I. letni tečaj, število : 33.
1914. aug. 16.
Pobožen, drüžbeni, pismeni-list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več
vküp bodi .  ..............2 K,
ne samo edne................3 K.
Za amerikance, če jih več
vküp bodi..............4 K 20 f,
če samo edne . . . . 5 K 40 f.
Cena vsakoga falata doma je 4 filere ; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
I čerensovcih pri KLEKL jOŽEFI plebanoš! v pokoji. Cserfőld, Zalamegye.
Na té naslov se naj pošilajo : naroč nina, glási i dari za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
Vélika Mesa.
„Marija si je najbolši clel odebrala.u
(Luk. X.)
Od Meri je Magdalene je pravo lübléni Jezuš, ka si je ona te najbolši del odebrala. Te del je naime bio to, ka je pri njegovih nogáh sedela i njegova reči poslüšala. Najbole se tistomi godi, ki je pri Jezuš!. Med vsemi najbole pa njegovoj mater!, štera je na denešnji svetek v nebo vnešena. Njena dika jo z nedopovedlivim bla-• íenstvom obda. Pa je dostojno, jpot-,*ebBG za njo> ¾!ašnovito pa za nás, ka ona te najbolši del ma pri Jezuš!, ka se njoj najbole godi v nebi.
Dostája se, da se Marija v nebo vzeme i tam odiči. Dostojno delo je naime dobrote povračüvati. Ona pa kaj je ne vse Jezuš! včinila. Dala njemi je zemelski žitek, nadajala, hranila, oblačila ga je, v pregnanstvi ga tola-Mla, na smrtnoj vüri' ga krepila, do groba i gor v nebo ga sprevodila z svojim milim pogledom i čütečim srcom. Jezuš njoj to vse mogeo povr-noti. Vzeme jo zato gor v nebo z dftšov i telom. Ki je pravo, da niti kupico mrzle vode ne sptisti brez pla-čila, je ne mogo trüde svoje lastivne matere brez povračila nehati. (Mat. X. 42.)
Marija je mogla biti v nébo vnešena z düšov i telom. Njeno telo so ne smeli črvovje pojesti, zato ka je graha nikdar ne poznalo i zato ka je večnomi Bogi živlenje dalo. Jezušovo telo je ž njénoga bilo vzeto. On se je v njej včlovečo. Kak je zato njegovo telo z groba vstanolo brez prhnobe, je moglo tüdi njeno. Bog je pravičen. Ona je pretrpela ž njegovov miloščov več, kak vsi lüdje morejo prestati, mogla je zato tüdi od vseh vekšo diko dobili. Dobila jo je pa ztem, da je njeno deviško telo v grobi na žitek
zbüdjeno i v nebo ;inešeno pa tam koronano.
Marijina dika lias;ai nam. Na smrt-noj strašnoj vüri ta dobm mati pod-pira z nebe nas. Če ona ne bi kralica nebe i zemle postati^ po svojem v nebo sprejetji, ne bi nam mogla teliko pomoči. Zdaj pa, da oblast ma nad vsem, odtira hüdobnoga düha od nas i napuni nas z pravili! pokornim dü-hom na skrádnjem böji pa pela tüdi nas v nébo k sebi gor, če smo sveto živeli. Od Boga zv¾ri sv. Janoš je jaktrtU2en bio na smrtnoj vüri, ka je dugo ne /dobo Marijine pomoči. Naednok se samo prikaže ta dobra mati i njemi právi „Janoš, v toj vüri jaz ne morem svojih častitelov ostaviti.“ Sladkoča napuni nato njega i veselo düšo püsti.
Dajmo zato hvalo presvetomi Troj-stvi za diko Marijino, po šteroj teliko milošč dobivamo ubogi grešniki v celoti! živlenji, posebno pa na smrtnoj vüri i opravimo do pri hodnje nedelo edno pobožnost na čast nebeske kra-lice za srečno svojo zadnjo vüro. Pre poračam v te namen opraviti desetino frančiskanskoga čisla:	„Ki je tebe,
Devica Brezgrehšna, v nebo vzeo i kralico nebes i zemle korouao.* Ne pozabimo, düšice, kaj sv. Bernat pravi: „Marijin sluga ne bo pogüblen.* Podajmo se v slüžbo k Mariji i zve-ličamo se. Ta slüžba se p¾ naj začne zdaj s tov pobožnostjov za svoje srečno miranje, po njej pa naj se dale pela živlenje Čisto i trezno, ponizvo i krotko pod varstvom Marijinim!
Krščanski navuk.
Je greh svojemi bližnjemi kvar želeli ? Greh je.
Ne smemo zato sovražnikom na-šim želeli, da bi je naša vojna moč
pobila? Smemo pa ešče dužni smo to včiniti.
Zakaj ? Zato, ka smo dužni svojo vero i domovino braniti ..poleg Bože zapovedi. Pa neprijatelom steni tüdi nikaj hüda ne Želemo, ešče dobra, zato ka če se 110 pobijejo, se tüdi ne spokorijo.
Smo dužni za protivnike moliti ? Dužni smo poleg Jezušove zapovedi.
	Naš' boj"
Razirja se boj. Čiduže vekši nas-tanjüje. Naše vojske zmagovalno ido naprej. Srbsko raejo pri Bosniji so prestopile i kuražno korakajo proti srdine Srbije. Pri Belgradi pa se samo kda-kda oglasi šteri srbski top (štük.) Naši njim ne püsti j o časa, da bi na gradi napravlene reške mogli zázidati, Od 1. 1848-ga je takša navdüšenost ne napunjavala srca naših vojnikov, kak zdaj. Šopke si za krajščak šivajo, z narodnirai traki se oplečejo, kak da bi ne v nevarnost smrtno, nego na goš-čenje šli. Pa to je razumlivo z toga, ka je le boj sveti, v šterom se ide za obdržanje Jezušove vere i za blagov mile nam domovine vogrske. Glasi z boj i šče so sledeči:
Boj Rusiji
je napovedala naša Vlada. Zmagovalno so vdánili naši polki (regementi) na Rusko i so se pri Čenstohovom zdrü-žili z nemškov vojskov. Rusi neredno bežijo nazaj v srdino svoje domovine. Poláki, štere je rus že pred što leti podjarmo, namenijo narodno vlado napraviti i se od rusa odtrgali. Za cara se neščejo vojsküvati, ki njim je do-movino vzeo i strástno preganjao katoličansko vero. Malorusi, ali rutheni, šterih je 30 milijonom v Rusiji, se radüjejo prihodi naše vojske. Njé je
2.
NOVINE
1911. aug. 16.
naime rus že tüdi dugo časa tlačo i njim je vzeo domovino, zváno : Ukrajno. Rusi vse trepečejo.pred našov vojskov i jih dosta že z konji i orožjom k nam pribežalo. Lüdstvi je nikak ne za boj. Če bodo tak napredüvale naše i nemške vojske, zna rusa tista osoda dojti, štero je on drügomi nameno. Zmagajo ga popolnoma i razdeíijo Rusi jo.
Črna-gora je bojno napovedala
nam, to je Austriii-Vogrskomi. Otto pošiánl¾ se je odpelao iz Centinje. Črnogorci od 15 do 65 let ido v boj. Črnogorci so pri Trebinji vdarili prek naših mej, ali naši so je nazajsplodili. Črnpgorcov vseh vküp ne ga eden1" milijon. —- V četrtek je.glas priso, da je Črna-gora tüdi Nemcom bojno na-povedala.
Srbski napad.
Pri Vardišter-Strba mesti, na gra-nici busrijšk j so srbi v Bosnijo vdarili, aií*haši so napad odbili.
Srbija je boj napovedala Nemčiji.
To je pač vredno smeha. Niednoga vojaka ne more v Nemško spraviti, pa se biti šče ! Je ne predrzna norost to ? Bolše bi bilo odpüšcene prositi za včinjene^ krivice, ne pa. po lastnoj krivdi teliko morije narediti i teliko drüžin v žalost i nesrečo spraviti.
Nemci v Belgiji.
Nemci skoz Belgija ido na Fran-cozko. LüUich belgijsko mesto majo že pri rokáh. Mestni zapovednik je od strahii odskočo. Lüttich je veliko mesto, ma 200 jezér prebivalcov. V Belgiji so se nemcov tak zosagali, ka so eden celi den po celoj deželi drügo ne deteti, kak pili. Celi orság je praj pijan bio. Kraleski dvor se je odselo v drügi kraj. — Zdaj Nemci edno drügo mesto, Namür strelajo.
Nemci so vdarili že na Francozko.
Edno francozko mestece so si že osvojill. Hitra bi radi pred Paris prišli. V Parisi že jočejo, tak so' bojijo preusa.
Angležke i francoske vojne ladje so se zdrüžile.
Idejo na boj proti Nemci. Ne znati kde bo morska bitka. Anglež je na morji najmočnejši. Ma 400 vojnih ladj, to je več, kak celi svet. Ne smemo zato praviti, ka je nepremagliv.
Angliji so obsedii Svezki prekop.
To je ne p tisti j o tüsem ladje tüje, ka bi škodile francozkoj naselbini v Afriki. Tüdi so zaprli Sredozemsko morje pri Gibraltari.
Streljenpfrakostr0j.
Nemcj so e¾pigá ruskoga dolstre-. lili, v šterom so ½mbe bilé, ali ne so se razpočile, kda /p dolispadno.
■¾*
Vojna moč.
Austrija-Vdiiko ma za časa boj ne 2,860.000 vojako7 na sühom i 18,000 pomorskih. Nemčija 3,613.769 na sü-hom i 32.550 fÍ)rnorskih. Naši zato majo z zavézniki vküp 7,708,769 vojá-kov na sühom T '123.439 na morji.
Rus -mia 2^t00.000 na sühom i 47v000 pomorskih. Francija 2,800.000 na sühom i 58.2()5 pomorskih vojákov. Anglež ma 400.0C0 na sühom i 136.461 na morji. Vküp majo naši sovražniki 5,600,000 vojske! na sühom i^241.666 na morji. Srb, Belgijec, Črnagora sküpno má do 500.000,; Če nam bo* Bog po-magao, zato pa [zmagamo.
Odpove¾ana prošnja.
'Srfii so 'pi¾sili bolgarsko vlado, nuj ponövi ž njimi prvejšo za vozo i naj do voli, da v stiski srbi slobodno na bolgarsko zemlo pribežijo. Bolgari so odpovedali prošnjo srbsko.
Grško bolgarska zaveza.
Grki i bolgari, če velevlasli privo-lijo,, namenijo zavezo narediti proti srbom, poleg štere bi bolgari dobili Macedonijo, grki pa Anatolijo' Rörrfa-nija tüdi nika nazajda bolgarom.
Ne ido v boj.
Srbi so v Macedoniji i bolgarske pa grške podložnike prisiiili, naj ido v boj, pa nieden jih je ne bogao.
Albanci proti srbom.
Isa Boljetitiac albanski vojvoda z velikov vojskov ide na srbe.
Novo srbsko glavno mesto.
Srbija si je ža novo glavno mesto zvodila Skoplje (Üsküb).
Dari za vojake.
ApoštolsJki kraj i vogrske hranilnice (kase) so do milijon koron darüvali za ranjence i drüžine v boj odhájajočih v<¾°bov.
Cv¾f Eszterházy Mikloš je v svojem g radi f§D postel osnovo za ranjence i v svojem seli vsem drüžinam da živež, ka}c dugo do v boji drüžine kotrige.
Dar našega višjega pastira.
Grof llikes Janoš, naš püšpek v svojem gradi za 80 ranjencov dajo mesto. Hr^no za betežnike sami dajo i dvorile njim bodo njuva mati i sestra.
* V Rohonci
je grof Ščher-Toss svoj grad prepüsto za ranjence.
V Szombathelyi
gospé k vlakom nosijo hrano za vojake mimo potüvajoče.
Drüžba „ Rdeči kriz* ' dava hrano, obleko i drügo pomoč vojakom i njihovim ostavlenim sirotam pa^se skrbi za dvorbo pri ranjen-cih. Pri toj drüžbi dobijo tüdi drüžine natenčne glase, če so njihovi ranjeni, ali ne. Ne odgovarja pa posair)eznim, nego oblasti i pisarnam, štere glasi razpošildjo.
Dekie vogrske
véžejo na roke i šinjeke vojakom z pamuta štruce, štere bi je proti nev-godnosti vremena branile.
Missionsko socijalno drüštvo
z cele moči podpira ostávlene i se skrbi zá slüž tistih drüžin. štere koga v boji majo.
»Augusta* imenüvano drüštvo
je odločilo v Budapešti, ka sirotam, ki -koga v boji majo, da na den kakše malo podporo.
V Reči
na jezere nosijo vküp zlate zaročinske prstane,. naj se oddajo i z doblenimi penezi naj se-pomoč deli vojak¾m i njihovim rodbinam. Ednoga vogrs-j koga husarskoga ć¾sí¾iika žena na to darovitnóst pobüdjava i vogrske ženske. Gene človeka, kda čüje od takših ple-menitih düš reči „železni prstanki tüdi zadosta pomenijo zakonsko vernost“.
Pomoč naših „Novin
Iz globočine srca prosimo vse vrle Slovence, naj pomagajo pri deli polskom i domačem tistim sirotam, šterih možje so odhajali i si ne morejo pomoči.
Prosimo vse sirote, šterih sinovje i možje so v boji, naj se zglasijo pri vrédništvi naših noviu, (Klekl Jožef, Cserföld, Zalam.) i njim bomo pomoč prosili z dráge vole radi. Prošnjo svojo naj dájo samo po svojem gospodi ple-banuši ali farari podpisati i naznanilo, kakše pomoči bi bili najbole potrebni. — „ Novine* nabirajo tüdi dare v te namen. V saki lehko zato sem pošle svoj dar, šteroga potem objávimo v njih. Dozdaj so sledeči dari notri prišli:
Gd. Takách Irma učitelica 10 K, Tretjired čerensovski 5 K, Stolna drüžba z Čerensovec 1 K 76 f, Klekl Jožef z Čerensovec 5 K. Iz Žižkov: Cigan Jožef 2 K ; Fratar Ana 1 K. Iz Adrija-nec : Zver Andraš 40 f, Borovič Lena 20 f. Iz Goraje Bistrice: Jakšič Pavla dovica 2 K. Iz Trnja : Horvat Maričika šolarka zlat, šteroga je pri firmi dobila
1914. aug. 16.
NOVINE
3
10 K; Hane Marija 2 K; Jantel Štefan 2 K: Bedrnják Ivan 10 K; Horvat Ana lenov prt.
Prepoved podraženja živeža, drv, obleke.
Minister vogrski že notranje zadeve Sandor Janoš je ukaz vödao, poleg šteroga bo vsaki trgovec na 200 K plače i 15 dni zapora osojen, ki preveč po-digne ceno živeža.
Zrdkoladje sovražniške namenijo naše železnice vničiti. Vsaki zato, ki ovara kjer zrakoladjo (Luft* ballon) naj naznani poglavarstvi občin-skomi, žandarom, ali pa naravnoč sodniji.
Vlovili so v Ujvidék-i Kristonošič Mladina, srba iz Bačke, ki je tüdi kri-vec v moriji pokojnoga prestolonasled-nika. Šteo je že na boj iti proti srbom, kda so ga spoznali i prijali.
Bolgarski dobrovoljniki.
Atanaszoff Dunbalakov bolgarski majo!: je desetjezer bolgarskih dobro voljni-kov vküpspravo i se glaso za naso pomoč. Naš odposlanik bolgarski grof Tarnowski se je zahvalo na ponüdbi velikodüšnoj, ali za zdaj jo je ne sprejeo, -da teliko zvünske pomoči ešče ne pot-rebüjemo.
Najnoveše od bojne.
TÖrk se na boj pripravia protiv Rusom. Törki -jaaha ščejo vdariti v Kaukazus i tsbftT3ohjJti RusaAl Izven toga so zaprli pred rusoskim ladjam.
Nemške vojne ladje se na tro-jem morji vojüjejo : na severnom, iz-hodnom i medzemelskom morji. Libava, rusosko mesto ščejo Rusom vzeti.
Kak batrivrii so nemški vojaki, dokaže se iz toga, da je edna nemška ladja skoro do Londona prišla i tam štela škoditi angleškim ladjom. V pamet je vzeta i od edne angleške ladje potunjena, ali ta angleška je tüdi na nikoj prišla.
Francozi so veliko škodo trpeli. Pri Mühlhauseni je pobiti od Nemcov te sedmi poleg.Lagarde pa petnajseti voj.
Rumenia je kre nas; morebiti v kratkom časi začne se vojüvati. Rusi jo ščejo za sebe dobili, ali Rumenia neima vole; tem bole se pripravia proti Rusom.
Glási.
Domo je prišlo vnogo naših voja-kov. Ali večina ešče ne za stalno od-püščena, samo ti betežni i slabi, 0V1 do mogli nazaj iti, niki aug 4-ga^ihügi pa kda poziv dobijo.
Odišeo je na bojišče 83. peš-polk iz Szombathely-a. Sami višešnji püšpek so vojakom govor držali i njimi zastavo blagoslovili. Szombatiiely-ske gospé so njim edno lepo Marijansko bandero da-rüvale, naj je ta prečista Deviča čuva v boja. Vojaki ti so iz železne velike županije. (Vasm.) Tak so je oplele gospé, Ka so njim korine ešče z puškine cevi vöglédale.
Pazka! Na Štajarskom Krožijo 100 kronske banke, štere so nej dobre. Spoznajo se potom, ka majo na oba kraja nemški napis. Eden bi mogo vogr-ski biti.
Mlin bi skoro odplávao. Trétjega toga meseca so na Spodnjoj Bistrici mlin vlekli na bošo vodo. Malo teža-kov je bilo, pa tei tak močni, ka so lanc od navodnoga kumpa vtrgnoli. Mlin je pomali že doli plavao. Pomogli so si tak, ka so lanc nabrežnoga kumpa okoli jauše posüknoli i ž njim mlin z veliko v težavov namesto potégnoli.'
Dobrovoljnik. Tkalec Viljem čaren-sovski školnik so se zglasili za dobro-voljnika v bojno. V čeraj bi mogli oditi.
Z jabočnicov napajali mlatilni stroj. To se je zgodilo v Bogojini. Pri ednoj hiži sta dala mlatíti dva soseda z (ma-šinom), strojom. Gda so ednomi zmla-tili, je prinesla njegova žena težakom vrč jáboČnice pa jo je djala v predklet. Domačegd. gospodara hči je pa prišla, ka bi vodo nesla k stroji, pa je zgrabila za té vrč, pa jabočnico ž njega pri stroji v škaf víejala. Bila je nevola, gda so jabočnico Šteli pred težake djati, pa je je nej bilo. Šoseda sta se že začnola pernjati. Nazadnje se je pa te zvedilo, ka je jabočnico spio stroj, pa da se je to nej samorado tak zgodilo, zato sta se soseda pomirila, naj rekši bo, vej „mašini“ tüdi trbej, či dobi malo kisile pijače.
127 let star férmanec. Püšpek James Golrick z Dalutha je dneva 14. julija v mesti Kas Lake podelo svestvo svetoga potrdjenja več 400 indijan-com, ki so prišli k spravišči katoli-čanskih čipevskih ¼dijancov. Med fir-manci se je nahajao tüdi 127 let star indijanec John Srn¾h,
Strašne posledica ciganije sorod-dlÍkov. Z Suhe hore je eden kmet odi-šeo v Ameriko. Svojim sorodnikom je poslao v nekelkih letaj 10.000 koron, ka bi njemi küpili Zemlo. Gda je prišeo nazaj domo pa zvedo, ka je rod-bina peneze za sebe povabila, je njegova žena v obvüpanji troje maloj deci pa sebi šinjeke prek zrezala, štrto dete je vujšlo. Kmeti samomi se je pa pamet zmešala.
Raznoterosti.
Kak se davlejo dote. Nekši Henri Hogdsou v Sarit Loisi je tak odmero doto svojim hčeram: Najstarejšoj hčeri je dáo telko zlata, kelko je sama vá-x gala, drügoj telko srebra, tretjoj pa telko küfrnih penez. — Londonski tr-govec P. Orven je svojoj jedinoj hčeri na poročni den dao molitveno knigico. Ta knigica je pa mela 75 listov — samih bánk po 2500 rajnškov. Najnap? rej v knigici je bio zapisani navuk očé, v šterom priporoča hčerki, naj vsako leto strga z knigice samo eden list. — Založnik novin „Novoje Vremja“ v Pe-terburgi je svojoj hčeri za doto odstopo dohodke od oglasov na štrtoj stran! lista, ka znaša na leto koli 75.000 ko-ron. Posebno neuavadno doto je dobila hči ednoga komendajaša, Beckerja, ki njoj je pri ženitvi dao ednoga slona (elefanta), ednoga leva (oroslana), dva leoparda, štiri krokodile, dva morskiva psa, pa ednoga Kraleskoga tigra. Vsaki po svojem!
Tresti let iskao svojo ženo. Pa-riške novine „Jurnal“ so prinesle pre-minoči tjeden zanimivo zgodbico. Nikši Veland z Kajire je bio leta 1877 v rusosko — törskoj vojski. Tam je bio težko ranjeni, njegovoj ženi se je pa domo pisalo, ka je mrtev. Mlada dovica se je preselila v Australijo, gde je pa nej ostala dugo. Napotila se jenato v Ameriko. Njeni mož je pa nejmro, liki je bio z drügim zajétimi vojaki prepelani na Rusosko. Po dokončanoj vojski se je povrno v Kajiro, gde je pa že nej najšeo svoje žene. Napoto se je za njov v Australijo, tamodnot pa v Ameriko v Boston. Ženo je iskao 30 let, pa jo je nazadnje tüdi najšeo vso sero. Stari pár se je zdaj povrno nazaj v Europo.
Zdravnik, ki vrači pijanstvo. Mladi rusoski zdravnik Liperovski, ki je lani dokončao včenjé, si je zébrao poseben delokrog. Naselo se je v Čisto prepros-toj sirrnaškoj vesi, pa je razglaso, ka vrači pijanstvo. Človek bi mislo, ka ne bo meo niednoga pacienta (betežnika) zvün tistih, štere bi njüve žene po siii prignale k njemi. Pa je nej tak! Ru-soski kmet sám dobro spoznavle svojo nesrešo, štera leži v žganici, pa že od negda rad bodi k starim menihom, ka molijo nad njim molitvi pa ga s tem potegnejo z nesreče. Ravno tak so se kmetovje z velkov radovednostjov okle-noli tüdi toga mládoga zdravnika, šteri njim je ponüdo svojo pomoč proti tomi najstrašnejšemi sovražniki, proti žganici. Zdravnik pravi, ka ma vsaki den po 10 do 25 pacijentov, ki se z malmi izjemami oglašajo pri njem prostovolno
4.
NOVINE
1914- aug. 16.
i želno. Zdravnik vodi tüdi zapisnik od vsakoga betežnika, v šterom zapisniki se nahaja tüdi eto Pitanje : „Zakaj se ščéš ozdraviii pijastva?“ Na to Pitanje dábla navadno troje vrste odgovor: Edni se vračijo, ka njim vérslvo ide na nikoj, drügi zavolo zdravja, tretji pa odgovarjajo: Na düši mi leži; živem kak svinja . . . „Pa tej* Zadnji so naj-bolši pa najzvestejši pacijenti, pri šterih se skoro vsigdar dosegne uspeh. Tej zdravnikovi dozdašnji uspehi so pa tüdi skoro najbolši zato ka med stotimi samo 2 do 3 podležejo znova pijanstvi, ovi pa ostanejo trezui ozdravlenci, skrb-livi pa delavni gospodarje.
Gospodarstvo.
Gnojenje z umetnimi gnojili.
Živinski gnoj je rastlinam to, ka je krüh lačnomi delavci. V vsakom oziri je téčen. Pa za delavca bode šče krühek tečnejši, či ma poleg njega žalož mesa ali slanine za jesti. Ravno tak je tüdi živit.ski gnoj bole téčen, či njemi včásih primešamo Umetno gno-jilo. V teh umetnih gnojilaj so prvine: düšec, ka H j pa fosforova kislina pozo-seb zastopane, tak ka si lejko tisto vzememo v roke, štero nam ravno trebe. Z teh številk, štere tü popišemo, lejko vsaki kmet sprevićti, kak téčen je živinski gnoj rastlinam, či njemi dodenemo umetna gnojila.
Pri svojih skušnjaj v leti 1907. sam ravnao etak: Zemle, štera je bila pred dvema letoma obraščena z grmov-jom pa z jošjom, sam dao prekopati 60 em. globoko pa sam odstrano vse korenje. V leti 1908. kak praho sam pognojo z živinskim gnojom pa posejao repno seme. Na Prihodnje leto sam pa na sprotoletje pri krumplaj napravo poslušnjo etak:
Imeuüvano njivo sam razdelo na sedem ednakih delov. Vsaki del je mero 680 kvadrat metrov (ne klaftarov!)
Prvi del sam potroso z 13*6 kil 40% kalijove šoli, 27*2 kil snperfos-fata pa 102 kil čilskoga solitra. pa mi je priraslo 2543 kile jako lepoga krumpla.
Drügi del je ostao zevsema negno-jeni, pa je pri neso 476 kil jako drob-noga krumpla.
Tretji del je dobo 27*2 kil super-fosfata pa 10*2 kil čilskoga solitra, pa je zraslo na njem 639 kil krumpla.
Na štrti del sam natroso 13’6 kil j 40°/0 kalijove šoli pa 27*2 kil super-fosfata. Dobo sam na tom deli 734 kil krumpla.
Na péti del pa 13'6 kil 40% kali-
jove šoli pa 10*2 kil čilskoga solitra; tü je bilo 544 kil krumpla.
Šesto tak velko parcelo sam pa pognojo nadebeló z živinskim gnojom, pa mi je priraslo 1632 kil srednje de-beloga krumpla.
Sedma parcela tüdi tak velka kak ove, je pa bila pognojena na srednje debelo z živinskim gnojom pa z 13*6 kil 40°/0 kalijove šoli, 27*2 kil super-fostala pa 10'2 kil čilskoga solitra, pa mi je priraslo na toj parceli 2849 kil jako lepoga krumpla, kakšega sam ešče nej vido.
Sedma parcela nam zato jasno dokažüje, ka je živinski gnoj bole téčen rastlinam, či poleg njega rabimo tüdi umetna gnojila. Samo primerjav-limo napriliko šesto parcelo, štera je dobila samo živinski gnoj pa dala 1632 kil krumpla proti sedmoj parceli, šteroj sam poleg živmskoga gnoja dod-jao ešče Umetno gnojilo, pa mi je prl-raslo 2849 kil jako lepoga krumpla, to je 1217 kil Več.
Dragi kmetovje, či ednok napravite poskušnjo z umetnimi gnojili, se zais-tino več ne bote bojali stroškov, nego te je zmerom rabili,, zato ka se vam stroški bogato pevrnejo. Samo vzemimo klajbajs v roke pa si računa j mo dobi-ček med šesto v pa med sedmov par-celov. Da sta obe parceli dobili živinski gnoj, zato zdaj te gnoj ne pride v račun, nego samo stroški za Umetno gnojilo sedme parcele, na šteroj je zraslo 1217 kil več kak na šestoj. Računajmo edno kil o krumpla po 6 filerov, tak znaša prebitek 6 krat 1217, to je blüzi 73 korone. 27 kil super-fosfata stane 2'10 K ; 13 kg. kalijove šoli 1‘70 K.
Čisti dobiček sedme parcele znaša 66 koron.
Po tom razmerji bi zato priš!o na eden plüg blüzi 500 koron čistoga dobička.
Napisao po lastnih skušnjaj Francišek Škerlec v ,,G. N."
Pošta.
Žalik Stef. Chicago. 2637. Flournay str. Hvala na pismi i pozdravlenji. Novine sem ti dao na novi atres pošilali. Vsem poz-dráv. Vsem, Prosimo drage naroénike, naj na znotri pošlejo naročnino, zato ka so silno ve-liki potroši. Drüge novine v toj velikoj, kak naše majo 8 K naročnine, naše pa samo 2. Vnoge novine so podignole svojo ceno zdaj za časa boja, naše ne, naj siromakom popia-gamo. To malo naročnino nam želo v krat-kom povrnite.
Za kratek čas.
Pri zdravniki za zobe.
Eden gospod, šteromi je zdravnik zmekno zob, je té zmeknjeni zob djao na stol mesto pleče.
Zdravnik : „či komi zraeknem zob, njemi računam 6 koron. Vi mi pa znankar ne bote s tem plačtivali, ka bi mi zmeknjeni zob tü povrgli ?“
Gospod : „Na vsak način ! Zob, ka ste mi ga dnes zmeknoli, ste mi pred poldrügim letom plombirali pa ste mi raeunali 16 koron. P,avili ste, ka ste samo zlata porabili za 10 koron. To zlato se pa nahaja ešče vse v zobi.“
Pijancovo premišlavanje.
„Žalostno bi bilo na sveti, či bi bil prazni žepi pa prazni lagvi. Prazni žepi pa puni lagvi, to bi bilo ešče hüje! Puni žepi pa prazni lagvi, to bi človeka tüdi čemerilo, nego puni žepi pa puni lagvi — to je veselie !“
Zabava.
Jožef: »Ali boš šo večer v komedijo?“
Janoš: ,,Nej, nocoj bom meo doma lepšo svojo zabavo."
Jožef: „Ka pa bo to ?“
Janoš: „Moj bratanec pride, pa se ž. njim vseh tak zbijem, ka vsa hiži vküp leti.11
Primerna prispodoba.
Bar on: „Te sirmak-berae, ka si ga zdaj vö nad dveri süno, je pač jako sirovi, pa šče vekši nesramnjak, ka nej ?“
Hlapec : „E, njegova nesramnost pa siro-vost, gospod baron, je šče nej nikaj proti njegovoj predrznosti — tak nemasto pa neopaeno se je obnašao, kak či bi on safn bio gospod baron."
Tüdi prav.
čvroko: ,,Ti! lüdje pravijo, ka te žena bije. Pa ti to trpiš?“
Matko: »Zakaj pa nej! Njo to veseli, mene pa nikaj ne boli."
To je tisti stroj
(mašin), z šterim si Iehko dosta penez správi ešče tisti kmet, ki samo 2—3 kravi má.
Presvetitve dá
Alfa-Separator R,T.
Budapest, VI., Lomb-utca 11.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján S¾ombathelyen.