vedrem, ljubezenskem, blesteče m, očarujočem soncu.
Pod nogami se je vdiralo blato. Spet se je dvignila težka jata vran, ki jo je nesel veter, vz-trepetala je v zraku in padla na zemljo.
Marija se je ustavila, potem pa je vsa zasopla stopila s ceste, padla v jarek, se plazila dalje in padala v blato. Z rokami se je ujela za uvelo, suho travo, dokler ni prišla na drugo stran, kjer so rasli grmiči rdeče vrbe. Gibčna, ravna drevesa z nežnimi vejicami, podobna oblaku, ki ga osvetljuje večerna zarja. Z veselim Grišinim nasmehom, z živim Grišinim pogledom so cvetele rdeče vrbo ve vejice sredi redkega gozdiča. Marija je stopila v mokro goščo z razprostrtimi rokami. Kvišku obrnjeni poganjki so drseli pod njenimi rokami in ji jih božali s svojim dotikom. Majhne vzbokline na vejah — zarodki bodočih popkov - so zadrževali vlago in bili tako, kot bi jih pokrivala jutranja rosa. Tu. v zelenem vr-bovem gozdiču, med šumenjem ozkih lističev, v valovitem morju svetlega mladega zelenja sta se prvič poljubila. Hodila je dalje, mokre veje so jo udarjale po obrazu, stopala je kot brezumna, kajti nenadoma je občutila, da je našla Grigorija. Stiskala je k sebi drobne vejice, pretrgano šepetala besede in stokala, dokler ni padla na mokro zemljo v silnem ihtenju, ki ji je stresalo v$e telo, v brezupnih solzah, v brezmejni žalosti, v nesreči, ki jo je težila kot gora. Samo zaželeti bi si morala, in umrla bi tu, v vrbovem gozdiču, ki je nekoč pokroviteljsko skril pred tujimi ljudmi čisti poljub, ki ga niso dale ustnice, ampak srce, v tistem srečnem dnevu ljubezni, ki je bil izgubljen za večno, pregnan od vojne vihre, poteptan v zemljo od nemških škornjev, raztrgan na kosce od nemških pušk, prebit od nemških krogel.
(Dalje prihodnjič.)
S/crs slovenskega kmetovalca
» Enon Valley, Pa. — Ko to pišem, je 13, maja. Prebiram Proletarca in* vidim: "Priložite k naročnini, ker ni povišana, še kaj v tiskovni sklad. Torej sem se temu klicu odzval s tem, da dodajam k naročnini $2, skupaj pet.
Rad bi pomagal z novimi naročniki, a v tem kraju mi tegft ni mogoče.	\ •
2ivim na farmi in dela imam toliko, da sploh nimam časa či-tati. Ampak jih naročam — vse naše napredne liste in kadar le utegnem, jih saj pregledam.
Vreme nam zelo nagaja. Do datuma tega dopisa smo imeli deževje, da nismo mogli posejat ne ovsa in ne drugih semen. Ako niti koruze ne bomo mogli, potem bo letos slaba letina.
Tudi slana je nam veliko uničila. Pšenične setve so bile vse uničene vsled vremenskih ne-prilik. Rad bi, da ksj omenijo o svojih težavah, ali pa uspehih,, drugi slovenski farmarji.
Antnn Cvetan.
Ako vam je naročnina poteki* prosimo, obnovite Ja čimprej.
rJ Naš starinski
Barbii piše
Cleveland, O. — "Nabavite si vstopnice." Tako oglašajo v Cle-
Od tega |e preteklo celih 47 let. Srečala sva se — on kot go-vornik in jaz kot slušatelj. In po 47. letih bova spet skupaj.
velandu. "Kaj bo? vprašujejo., 0n se me morda niti ne sporni In je odgovor: "Banket v počast, njat dasi sva biia skupaj v chl. osemdesetletnici Etbina Krlata«.j cagu in ^ v i>ar drugih krajih,
na-	dočim se jaz njega kajpada do-
Mnogo jih je, ki so že slišali bro ^ominjam iz Zagorja ob
o Kristanu, nekateri dobro, dru-i stvi, kot tudi Erjavca, Cobala gi slabe.	in pa gUžute, brusilnice, cin-
Ali vzlic temu, da slisi kdo karne apnenic, ajzenbana, po slabo o človeku, ga vendar za- katerem so vozili h malo ozko-nima, kdo je. Torej naj ga obi- tirno lokomotivo vagone, ki ščemo In ker brez vstopnice to snio jim r^kli "hunti". Dovažali ne gre — in pa da bi se še naje- so jih k železniški postaji, kjer del zastonj — je boljše, da plaj so te. s premogom napolnjene čas svoj delež. . ,	hunte" iztresali v 4lore" Ju-
Pravijo, da Bog ljubi tudi sta- j *ne železnice, rega socialista in tako se priča-1 Kot vsakdo, je imel tudi naš kuje na ta večer obilno poseta slavljenec težkoče v življenju. To bo namreč v soboto 31. maja j Mnogo tramov mu je bilo na-
v SND.	% metanih. da bi ga ovirali na nje-
Tudi tega dopisnika menda govi ^u pa je dalje preko Bog še ljubi, čeprav jih je v njih __.naš vodnik Etbin Kri-Chicagu precej takih, ki ga nir stan. In izAazalo se je, da jih je majo radi.	, tu vendarle nekaj, ki cenijo nje-
Ampak kdo bi se brigal za to' ^uVO dcio fn to ^ ljudje, ki no-Imel sem srečo in z dvignje- (%cj0> da bi mu dali priznanje njem pravilnega listka dobil do^ seie JXJ smrti Nudijo mu cvetje voijenje, da se bom lahko ude- seda^, ko še dela. leži1 tega večera m se srečal z Naj živi naš sodrug Etbin rojaki, ki pridejo/od vsepovsod I Kristan še mnogo let! N pr. moji stari znanci Milan *	Frank BarbiČ.
Medvesek, Anton Garden, Fred	_ , , ,
a ,.L . , ,____Dodatek.—Dan predno sem
A Vider in veliko drugin, ki sc	, U1 » i
... . . , ,t __.	gornje napisal, sem obiskal na-
jih spominjam. O. kakšna sreča	? J A r . ...
- .4 »* i ..	starega sod ruga, ki tudi
za navadnega človeka, biti v do-	* J? v *
. . . ....	pozna Etbina Kristana, Jožeta
"T'ubim te " ie nekoč zakii-	°n *e bil na Kranj-
i J / • * ei w __sktm in Primorskem železničar.
cala pokojna Slovenka na po-	. . .* . ,
... . o i • i i,.j	Znani so mu tudi mnogi drugi
ulični. Bila je polna rakne. Po-	4 . . "... •
* 1 ^ ;	stari socialistični bojevniki, ko
znam te in te ljubim, je rekla.	. * . A . •• • oi
Jaz oa trezno povem da sem blla se AvstnJa In Slovenci
•i	i nI; u.ul j^-l, pa razbiti v male deželice,
silno vesel prijateljske družbe	^ ^ Jože Kunčič
A naj se vrnem h Kristanu.	bhzu Kristanovih let. I on bi se
Osemdeset let je za človeka v	rad udeležil banketa, pa mu
naši deželi dolga doba Zavaro-	kravje nagaja in težko hodi.
valninske družbe pravijo v svo-	Kdor izmed zunanjih gostov bo
jih statistikah, da so redki, ki	utcgrrll, naj tega našega pionir-
dožive tolikšno starost. Gnjavi	ja Kunčiča obišče. Delal je ve-
vse zatirane ljudi, ako hočeš pomagati sebi in svojim. Etbin je to spoznal pred 51 leti, a mnogi niso tega še danes pronašli. In to je menda njegova največja skrb, ki ga drži na delu, da seje nauk bratstva in edinstva med vsemi narodi, med vsemi delavci brez ozira na versko in politično opredeljenje.
Vsako plodno seme rodi sad. Ameriški Slovenci, živeči v ma-1/) boljšem stanju kakor v stari Avstriji in predaprilski Jugoslaviji, se sicer niso oprijeli so-
stanovanjski in	^f0™?: ** p*"
'	dno seme Etbina Kristana in
drugih je dalo podlago in one t i • »i pogoje, ki so neobhodno potre-SlUmSKI prODiem bni za večje politične akcije, ki
so se in se bodo razvijale pod . spretnim vodstvom Slovenske-ameriškega narodnega sveta na prihodnji konvenciji, ki bo dala % Etbinu Kristanu častno priznanje za njegovo plodovito in vztrajno borbo. To je menda tudi vse, kar Kristan pričakuje od ameriških Slovencev.
Zasluga, da SANS tako sijajno uspeva, dejstvo, da so ameriški Slovenci vsaj deloma iz-
-—--polnili svoje dolžnosti v proti-
trenj, vojn, nagle miselne evo- fašistični voini. da so v najkri-lucije in revolucij, ki so vso iz- tičnejši dobi jugoslovanskih na-virale iz divjega izkoriščanja rodov govorili zanje pri vsemo-delovnih množic. On je vse to gočni ameriški vladi, od katere
zelo pazno zasledoval in se več kot manj ravnal in učil iz dragocenih skušenj. . Vsi ti veliki dogodki niso šli mimo njega zastonj! Svoje pionirsko delovanje je pričel v oni nepomirljivi
so izsilili častno obljubo, da bo priznala težnje in pravične meje naših krvnih bratov, je menda največja zasluga brata Kristana.
Obljuba dolg dela, pravi neki
nas udihavanje gasolinskih plinov, ki jih izpuhtevajo avti, dim, smrad, prah in pa delo, ki jc eno bolj naporno kakor drugo. Krvni pritisk in rak sta druga grobokopa.
Etbina Kristana se je ves ta trio ognil. In dočakal je, da vidi, kako plodno je bilo njegovo življenje.
Ni mi znano, koliko me pozna, a o njemu vem, da ga mi ni treba predstavljati. Ako govorimo o slavju prvega maja, kot smo ga nekoč zares slavili tudi tu, tedaj sc spomnim i Etbina Kristana. Bilo je leta 1900, ko smo ga imeli priložnost poslušati v lepi Zagorski dolini ob Savi. Ker se še dobe ljudje, ki
liko za delavsko gibanje, mnogo
zanj žrtvoval in še pomaga.)
Noš osemdeset let ni mladenič
Pittsburgh, Pa. — Zelo redki so bili slučaji, da je narad cenil in priznal zasluge človeku predno je umrl. Zdi se mi pa, da bo naš Etbin Kristan $ doživel dan, ko mu bodo ameriški Slovenci dali v resnici zasluženo priznanje. To bo morda preskromno, toda uverjen sem, da bo pa tembolj iskreno.
O njegovi nagradi, o počitku, katerega zasluži vsak navaden delavec ob tako visoki starosti 80 let, o tem, žal ni govora.
za na-
ga ne poznajo, razen po oprav-1 Pfl saj Kristan ni delal zi ljanjih, smo bili i mi mladi ta-1 grJ|d6 svojih spisov tudi ni pro. krat radovedni, pa smo ga šli dajfll reakcijlf zato bo njegovo
P°llu4?t* * ti — . , , I življenje teklo naprej po stari To je bilo v Do njevasi pri j navadi _ kajti razred in narod,
Erjavcu. Shod je bil veličasten. | zn ka(erega se je borii preko 50
Bil je predpriprava za organizi- L t _ se je komaj prebudil, ko-
ranje prvomajske manifestaci-1 . izSel živ iz strašne protifa-
je, Ki se je vršila iz Kisovca L|sUine vojne> _ Vojne katero
skozi Zagorje pa v Dolnjo vas je povzrodil isti nasiini kapita.
dobi, ko se je delavski razred pregovor. Dokler ne bo ameri-ptičel zavedati svojih velikih i šla vlada izpolnila častne ob-sil. ko je pričel spoznavati vred- ljube predstavnikom SANSa in note združevanja in enotnosti, ameriškim Slovencem, tako dol-ko je pričel kazati resne sim- go bomo morali opominjati kro-patije do izkoriščanih po vsem ge v Washingtonu, da zahteva-svetu.	mo samo ono kar je našega, kar
Vsak človek, ki se uči od de- je pravičnega na tem svetu. In lovnih mas in pravih ljudskih baš radi tega tako nujno potre-znanstvenikov, si nabere v tej bujemo SANS in še bolj pa na-šoli večjo izobrazbo kot bi jo svete in korake našega slavijen-mogel kupiti na najslavnejši ca ob njegovi osemdesetletnici, univerzi. Zato ni prav nič ču- To bo največji dar in priznanje dno, da je naš < osemdesetletni temu pionirju in učitelju pra-mladenič še danes tako duho- vičnejše misli med vsemi Slovit ta briljanten, kakor ni cu- venci!
dno. da je on zgodaj zapopadei pravi smiael Osvobodilne borbe
Kadar govorim in mislim o Kristanu, mi pade. na um ena in«
v Jugoslaviji, odkoder je črpal j ista stvar: Kako je pa to, da je
novo upanje,, prijemal za nove borbene metode in sveže ideje, ki so se razvile iz njegovega zgodnjega truda.
Ako pogledamo v kroniko razredne borbe pričenši s Karlom Marksom, vidimo, da je to bil pravi življeiiski proces, preizkušnja, v kateri so eni rastli, drugi padali. Ako pogledamo v to neizbrisno zgodovino, bomo zasledili razne demagoge in za-vajalce delavskega razreda, ki
mnogo mlajših rnoci med nami, ki se pritožujejo, da ao prestari za delo. za narodni blagor, da naj delajo mlajši itd. Naj bodo njegova svetla dela večno opozorilo vsem. da ni nihče nikdar prestar, da ne bi lahko kaj naredil za boljšo človeško' družbo! To je najboljše zdravilo proti starosti in onemoglosti. Le vprašajte Kristana
Torej zdravstvuj še na mnoga leta
Deluj, da bodo Tvoje sanje in
so na vse mogoče načine opravi
čevali svoje spačene ideje s "te-	trud živa realnost!
oretskimi" deli. Toda ti manj	George Witkovich.
vredni in manj vztrajni so se	—-
stalno pogrezali, dokler se niso	DDIUAnKIIA cctA VMmA
znašli v družbi imperialistične	JJWOONJA b~A KLUBA gospode, s katero so delali kom-' ST. 1 JSZ BO 23. MAJA
promise in kovali načrte za os-	Chicago, 111. — V petek 23.
vajanje in podjarmi je vanje. To-	maja bo redna seja kluba št. 1
da o Kristanu se ne more reči,	JSZ. Na nji bodo podana poro-
da je bil med njimi kakor ni danes, ne caplja za ala Bevini. Etbin je bil prepošten^da se bi udal v take sleparije. Qa je dobro razumel in verjel, cla'bo delavski razred naposled in kljub vsem oviram vendarle dosegel svoj pravičen cilj. Od tod in iz tega prepričanja izvira njegova vera v dinamično silo enotnosti in kooperacije, v nepremagljivo silo delovnega ljudstva.
Vsak normalen človek stremi za tem, da postane čimbolj vreden član družbe, v kateri mora živeti in delovati za svoj napredek. Toda bolj redki so, ki so spoznali važno dejstvo, da se moraš boriti tudi za druge, za
čila o naši priredbi, ki smo jo imeli v kofist Proletarca £0. aprila, dalje' poročilo o prede-^ la vanju Centra in pa bo redni dnevni red končan, se začne razprava o SANSu, oziroma o njegovi konvenciji, ki se prične v petek dne 30. maja v Clevelandu.
Člani in članice, pridite vsi! Vstop prost tudi nečlanom.
P. O.
Nesreče na železnicah
V prvih dveh mesecih tega leta je bilo ubitih pri delu 114 železničarjev in 6,374 pa poškodovanih.
in nazaj v Erjavčev salon. Sa-
lizem, ki je pognal tudi Etbina
Ion Je tam pomenil to čemur tu y delavsko gibanje kakor mno-pravimo dvorana. Namreč maj-| ^ druffV da si priborijo v brez-
hna dvorana.	I razredni družbi boljši obstanek
in mir.
Etbin Kristan je živel in živi v usodni dobi, v, dobi velikih
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 WFST t«th STREET
Tri. Cr*wford tU* 9
OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M.
(Except Wed., Sat.^and Sun )
ft:30 to S:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.)
Ren. 2219 So. Rlrifewa* Ave. Tel. Crawford S44S If no answer — Call Austin 5700
] • ! •
BARETINCIC & SON:
POGREBNI ZAVOD
Tal. 20-3CJ
424 Broad Street JOHNSTOWN, fA.
r
o»eeeee»»»oeeeeeeeeee»eee»eee»»M»oossesejMsooossee#j
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co. i
1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL j Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamceno <
TELEFONI i CANAL 717ft—T17S
i i m»MMI»Mt»MMMMMM>»MM»MMMMMMMMMl
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMJSRNIH CENAH 8R VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Tot MOHAWK 470?
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14# ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
■ ■
Položaj Jugoslavije v njeni notranji in vnanji politiki
(Nadaljevanje.)
Nekateri današnji avstrijski oblastniki, ki jih podpirajo njihovi zahodni pokrovitelji, bi cadi dokazali svetu, da Avstrija ni vodila vojne proti nam in drugim zaveznikom, kakor da njeni vojaki ne bi ropali, ubijali in uničevali vsega, kar jim je prišlo pod roke v Jugoslaviji in povsod, kjer so bili.
Radi bi si četo izmislili nekakšen odpor proti Hitlerju itd. med vojno. Toda dobro je znano, da to ni res, Avstrija ni dajala med vso vojno nikakega odpora, in to'enostavno radi tega, ker ga ni hotela dajati, ker se je strinjala s Hitlerjevo osvajalno politiko, ker je dobivala precejšen del v vojni naropanega blaga, pa tudi zaradi tega,.ker je priključil Hitler svoji ožji domovini Avstriji velik del Jugoslavije, in sicer več kakor dve tretjini Slovenije. V domove izgnanih in preseljenih Slovencev, ki jih je bilo na stotisoče. pa niso prišli Nemci iz rajha, ampak Nemci iz Avstrije. To so samo nekatera dejstva, ki dokazujejo. da je Avstrija sokrivec za in pomagač Hitlerja v vojni. To so dejstva, ki obtožujejo Avstrijo kot sokrivca za opustošenje drugih dežel in zahtevajo, da mora Avstrija povrniti naši deželi povzročeno škodo. Avstrija je v celoti sodelovala pri zahrbtnem napadu na Jugoslavijo, predvsem po dolgotrajni okupaciji naše dežele.
Če hočejo danes predstavniki Amerike. Anglije pa tudi Francije po vsem tem osvoboditi Avstrijo njenih obveznosti, ki izhajajo iz njene udeležbe v vojni na strani Hitlerja, Mussolinija in drugih, potem naši zavezniki tega ne delajo iz občutka pravice, ampak zaradi drugih računov, katerih ni težko uganiti.
Predstavniki zahodnih dežel, pred vsem Amerike in Anglije, vztrajno nasprotujejo zadovoljitvi naših upravičenih zahtev, da bi priključili del Koroške. ki je naseljen izključno s Slovenci, Jugoslaviji. Zato našo upravičeno zahtevo se enostavno ne zmenijo.
Medtem ko so poudarjali pri Trstu etične razloge, zaradi katerih Trsta ni mogoče priključiti Jugoslaviji, ne navajajo v primeru Koroške tega razloga, ker govori neizpodbitno v korist Jugoslavije. S tem, da preprečujejo zadovoljitev upravičenih zahtev. Jugoslavije glede Koroške, mislijo, da je stvar za vedno likvidirana. Vprašanje Koroške pa za nas ne bo likvidirano in odstranjeno z dnevnega reda vse dotlej, pokier ne bo nekega dne za nas pravično rešeno.
Tudi glede vprašanja repe-
t
slavij a, zastopajo zahodne velesile stališče, ki ni niti malo v korist Jugoslaviji, ker vsote, ki so bile določene na račun Jugoslavije,. niti približno ne odgovarjajo dejanski škod), ki jo je trpela Jugoslavija v vojni. Ta-o so nam privolili pp mirovni pogodbi z Italijo namesto minimalne vse te 400 milijonov, katero smo zahtevali, vsega 125 milijonov dolarjev, čeprav je škoda, ki so nam jo povzročile fašistične čete Mussolinija med okupacijo enegšTckla Slovenije, Dalmacije, Črne gore, Hercegovine ter dela Bosne, Uke in Korduna, velikanska in neprecenljiva v materialnih In človeških žrtvah, tako da predstav-v višini 12$ m\~
kolilm ammo dobiti od Italije, v primeri z dejansko škodo bolj simbolično vsoto, kakor pa odškodnino za- škodo.
Se slabši pa je položaj glede reparaeij, ki jih moraipo dobiti od Nemčije, Po Potsdamskem sporazumu mora dobiti Jugoslavija reparacije iz zahodne cone,
ljajo reparacije v lijonov dolarjev.
ki so jo zasedle angleške, ameriške in francoske čete. Anglija pa tudi Amerika sta se obvezali, da bosta dali Jugoslaviji reparacije, katere ji bodo prisodili. Toda kakšen je bil položaj glede tega doslej?
V Parizu je bila določena pri pogajanjih za razdelitev reparacij viftina kvote, ki naj bi jo dobila kaka zavezniška dežela. Na Jugoslavijo je odpadlo na račun reparacij, ki jih mora dobitf od Nemčije, 9.6 % iz tovarn, raznih instalacij, ladij itd., 6.6't pa iz imovine v inozemstvu, to je Iz nemške imovine v inozemstvu. Toda, kaj smo pravzaprav do sedaj dobili? Imeli ste že priliko slišati tu od našega predstavnika v medzavezniški agenciji za reparacije v Belgiji tov. Iveko-viča, kakšne težave nam povzročajo okupacijske oblasti v za-padni Nemčiji glede prejemanja reparacij, in zato se ne bom spuščal v podrobnosti, ampak bom navedel samo približno številko, koliko nam je bilo do sedaj prisojenega v dolarjih na račun reparacij od Nemčije. Do sedaj so namenili Jugoslaviji material v vrednosti kakih 5 milijonov ISO tisoč dolarjev, od česar je prišlo v deželo do sedaj kakih 12%.
Po sporazumu v Potsdamu znašajo celotne nemške reparacije 20 milijard dolarjev, od česar bo dobila Sovjetska zveza 10 milijard, vštevši pri tem tudi Poljsko. To je povsem upravičeno, ker je Sovjetska zveza zares strašno trpela med vojno, podobno pa tudi Poljska. Preostalih 10, milijard morajo dobiti Anglija, Amerika, Francija. Jugoslavija in druge dežele, ki so jih okupirale nemške čete. Od te reparacijske vsote je odpadlo na Jugoslavijo približno 700 do 900 milijonov dolarjev, kar še daleč ne ustreza stvarni škodi, ki jo je utrpela Jugoslavija v materialnem pogledu pod nemško okupacija
Razume se, da se mi ne moremo pomiriti s takim stanjem stvari in zahtevamo, de nam dajo tisti del nemških reparacij, ki je določen za nas, neokrnjen, prav tako po zahtevamo, da nam povrne Avstrija škodo v obliki reparacij. Če pa hočejo nekateri zavezniki spregledati Nemčiji ali Avstriji reparacije iz katerih koli vzrokov potem naj storijo to na svoj račun, ne pa na račun naše dežele, ki je v materialnem pogledu relativno najbolj trpela in se spričo tega ne more v nobenem primeru odreči celotnemu delu reparacij, ki so ji namenjene.
Razume se, da je tako stališče naših zapednih zaveznikov nasproti Jugoslaviji glede nje« nih upravičenih interesov posle-
racij, ki jih mora dobiti Jugo- tffca njihovega splošnega politi-
čnega stališča nasproti novi Jugoslaviji, ki ga ne moremo imenovati kot prijateljskega. Jugoslavija jim kot taka ni simpatična, ker je šla po poti popolne politične in ekonomske neodvisnosti, resnične ljudske demokracije, ne pa po poti psev-dodemokracije, ki so nam jo stalno in imperativno priporočali. Ne, naši narodi niso več hoteli, da bi se pri nas obnovila Uko imenovana zapadna demokracija, demokracija Pašiča, Bože Makaimoviča, Stojadinoviča, Jeftiča, Dragiše Cvetkoviča, Mačka, kralja Aleksandra in ftere ZivkoviČa. Naši narodi so si Izbrali novo pot, pot splošne izgradnje naše dežele ter * us-

O* HO
COST
■a- °
tvatjanja nove in srečnejše bodočnosti za n^jfcric* delovne množice ljudstva v mestu ln na deželi.
Z neverjetno vztrajnostjo kleveta zapadna reakcija Sovjetsko zvezo, kako naj bi Sovjetska zveza spravila pod svoj vpliv male dežele v vzhodni Evropi, med .katerimi tudi Jugoslavijo, Jugoslavijo pa kleveta-
New Dentist's Discovery Denisi Plates Feel Yenr Own NatuhU Again. Perfect fer Upper Lower Denture?. • ROT A PASTE OF POWDER
GUM GRIPPER Is s safe, sanitary plasti« re liner that lasts for ss leaf S months. Easy '
MM **l

squsese
r'lbatal
NIW
te apply at Iwet OVM GRIPPER" , lata, and put it In yenr mouth where It sets quickly. Over 158,880 tubes sold en M O fife ¥ - BACK GUARANTEE. Only
—H« en yenr
% *
put quick mo on
mm: m .J"' v.- . ^m
Write Tsdsy fer Teer Take, Only H .SS. Address Gum Gripper, Inc., >. A, U7 N. Dearborn St., Chi 2, 01.
jo, da je navadni satelit itd. Dai Jugoslavija in druge dežele na vzhodu gredo .skupno s Sov jet sko zvezo prav zato. kervedp, da Sovjetska zveza ne ogroia njihove neodvisnosti $ Sovjetsko zVezo smo sipini tudi po vojni prav zaradi t<ega, ter smo se globok? prepričali, da Ima od velikih zaveznikov samo Sovjetska zveza razumevanje za naše trpljenje in žrtve v veliki osvo-bodjUnl vojni, iti in ostale male dežele na vzhodu Evrope smo slbžnf s Sovjetsko zvezo* z(n>g tega, Iter smo se prepričali, da se od vseh velikih th malih za veznilfov na zapadu samo Sovjetska zveza iskreno in' vztrajno l^ori za utrditev miru na svetu, ki je narodom tako potreben. Mi smo složni s Sovjetsko zvezo zafadi tega, ker prihajajo iz Sovj. zveze glasovi o miru. kar ustreza tudi našim težnjam, nasprotno pa govorijo na zapadu neprenehoma o atomski bombi it) grozijo z vojno. Vidimo, kako so se angažirale Anglija, Amerika in pekatere dru ge dežele v Grčiji, Indoneziji, na Kitajskem itd., da bi zadušile svobodščine ljudstvu in demokratične pravice. Vidimo tudi, da grozijo ameriški imperia-listi z odkrito vojno onim deželam, ki se nočejo pokoriti njihovi finančni in imperalistični diktaturi
Hkrati pa se strinjamo z vsemi naprednimi demokratičnimi silami na zapadu, ki si tudi želijo miru in prijateljskega sodelovanja, in^,ki tudi vodijo boj
Eroti vojnim hujskačem v nji-ovih deželah. Nas stalno sprašujejo, zakaj niso naši odnošaji, n. pr. z Ameriko boljši. Na to smo mi često odgovorili in danes odgovarjamo, da to zboljšanje odnošajev z Ameriko ni odvisno od nas, poskušali smo vse, da bi se ti odnošaji izboljšali. Toda kaj moremo mi, če ameriško veleposlaništvo na čelu z veleposlanikom Pettersonom ni napravilo nobene take poteze, ki bi omogočila zbHžahje med Jugoslavijo j h* Amerikd. Na-sprotno, veleposlanik Patterson in t^jenu podrejeni uslužbenci so delali vse, 4a se ti odnošaji poslabšajo. Na eni strani neprestano vmešavanje V naše notra nje zadeve inr podpiranje rgak cije pri nas, kar pomeni z drugimi besedami oviranje konsolidacije naše države, na drugi strani pa neprestano klevetni-ško obveščanje ameriške javnosti o novi Jugoslaviji prav tako pa tudi po vsej verjetnosti nepravilno obveščanje ameriške vlade o razmerah v naši državi.
Nam se često očita, da ne cepimo pomoči, ki nam jo je nudila UNRRA po vojni, včasih pa izgleda in mislim, da se ne motim, da nas hočejo premotiti s izkazovanjem določene pomoči našim narodom, kakršen je primer s pšenico in podobno. Ra-žume se, da ni točno, da mi ne Cenimo pomoči UNRRA-e, mi to
_FtOllTARBC
vodi v nekaterih zapednih državah proti Jugoslaviji.
Za temo so vzeli pšenico. %a-padni tisk govori/ da jevV J slavij i strašna fckota Jugoslaviji zaradi Ul. str of a! da je Jugosivlja izv svojo pšenico in koruzo, narod pa da strada, da je Jugoslovan ska vlada prosila Ameriko ka 200 tisoč ton pšenice in da je prosila celo Anglijo, da bi na nekakšen način preprečila to tragedijo, ki čaka naše ljudstvo, vija iz vab' svinje \n — in bog ve Kij 4® Vse -v inozemstvo.
i. ii 1' 11 W ' t '. ' . ......... i i, .
m
ui
mo
nega j stavkov prostora prosim Čitam in lš*em neka), kar bi mi dalo upanje, da se je kon&io nekdo opogumil ln povedal resnico brez predsodkov. Takšno, kakršna je, kar se delavskega vprašanja tukaj in po vsem svetu tiče?
Pa vse zastonj! Ga ni ne v Proletarcu, ne v Pros vet i, ne v časopisu New World, niti ne v drugih, ki mi slučajno pridejo v roke.
Ni poguma. Namesto tega je stokanje, jamranje, zmerjanje ln kirikature — na račun bogatašev seve.
Tu in tam se dolži delavce, da niso zavedni in podobno... Da bi pa kdo od teh učenih prišel na plan in povedal kar bi bilo treba, to pa ne. Četau ne? Pač zato ne, ker se boji napada z nasprotne strani, to se razume. Torej dovolj očito in jasno je, da unije kakršne so niso za odpravo sistema, ki mu je zlato tele privatni profit.
Vsled tega so unije proti socializaciji industrije. Vzlic temu pa vi vsi podpirate unije... In kar je največje zlo, to sploh niso unije za dobrobit splošnosti. Odbornikom se gre za plačo in vodstvo, članstvo pa zahteva pri-boijške za svoj aaesment.
Unije se po mojem mnenju vse premalo brigajo za stroške produkcije, za pobijanje špekulacij in tako so v zadregi, ko morajo delavci vsled draginje zahtevati višje mezde. In čim jo dobe, se Uste potrebščine, ki jih oni producirajo, podraže še višje kot pa je znašalo zvišanje mezde.
Mani unij tudi potrebujejo te izdelke, pa jih morajo po malenkostnem zvišanju plačati več kot pa znaša njihov priboljsek. In tako J tem sistemu raste draginja, namesto da bi unije kaj storile proti nji. Kajti samo zahteve za zvišanje zaslužka je ne bodo zajezile.
Mnogi, sicer ne tako mnogi,
pomoč cenimo, ker je zelo dobro došla naši razrušeni ln izmučeni državi. Vendar pa naši narodi ne smatrajo te pomoči za miloščino, amftok za pomot, do katero imajo potno pravico, kot zave&pik, ki v skupnem bpju ni štedil nobenih žrtev za zmago Združenih narodov. Ako vzamemo odnos v ljudskih irtvah, potegne tehtnica absolutpo na stran Jugoslavije v razmerju do Amerike.
Dalje, naši narodi, naši kmetje^ delavci in ljudska inteligenca, niso med vojno obžalovali svojih življenj, kajše imovine. Ljudstvo v mnogih a področjih naše države je žrtvovalo svojo imoviny: hiše, živino in vse, kar je imelo, in potem naj bi to ljudstvo ne imelo pravice do pomoči! Ct ima kdo pravico nekaj očitati oziroma biti nezadovoljen, potem so to nasi narodi, ker morajo z ogorčenjem gledati, da nali za pa dni zavezniki tudi pri prehrani upoštevajo bolj države, katerih žrtev je bila naša država v tej vojni, kot Jugoslavijo, ^i je bila njihova zvesia zaveznica. Ravnanje ameriških uradnih krogov glede nadaljne-ga pošiljanja živil, pšenice in podobeeg^ v Jugoslavijo, kar so zahtevali predstavniki UNR-RAe. kor vlada v Jugoslaviji poleg vojnih razdejanj sa porodoma še dve leti velika syša, ni v nobenem primeru v skladu z njihoviipi izjavami, da dajanje pomoči v vojni prizadetim državam ni odvisno od notranjih političnih razmer katere koli države.
Tovariši in tovarišice! Rad bi spregovoril de nekoliko based o tisti, lahko bi skoraj rekel zoprni kampanji, ki se sedaj slo-
Business Directory
SPECIAL S4LE
ten days only
Jest received S,SSS baked enamel stool Venetian blinds. Sise kJ to Sf-lnch width*. 64 Inch lens. Only lit sq. It Don't miss this great opportunity. Got them at once at
8tiebcr venetian
Also Custorii -Hade pastel shades, 4fe sq. ft Csll for free estimation
Inc. 2411
GENERAL AND
CONTRACTOR BUILDF.R
KrmodsOhf of All snd Si
Build
ROBIRT J. KOTYZA 1834 S. 57th Ave. Cicero, lit
OLYMPIC S454
Equipment
uea'ilmg, for only 15 s month, stoker, sutomstte hes storm windows and in (ss snd oil hes t Order NOW.
COMPLETE HEATING SERVICE C. S. G ruth 4355 Cottage Grove DRKXEL U4|_lH
Plumbing
lonth. You can have L Csll us for nsulatlon. Also

CHICAGO PIANO Rental Shop.
nllshod lilt. Pianos for rent per month. Also Stetnwsy Orsads, ftp nettf Pianos In sll parts of olty and »0 hurts. Rent wll be applied if you wish to buy later aft&vdlng regulation W. Pianos bought ssAC exchanged. Easy terms. Now Spinet plsnos direct from factory. Tuning, repairing and pinaj by experts. LARevlew 1398 11-1« A.M. or 1-S F.M.
VISIT OUR FREE MUSEUM Joe's Auto * Cycle Skop. Yonr credit Is sood si loo's. Busy tones
for gohwuin Bicycles. Whlsser Mb-
3$51 0OD*N - CRA. SSSS
DOtm POSIUŽBA so vol

MURPHY MOTORS, Inc.
seSI Roosevelt OLYmpic 4S44 ROCkwell 4828
pravijo, da naj se temu stori konec s tem, da bi ljudstvo pre-vselo naravne zaklade in produkcijo. Toda kdo se takim nasvetom upre najprvo —- poleg privatnih interesov seveda — ako ne ravno voditelji unij, ki trdijo, da so za "free enterprise"
Pravijo, da je od 16 do 17 milijonov organiziranih delavcev v unijah AFL, CIO, in v bratovščinah železničarjev, in potem še par milijonov v raznih kom-panijskih, neodvisnih in drugih sličnih unijah, katere ne pripadajo nobeni centrali.
In koliko nas je unijskega prepričanja, ki sedaj nismo zaposleni! Imamo pa glasovnico prav tako kot vsi tisti milijoni delavcev, ki so smatrani za dobre (good standing) člane.
Ampak kako ta masa delavcev glasuje? Dokaz je sedanji zvezni kongres, pa velika večina lcgislatur, županov, šerifov itd.
Glasuje proti samemu sebi, potem pa unije od članov ko-lektajo dodatne dolarje za agitacijo proti zbornicam, kakršne so pomagali izvoliti.
Ravno sedaj je prišel v ospredje borbe za ljudske pravice in za unije Henry Wallace. Ali bo od unij dobil podporo? Zvezni kongres z vsem reakcionarnim časopisjem si prizadeva, da ga oblati, a unije molče.
Vi v svojih kritikah pravite, da je sedanji kongres prot organiziranemu delavstvu in s tem proti unijam. Yes. Ampak to se lahko reče tudi o delavcih samih in njihnih voditeljih. ^Sled-nji se bolj brigajo, kako dobiti od članstva čimveč asesmenta kot po kako bi ga vzgojevali v delavski razredni zavednosti. In kaj moreš ti ali pa jaz napraviti v takih okoličinah? Plačuj in tiho bodi, če imaš delo. Ako si vsled svojih let ali kakega drugega vzroka že izven, lahko kaj rečeš, pa nič ne dosežeš.
Cestokrat si mislim, da jo pri-nas tudi vse delavsko — namreč unijsko gibanje kapitalistično orientirano. Saj tu sploh ni niti ene vplive unijo, ki. si bi upala zahtevati sprementev gospodarske uredbe ik,;izkoriščanja za privatni profit V socializacijo za V korist vsega ljudstva. To bi
Real Estate
bila zamera obstoječemu redu in te pa se boje glpvarji vseh unij/ Pa tudi po svojem prepričanju je njihov program le za višanje mezde od 6asa do časa, drugače pa so v volilnih kampanjah za stari stranki in za njun sistem, ki temelji na izkoriščanju za privatne dobičke.
V UMW sem si pod Johnovim vodstvom v letih 1914-23 pridobil precej skušenj. John sicer sedaj veliko vpije, kako mu je za koristi rudarjev. Sedaj smeš nametati v karo v rovu magarl polovico kamna,- pa je vse ok. Saj odjemalci plačajo in še veseli so bili skozi prošlih nekaj let, da so jim trgovqi s premogom saj tak material pripeljali namesto nič.
Ni pa bilo takrat tako, ko sem jaz delal v rovih. Saj niti plače nismo imeli. Enkrat sem v vseh štirinajstih dnevih kopanja zaslužil samo osem dolarjev, drugo delo je bilo zastonj z odstranjevanjem kamenja, ki ga je bilo treba, odbiti in odstraniti in pa plačevati za orodje ter strelivo. Bilo je "za scagat". In od omenjenih osmih dolarjev zaslužka v 14 dneh dela sem moral plačati v unijo UMW $2 članarine. , Zdaj pa Živi... sem si rekel takrat. In ko vse to premišljujem, se mi zdi, da se unijsko gibanje od takrat ni dosti naučilo, niti se še kaj prida poboljšalo. — George Gornik.
Zahvala za sodelovanje
Chicago, Ul. — Proslava druge obletnice osvoboditve Slovenije z vprizoritvijo krasne E. Ganglove drame "Sin", ki se je vršila 4. maja t 1. pod okriljem Centralnega odbora podružnic SANSa, je lepo izpadla.
Dvorana je bila polna občinstva in je napeto in z zanimanjem sledilo igri. Mnogi so se izražili, da tako lepe predstave že dolgo niso videli. Pa saj ni čuda, ker vloge so bile v dobrih rokah in igralci ter igralke zaslužijo vse priznanje in pohvalo.
Program 6e je pričel točno ob

Business
fmnnrlii as išisr
upporrunmes
ATTENTION PROFESSIONAL AND BUSINESS PEOPLE De Lese yellow brick t-flat consisting of large S rms. with heated rear porch and C rms. on 2nd floor with enclooed porch. TUe wall bath and tfle roof, t-oar garage, side drive. Lot Six Z IS. Located in best •seek In Montclare. Near Catholic and public schools. Bost business district cn N W side and good trans-Fjjwjon. 251S N. Say re Ave. Price szi.ses.
Vincent Fiorino, Realtor
4035 Armitage BELmont 2071
BARGAINS SW cor. Damen-Everrreen St. 17 arts., 2 stores; Income SS.82S yearly (low rentals and will increase). 1st aMrigage 12 yis. 4 H per cent payable monthly until paid. Bargain
1530 32 N. Rockwell St. 2 separate consisting of 3 6-rm. apts., apt Stove heat. Small cash ^ yment, balance small monthly payments.
CENTRAL MORTGAGE and INVESTMENT CO. 82 W. Washington SUte 5802-5846
IMMEDIATE POSSESSION 3 story brick, S-flsts, store and 4 rooms: steam heat; tile bath; cabinet Mnk; VeneUan blinds; perfect condition; near Ofden-Chlcago and Milwaukee aves. Income $2,400 yearly. $5,SSS down. Phone " MARINE - STAte 1100
PAY DEPOSIT . MOVE IN 7 largo rooms, brick house; hot water heat; largo cMckcta house; 3 acre« of land on Governors' high-Way/ Price only f 10.500! 40 scri farm 18 miles from Harvey. Mast bo soon to be appreciated. 8 room hduse; running water*, black soil; orchard; barn and other build-lash. All for Stl.SSS. yfTEf A^RENl HARvoy 4834
WONDERFUL BARGAIN Texaco 8-pump Gas Station Annual sales lOO.Oet gallons Includes 3-oar garage suitable lor
mechanical purposes. Desirable
lease. ' * '4 r « >
2401 Cottage Grove CAL. 7453
TAVERN - BARGAIN with 6-rm. apartment on 2nd floor, on 83rd near California; SS,SS8 will handle.
Phone STEw. 3585 or PRO. 7127
FOOD AND LIQUOR STORE Moneymaker! •Vicinity • 25th and Princeton Illness Forces Ssle VICTORY 7887
TAVERN with 8-RM. BUNGALOW On large corner lot; bungalow, tavern and beer garden. Quick possession and terms. R. A. C HERULLO, 15828 Paulina Harvey, III., HARvey 1527-W
LIQUOR STORE High Grade - Broadway - Belmont district. 87,500 plus stock or will be sold for best offer. Call
JOE, GROvehlll 7474 from 9 to 5
FRUIT and VEGETABLE STORE Equipment. GOod residential neighborhood on West Side. Sick. Low redil
8-rm.
modern house on 8 acres. Near Orawford Ave. 813,888. yflfinished cottage near Cicero and 138th St. 82.SS0; lot 188x188. Unfinished eottage on 2 acres on
8832 Vfneeanet Ate.
CICERO - 2 FLAT FRAME 8-3; 4s; Insulated brick; 1-car gang«: apses available that could be I apt; close to
- .——, —.—.— churches. Best offer: 3223 & 4tth Ave. Owner. SUMMIT 885R2
_ _ into 3-rm. Catholic schools and
riT<
18 APT. STANOVANJSRA HI S A NA OGLU sobe, 4x3 so
lx4B|p
la 6566
1753
•obe: bliss 49.uk prihllino 7Vfc-krat
M.
McMAHON REAL ESTATE W. 7»th St HUDson 4434
^VJILJJUNI S3. UL. IN DAMEN
una trgovina In 3 stano-4 sob; saprtl porri; p»rn* • %t o ker )sm; Isoollrsoa
vanja po gorkets
streha garage 818,588.
mH. F, OSTBERG 5181
s^ 2 kari. Cena
JHMBUHHHL i*iHW

—
BISHOP 3481 9 A.M. to S
P.M.
GROCERY - M K A T MARKET S.W. Side. Doing good husioMs. Selling on account of other easiness. Living quarters available. Price 87,888.
REPUBLIC 1872
CONFECTIONERY NoUons and school supplies. Across from school. Living quarters. Rent 838.
HAYl^ARRET 5834
RESTAURANT Cheap. Factory District Short Hours MONROE 8285
GAS STATION ~ Good gal. Well equipped. 5-year lease. Rest 875. Sacrifice. AVENUE 8S83

CONFECTIONERY • FOUNTAIN Asking 87,88f compplete. tnclud-Ing notions, eo^nietlcv 4 roar. Restricted.
VIRGINIA SS48 .....
napovedanem času, in prva točka je bila nastop moškega pevskega zbora "France Prešeren' ki je zapel nekaj lepih pesmi. Ta zbor je v resnici pravi delavski pevski zbor, ki je vedno pripravljen sodelovati, če mu je le mogoče.
Prisrčno zahvalo izrekamo vsem igralcem in igralkam za ves njih trud in požrtvovalnost, pevskemu zboru "Prešeren" za sodelovanje, vsem delavcem in delavkam, ki fo se trudili in taki pripomogli, da je ta prireditev lepo uspela..
Zahvala gre seveda tudi občinstvu, ki se je te proslave v tako lepem številu udeležilo, in oglaševalcem, ki so dali svoje oglase v program proslave. Vsem skupaj še enkrat: Iskrena hvala!
Z« Centralni odbor podružnic SANSa,
Frank Smith, tajnik.
Anglija v gradnji hii
zelo zaostala
Načrt angleške vlade je bil letos zgraditi 240,000 hiš. Dne S. maja pa je izjavila, da te kvote nikakor ne bo zmogla. Za vzrok navaja pomanjkanje lesa, kuriva in pe zima je bila toliko ostra, da z delom ni bilo mogoče naprej.
Misc. for Sale
LOST APT. Must sell furn., now in warehouse; Hke now; 5-ne. kitch. set; 6-pc. bodroom sot; s-pc. living room set. Including matched chair; extra rug; total prise 8558 cash. CaH
HUMBOLDT 6329
1948 6LDSMOBILE 2-door; new motor, clutch, breaks; radio, heater; seat covers. Private owner.
GRO. 8056
1938 HUDSON 4-door Sedan. Good Condition
Good Tires - 8250
f 1
ABERDEEN 5585
...... j-
1836 FORD H-TON PANEL A-l Condition. New Motor. 2 Almost New Six Ply Tires. Radio, Heater. Must Sell. Best Offer. Nevada 4383
Misc. Wanted
O'BRIEN MOTORS Pays Top Dollar for Any Make Car , Phone HILLTOP 8825-8826 8944 S. ASHLAND
HOUSEHOLD APPLIANCES WANTED Refrigerators, any make, ln any condition. Will pay SPOT CASH for same.
NORTH SHERIDAN REFRIGERATION CO. 988-38 W. Sheridan DfV. 8135
. VETERAN MUST HAVE CAR Desperately need clean car for use in business. Prefer either Ford or Cherreftet Please csll
HAYMARKET 4639
Help Wanted
STENOGRAPHER
Well Equipped Offices Near North Side
Please Send Written Application to
AtoMcal Bureau
PALMOLIVE BLDG. SIS' N. Michigan Ave. 1 Chicago, III.
PEL. 1050
MEN - WOMEN
ABB YOU WILLING TO TALR TO PEOPLE? WOULD 858.80 FER BAY IN COMMISSION
INTEREST YOU??? NEW — EXCLUSIVE HOME AND COMMERCIAL CAMOUFLAGED FLOOR B NEY 1
WMFETrnON
B MONEY CHEST NO COMFETITIOI SEF FOR YOURSKLFl
MON., WED.. FRI. 18 A. M. or 3 P. M.
W. Wick Supply Co.
1841 N. CLARK ST.
TYPIST To Train lor Dictaphone Work Friendly Working Conditions ' Modern Air Conditioned
Sales Office 8 Dsy Week - Permsnent DENNISON MFG. CO. 84 B. Randolph _
GENERAL HOUSEWORK In Small Institution Must Be Competent
References Required
' CaR After 1 P.M. BOCKWELL 3553
Start Working
Step Looking
WE NEED LABORERS Working In Junk Shop. Plenty of Overtime.De Not Reply Ualess You Waal tc Work. MMT1 ^ ADVANCE PAPER STOCK CO. 1358 N. Western Ave. MUMholdt 2888
i , v < 1 ' ~
\
——■
Nemčija seda/ med
zavezniki no jte&fi
O dramski predstavi KOMENTARJI
ma	(Nadaljevanje s I. strani.)
in a rug O	Newton), ki je bil na obisku V .
Pu?blt), Colo.—V nedeljo 11. Sovj. uniji in smatra, da nt $porM probfcm maja je bila prirejena v Zadruž-, prav ker kujemo križarsko voj- (Nadaljevanje s 1. strani.) nun domu tridejanka 'Hčerka ^ proti nji. Zoper nJega je najbolj rohnel pastor dr. J. Frank Norris
[iz zadrege — komedija iz ljudskih plasti našega naroda.
Dokaj prostorna dvorana je bila polna. Udeleženci so bili večinoma iz naše starejše generacije. Cemu tudi na? Igra poteka v starem kraju, o katerem smo v prošlih letih toliko culi, da so Slovenci poseben narod,
oziroma celo bolj zakrknjeni
--'-«1. Noriš. c,zmu V "J,h vr,e. m"on P° bil ie obtožen maščevanju .n milijon, upajo,
s prepirom prjri začel. Noriš, čeprav duhovnik, je
liskewnt sklad
Proletarca
VI. IZRAZ Prejeto do 15. maja 1147.
umora, a je bil oprošien. z odlc i bodo v bodoči vojni( zmago- konv^ SANSa UjnikovU
kom sodišča, da je človeka umoril v silobranu. Naši deželi se obetajo še vs$ hujše stvari, ako mora celo konvencije duhovšči-
ki si je znal izvojevati svobodo. ne pomirjevati policija...
Tolikšno svobodo, da kar bo vsejal, bo tudi požel — ne drugim temveč sebi v korist.
Med presledkom prvega in drugega dejanja sta zapela par pesmi v duetu brata Frank in Jchn Mesojedec. Na klavirju ju je spremljala Fra^kova devetletna hčerka,
Občinstvo jim jc navdušeno ploskalo. Cemu pa bi ne! Saj sta pela slovenski republiki, os-vcbojentmu slovenskemu ljudstvu. ki ie po tisočletnem rob stvu. okov, zasužnjenja in klečeplazenja. postala dežela nove ga reda in ljudske kulture.
Med drugim in tretjim dejanjem pa so nam zapele v četve-rospevu ljubke slovenske pesmi hčerke Kraljeve družine, vse tu rojene mladenke. Ljudje so jih zelo radi slišali in bile so z aplavzom priklica ne-nazaj na oder.
Paul Berger s soprogo se je
odpeljal z letalom v Evropo na ;bisk. V prejšnji številki je v »voji koloni omenil, da je pisec comentarjev rekel, da se izseli. To ie bila naša zmota. Paul Berber in žena sta bila že dostikrat ia potovanjih — a sedaj sta odda — menda prvič, preko Atlantika, v letalu. Paul je nam ;bij ubil. da bo pošiljal dopise o svojih vtisih. Želimo bilno oddiha. Ampak lja dandanes niso 4oddih\ namreč ne po Evropi.
Louis Zor ko se je moral podvreči težki operaciji. On je taj-lik krajevne organizacije Prosvetne matice in njegov namestnik je Milan Medvešek. Louis je imel to nesrečo, da je izgledal zdrav, bil je aktiven v SANS u, v JSZ, pomagal je na prireditvah naših društev, a de-
va li do konca in rešili svojo čast..
Thomas Mann pravi, da ko je govoril z njimi o njihni sedanji bedi, niso tarnali ampak so ponosni v nji — češ, bomo zmagovalcem nekega dne že pokazali! In iim že zdaj delajo velike preglavice. Vsled tega je strah Francije razumljiv, posebno ker
Vabilq na sestqpiek SANSevih delegatov
Chicago, M, — Centralni od-! bor podružnic SANSa v Chtca-j gu je na svoji sa ji dno 2*. aprila t. 1. nj), iniciativo podružnice št. I OHIO: 25 SA?VTSfi, sklenil, da se skliče • Power Point: Matt Tušek $5* predkonvenčni sestanek vseh Yoangstowa: John' in Sophie čikaških delegatov prihodnje Tonček $5.
Cleveland: Vida Shiffrer $5; John Filipi* $2; Geo. Bole $1. (Podal A. Jankovich.) F. Sumradd $1; f Ipavec SI. (Poslal J. Krebel.) frank Barbič $1, Joe Kunčič 50c (Poslal Frank Barbič.)
Maple Wtfhts: Prank Volkar 75c.
PENNSYLVANIA:
MeRces Rocks; Nabrano na seji Federacije SNPJ 27. aprila v Library, Pa (poslal Jacob Ambrozit) vsota $21.75. Library: Math Dermota $1 80
odbornikov podružnic SANSa in ostalih pridruženih društev. Na t c in sestanku sc bo razpravljalo o prihodnji konvenciji SANSa ter o smernicah in nalogah te organizacije v bodočnosti
Ta sestanek se vrči an teden ore d konvencijo, in sicer dne 23. maja 1H? \ spodnjih pro-
MMljlh
jo bo vzelo dolgo, predno se iz- i 5torih ŠNPJ, 2657 S, Lawndale
koplje iz sedanje ekonomske ter Ave. Začetek ob 8. zvečer.	M ^	_ , , A „
Vabimo vse delegate SANSa J L Tri"Cr **	n
. ..	- b jT .. , ' Kaon VallCy: Anton Cvetan $2
tajnike in ostale odbornike
politične krize
Franrvski načrt ima malo opore
Francija želi, da se Nemčije v njeni stari centralizirani obli-obema ki sploh več ne obnovi, pač pa potova-1 se jo razkosa v njene stare po-
Lepo soglasje glasov in pra- , ,	_
vilna izgovorjava slovenskih M P* <v	up™vmstvu Pro-
besed je, kar daje vrednost ta-i ***** 2	^oočno se mu je
kemu petju. Splbh je tukaj ro-> prečilo	dobiti dobrega jena mladina, pfcsebno dekleta, travnika, ki je ugotovil nje-
kadar se priučT bolj dovzetna 8ovo *>lezen	in odredil opera-za lepo izgovorjavo kot pa Slo-
SANSovih |x>družnic, člane in člautce, glavno odbornike SANSa, živeče v Chicagu ali bližnji okolici ter odbornike onih društev. ki so pridružena Centralnemu odboru, da se tega sestanka polnostevilno udeleže.
Vstop na ta sestanek je pa dcvoljtn tudi ostajira našim rojakom in rojakinjam, ki se zanimajo za delovanje te organize-
Ampak Zed. države so proti, tij? ** s^oAni bU*or 111 na~
1 predek nalaga naroda tu in v
stari domovini.
.. Za CenlraJni odbor podružnic SANSa,
fcrank Smith, tajnik
samerne države. In pa da se ji
njen najbogatejši industrialni predel — Porurje sploh odvzame in enako Saar. kjer so veliki premogovniki. S tem bi ji bila odvzeta možnost obnoviti rriUni-cijsko industrijo.
vtnei »njeni starši) iz slovenskih šol.
Marsikaterikrat se je že dogodilo. da so igralci govorili namesto slovensko vsak v svojem dialektu.
Pri te i priredbi — kolikor toliko košček naše kulture — se je videlo, da si želimo več slanih večerov, več podobnih prizorov, ker našim ljudem obude spomine na slovenske kraje.
Ob takih prireditvah — saj upamo — se po2abijo vsa na-sprotstva (partizanstva*, dasi je baš partizanstvo obvarovalo ves slovenski narod in njegovo kulturo. — Jože Hochevar.
cijo. Upamo, da bo Zorko kmalu okreval, se vrnil na svoje delo in nadaljeval svoje aktivnosti.
Filip Godina je bil pred dobrim tednom tudi določen za na
Argument "ameriške vlade je, da fe treba Nemčiji dati možnost j živeti, zavezniška armada pa I naj ostane v nji, da bo preprečila pojav kakega novega Hitlerja in skrbela, da bo nemška
industrija posvečena le ljud- NEKAJ O POKOJNEM skim potrebščinam in medna- JOStPU KOPRIVCU
ILLINOIS:
C b leaf a: Fcapk Bench i na $4.50 Andrew Spolar $1.
Waukegan: Anton Mahnich $2. Cicero: John Kprun $2. Ogles by; Mike Montc $2. WISCONSIN:
Milwaukee: R. Cheplek $2; L. Barborich $1.50; F. Matkovich $1; F Nagode 50c. skupaj $5. (Poslal L Barborich.) Paula Vogrich $2.
Wtllard: M Malnar $1.50; F Au-man $1. (Poslal M. Malnar.)
Sfcekoycaa: Frank Stih $1. DRUGI KRAJI:
Detrefc. WMch.: Henry Rupert na-brarf ob priliki keglalfcega turneja v Cbioagu $32.50 Priapevali so: Po $5: Peter Benedict. Mr. in Mrs. Peter Benedict. Jr.. F. Kovach, Henry Rupert. Po $2: Bob Travnik Po
{emeljske sile pešajo
Ameriški astronomi nas opozarjajo, da saeenja rotacijska »lia naše zemlje pešati. Seveda nas tudi tolažijo, da ni še pravega povoda za vznemirjenje in to za dobo prihodnjih 50 tisočletij. Res pa je, da se sučemo počasneje. Dandanes traja me-teorologiški dan po najtočnej&i izmeri 23 ur 56 sekund in 4,091 sekund, toda vedno ni bil dan enako dolg.
Ameriški astronomi trde, da je bilo v pradavnini precej dru gače. Po njihovih matematičnih preračunih je trajal dan pred več milijoni let le štiri ure. Zemlja se je namreč tedaj vrtela okoli svoje osi s šestkratno hitrostjo, torej je trajal tedanji ian le šestino današnjega. Ene leto je trajalo dva meseca. Zato ie ne smemo čuditi, ko zvemo. Ia je živel pračlovek del j časa. ^ivcl je del j časa, a le po naših] »asovnih pojmih, ne pa v res-lici. Po takratnem računu bi mi prav lahko dočakali starost štirih stoletij.
Najsilnejši vzrok, da sc Zemlja beli počasi suče, je v neznanskem pritisku, ki ga povzroča bibavica, namreč plima in oseka: neprestani ritem, ki se mu pokore ogromne količine vodovja zaradi privlačne sile lune in sonca.
Toda našega planeta ne zavira samo bibavica, temveč tudi tokovi pod zemeljsko površino. V to poglavje spada tudi dejstvo, da s
ka je razlika v dobi enega sto-, letja. Vsekakor znaša ta razlika stotinko sekunde v omenjeni dobi in šele v deset tisočletjih naraste razlika do ene sekunde. Da bi občutili to pešanje Zemeljskega kroženja, o tem ni govora. Bojazljivcem zagotavljamo, da preteče gotovo le nekaj milijonov let, preden nastopi konec. Učenjaki so noč in dan na delu, oni že iztaknejo sredstva in poti, da povečajo za-letno silo nase pešajoče Zemlje.
rodni trgovini, ne pa oboroževa- Chicago, HI. — Minuli teden Yunko. J. Yunko, Josephine Spen . ^ d
* * tu P* ***	dVutsJ* ! znanstveni aparati. Nikakor ni
$1: A. Steffler, Al Maccani. Dan mično Rrd Tega grbančenja 0'Bed. Joe Kern, Matt Pink. Rudy i ^ ne 0pa2im0f a je vendar ta_
ga zaznamujejo
Industrialci svare pred komunizmom
Enajst vodilnih ameriških in-iustrialcev, ki so proučevali razmere v Evropi, pravijo v »voji skupni izjavi, da ji preti komunizem, ako Nemčiji ter Avstriji ne pripomoremo produ-. i rat i toliko, da se bosta sami vzdrževali. .
Delavsko stranka še '.maguje
V času 21 mesecev, od kar je na vladi delavska stranka, se je vršilo 27 dopolnilnih volitev na nesta poslancev, ki so umrli ali ja odstopili, in v vsakem okraju je zmagala z veliko večino.
Ženske v Nemčiji težak problem
Iz nedavnega.ljudskega štetja v Nemčiji je razvidno, da je v nji 7.300,000 več žensk kot pa moških. Kfckih par milijonov Zemeljska skorja rit- j moških je še v ujetništvu, največ v Rusiji ir Franciji.
Sovj. unija je za centralizira-	Joseph Koprivec, star 42 l*t.
no Nemčijo, a sumi. da ima	doma iz Ljubljane Rojaki, ki so
Amerika skrivne misli novi	ob nedeljah prihajali v Center,
rajh pridobiti v svojo sfero in	r se ga lahko dobro spominjajo.
...	^ . .	po nekaj letih skupno s njim	Potem se ga je lotila bolezen in
operacijsko mizo. Zdravje mu | p^tU^ati ali pa celo napasti Ru-	ni nikamor več mogel, ze dolgo nagaja, a ker ima mo- j sijo in njene 2aveinice Ba jc 6Un samosU)jnega dru-
Glavni vzrok nesporazuma je itva "Danica ". Zapušča ženo,
torej to. da nobena teh sil ne za-	sestro Mary Bizjak, v Sheboy-
upa drugi in pa da ima z ozirom	ganu pa strica. V začetku njego- van $1.80.
na bodčnost Nemčije vsaka svo-	ve' bolezni se je posebne Frank SkepaJ $112.»$. je odkrite in skrite namene.
Nevtralnosti konec
Predsednik Truman je kongresu predložil načrt za spre-menitev naše postave o nevtral-
-cno voljo, kljubuje vsaki, še tako težki zdravstveni preizkušnji. •
Frank Gradišek je bil sosed našega Centra. Dne 12. maja je nagloma umrl. Star je bil 61 let, doma iz Strahovca pri Kamniku. Pokojnik se je največ udej-stvoval • pri i. pevskemu zboru Frartrc Prešeren, za katerega je velfbo delal in žrtvevai In zbor mti je pel žalostinke — nedvomno je vsak pevec to kar je pel tudi čufil. Frank je i svoje otroke vzgojil za našo glasbo. Njegovi soprogi, bratoma Lovrencu in Antonu Gradišku. ter vsem
Jacob Ločni&kar $2. (Poslal J. Koriič. John Zornik $150; Kata rina SUmac $2.
Florence, Colo-: Agncs Luk man $100
Aibm, Kana.: Matt Medved 50c. Kcmmerer, Wye.: J. H Krzisnik 75c.
San Francisco, Calif.: Neimeno-'
prejšnji $821.M. skapaj $$34.81.
iskaa
nesti. Po starem smo morali biti nevtralni čim je kakšna de- drugim njegovim sorodnikom— žela prišla v konflikt. N. pr. v iskreno sožalje.
času španske civilne vojne.
Truman pa sedaj predlaga, da naj naša vlada pomaga vsaki državi, ki je smatrana za nam naklonjeno. Njegov načrt je torej le nekakšna izpopolnitev njegove doktrine, s katero so Zed. države prevzele pokroviteljstvo nad Grčijo in Turčijo.
BIMeoar nI grosnejšega kakor glo-
lgnoranco v akciji—Goethe.
Enakopravaoat je tožena za
dve sto tisoč dolarjev odškodnine. Nedvomno so se njeni ljudje zelo začudili, ker je njihne-mu podjetju tožbeno določena tolikšna cena. In pravijo, da ako kaplan Gabrovšek dobi $200,-000 od Enakopravnosti, bo tožil št Pro6veto in Proletarca. A vendar ni verjetno, da bo s tožbami postal milijonar.
Pcojriss Css Home Scrvkc 25 Ymts OU I
mmm^m^mmmmmmmmmmmm^^m^mammmmm^^mammmmmmmmmmmmmmmmmmrnmtmmmmJ
Bizjak trudil z dobavljanjem_____
krvi za transfuzije, pa ni vse nič
pomagalo. Tako je bila smrt Število avtnih itetreč zanj edina rešitev. Preostalim M znižufe nafte sožalje.	^ ' ^^^F
SUA SANSA NA NOtlH SIDE
Chicago. UL — V soboto 24	_ _
maja se vrli seja Sansove po-	"	IT^
družnice št. 2 pri br. Ludviku 5AWSOV# kOflVeiKI/e
M udeleže tudi rajoki ii Slovenije
pretirana trditev, da se tla. na katerih živimo, dvigajo in padajo vsak dan .za več milimetrov in da se pri takem postopku pojavljajo sile, ki zavirajo Zemeljski obrat.
Se večji postaja tak upor pri potresih. Zemlje se strese, tla se premakne jo in vse to učinku- nekaj važnih letnic iz zgodovine Žeje na naš planet, pretrese ga dinjenih držav, v III. delu pod na-tako* rekoč do mozga. Tudi ti slovom RAZNO, pa Proglas neod-sunki vplivajo na kroženje. Če j visnosti, Ustavo Zed.^ držav^Lincol-
seštejemo postopke v teku mi-
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
knjižica, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DRŽAVLJAN.
Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu
Katzu, 2126 N. Magnolia Ave Prične se ob osmih zvečer. To je zadnja seji pred konvencijo SANSfi, torej bo važna tudi v tem pogledu.
lijonov let. se prepričamo, da «	utegne njihova končna vsota
| V marcu je bilo v tej deželi precej učinkovati, ubitih v avtnih nezgodah 2,1101 Tisoč let že nekaj napravi.
Kdor proučuje stare sončne in lunine mrke. ki jih zaznamuje-
Konvcneija SANSa. ki se prične 30.i maja v Clevelandu, in
Na Mdnji redn.Mj, s«™ vp.- ekseku{ivc dan prej. ^ ^
lil tSZ 'J ^ sti udeletila tudi dr Jot* Lam-? r°Jak' d* P°%pret ter Matija Bor <dr. Vladi-magate dobr. .tvari	PaviiT oba iz Slovenije.
Za delegata »Ubila v naa. po- ^ , znani ^rtizanski dV
hovnik in član slovenskega par-
ter Katherine Hrvatin. Na tej
lamenta, drugi pa je biv^i ak-
Seilnl?!!b0,n0r"P,L*V,i"li Ina'l«vni partizanski borec in so-vodihh. o Pripravah za naio je-	^snik ter isatelj
sensko prireditev in drugih važ-	1	qakh
nih stvareh. — John Turk, ta j-j___
nik.	Človek s znanjem, a bret
Najcenejše blago aa sveta	* k»kor ^
sta danes: človeško meso h> člo-	a bres stanovalcev,
veika kri—Eugene V. Debs. —Ja hit Sterling.
Tfyffyyyyfyyyyyytyy^mmyffmfyyyyy'Wfifyyyffff
Uit to right: N*4Im Fradwn,
•tip#rvi»or ot ie* kitehom. 122 S. M*cM«m A^., AHrede Trn-kowAi, wpm tm mi di
This month marks the 25th Anniversary of Peoples Gas Home Service. The Conr>pa«iy,t Home Service Department was established
»•ark in l»22 and is believed to be the first of its kind in the home
economics field.
Martha Holmes. Peoples Gas Home Service Director, and the f'Khtpen home economists who make up the staff this month begin the r>b**rv:wtce of a special occasion in their work.
Peopk« Oaa Home Service activities today, of course, are greatly expanded as compared with the snodest beginning of a quarter .of a century eno. Filling telephone requests for cooking ^formation and presentation of cooking schools stilt ar* an important part of the staffs Junctions, but on a completely modernised and greatly expanded scale. Uundieds of thousand* of recipe sheet« are given out upon annually, while thousands of other cooking questions are answered
Peoples Gas Home Service maintains a large auditoriiitn at 122 ™uth Michigan Avenue, a telephone room, elaborate files, testing kitchen* nnd numerous full-sized model kitchens. Thousands of Chicago *omon drop in here each year.	q - sdjg
11
PROLETAREC
99
• , ■» • je v novi Jugoslaviji dobrodošel list.
i	e
V prejšnji je bil prepovedan.
t Naročite ga svojcem. Stane $3.50 za celo . leto. Pot leta $2.
»	t
Naroiit* 9a čitalnicam t«« bralnim druitvem
v vaiih rodnih kro)ih. • »
: V starem kraju tudi žele, da jim naročite
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
Stane so stari kraj $1.65. Z lanskim letnikom pot-> I jemo aha zo $3. Dve knjigi so tri dolar je. Tiskovni I grad slavonsko vlade šoli, da pošljemo Jjudom tam
i m. ■ i	'	*
limvoi isvodov Proletarca in Družinskega koledarja Ne odlaiajtol Pol\\ite naročilo takoj!
oseb, ali 14'* manj kot v istem mesecu leta 1946. V prvem četrtletju tega leta
jo kitajski zapiski, se kmalu
je bilo v avtnih nezgodah ubitih prepriča, da so bili dnevi nekoč v vsi deieli 6,920 oseb. ali 16krajši. Poleg tegji jc zvezdo-manj kot v isti dobi lansko leto. znanstvo izračunalo, kako veli-
nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedins države z glavnim eiestom, številom prebivalstva in velikostjo.
C«n« knjižici lm ••mo 50 ccatee S poitaiao vred.
Naročila sprejema:
Knjigarno Proletarca
tlSl S. Lawndale A venae
CHICAGO 23» ILL.
Brighten your kitchen
with LIGHT!
hAAAAAAAAAAi
^SAAAAAAAAAAAAAA

AAAAAa
L adostna razsvetljava aa vsako sred i-ACe dela in sploftna dobra razsvetljava sa vsako sobo vam bo pomagala opravljati vse kuhinjsko delo lažje in hitr^J-fte. Dajte novo, svetlo žarnico v vsako stikalo ... in videli boste koliko prijet-nejle bo kuhinjsko delo! Razsvetlite umlvalnilki prostor In Imeli boste manj ubite posode ... posodo pa čistejšo Rai-svetlite delovne prostore v kuhinji In v pralnici z lučjo »n nehajte delati v svoji lastni senci... vala hitrost in sposobnost se bosta povečali!
Imeli bosta bolj le reiultate pri
vašem hilnent delu, ako imate dovolj lacsvetljavc. Brisanje prahu, pranje in likanje je hittejle . .. je manj utrudljivo. ako imate dovolj luči, da niso vale oči napete. Vsa družina potrebuje zadostno razsvetljavo zvečer, iivanje, či-tanje, Itudirande in igranje daje več zabave vttm, ako je razsvetljava pravilna.
Preiifiite v svoji hill prazna stikala, napačne in zgorele žarnice. Postavite v vsako stikalo pravilno Žarnico danes in naredite svoj dom svetlejši in prijetnejši prostor za delo in razvedrilo!
Teke srfvsnts^® of Owe LHserel Renewal PolWy
To aH cvfforeett on light bulb e/ichonge nrvki there
AA ioa - a. -— — — m ^ m. m ^ I^M- ■ m mm	M • A« — £	S . M - J
li nO r na? ffm rOT rOfVOf ing mom HIM Of trčir«7nrgt Tn^^Oo
"n ef Ml" er I

A Yugoslav Weekly Devoted to the
Interest of »Ko Workers •
OFFICIAL ORGAN Of J. S. F. and Ht Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPIIATIVI
COMMONWEALTH
NO. 2067.
PuklkM Weekly of mi So. Lawndele An.
CHICAGO 23, ILL., May 21, 1947.
VOL. XU1.
WELL AS CAN BE EXPECTED
We called up the hospital a week or so ago to inquire about the condition of a friend.
"He's doing as well as can be expected," came a cheerful voice,	**
We felt resentful when we read his death notice in the following day's paper. But, upon reflection, we decided that whoever it was that answered the inquiry hadn't really been giving us a "bum steer."
Sure, our friend was as well as could be expected. But we had failed to find out what could be expected.
Well, that's the way it is with the economic situation, as it affects the great majority of the people. Everything is as well us could be expected.
Unfortunately, however, most people don't know what to expcct. So they aie surprised and hurt and mad when they bump their noses up against tho fact that they are once again about to be wiped out by high prices, lost savings and lay-offs.
It's only when calamity is imminent that a few workers take a look at the chart and see how the patient really and truly is getting alcng. Then they discover that corporation profits have been going way, way up—like a fever; prices are bleeding earnings and savings—like a hemorrhage; workers are walking out of industries as a result of layoffs—like a funeral.
Well, what do ordinary people expect? Do they expect that the industries of the nation are going to be operated for THEIR benefit. Do they expect that the bosses are going to listen to Truman's whining plea and take less profits than the market will bear? Do they expect that employers are goirvg to keep workers on the payroll a minute longer than they can sell the goodswthat machinery and labor produce*
If they expect anything like that the woiking people haven't learned anything since the last depression and have forgotten all about the behavior of profiteers during and since the recent war.
Sure, common run Americans axe going to "get it in the neck." This is still the capitalist, system isn't it?, The,same old gang owns the machines and the jobs, don't they? The workers haven't stop»>ed voting the way the bosses want them to, have they? Profit, not human welfare, is still the mainspring of industry, isn't it? We haven't established a Socialist cooperative commonwealth in America, have we?
Well, we re doing as good as can be expected, but—
What CAN we expect? — Reading Labor Advoacte.
Home to Roost
We reprint here an advertisement published by the National Association of Manufacturers last June:
j "If OPA is permanently discontinued* the production of goods will mount rapidly and through free competition i prices will quickly adjust themselves to levels that consumers are willing to pay. .. . Supply will quickly catch up with , , demand. Prices will be fair and reasonably to all. Quality will be improved. ... Send for a booklet that explain*'how price controls cause inflation." . " .
Have you scyit for that booklet yet?	✓
It was last June, only last June, that the big battle over the OPA was fought. In the 37-monrth period before thai, living costs rose only 6.6 per cent; in the past ten month«, since the
THE MARCH Of LABOB I Toll Down
THE YEAR AFHR 1)C END OF VtoRLD I MOOE-THA*
FIFTH o* AIL WORKERS^
IN U.S. INOUSTKY WEA/fOrf SHRIKE*
OF THE NATIONAL INCOME IS SPENT POR LIFE INSURANCE AND ANNUITIES.
AUERE ISONLYONE DENTIST POR EVERY 4,200 PEOPLE IK THE U.S.A..
IS THE UNION LOOK FOR WHBaeuVlN® HATS OR CARS. IT 1» \t>0R 6UARAMTEE THAT ART •UW0 A MOH-MADi PRODUCT,
LOOKING AHEAD
By Ltn Dm Caux
OPA was junked, living costs have risen 31 per cent—as riiuch as they rose in the previous seven year* Senators Tlrft (R.Ohioi and Whejrry (R., Nebr.l led the fight to kill the OPA. ' Here's what Wherry said on June 12, 194$: "Mr, Bowles has said that if price controls were eliminated, the price of maat would go uplwl 50 per cent. Mr. Bowles is trying to scare us. My prediction u.iTuhiousiy that without price control meat will cost less than today?"
Meat today is up 60 per cent.
—From THE NEW REPUBLIC, April 28, 1947 issue.
Sure told these birds where to ! get oft," said Congressman X, leaning back in his chair.
"We sure did," came an answering voice, i . m . i
A little flushed after arguing with a CIO do legation, X felt better now. He hadn't come out of it so badly, he reflected.
He had been courteous but firm. He. had told them he would not be pressured, that he always voted as his conscience dictated and in accord with his election pledges
Bui who the devil was this in his office after the CIO people had left? And where 'did he get this "we" stuff?
i The fellow certainly looked familiar. very familiar. Must be a fellow-Congressman, who'd be offended at not being recognised.
"About those campaign pledges of ours?" he was saying, a little
Anti-Union Propaganda of N. A. M. Is Founded on Fantastic Falsehood
'Business Monopoly" Flourishes Dospito Anti-Trust Lows, Froor And Small Business Association Testify; No "Labor Monopol/' ,
"Fifty-seven years ago, thc American people approved a pow erful Federal law to prohibit busi , ness monopoly. * Today a new kirn of monopoly threatens America*! well-being—labor monopoly."
That quotation from a Nationa Association of Manufacturers" ad vertisement sums up the'key strate gy of the NAM and other foes 02 organized labor, in their campoigi for drastic anti-union legislation.
They wish to make the Americar people and their representatives it Congress believe that: "Big Busi ness" has been thoroughly re strained by law; that it no longei flouts the public interest; tha trusts have been busted; that mon opolistic corporations are a thin* of the past; and that the only lior in the path is the "labor monop oly."
This doctrine has been dinnet into tho people's ears for years Plenty of people believe it. Yet !i is lust about the biggest hoax ir history.
"Business monopoly" ia flour ishing more than at any time in oui history and there is no such thin* as a "labor monopoly."
If anyone Imagines that "businesi monopoly" is not doing business a< the same old stand, let him reac statements issued by two authorities who know the facts: •
1. Robert E. Freer, a Republicar member of the Federal Trade Com mission, which was created by Congress to "police business" and which shares with tho Justice Deportment tho Job of enforcing the anU-trust laws.
In a long article published by a conservative Washington newspaper, Freer piled up proof that the
'7-year-old Sherman Anti-Trust Vet and the 32-year-old Clayton Vnti-Trust Act have failed.
Tho. Clayton Act, he said, "has ?nded in complete frustraUon." The Sherman Act has not "un-crambled" tho trusts, "no matter ww great their size and power."
2. The National Association of imall Business is so worried by the vay Big Business is gobbling up kittle Business that recently it sent 1 telegram direct to President Tru-nan, appealing for more money for he Anti-Trust Division of the Jus-Ice Department.
"For more than half a century," he telegram said, "the anti-trust aws have failed to stop tho growth >f monopoly in business. The penalties ' provided by the anti-trust aws have been notoriously futile."
There you have the plain truth, rom the little business victims of nonopoly, and from a top official vho has long tried to enforce the inti-monopoly laws.
What will happen tf Congress ac-epts the NAM propaganda at face /slue, and passes drastic laws to Tipple labor unions?
"Business monopoly" will con-inue to grow more powerful. La-x>r unions will be crippled. Weak in ions will face strong employer organizations, backed by unlimited unds and free to enforce tho black-ist and the "yellow dog contract" *nd to appeal to the courts for the kind of injunction outlawed years ago by the Norrls-LaGuardia Act.
That is what the NAM and other anti-labor propagandists eall "evening up the balance between workers snd employers."—Labor, Washington, D. C.	š
X chuckled as he thoughtSback over his campaign. He'd been smart, careful not to make any specific promises people could hold him to.
He'd told thc voters he stood on his party's platform—something in that for everyone, he was sure, good glittering generalities.
He was going to represent all the people, he'd said, not any special | exist any more.
as if I'd been talking to him.
Everyone knows prices have gone sky-high and don't show any sign of dropping, short of a depression. < - «•« ' What did those CIO birds say about exorbitant profits and prices and too.Tbw purchasing power loading to depression, and strong unions being needed to correct the balance? And J promised to work for prosperity for all. • I	,
"Yes," said the irritating fellow, snd about our party's platform. Wasn't there, just for ene thing, a pledge for a permanent FEPC? Where's that?" He paused, then added: ;< : 1 •	••«-. J-
"Not to change the subject, did you notice that news item about the mayor of Havana. Cuba?"11 ' *!- •
X glanced at the paper in front of him. Sure, he's read the item. It said the mayor committeed suicide in despair over his failure to fulfill a campaign pledge. And that was just one pledge—about a water-works!
But X was furious by now. "You get to hell out of here," ho said. "Who are you anyhow?"
"Just your conscious. Remember, you said you voted as I directed. I thought for a moment I had some influence. But I guess I don't even
Tke toll of life and limb among tailroad workers slacked off somewhat during the first two months of this year, but is still running high, according to the I. C. C.
One hundred and fourteen were killed and 6,374 were injured in the line of duty, compared with 123 killed and 7,273 injured during the same period in 1040.
The number of htnashups in-ci eared from 2,758 to 2.967
Mobility of Man
No Grammar
NEW YORK — If you have trouble understanding the language used by New Yorkers—and
.some do--*ycu can blame it on the schools.
The Transcription Supervisors' Association, which trains stenographers and typists for some pf Gothams largest biwmtm concerns, charges that students of local public schools are not taught even the rudiments of simple English grammar.
If present method« continue, the Association says, Americana "may soon lose the ability to convoy thought"

interest. He was against bureaucracy and monopolies. He was for a fair profit tot business, good prices for the farmer, and a square deal for labor. •
Yes, he*d said he was for unions and collective bargaining, but against labor abuses.
He was for lower living costs. End OPA, let free enterprise function freely, and. prices will come down.
He'd work for fair wages, fair prices, fair profits and prosperity fqr all. What could be fairer?
Nothing in his campaign pledges that those CIO birds could catch him up on, X reflected. Or was there? What had they said? ^
"Yes. what about that?" said the fellow, as If he'd been reading X's thoughts. Or was I thinking aloud, X wondered uneasily.
Sure, they'd said the Hartley bill was written by NAM lawyers—so what? When I voted for It, was I representing all the people or a special interest?
They'd said tho bill would break up unions, make free collective bargaining impossible and lead to wage-cuts. Was that favoring unions and fair wages?
As to monopolies and a fair profit. X glanced at the documents loft on his desk. Doubled, tripled profit« Was that fair? And that Congressional report on tho growth of big business monopoly,« Hadn't he promised to oppose such things?
"And have prices come down, like we said they would. if only we got rid Of pric^ control?"
Damn the fellow, thought X, he's mocking me—and he keeps talking
And, sure enough, X realized he was alone—just thinking and mumbling to himself. •
o.
P S. Don't count on any American Congressmen following the example of the mpyor of Havana. Suicide isn't legal, anyhow, and most polttlcal suicides are unintentional
The best way to make Ex-Con-gressmcn of Congressman X and his like is through poliUcal action. A dollar to PAC will help.
charity
It's stories like this that make people wonder whether their con^ tributions to charity reach the needy or fall Into the hands of racketeers.
Congressman Albert J. Engcl (Rep., Mich.) relates that a boy back home donated a pair of boots to a foreign roller drive.
Some time later he roceived a note back from a boy down In Georgia who had bought the boots from a second-hand dealer.
Engel said he turned the matter over to the FBI, "but never heard a thing about It since."
sweden
Three per cent of tho enUre Swedish national Income to ba used for relief purposes to other countries, during the. later war years and In the period since the end of the conflict. - So says the Government Committee for International Relief, which points out that about h%lf the amount granted has come from private fund collections, and the rest from government appropriations.
canadian dollar worth less but buys more
The Canadian dollar may • be worth only 36 cents in the U. S. but its purchasing value at home— thanks to price control—is much greater than that of the U. S. dolar in the U. S , comparative figures by the Canadian Wartime Prices Trade Board revealed.
The contrast was especially marked in food prices, which are still under ceilings in Canada.
Milk sells for 12 to cents a quart in Canadian cities, compared to 22 to 26 in U. S. cities. Butter,
for 41 to
(W
73 to SI cents.
« CanadiaM eggs joll ier 44 to 53
cents a dozen against 53 to>69 oents In thc U 5.; first gradr white if lour 9 69 to 93 cents for a 94-poond sack, agiinst $1 65 to $3.13 for 25 pfupds and pork 39 to 49 cents a pound compared to 45 to 59 cents in the U.	w
' The Canadian figure«, compiled during January, 1947; showed that the price of clothing was fairly equal in both countries .'although woolen goods were of bettot quality In Canada.—Federated Press •?
Pravda h Aits policy
of 4 slavic nations
MOSCOW — Four Slavic countries—Yugoslavia, Czechoslovakia, Bulgaria and Poland—were congratulated May 1, for their "now type of democracy" which made it possible to "rid themselves of tho domination of foreign capital."
Pravda, official Communist party newspaper, also congratulated them for their new postwar foreign policy, "which finds in the Soviet Union a stronghold of peace and democracy, a true frletoi of small democratic coun-
doe! not 'nU an. Pravda said:*' that Ilia vie fdoimtries are isolating themselves from other states. The paper said that "agents of foreign monopolies are not strong enough to smash the solid foundation of the popular democracies."
A current study by the International Labor Office of immigration policies by all major countries indicates that there is a widespread "trend throughout the world of encouraging immigrants provided they are qualified to contribute to the economy of the admitting country." This means for instance that in South Africa "owing to its large non-European population, the Union cannot absorb people belonging to manual or unskillled occupations; or that New Zealand encouraged "coal miners, men capable of work in the saw-milling and bush-felling industries, hospitals and nurses and domestic servants." Many South An.erican countries are seeking Italian workers, and a large part of policy is aimed at securing the services of displaced persons*. Even in Europe immigrants are sought for British coa1 mining, and France reports plans calling for 430,000 foreign workers by the end of 1947, and 1,500,000 by 1950.
There have been many changes in the mobility of mankind. Our ancestors were nomads somewhere back in the line. After they got settled and built empires, they set forth on sundry conquests, usually collecting tribute, sometimes collecting slaves. There came eras of colonization in which dominance over areas was sought by transplanting colonists to it. Perhaps it is the acme of imper!c!!sm to replace the old practice of collecting slaves and tribute, by hanging out on the front doors * of the nation the sign "Men Wanted," and recruiting according to occupational shortages. Travel technique has aided the process. Domestic servants have been flown here from Puerto Rico for instance. Opinion of who is needed is sometimes divergent. Large farmers here have pressed and secured admission of more agricultural labor, but the AFL union in the field has protested it is a wage cutting device.
This fact unionism faces today: The labor market has gone global, and includes close to two billion people if you include the kids—and believe us, in far too much work they are included.
Diplomats have for years been trying to scramble the boun-dry lines of the world after each shooting scrape to make them spell peace. It has proved an unworkable jigsaw puzzle. The only durable solution is to decide that this earth belong to all the people on it. And there is no longer grounds for fear that this may disturb some ancient tribal unity—for that is something that has disappeared with every advance in the mobility of man.—Industrial Worker.
Pokas Fun at N. A. M. Propaganda
Aldric Revell, clever columnist for the Madison (Wis.) "Capital Times," exposes the NAM's latest anti-labor radio program. He says.*' jr	« -V *'
"A lady start but by heralding spring like k rusty harp, ahd then launches into anti-labor propaganda. Here is the way &ha goes:
willow*," in the fragile fronds of green which suddenly becloud the ttark black of trees against on April sky.
' jln our great democracy, whatever of dissatisfaction and dispute may arise—and much ha.^ arisen In labor-management relaiions^-problems will work put: These problem^ can be solved in the interests of all-^labo*, management and the ptibU&—if the inequalities in our present labor laws are corrected/
"Thete you hav* it. You turn your eyes away from the 'fragile frond* of green' which 'becloud the stark black of trees' and what pops up but bad labor legislation. It's enough to make a person pluck his pussy willows in perturkation."—Labor.
Free Enterprise
ANNIVERSARY
The "Wall Street Journal" recalls that this week marks the anniversary of the 1920 price crash following World War I.
As then, the "Journal" observes, we are In the second year of peace following a major war; and tho public is again getting Its back up about too-high prices.
sweden lacks u.s. $$, cant nationalize OH
STOCKHOLM (ALN)—Sweden would like to nationalize its oil trade but I« hamstrung by the fact that American firms now have a monopoly on the Industry and Sweden doesn't have enough dollars to buy back I to property.
The Swedish oil monopoly, dominated by Standard Oil and Shall Oil, has split thc market and, through price-fixing pacts, has forced substantial increases in the price oi oil and gaaollne.
Nationalisation would save the Swedish people nore than H million a year, acerrdlni to the government commission that recommended the stop. Although a clear majority in Parliament back nationalization, the U. 8 firms will not sell for Swedish currency.
The pre-war competitive situation was summarized in a 360 page report of the Smaller War Plants Corporation, as follows:
The 45 largest transportation corporations owned 92 per ccnt ot all the transportation facilities of the country.
"The 40 largest public utility corporations owned more than 80 pei cent of the public utility facilities.
"The country's 20 largest banks held 27 per cent of the total loans and investments of all banks.
"The 17 largest life insurance companies accounted for 81.5 per cent of all the assets of all life insurance companies.
"The 200 largest nonfinancial corporations owned 52 per cent of the total corporate assets.
"One tenth of 1 per cent of all the corporations earned 50 per cent of the total corporate net income.
"Less than 4 per cent of all the manufacturing corporations earned 84 per cent of all the net profits of all manufacturing corporations.
"No les?: than 33 per cent of the total value of all manufactured products was produced under conditions where the four largest producers of each individual product accounted for over 75 per cent of the total U. S. output.
"More than 57 per cent of the total value of manufactured products was produced under conditions where the four feirgest producers of each product turned out over 50 per cent of the total U. S. output."
iti an anti-labor fake
Congressman John E. Rankin (Dem., Miss.) recently put into the "Congresisonal Record" a remarkable "petition" from the "Women Of the Pacific."
"We the people," the petition says, demand from Congress this and that—but chiefly a legislative crack-down on labor unions.
Just when thte Women of the Pacific became "we the people" Is not made clear. The last time LABOR hoard of that women's organisation it was a subsidiary of the Associated Farmers of California, union • busting organisation financed by Big Business, utility companies and owners of huge California "fac-tory-farms"
This "we the people" fake is a sample of tho "public demand" tor anti-labor legislation,. so often "played up" by members of Congress who want to cripple union* -—Lobar.
hungarian printers ftoycot fascist paper
BUDAPEST (ALN) — The first postwar political strike In this country has been called by the Hungarian Printers Union, whose members have refused to print the newspaper A Holnap on the grounds that its sponsors are fascist. Tho paper was to be published by the Party of Freedom, headed by M. Sulyok who recently launched an unprecedented attack on the labor movement.
While Solyok has charged that tho printers ara violating "freedom of the press,- the printers, with the support of newspapermen have an-rwered that "freedom of the press does not mean that the workers will allow the printing of papers whose real aim is the destruction of precisely this freedom of tho press.**