Posamezna številka stane Din 1*50. Poštama pavSallrana. Uredništvo in tipravniStvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. Štev. 30 V Ljubljani, O. septembra 1023 Leto III. Glasilo ^Združenja slovenskih avtonomistov". —___________- Izhaja vsako soboto. ______ Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4 — „ Inozemstvo celoletno 100 D. Posamezne številke se ra-čunijo po D 1*50 inseratl se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda iS p. Hal hočemo ? Lastno zakonodajo skega ljudstva! na lastnih tleh vzrastlega slooen- Naše načelno stališče. Med političnimi boji so bili ustavni boji vedno najtežji in najbolj dolgotrajni. Ustava je vedno plod tiste politične ali družabne moči, ki odloča usodo države. Ta družabna moč je bodisi izraz enega razreda (sloja), ali pa enega ali več narodov skupai. V kapitalistični dobi prevladuje v vseh državah moč kapitalističnega razreda. Zato so v zapadno evropskih državah v veljavi same takšne temeljne državne postave (ustave), ki jih potrebuje kapitalistični razred, da se obdrži na oblasti. Hegemonija je nujna notranja potreba kapitalističnega razreda. Tam, kjer so države tudi narodno mešane, se navadno pridruži razredni hegemoniji še narodna hegemonija (nadvlada). 1 ako vemo Slovenci še iz časov Avstrije, da je v njej socijalno prevladoval plemiški in kapitalistični razred, narodnostno ra Nemštvo, ker so bili Nemci „dr-žavotvoren" element in kot takšni privilegirani. Zato so bili vsi politični boji Slovencev v Avstriji po svojem bistvu ustavni boji, boji za socijalno in nacijonalno pravico našega kme-čko-delavskega rodu. Tudi danes ni drugače. Položaj, ki ga je ustvarila Vidovdanska ustava, je izzval ustavni boj v naši državi. Temeljna postava naše države je v socijalnem in narodnem pogledu tako ekstremno hegemonistična v prid kapitalizma na eni strani in v prid enega naroda (Srbov) na drugUtrani, da je vsaka pomiritev izključena, dokler se ne izvede revizija. Prav radi tega se ustavnega boja udeležujejo vse široke mase socijalno in gospodarsko potlačenih kmetov in delavcev. To je socijalni boj, ki ima na zunaj sicer narodne znake, znake spora med Srbi na eni, Hrvati in Slovenci na drugi strani, to pa le radi ekstremno izražene in izvedene srbske hegemonije. To načelno stališče je treba imeti vedno pred očmi, ker nas sicer utegnejo posamezne faze tega boja zavesti na postranske tire. Za razvoj tega velikega ustavnega boja je roraj važno držanje političnih strank, političnih skupin in vodilnih političnih osebnosti; ne more na njih postopek izbrisati iz življenja tistih notranjih socijalnih, gospodarskih in kulturnih nesoglasij, iz katerih se je rodil ustavni boj. Vzemimo Radiča. On je danes politični reprezentant socijalnih, eospodarskih in narodnih reženj hrvaškega kmetskega ljudstva. Če bi Radiča danes ubili, zaprli ali kako drugače odstranili — ali mislite, da bi bili s tem odstranjeni tudi vzroki, ki so političnega Radiča ustvarili? Gotovo ne! Če bi dr. Korošca danes odstranili ali pa če bi njegova stranka danes ali jutri prenehala eksistirati — ali mislite, da bi bilo s tem konec ustavnih stremljenj Slovencev v socijalnem, gospodarskem in kulturnem pogledu? Tudi ne! Radič je sedaj na Angleškem. Šel je v inozemstvo, da dobi tam oporo za nadaljni boj v smeri ustavne revizije. Ali bo oporo našel in kakšno? Ne vemo tega, toda mislimo, da se bo v nekaj mesecih jasno pokazalo, ali je bil ta njegov korak pravilen ali ni bil. Če je zmoten, potem bo imel ta njegov korak za posledico le polom njegove dosedanje politične taktike. Če pa bo njegova not imela uspeh, potem bo ustavni boj prešel v novo fazo, v kateri bi se ob sedanji trmoglavosti Belgrada pojavilo v ospredju vprašanje naše države. Mi tega ne želimo in nočemo. Zato bo treba apelirati na Srbe, da spoznajo že kdaj temeljne socijalne, gospodarske in kulturne vzroke sedanjega ustavnega boja ter da v interesu države same, ki je plod žrtev in trpljenja svetovne vojne, dovolijo v revizijo ustave v smislu federacije in direktnega sodelovanja ljudstva pri javni državni in lokalni upravi. Če je korak Radiča zmoten, potem bi imel slabe posledice le zanj in njegove ožje somišljenike v tej politični taktiki, ne bo pa spravil z dnevnega reda ustavnega boja, dokler ne bodo odstranjeni vzroki, ki ga nujno izzivajo in zahtevajo. S tega načelnega stališča gledamo mi na politični položaj v naši državi. Nepristransko in dosledno povemo le to, kar spoznamo kot resnično, ne imajoč pri tem nobenih postranskih in zahrbtnih političnih namenov. Zato tozadevna sumničenja odklanjamo. K političnemu položaju. Ob priliki zadnjega katoliškega shoda, «o prišli v stik razni slovenski in srbski politiki. Umevno je, da jo časopisje o tem pisalo ter pri tem ugibalo ter marsikaj kombiniralo. Tudi mi smo v zadnji številki prinesli razna politična opazovanja, ki so mogla biti seve le opazovanja. Da pa je časopisje to in ono kombiniralo, je umevno, ker je zlasti zagrebški »Jutarnji list« še pred shodom samim prinašal razne politične vesti iz Slovenije, ki se niso niti demantirale niti bile potrjene od vodilnega slov. časopisja. Tako so bili zlasti ljudje na Hrvaškem precej zmešani. V to nejasnost je posegel sedaj načelnik ■SLS, g. dr. Anton Korošec, katerega precizno politično izjavo je objavil nedeljski »Slovenec«. Glasi se: Naš urednik je obiskal načelnika SLS dr. Korošca ter imel ž njim sledeči razgovor: »Ali bi mi hoteli, g. doktor, o svojih razgovorih z odličnimi člani radikalne stranke, o kojih se sedaj toliko piše in ugiba, povedati kaj natančnejega?« »Vaš izraz »razgovori« je pravilen. Kakor veste, piše časopisje o »pogajanjih« in ugiba ali celo deei-dira.no trdi, v kojem pravcu so se gibala ta pogajanja. O kakih pogajanjih se absolutno ne more gtovo-riti. Pogajati bi se mogel, recimo o ustvaritvi nove politične situacije, samo šef radikalne stranke gosp. Pa-šič ali vsaj član radikalne stranke, ki bi imel od Pašiča ali od stranke tozadevno polnomočje. Noben od gospodov, s kojimi sem govoril ob m po katoliškem shodu, ni imel tega pooblastila.« »Ali bi mi mogli povedati, kaj ste govorili s posameznimi radikalnimi prvaki?« »Dobro, ako hočete! S predsednikom Narodne skupščine, z g. Ljubo Jovanovičem sva se razgovarja-la o delovnem programu Narodne skupščine v bodočem zasedanju, o nekaterih zakonitih predlogih celo precej podrobno. Mislim, da se ra-ditega ne more nič očitati niti g. predsedniku niti meni, ako se že sedaj zanima za predmete, ki pridejo kmalu na dnevni red parlamentarnega delovanja. Z ministrom zunanjih zadev g. dr. Ninčičem sva govorila o posameznih zunanjepolitičnih vprašanjih, kajpada predvsem o roškem vprašanju. S finančnim ministrom dr. Stojadinovi-čemi sva govorila o finapčnih vprašanjih, posebno onih, ki zadevajo v prvi vrsti Slovenijo. In z dr. Ja- LISTEK. 14 Kmečki punt. Hrvaško napisal Avgust Š e n o a. „Hvala ti, Ilija, da si mi dal priložnost," je rekel župnik kmetu; „imel sem neke svoje opravke pri kanonikih, pred vsem pa sem moral kupiti v mestu razna zdravila. Porabil sem že vsa in po vaseh je vse polno bolezni. Samo zadnjo nedeljo sem po večernicah obiskal deset bolnikov. Bog ti povrni!“ „Zakaj bi vam ne dal, gospod »župnik,“ je kmet veselo odgovoril, „od gosposke ni bilo nobenega naročila, svoje poljsko delo sem kolikor toliko opravil, zakaj bi vam potem ne storil te prijaznosti, saj ste prijatelj kmetov, ki nas tolaži in naše rane zavija. ^ Kako ie Dri tebi doma, z zeno m otroki?“ je vprašal brdovski župnik Ivan Babič. „Kar nas je krščenega pod streho, je vse, hvala Bogu ,zdravo, in tudi zaradi zivme se nimam pritoževati. Silje lepo kaže m tudi trsi so polni. Če ne bo suše ali toče, bo b^lfoslova dovolj; mraza se ne bojimo več. Okoli Stubice pa so, bogami, imeli nesrečo! Oni dan je bill moj boter, Matija Gubec, ki je šel P° £0SP°S^ opravkih v Mokrice, pri meni. Pravil je, je mraz vse nemilo osmodil. Vsi vinogradi črni. Boga mi, gospa Heningovica je s selitvijo slabo zadela. Ali veste — pa brez zamere, gospod župnik! — zakaj je stara zapustila Susjed?“ „Ne vem, dragi Ilija, jaz se malo brigam za gosposke muhe. Tako ima človek več miru! „Res je,“ je pritrdil kmet in pognal konje. Med tem sta prišla skozi selo pod Susje-dom. Psi so izza ograj silno zalajali, po kočah pa ni bilo nikjer luči. Kmet je opomnil: »Glejte, nobena luč ne gori po celem selu! Pravi jazbeci so še celo v poletju! Po mojem računu še ne bo več ko deset. Vsaj zvezde tako kažejo." „Ne bo, ne,“ je odvrnil župnik. Ilija je konje zopet pognal in ko sta se oddaljila od Zaprešiča, je znova začel: „No povejte mi, milostni gospod, kaj ta sprememba pomeni. Vi ste siromakom dobri, vi ste učen človek, vi to morate vedeti.“ „Če bi vedel, dragi moj Ilija, bi ti povedal,“ je župnik odgovoril. „Toda gosposki mi ničesa ne povejo, nekako me — to povem samo tebi — po strani gledajo, ker sem s kmeti dober.“ „Vem,“ je kmet potrdil, „to vam bo Bog povrnil — in onim tudi," je tiho zamrmral. „Da, zaupajmo na Boga, sin moj,“ je rekel stari župnik mirno; »držimo se prave mere, kadar je dobro, in ne izgubljajmo pameti in srca, kadar je slabo. Srednja pot je najboljša pot. Tudi po njej so kotanje, trnje in kamenje — toda katero smrtno življenje je brez nesreče? Mirna duša pa ve, da je vsake dobrote in vsake nezgode na tem svetu enkrat konec in da vsak dan ne treska. Božji sin je nosil svoj križ, nosimo ga tudi mi.“ „Hj, milostni gospod,“ je kmet odkimal z glavo, »nanosili smo se ga vsak za dva.“ „Vem,“ je župnik prikimal, „toda Bog bo že dal, da bo prav. Kdor potrpi, je že rešen." »O, to potrpljenje se vse predolgo vleče; gospodar nas daje drugemu gospodarju v roke, kakor da smo koruzni storži, in vsakemu pstane nekaj zrnja v prstih, tako da smo nazadnje popolno goli rožiči. Heningovci nam ravno ne pi- jejo krvi, ali verujte mi, da so ljudje po vaseh zlovoljni.11 Ze sta se bila približala Brdovcu, od katerega se je že videl motni obris cerkvenega zvonika na ponočnem nebu, ko je naenkrat izza obcestnega grma skočil mož, vzdignil roko in kriknil: »Stojte, ljudje!“ Ilija je z levico pritegnil vajeti, z desnico pa segel za pas, kjer mu je tičal samokres. Voz se je ustavil in župnik je brzo skočil po koncu »Kdo si?“ je jezno zakričal Ilija, »kaj mi plašiš konje?“ »Pusti pas pri miru,“ je mirno odgovoril možakar. »Tega ni treba. Nisem niti Turek, niti hajduk, ampak poštena duša. Bog vam pomagaj, ljudje božji, in sveti Nikola, pa ne zamerite, da sem. vam tako sredi trde noči skočil na cesto. Odgovorite mi za božjo voljo, kar vas bom vprašal." »Govori," je odvrnil župnik še vedno mirno stoječ na vozu. Mož je prišel bliže in ker je stal mesec že nad goro in je njegova luč padala nanj, je bilo mogoče videti, kakšen je. Bil je visok in suh. Daši mu je mesečina sijala v obraz, je bilo vendar težko reči, kakšne kože je. Rekel bi skoro človek, da je vse podolgovato, koščeno lice z orlovskim nosom, pod kojim so dolgi, črni brki padali na prsa, da so tudi razgaljena prsa prav take barve kakor temna orehova skorja. Na glavi je imel črno kučmo z rdečim jezikom, ob ramenih mu je visel kožuh in mesečina je čudno trepetala v njegovih črrnh očeh, na srebrnih zaponah telovnika, na nožu in samokresih za pasom in rta tanki cevi puške, ki jo je mož nošil obešeno preko ramena. (Dalje prih.) njičem sva razpravljala o cerkve-nopolitičnih vprašanjih, kojih je tudi pri nas trenotno dovolj na dnevnem redu. Z dr. Jankovičem sva govorila o železniških vprašanjih, .predvsem o militarizaciji. Ne morem presoditi, kaj je na tem čudnega. Saj se slično ne razgovarjam prvikrat. Mislim, da so ti razgovori vzbudili pozornost samo radi tega, ker živimo v parlamentarnih počitnicah, ki dajejo sicer premalo snovi za notranjepolitične razprave v listih.« »Gospod doktor, Vi se izogibate, javnost se zanima za to, ali ste se pogajali o eventuelnem vstopu v vlado in o posledicah, ki bi potem nastale z ozirom na Vaše razmerje do Hrvatov in muslimanov. Ali mi morete o tem kaj povedati?« »Vidite, sedaj rabite tudi Vi napačen izraz »pogajanja«. Pogajanj ni bilo! Zakaj, sem že povedal. Da pa smo govorili z ministri tudi o Hrvatih, o muslimanih, o Radičevem potovanju po inozemstvu, o parlamentarni konstelaciji in o marsičem, to je pač samoumevno. Če cel svet govori o tem in sme o tem govoriti, zakaj ne mi? Še enkrat ponavljam: govorili smo, izmenjavali svoje misli in stališča, jih spodbijali in zagovarjali, ali pomagali se nismo.« »Še vedno se mi izumikate, g. doktor. Za to dovolite vprašanje: Ali boste šli v jeseni v vlado?« »Kakor veste, odločitev o našem razmerju do vlade in do parlamenta, smo prepustili zboru strankinih zaupnikov. Po celi Sloveniji se prirejajo sedaj zaupni shodi, kjer se pristašem polaga natančna slika sedanje notranje situacije, tako da se bo mogla stranka s polno odgovornostjo in premišljenostjo odločiti. Kakšen bo odgovor na to, počakajmo z mirom in potrpežljivostjo.« »Kakšne so Vaše zveze do Hiv vatske republikanske seljačke stranke in do Jugoslovanske muslimanske organizacije?« »Ravno iste kakoršne so bile dosedaj. Nič se ni izpremenilo, le da so stiki radi parlamentarnih počitnic precej redki. Istina je, da mi nismo vedeli za Radičevo potovanje v inozemstvo, a to je interna zadeva edinole Seljačke stranke. Naša zveza je zatrišljena samo za notranjepolitično izvojevanje naših načel glede ureditve države. Mi Slovenci bi, ako bi tudi to kdo zagovarjal, ne smeli klicati zunanje intervencije, ker bi jo Italija z veseljem izvršila na svojo korist in v našo škodo. Pod fašistovsld bič pa nobenega Slovenca ne miče.« Ko je še dr- Korošec nato vsak odgovor o avdijenci pri kralju odklonil, je bil naš razgovor zaključen. Kolikor smo mi poučeni, ne more priti do zaželjenega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci vse dotlej, dokler vodi našo notranjo politiko Nikola Pašič, ki je odločen protivnik vsake revizije v smislu zahtev Hrvatov in Slovencev. Drži ga radikalna stranka, ker ne more preko njegove velike avtoritete. Menda čaka na njegovo smrt. Toda ljudje obračajo, Bog pa obrne in Nikola bo morda še dolgo živel. Zato bo ustavni boj najbliže še zelo dolg in trd. Radikali so danes mogočen političen faktor v Srbiji, toda poznavalci temošnjih razmer pravijo, da se bo stranka razbila na več kosov, ko bo Pašic umrl. To pa ni v rokah ljudi. Ob začetku šolskega leta. Ta teden bo teden slovesa. Mnoigo fantičev in deklic bo zapustilo za nekaj mesecev rodni dom in odhajalo v mesto v šolo. Nekateri jo bodo mahali od doma peš, drugod bo hlapec zapregel in naložil fante na voz kakor drva, matere pa bodo zavijale v papir in cule popotnice in jokale ... In prav imajo matere, da jokajo, one samo nekaj slutijo, toda materine slutnje so globoke, one slutijo sužnjost! Šolsko vprašanje je bilo že od nekdaj žalostno poglavje v žalostmi zgodovini našega rodu. Toda tako žalostno kot je danes še ni bilo nikoli. Nekdaj so pošiljali naši ljudje fante v šolo z željo, da fant postane »gospod«. Vsa ta zadeva se je navadno vršila tako-le: Domači kaplan ali župnik je našel kje v fari brihtno glavico, ki se mu je je zdelo škoda. Zato je stopil v hišo prigovarjat očetu ali materi, naj dajo poba v šolo. Prigovarjanju je sledilo obligatno stokanje. Župnik je našel pomoč tudi za tak slučaj. Par-krat je segel tudi sam v žep, nekaj so storili usmiljeni meščani in če je šlo količkaj posreči, je fant prišel v mesto, kjer mu je stara gospodinja pridigovala noč in dan: »Fant, le piiden bodi in golant, pa ti bodo dali lepo in dobro službo in boš vsak dan jedel meso in bel kruh.« In fant, ki nikdar ni videl ne mesa, ne belega kruha, je zdihoval za mizo, se učil in učil, dokler nVmostal »gospod« te ali one sorte. Ce‘je postal gospod te sorte, je mati vriskala od veselja, če je pa postal gospod one sorte, je pa oče klel okoli hiše nad »prekletim škricem.« Tako srno prišli Slovenci do svoje »inteligence«. Priden bodi, ubogaj, služi: brez tega ni mesa in ni belega kruha... Pred vojno je res bil čas, ko so šolani ljudje jedli meso in bel kruh. Če že splošnosti niso koristili kdo-vekaj, so bili siti vsaj oni. Danes pa še tega ni več. Pa da nas ne bo kdo napačno razumel: Mi nikakor nočemo reči, da je šola nepotrebna ali pa da je »inteligenca« odveč. Pisec teh vrstic 'hoče reči le, da je taka »inteli- femca«, kot jo imamo še danes na upe za celokupnost brez pomena in da je zato treba biti previden pri izbiri šole, da ne bomo dobili take »inteligence« še več kot jo imamo že. Večkrat beremo trditev, da je »inteligenca« vsakemu narodu potrebna, ker »inteligentje« da so »poklicani voditelji naroda.« To je prav lepa beseda — ampak treba je vedeti, kaj je »inteligent«. Včasih pravi kaka mestna ženska, da je »inteligentna« ker je lepo oblečena, ker ne pljuje na tla in ker ne je z rokami ali pa z nožem, ampak z vilicami. Te vrste »inteligenca« ni nobena »inteligenca«, ker dobre manire še niso inteligenca. Lopo priklanjati se zna vsak natakar, a zato še ni »inteligenten«, ampak je kljub temu lahko prvovrstno prismode. Zopet drugi pravijo, da so »inteligentni« šolani ljudje. Nam se pa zdi, da še tako šolani ljudje niso vedno »inteligentni«. Dober advokat je pač dobpi; advokat, ampak če ga vprašaš ZA njegovo mnenje o kaki stvari, ki ‘ne spada naravnost v njegovo stroko, boš dobil dostikrat odgovor, ki je vse, samo inteli- fenten ne! Visoka znanstveno-stro-ovna izobrazba je sicer lep pripomoček za »inteligenco«, ni pa še »inteligenca«, ker ta se ne da pridobiti v šolah, ampak se rodi. Prirojeno duševno sposobnost in okretnost pa šola lahko razvije ali pa •— ubije. Prirojene inteligence pa nam ne ubija toliko šola s svojim stroko vno-zmanstvenim balastom, ampak s svojo vzgojo. »Fantek, le priden bodi, in dali ti bodo službo, dobro službo ... meso in bel kruh — to je tisti strup, ki truje slovensko »inteligenco« že nekaj stoletij! Ali ste že kdaj slišali, da bi fantom kdo rekel tako: »Fant, le priden bodi, tudi uči se, kar ti bodo naložili, ampak nikar ne pozabi, da hočeš postati gospod, ne služabnik! Če pa hočeš postati gospod, pravi gospod, moraš znati ddati, duševno ali pa telesno, in sicer delati tako, da ne boš ti prosil tiste slovnoznane slovenske »službe«, ampak da te bodo zaradi tvOjff pridnosti, sposobnosti, delavnosti in razuma »oni« (tam nekje gori visoko!) iskali in oni tebe prosili, da jim skažeš ti milost s svojim delom, ne pa oni tebi z »gnado«! — Ali je že kdo slovenskim fantom govoril tako? Ne! In sicer zato ne, ker nihče tako govoriti ne sme! Tako vam govori lahko tisti, ki je neodvisen. Neodvisnih strokovno-šo-lanih in prirodno-brihtnih ljudi pa nam naša šola doslej ni dajala in jih tudi ni smela dajati, ker je bil njen namen vzgajati patrijote, kar je prav lepo, rodoljube, kar je še lepše, samo ne mislečih ljudi, kajti to je nevarno! Misleč človek namreč poskuša najti pot do neodvisnosti, taka »inteligenca« pa ni za sedanjo družbo. Zato pravimo vsem, ki pošiljajo svoje otroke v šolo: Pošljite jih tja, kjer bodo vzgojeni tako, da bodočim bolj neodvisni! In sicer neodvisni gospodarsko in kar je še mnogo važnejše, neodvisni tudi duševno. Nekdaj je imela naša »inteligenca« vsaj meso in bel kruh kot plačilo za svoje duševno suženj- stvo — danes pa še tega nima. Kaj naj nam koristi taka »inteligenca«? Vzgojena v starih suženjskih tradicijah se slovenska »inteligen-ca“ danes prav nič ne upira, če, mora n. pr. politično biti danesdibe-ralna, jutri radikalna, potom zopet demokratska itd. Meso in vsak dan bel kruh! Mnogim se sicer to upira in gnusi, ampak kaj naj? Želodec, meso -da.i»el kruh... Ta vzgoja mora iz nas ven! Toda kako, bodo vprašali mnogi- Odgovor na to vprašanje je dal slovenski kmet (farmer) v Ameriki. Potreboval je hlapca, najrajše slovenskega fanta, in da ga dobi, je inseriral v nekem ameriško-sloven-skem listu to-le: »Iščem hlapca, najrajše slovenskega fanta. Če tega dela še ne zna, se ga bo pa naučil.« Ta inserat je za slovenske sta-riše, za učitelje in za študente suho zlato! Slovenski farmer v Ameriki pa, ki ga je zapisal, je nedvomno jako velik »inteligent«, čeprav ne zna več kakor pisati Ln brati ali pa še tega ne. Kako je nastala svetovna vojna. Poroča dr. L. Povod-svetovni vojni je bil sarajevski umor 1914. leta. Ta dogodek, ki je imel tako velike posledice za seboj, še ni popolnoma pojasnjen. Letos je izdal srbski zgodovinar univ. prof. Stanuje Stanojevič spis, v katerem je povedal objektivno resnico, koliko je njemu znana, o sarajevskem umoru.* Iz tega spisa je vzeto moje poročilo. I- Srbi so imeli v srednjem veku svoje narodne države. V drugi polovici XV. stoletja so si te države podvrgli Turki in Srbi so prišli v njih odvisnost, ki so se je pa hoteli otresti, ker sta bili med njimi razviti narodna iin državna misel, narodni čut in hrepenenje po svobodi. Ko so začeli proti koncu XVII. stoletja Avstrijci potiskati Turke nazaj, so Srbi pomagali pri tem delu, ker ,so si bili svesti, da se morejo v 'i boju s Turki naslanjati edino na Avstrijo, ki se pa ni izkazala, ker je zatirala srbsko prebivalstvo, kolikor se ga je bilo na begu pred Turki naselilo na njenem ozemlju. Posledica te nezadovoljnosti je bila, da se je pri Srbih zgodaj pojavila misel o lastni svobodi in neodvisni državi, ki je bila takrat še fantastična tvorba. Ker je Avstrija Srbe razočarala, so se začeli nagibati na rusko stran, ki je nastopala v XVIII. stoletju vedno bolj kot zaščitnica turških kristjanov. Ko se je v prvih letih XIX. stoletja ustanovila nova srbska država in so Srbi iz Avstrije pomagali svojim rojakom moralno, materialno in financialno, tedaj je nastala misel, da osvobodi Srbija vse svoje brate ne le izpod turškega, ampak tudi avstrijskega gospodstva. Avstrija je pa hotela preprečiti uresničitev te misli: zato je vse XIX. stoletje zatirala svoje Srbe in je v zunanji politiki z malimi izjemami nastopala proti ~ ’ ’ii- To nasprotstvo se je zlasti pokazalo 1848. leta, ko so vsi Madjari pridobili vedno več moči v monarhiji, ki so jo izrabljali za madjari-zacijo; zato so bili Srbi nasprotni posebno Madjarom in pričakovali rešitve od Rusije, dasi niso vedeli, kako. Pozneje je nastal zastoj v narodnem boju, ko so se vneli v Srbiji ustavni prepiri ter je njen ugled padel ne le v Evropi, ampak tudi pri Srbih v monarhiji. Preobrat je nastopil s kraljem Petrom 1903. leta, ker se je začelo na vseh * Stanoje Stanojevič: Die Enmor-diung *des Erzheraogis Franz Ferdinand. Eta Beitrag ziur Entstehnngagreschichte des Weltkriegres. Aus dem setfblschen Manuskript iibertragett und Herlrasge-gdben von Hermann Wen'dd. Frankfurt a. M. 1923. J, - poljih s krepkim gospodarskim, kulturnim in narodnim delom; zlasti se je na sestankih mladine, časnikarjev, umetnikov, intelektualcev delalo za Zbližan j e Srbov s Hrvati in z Bolgari. Avstrija je zasledovala to gibanje in storila vse mogoče, da ga prepreči. Sem spada tudi carinska vojna, ki jo je začela, da uniči ali vsaj oslabi Srbijo gospodarsko in finančno, kar se ji ni posrečilo, nasprotno je Srbija vzdržala ta boj, ki jo je le še bojj utrdil v prepričanju, da se je treba gospodarsko osvoboditi od tujega pritiska. Leta 1908. je prišla aneksijska kriza, da so se prvikrat razdelile evropske države na dva tabora, ki sta si potem v sVetorVfff vojni stala sovražno nasproti. Srbi so se že težko pomirili z določbo berlinskega kongresa, ker je dal Avstro-Ogrski naročilo, da zasede Bosno in Hercegovino, ki sta po večini obljudeni s Srbi; vendar so smatrali, da je ta zasedba začasna, a z aneksijo naj bi bile te nade uničene .Ugovarjali so in Evropa je izvedla, da ima Srbija pravni razlog za to. Vsa dežela je bila po koncu, ki_ sta jo podpirali tudi zlasti Anglija in Rusija proti Avstro-Ogrski in Nemčiji. Ko je prispela kriza 1909. leta do vrhunca, se je pa za-vršila nepričakovano: pod priti- skom Nemčije sta se morali udati Anglija in Rusija, a Srbija je bila. prisiljena izjaviti, da z aneksijo Bosne in Hercegovine niso bile prizadete njene pravice in da ničesar ne začne proti avstro-ogrski monarhiji. Razjarjenost Srbov je bila tem večja, ker so avstro-ogrske oblasti pred aneksijo uprizorile nasproti Srbom iz monarhije nekaj veleiz-dajniških obtožeb, ki so imele za podlago lažnive izpovedbe in ponarejene listine, kar se je dokazalo pred sodiščem. Tudi po aneksiji je Avstro-Ogrska preganjala srbstvo doma in izunaj. Proklamacija aneksije, iz tega nastala kriza in njena rešitev je privedla ves srbski narod do prepričanja, da je glavni nasprotnik Srbije in srbskega ljudstva Avstro-Ogrska, ki hoče uničiti njegovo gospodarsko in politično svobodo. II. Po anekSjj^ki krizi je zavladalo med srbskimi državniki in njih političnimi zavezniki spoznanje, da je najvažnejše vprašanje, kako preprečiti daljnje prodiranje Avstro-Ogrske na Balkan. Izdalo se je gesloBalkan Balkancem! in snovala se je balkanska zveza s Turčijo na čelu, ki ji je pristopila tudi Bolgarija; toda do uresničenja ni prišlo, ker so bili Mladoturki preveč odvisni od Nemčije in so s svojo nasilnostjo morali dovesti do bojev z Bolgari, Grki in Srbi. Iz zveze proti Avstro-Ogrski je nastala zveza proti Turčiji. .Srbi so imeli še vedno za glavno tisto točko pogodbe, ki je govorila o bolgarski pomoči v slučaju srbsko-avstrijske vojne, dočirn je bilo to za Bolgare postransko in niso nikoli resno mislili na to, marveč je bila zanje odločilna določba, po kateri se je bilaSrbija zavezala za boj s Turkom. Ko se je končno razbila misel zveze s Turčijo na čelu, je delovala Bolgarija na to, da pride do vojne s Turčijo, kar so ji olajševali Mladoturki s svojo nasilno politiko nasproti krščanskim narodom in s svojim oboroževanjem pod vplivom Nemčije. Balkanska zveza je začela prvo balkansko vojno 1912./13. leta. Avstro-Ogrska je računala, da ne bo imela Srbija nobenih vojaških uspehov ali pa čisto skromne, kar bi bilo oboje prišlo monarhiji v prid: poražena Srbija bi bila izgubila svoj ugled in zašla zlasti v denarne stiske; deloma zmagovita Srbija bi bila pa vsekako utrujena in oslabljena — na vsak način so mislili av-stro-ogrski krogi, da bo Srbija potrebovala njih pomoči. Iz teh razlogov je ostala Avstro-Ogrska nevtralna in puščala pri miru simpatije svojih Srbov za njih rojake. Kuma-novo jo je iztreznilo, zlasti še, ko so se tudi Hrvatje in Slovenci pridruževali zavednosti Srbov. Poprvih srbskih zmagah je izpremenila Avstro-Ogrska svoje postopanje nasproti Hrvatom in Srbom v monarhija, začela je ustvarjati posebno albansko državo, da ne pride Srbija do morja in Črna gora do Skadra, uprizorila je afero s konzulom Pro-hazko v Prizrenu — vse to, da izsili konflikt s Srbijo. Nasprotje med obema državama se je poostrilo. Ko je po prvi balkanski vojni nastal spor zaradi razdelitve priborjenega ozemlja med Bolgarijo ter Srbijo in Grško, je avstro-ogr-ska diplomacija podpirala Bolgare in jih po mnenju Srbov pognala v boj zoper Srbijo, ker je bila prepričana o premoči bolgarske vojske. Brez vojne napovedi je.Bolgarija napadla Srbijo in Grško ter bila po- ražena, dasi je avstro-ogrsko časopisje po vladnem vplivu pisalo s početka o velikih bolgarskih uspehih. Ob bukareškem miru je Avstro-Ogrska krepko delovala zoper Srbijo in isti dan, ko je bil podpisan bukareški mir, je uradno naznanila Italiji, da hoče napasti Srbijo; toda odločni ugovor Italije in strah pred splošnim požarom sta takrat rešila Srbijo pred avstro-ogrskim napadom. Ko je Srbija mesec nato odbila arnavtski napad, ki ga je po prepričanju Srbov osnovala Avstro-Ogrska, je avstro-ognska monarhija poslala Srbiji zahtevo, naj umakne svoje čete z arnavtskega ozemlja, sicer ji napove vojno. Srbija je to storila, a kmalu nato je skušala Avstro-Ogrska z nakupom akcij orientalskih železnic delati Srbiji težave, kar se ji pa ni posrečilo. Po turški in bolgarski vojni si je 'Srbija odkrito želela dolgotrajnega miru, da si odpomore gospodarsko in telesno ter si more osvojeno ozemlje polagoma dvigniti iz zapuščenosti, v kateri ga je dobila. Zato je od bukareškega miru do svetovne vojne dajala Avstro-Ogrski vse mogoče koncesije, ki so bile združljive z njenimi življenskimi koristmi in z njeno neodvisnostjo. Na drugi strani so pa postajali Srbi, Hrvatje in Slovenci v monarhiji silno nezadovoljni z razmerami v svoji državi, ki je bila v primeri s parlamentarno-demokratično Srbijo fevdalno - aristokratična brez narodne in politične svobode, poleg tega so bile tu velike davščine, do-čim so bile v Srbiji finance bolj v ravnotežju in po dveh vojnah se davki niso zvišali. To je ustvarjalo nervozno občutje sploh, zlasti pa' pri mladini, kjer prevladuje kipeče čuvstvo namesto hladnega razuma. Iz tega občutja si razlagamo možnost, da se je našla skupina mladih ljudi, ki je sklenila umor avstrijskega naslednika prestola Frana Ferdinanda, ker je njega imela za glavnega nasprotnika Srbije in srbskega ljudstva. (Dalje prlli.) Dnevne vesti. Proletarski otroci. Te dni smo videli hoditi po ljubljanskih ulicah male dečke na pol nage, namazane z „bik-som“ po obrazu, po nogah in rokah, ko so nosili reklamne plakate za neku mazilo čevljev. To je že višek poniževanja proletarskih otrok in pravi škandal. Proletarski otrok si mora služiti solde tudi s tem, da ga namažejo z „biksom“ kot bi bil zamorec. Čudno, da teh reči ne vidi oblast in ne kaznuje podjetnika-agenta z občutno globo — v korist tehle revčkov, ne v prid državne kase!! Silen potres na Japonskem. Na Japonskem je bil pretekli teden strašen potres, ki ga prištevajo med najsilnejše pojave te vrste v svetovni zgodovini. Potres je uničil glavno mesto japonskega cesarstva Tokio in še mnogo drugih mest. Življenje je izgubilo vsled potresa, požarov in povodnji nad 300 tisoč ljudi. Rešena pa je cesarska rodbina. Pošljite naročnino čimpreje, da se Vam list ne ustavi. Kdor še ni prejel položnice, jo prejme v prihodnji .številki. Popravek. V prejšnji številki »Avtonomista« naj se pri oddelku »Kultura« v zadnjem odstavku popravi besedilo »po rekonstrukciji A. G. Kreka« v »po rekonstrukciji A. G. Kosa«. Dr- L- Posetnike ljublj. velesejma opozarjamo na najbolj pripravno razvedrilo po poti, na II. zvezek Šara-bonovih Zgod. anekdot. Na 180 straneh najde čitatelj izredno veliko zanimivega, zabavnega in poučnega berila; nekateri odstavki so naravnost sijajni in bo s knjižico prav gotovo vsakdo zadovoljen. Dobi se po vseh knjigarnah, cena je samo 16 dinarjev. Cerkvenim zborom! Opozarjamo na današnji oglas izdanih skladb Karlo Adamiča, pošta Koprivnica Hrvatsko. Oprema teh skladb je lepa, papir prvovrsten, skladbe po "večini lahke in srednje težke, vsakemu se morajo do,pasti. Želimo, da bi se akordi'teh skladb prelivali med oblaki dišečega kadila in.vročimi molitvami tja gori, gori k nebeški Pravdi s prošnio, da že enkrat podeli našemu dobremu narodu : -mir, srečo in blagostanje. Najboljši premog, drva in oglje kupite najcenejše pri Družbi Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trn 8. Telefon 220. čevlji z znamko „Peko“ domačih tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši ta najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg 20> na drobno Aleksandrova cesta št. 1. Gospodarstvo. Južna železnica. peresom ali s palcem. Ali nekaj dejstev — samo dejstev, prav nič druigega — bi pa pri tej priliki vendar radi ugotovili. Prvo je to, da je južna železnica doslej izborno poslovala, da je najbolje poslovala od vseh jugoslovanskih železnic. Drugo dejstvo je, da je tako dobro poslovala pod dosedanjim slovenskim vodstvom. In končno tretje dejstvo je, da navzlic vsemu temu ni bil imenovan Slovenec za generalnega ravnatelja. Iz vseh teh dejstev pa izhaja marsikaj. V prvi vrsti pač, da je imenovanje posebnega generalnega ravnatelja popolnoma odveč in da pomenja ^ zgolj nepotrebno razsipanje našega slovenskega denarja. Nadalje sledi, da je novi generalni ravnatelj vsekako manj sposoben za svoje mesto, nego so to njemu podrejeni uradniki dosedanjega ravnateljstva. Zakaj sicer naj bi bil pokazal pri splošni železniški polomiji izvenslovenske Jugoslavije svoje sposobnosti. In h koncu koncev prihaja nujno zaključek, da smatrajo Srbi Slovenijo očividno za nekako _ kolonijo, katere prebivalstvo naj se puli za koritaželjno srbsko porodico. To sicer ni za nas nič novega. Delajo tako že dolgo in sistematično. Dejstva vidi celo omejeni »Slovenski Narod«, ker jih že prezreti ne more. Le sistema noče nihče videti. Popolnoma v zvezi s tem sistemom in njegova posledica je upokojitev sposobnih slovenskih orožniških častnikov — celo »Sl. Narod« se je radi brezprimerne krivičnosti in nesmiselnosti teh upokojitev razburil, čeprav le bolj na naslov svojih naročnikov. Na 'njih mesta pridejo kajpada nesposobni srbsi častniki, ki ne poznajo raz- mer in ljudi. Ali kaj bi to srb dri vladi! Glavno so korita, in teh je v Sloveniji precej, zlasti če se pome-če polagoma vso slovensko inteligenco na cesto. V tem pa, ko se v Sloveniji reducira sposobno uradništvo, prinašajo »Službene Novine« dolge kolone novih imenovanj. In v tem, ko ustanavljajo Srbi mesta za generalne ravnatelje, ki jih ni treba, odpuščajo nameščence nižjih činov, ki jih je treba. Kaj če so sposobni in pridni ljudje zato postavljeni na ulico, da nesposoben človek sedi pri koritu in žre! Kaj zato, če trpi promet in celo slovensko gospodarsko življenje z njim. Bo pa zato napredovalo zenačenje in ko bo Slovenija na ravni Albanije, bo tudi »ujedinjenje« popolno. »Slovenski Narod«, in kar je še druge slovenske žurnalistike, bo momljalo o hujskanju. Toda ne hujskamo mi, hujskajo dejstva. Ce se »Narodovi« uredniki niso obdali s samostansko klavzuro, slišijo lahko vsak čas, kako sodi o. srbskem režimu tista inteligenca, ki se ji je včasih prav ta režim zdel vtzor vzorov in ki ne spada v naš krog. Pri tem sliši lahko besede, ki jih ne smemo zapisati, ker ne pišemo za državnega pravdnika, temveč za svoje naročnike. čas je, da označimo vsa ta imenovanja raznih generalnih ravnateljev, vse redukcije, vsa ustvarjanja korit za Srbe in njih podrepnike v Sloveniji za to, kar so: za Slovencem škodljive in sovražne akte. Trde so te besede, ali ne najdemo drugih. Zakaj glede škodljivosti gotovo ne dvomi nihče. Samo logični zaključek pa je, da je naš škodljivec tudi naš sovražnik. Zlato in papir. Južna železnica je podržavljena. To je eno in prvo. Kaj je drugo, pa ve vsak in niti mu ni treba či-tati »Uradni list«. Da je namreč srbska vlada takoj imenovala generalnega ravnatelja in da je ta seve- da Srb. Mi tega ravnatelja prav nič ne poznamo in če bi nas kdo vprašal, bi mu morali po pravici odgovoriti, da ne poznamo niti njegovih sposobnosti niti nesposobnosti in da niti ne vemo, če se podpisuje s Nedavno pred izbruhom svetovne vojne je izdal nemški vseučiliški profesor Knann na svetlo knjigo, v kateri je zagovarjal nov nauk o denarju. Bistvo njegovega novega nauka je, da za papirnat denar ni potrebno zlato kritje, ampak da zadostuje že garancija države, da je papirnata nakaznica na gotovo količino gotove vrste blaga polnovredna Ta novi nauk je vzbudil takoj ob svojem porodu veliko senzacijo med finančniki in našel je glasen odmev v svoj prilog in proti sebi. Takrat namreč ni svet mislil na vojno. Danes pa se človeku zdi, da je bila tista knjiga napisana ne samo kot nova učna teorija, ampak naravnost kot ena izmed številnih finančnih priprav na svetovno vojno. Danes stoka in poka celokupno gospodarstvo vseh evropskih držav pod silno težo papirnatega denarja. Vsled papirnate poplave trpi nele gospodarstvo od vojne naravnost prizadetih držav, ampak indirektno trpe tudi države z dobro valuto, kakor je n. or. švicarska. Ves evropski papirnati denar nosi sicer garancijo dr-*av na sebi, ki ga dajejo tiskati, a kljub državni garanciji je cel papir nati hrib prav malo vreden! Vsak denar, tudi zlat ali srebrn, ni nič drugega kakor nakaznica na blago. Predočimo si to z vzgledom. Kmet ima na jesen na prodaj nekaj žita. Spomladi bo pa potreboval orodje. Ce misli kmet, da bo na jesen prodal žito po ugodnejši ceni kakor na spomlad, orodje pa na spomlad cenejše kupil kakor na jesen, potem bo žito prodal na jesen. Za prodano žito bo dobil denar, kakoršenkoli denar: zlat, srebrn ali papirnat. Ta denar, ki Je nakaznica za nakup druge* ga blaga, n. pr. orodja, bo spravil do spomladi, ko bo šel kuoovat orodje. Pri nakupu orodja pa se mu lahko zgodi to-le: Ce bo hotel plačati z zlatom, bo orodje dobil po gotovi ceni brez vsakega prigovarjanja. Isto bo s srebrom. Zlato in srebro se namreč ne da delati poljubno, in državni „štempel“ na cekinu je jamstvo, da ima cekin res pravilno težo. Drugače pa je s papirjem. Papirnatega denarja lahko natisnejo, kolikor ga hočejo, tudi mnogo več, kakor imajo v zalogi zlata. Papirnata nakaznica velja namreč le toliko, kolikor je z zlatom „krito“. To se pravi: Če imam toliko zlata v zalogi, da vsak bankovec lahko zamenjamo za zlato, je papirnata nakaznica vredna toliko, kakor odgovarjajoča vrednost cekina. Če imam le polovico toliko zlata v zalogi, kolikor imam bankovcev, je vredna papirnata nakaznica le še polovico toliko, ali pa eno desetino, ali eno stotinko itd. Državna garancija na papirnatem denarju je vredna torej le toliko, kolikor je vredno državno poštenje in državni kredit. Papirnati denar poštenih držav, torej takih, ki dajo natisniti le toliko papirnatega denarja kolikor ga res lahko zamenjajo z zlatom (ali polnovrednim blagom), je polnovreden, to je zlato (dolar, švicarski frank, angleški funt itd.). Papirnati denar onih držav pa, ki dajejo danes tiskati denar tja v en dan, je malo ali nič vreden, ker na same obljube resen in soliden trgovski svet ne da nič, ampak je treba nekaj imeti, in sicer je treba imeti zlato (blago), če hočem imeti kredit in zaupanje. Če se začno torej vrteti v državnih tiskarnah stroji noč in dan in bruhati iz sebe nepregledne množine papirnatega denarja oziroma nakaznic na blago, ki ga pa nikjer ni, takrat postanejo te nakaznice malo ali nič vredne. Svet pravi takrat, da »valuta (vrednost denarja pada.“ Kaj to pomeni za vsakega človeka, ki ima papirnat denar, smo čutili in še čutimo vsi. Takrat začno ljudje „denar“ zametovati in zaničevati in vse skuša dobiti v svoje roke le blago ali pa pravi zlati denar (navadno „tujo“ ali zdravo" valuto). Za svoje blago hoče namreč vsak dobiti zopet pravo, zlato ceno, ker ni nihče več tako trapast, da bo dal mernik žita za denar, s katerim si čez dva tedna lahko kupi le še navaden pipec, ampak vsak hoče dobiti za mernik žita zopet mernik žita, čeprav v drugi obliki. Dandanes ljudje čimdalje bolj spoznavajo, kakšen ogromen „švin-del“ so zagrešile vse države, ki so začele tiskati denar brez konca in kraja in zato papirju ne verjamejo več. Začenja na. se drug „švindel“. Papirnati denar je sicer malo vreden, toda neko vrednost ima le. Miljon papirnatih kron je še vedno prav lepa reč, samo imeti ga je treba. So pa ljudje, ki so si znali teh papirnatih miljonov nagrmaditi prav lep kup. Kakšne namene imajo sedaj ti ljudje s svojimi papirnatimi miljoni? Ti ljudje stremijo v prvi vrsti za tem, da se valuta „dvigne“. To sc pravi: Papirnati miljoni se s pomočjo ljudskega dela, z novimi davki itd. počasi začno spreminjati v zlato! Tako je n. pr. tisti, ki si je pridobil pred 3 leti milijon čeških kron, danes prav bogat mož, ker je češka krona danes mno^o več vredna kot je bila pred 3 leti. Češka krona pa se ni dvignila po zaslugi dotičnega „miljo-narja“, amoak na račun pridnosti in varčnosti češkega delovnega ljudstva. Tako bi bilo tudi pri nas, če bi se valuta „dvignila“ in mnogo ljudi, ki imajo danes slučajno denar in ne blaga, bi čez noč obogateli. To pa ravno tako ni prav, kakor ni bilo prav, da so vsled valutnega nadca pred vojno najrevnejši ljudje izgubili vrednost svojih prihrankov. Zato opažamo povsod, kjer se ljudje zavedajo te nove nevarnosti, prizadevanje, da se valuta ustali. Krasen primer v tem oziru nam daje Nemška "Avstrija. Nemška krona, ki je tako dolgo „padala“ ima danes svojo stalno vrednost. Ni sicer v primeri z zlatom vredna mnogo, ampak vsaj to, kar je vredna, je vredna danes in jutri. In če plačujejo v Avstriji davke tako redno kakor so jih plačevali prej, če dobivajo uradniki svoje plače tako redno kakor prej in v odgovarjajočem številu kron, in če krona ostane jutri toliko vredna kot danes, potem je jasno, da je ljudem čisto vseeno, če dobivajo mesečno 100 starih zlatih goldinarjev ali pa 2 ali 3 miljone papirnatih kron — glavno je, da dobe za svoje papirnate krone toliko blaga kakor prej za 100 zlatih goldinarjev. V Avstriji imajo torej danes nravzaprav že zlato valuto, samo da jo izvažajo bolj „na dolgo41. To pa so dosegli s stalnostjo vrednosti nemške Papirna trgosina IViM BBJSE8 Ljubljana, St. Petra cesta štev. 2. ima v zalogi razne pisarniške in šolske potrebščine, poslovne knjige, pismeni, trgovski in uradni papir vseh vrst, po konkurenčnih cenah. Cerkvenim zborom! Izšla so nova dela skladatelja Karla Adamiča 12 Mašnih pesmi za mešani zbor, part. 30 Din, glasovi po 6 Din. 6 Evharističnih pesmi za mešani zbor, part. 15 D. Glasov ni. Staroslovenska maša za mešani zbor, part. 25 Din, glasovi po 5 Din. Lavretanske litanije v čast Svetogorski M. B. za mešani zbor part. 8 Din. Staroslovenska maša za moški zbor, že razprodana, samo še par izvodov, part. 25 Din. Papir je najboljše kvalitete. Zaloga je ograničena. Denar se pošlje naprej, ter priloži za poštnino; pošilja se tudi s povzetjem. Naroča se na naslov: Karlo Adamič p. Koprivnica, Hrvatska. G. organistom 25% popusta, pri part. torej: Mašne 22 Din, Evharistične 11 Din 25 para, Staroslov. maša 18 Din 75 para, Litanije 6 Din. IVAN JAX IN SIN LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 2. Šivalni stroji 10 letno garancijo izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867. DoSlo je ravnokar večje število strojev za vsako obrt. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji Adler in Urania. Cenik zastonj in franko. Kolesa iz prvih tovaren: Dtirkopp, Styria, VVaffenrad in mo-torete na prvo kolo. gush obročke za Rex in Wecksteklenice, se-saljke za otroke, vinske in vodne cevi, pnevmatiko za kolesa kakor vse druge higijegične, tehnične gumi izdelke kupite najceneje pri gumi Specialistu M. I. Nerat MARIBOR, SLOVENSKA ULICA št. 12. Viktor Šober Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 4. Trgovina špecerijskega blaga, moke, žganja i.t. d. Cene nizke, postrežba točna. Kupujem vsakovrstne deželne pridelke. Nova knjiga! V Blasnikovi tiskarni je izšla knjiga: Dr. Dragotin Lončar Politika in zgodovina, ki obsega na 150 straneh pet oddelkov: A. Življenjepisi (Masaryk, Krek, Mahnič, Svetec, Šušteršič in Tavčar), B. Za Jugoslavijo, C. O ustavi v Jugoslaviji, O socializmu in komunizmu, D. O slovenski politiki (Zakaj smo izgubili Koroško in Primorsko). Slovenci kupujte in čitajte I Cena Din 30'—. Po pošti Din 30-60. Knjigarne in prodajalci popust. Vezan „Avtonomist“ iz leta 1922. se proda. Cena Din 90'—. Dobi se v upravi. Tam se dobe tudi „Novi zapiski4' letnik 1922. Nevezan izvod Din 25'—. Anfikvarijat, knjigarna HINKO SEVAR Ljubljana, Stari trg 34 kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah. krone. In če bi danes zamenjali v Avstriji papirnate krone z drugimi — n. pr. v razmerju ena na deset tisoč, bi bilo to čisto lahko izvedljivo, ker bi potem pač za 1 novo krono dobili toliko blaga kakor p-a dobe sedaj za 10 tisoč. Predpogoj take zmenjave pa je stalnost denarne vrednosti. Posebno verjetno sicer ni, da bo do take zamenjave prišlo, ker dunajski judje bi tudi še radi nekaj profitirali na »dvigu valute“ (glej zgoraj), toda dobra državna uprava tako lepe račune lahko precej pokvari. Sedaj pa poglejmo, kako je pri nas? Ali je kaj upanja, da se vrednost našega denarja ustali? Malo ga je ali pa nič! Zato bomo morali vsi skupaj še dolgo računati s „švindlom“: ali na padec ali pa na dvig denarne vrednosti. ♦ Vinska trgovina bo znatno trpela zaradi silnega povišanja tovornih tarifov na železnicah. Prevoznina bo zvišana za 100 procentov, torej bo še enkrat tolikšna kakor doslej. — Vinske cene na Hrva- POLHOVE KOŽE in kože od vsake divjačine kupuje skozi celo leto trgovec z usnjem , D. ZDRAVIČ LJUBLJANA, Sv. Florjana ul. 9. SCat. Widmayer „Pri solncu“ za vodo, Ljubljana. Priporočam: Perilo za gospode, gospe in otroke, velika zaloga nogavic, otroških oblek, vsa oprema za novorojenčke. Specialiteta: Volnene jopice, manufakturno blago, odeje (kovtre) itd. Cene in blago brez konkurence. „OLLA“ higljenska gumi po nizkih cenah se dobi in jo razpošilja s poštnim povzetjem „ URAN parfumerija:«* Ljubljana, Mestni trg štev. 11. Alojzij Pauschin Ljubljana, Holfova ulica. Zaloga stekla in porcelana. Stekla za ure, umivalne in kuhinjske garniture ter yse v to stroko spadajoče predmete. Prevzemanje vseh steklarskih del. POZOR! čikein v okolici Zagreba se gibljejo okoli 16 do 18 kron za liter 8—9 procentnega vina. V Dalmaciji se cena vinu dviga. Največ dalmatinskega vina pokupijo Italijani, ki vo-zijo vino v Trst in od tam v Avstrijo, ker imajo z Avstrijo sklenjeno posebno tozadevno pogodbo. Na češko našega vina ne bo mogoče prodajati, ker znaša uvozna carina 5 čeških kron od litra. Prvovrsten premog so odkrili blizu Pragerskega. Izkoriščala ga bo neka angleška družba. Žitne cene v Vojvodini. Pšenica 1360 kron, ječmen 1200 kron, oves 940 kron, koruza 1090 kron, pšenična moka št. 0 pa 2120 kron. V rednost denarja. V Švici stane 100 kron 1 frank 48 centimov. Na zagrebški borzi pa velja 1 dolar do 380 kron, 1 lira 16 kron, 1 češka krona pa okoli 11 naših kron. IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petri 6. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani. Minka Horvat Ljubljana, Stari ts*g 21. priporoča po nizkih cenah svojo zalogo damskih slamnikov in klobukov. FR. SLOV NIK LJUBLJANA, Stari trg 2. priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek in manufakture. Obleke po meri se točno Izvršujejo. “ Popolnoma rarno g S naložite stoJ denar v S I 9Z93EMHI POSOJILNICI 1 j V L3UBL39H1 j g r. z. z o. z. £ s seda) poleg nunske cerkve ; g po leti 1.1923 v svoji lastni pa- ■ S lači ob Miklošičevi cesti poleg S | hotela „Union“. | | Hranilne vloge se obrestujejo ■ ■ po 6% brez odbitka rent- 5 S nega in invalidskega davka. | Vloge v tekočem računu se | obrestujejo po S 1/2%- | Hranilne vloge vezane na g dobo pol leta po G V20/0. | Večji vezani zneski se obre- S stujejo po dogovoru. £ V Bohinj! V najlepši legi ob Bohinjskem jezeru se nahaja hotel Sv. Duh s 30 opremljenimi sobami in novo vpeljano električno razsvetljavo v sobah. Čolni in kopališče na razpolago. Izvrstna kuhinja. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. Za mnogoštevilen obisk se priporoča Feliks Seljak, hotelir. Paviljon H St. 290 pisalni stroji, mi If—» I*— razmnoževalni j1|£ |j^j| pohištvo ter aparati, * vse pisarniške računski stroji. ■■■-------------------— potrebščine. Ljubljana, Gradišče 10. Zagreb, Duga ulica 32. Ustanovljeno 1006« » lIKllffi? Ivan Pakiž Ljubljana, Stari trg 20. Velika zaloga stenskih ur in budilk, svetovno znane tovarne „Junghans“. Vsakovrstne precizne Švicarske žepne ure, izbira zlatnine, srebrnine in jedilnega pribOra. ■■■■IB Perilo Čevlje klobuke ter razno modno in galanterijsko blago kupite najbolje pri Jakob Lah, MARIBOR, GLAVNI TRG ŠTEV. 2. Čistilo {krem«) kakor Ilirija, Jadran, C. in M. Cipulin, liCilo, mast za usnje, Črnilo, olje za šivalne stroje, pečatni vosek, dišeče milo kupite najceneje pri OSVALD OOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. BRATA BRUNSKOLE d. z o. x. LJUBLJANA, Židovska ul. 5. Priporoča se cenjenemu občinstvn na novo otvorjena konfekcija za dame in gospode. Modni salon. Naročila po meri se sprejemajo. Konkurenčne cene. — Postrežba solidna ! Priporočamo drogerijo, parfumerijo in fotomanu-fakturo I. C. Kotar Ljubljana Wolfova ulica, kjer ste vedno najkulantneje postreženi. import „siovenija“ Export Trgovsko podjetje z deželnimi pridelki, Zastopstva in komisijska skladišča. Ljubljana, Gosposka ulica 4. Če hočete dobro prodati ali kupiti vse deželne pridelke obrnite se na našo tvrdko. Mlinska sita in najugodnejši nakup manufakturnega blaga za obleke in perilo priporoča Anton Schuster »pri Tončku«, Ljubljana, Mestni trg 25 Oblast, avt. civ. inž. A.ŠTEBI tehnična pisarna, Ljubljana, Dunajska cesta la (v palači Ljublanske Kreditne banke). Projektira električne centrale, posvetuje občine in privatnike ter daje strokovna mnenja. Papir pisemski, svilen, krep, ovojni, havana, kuverte, noteze, vpisalne knjižice pisarniški, trgovski, koncepni in razglednice na debelo pri OSVALD DOBEIC, Ljubljana Sv. Jakoba trg štev. 9. IVAN SAX, Ljubljana Stari trg itew. 8, priporoča svojo trgovino manufakturnega blaga in obleke domačega izdelka po najnižjih cenah. Izdeluje tudi obleke po naročilu 1 Teodor Rom, Ljubljana Poljanska cesta it. 8 se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh kleparskih in vodovodnih instalacij Bikih del kakor tudi za pokrivanje atpeh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno In po najnliji dnevni ceni. Ambalaža In pločevine. G. Besednik in dr. Ljubljana, Prefternova ul. 5« Trgovina in industrija zdravniškega orodja, ■ortopediCnih aparatov, umetnih udov, vseh vrst bandaž, trebušnih in kitnih pasov, ob-•vez, ravnodržalcev, ter vse higijenične priprave za postrežbo bolnikov, priprave za ordinacije, operacije v bolnišnicah sanatorijih in drugih ostalih zavodov 1.1. d. Bakrenje, niklanje. Popravila, brušenje Arhitekt in mestni stavbenik VILJEM TREO LJUBLJANA Gosposvetska cesta štev. 10.