o
/
" U"—\	
c	
j	
—*		
		
		
cš
Izdaja Podmladek Rdečega križa drž.narodne šole v Sodražici.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem bralcem in bralkam naš šolski list.
Spomin na pesnika Simona Gregorčiča.
Učiteljica Olga Vodopivec.
Dne 24.novembra je poteklo 3o let od smrti našega priljubljenega ljudskega pesnika Simona Gregorčiča.V Ribnici je imel velikega prijatelja notarja Ignaca Gruntarja,ki je v skromnih razmerah živečega pesnika podpiral vsestransko.'/ jeseni aeta 19o6 se je pesnik odzval prijateljevemu povabilu in prebil tri tedne srečno in zadovoljno pri njem v Ribnici,ter posetil med tem tudi Sodražico in Novo Štifte.Pri Novi Štifti je bil za župnika Karel Klinar,dober Gregorčičev znanec iz mladih let in oba sta bila svidenja ganljivo vesela.Naj bo ob tej priliki omenjeno,da je župnik Klinar uglasbil nekatero pesem,a ni maral,da bi kdo vedel za to.Njegova je tista otožno lepa,globoko občutja pesem,ki je starejšim dobro znana:
Le enkrat bi videl,kak sonce gor gre, bi videl kak luna,kak zvezde blešče.
Ko v Sodražici še nismo imeli svojega zdravnika,se je ribniški zdravnik dr.Šifrer vozil vsak četrtek v Sodražico in Loški potok zdravit bolnike.Večkrat je imel s seboj kakega gosta,ki mu je delal družbo na ^olgi in samotni poti.Vselej je zdravnika pričakovala družba gospodov,ki so radi prebili po par ur v prijetnem razgovoru,ki zanima izobražene ljudi. Žensk in otrok navadno v tej družbi ni bilo.
Nekega četrtka pa smo smeli med to izbrano družbo tudi mi domači otroci,da smo - navdušeni pozdravili našega milega slavčka,Simona Gregorčiča,ki je spremljal dr.Šifrerja na poti v Loški potok in se ustavil nazaj grede za nekaj ur pri nas.
Še danes mi je pred očmi njegova visoka,malo sključena postava,njegova mila, govorica,ko je nam otrokom napravil prijazen pesniško navdahnjen nagovor.Najbolj pa mi jev spominu živahen izraz njegovih oči.
3amo malo časa nam je bilo dano biti v njegovi družbi ..Dolga pot je preveč utrudila šibkega starčka,ki so mu bili dnevi življenja že šteti Kajti,komaj se je vrnil v svojo sončno Gorice,nas je presenetila tužna in neverjetna vest,da Simona Gregorčiča ni več med živimi.
Meji zajci.	Andoljšek Jože I.b v„n„š.
Mnogo truda sem imel,preden sem prišel do zajcev.Prva moja pot je bila k Zverinu,kjer sem kupil dva mlada zajca.Ta dva sta kmalu zrastla in zajka je imela pet mladih Prišla pa je podgana m mi je vse pohrustala.To jo bilo žalostno! Potem sem zajca prodal za, 9 Din.zajko pa sem zamenjal za drugo,Tista je imela v petih dneh pet mladih.ker pa sem jih imel v pre-mrz .lem prostoru, so vsi zmrzjlfi, Za j ko pa je pojedla Zverinčkcvo. mačka. Tako spet nisem imel nič.Kmalu petem pa sem šel z očetom na Runarsko in sem dobil tam zopet dva zajca. Zajka je kmalu potem poginila, zajca pa sem pri Pircu Ivanu premenjal za zajkn.Za tc zajko sem mu posebno hvaležen,ker je imela šest mladih,Ti sc. zdaj že veliki Mislim pa,da bo zajka zdaj kmalu zopet imela mlade «Komaj jih čakam'.
Tako sam vendar prišel po dolgem času do zajčevi
Kako se je vrag poljal skozi Sodražice, Gregorič ivu I-a v,n.š.
Bilc je pred več leti,ko še ni til-avtomobil poznan v vsaki vasi, saj je bil še v mestih redka prikazen.Tedaj je služil v Sodražici za no*-čnega Čuvaja start Hcstar ,^rsalc večer je vestno stražil trg in jo Klical vsako uro od desetih zvečer dc dveh zjutraj..D0iga ueta je uil tudi grobar, zutc ni poznal strahu ^Vkljub temu se 3® neki večer tako prestrašil,da jo
prišel danev brez helebardo in svetilko.
Žena ga je dema vsa prestrašena izpraševala,kaj se mu je zgodilo,pa ji ni hotel nič povedati.
Drugo jutro pa je Kcatar pripovedoval Sodržancm; "Koč je tila temna kakor v rogu.Vosto da ne poznam strahu,pa mi je bile kar nekam tesno postajalo pri srcu Ko zakličem opolnoči na trgu:"Uuuraaa jooe dvanaaajst, hvaljen Jezus Kristus! pripelje dola od 2omaric na vozu brez- konj sam vrag,pa jo obrne proti Zamostcu Is oči sto mu gtrola dva velika ognja,iz
repa pa en manjši*Šle je pa take,kakor bi ga veter nesel.grozno je tulil in ca njim je kar po peklu smrdelo Vosto.da ne poznam strahu,pa sc mi lasje tako pckcnoi stoli,da mi jc klobuk odnosio,Pravim,nekaj hudega se tc
prej ali sloj zgodilo v naši dolini
ljudje sc res dalj časa niso upali ponoči iz hiše,boječ so,da bi se vrag ne povrnil in jim kr,j hudega naredil Eesrar do tedaj 5o ni videl v naših krajih avtomobile, naii podnevi kaj šele peneči an 30 bil prepričan,
da se tako okrog vos.1 sonc vrag.
Pri mojom doda.
Prijatelj Viktor III,b
Moj dod je kovač v Grahovem.Njegova hiša stoji ob vodi na zgornjem koncu vasi.Stavba jo velika in prostorna.Spodaj je na eni strani kovačnica, na drugi pa mlin.V sredi pod hodnikom so velika vodna kolesa,ki rabijo ena za kovačnico,druga za mlin.Nad vsem tem so pa lepi stanovanjski prostori.Nad glavnimi vrati je letnica 1819,takrat jo bila stavba prvič prezidana.
Kadar pridom v Grahovo,jo moja prva pot v kovačnico.Deda dobim skoraj vedno pri enakem dolu,ves zomišljon stoji pri velikem zidanem ognjišču v usnjonom predpasniku in z zaviha mirni rokavi popravlja ogenj.V o-gnju ima razno koso žoloza,ki jih obrača z dolgimi kloščami.Prav nič mu ni mar za iskro,ki mu lotijo v obraz in po golih rokah.Ko je železo dovolj razbeljeno,se ozro okrog sobc,čo no stoji kdo preblizu njega vzame žarečo železo,pomigne vajencu,ta potegne za drog,voda zabobni in težko kladivo, nekateri mu pravijo tudi norec, so dvigne in s silnimi udarci tolčo na .. razbeljeno želozo.To jo ropot,v tihih no&ch so sliši’ ono uro daleč naokrog! To kladivi jo našaj ono na dobolo hrastovo deblo.V ilovnatih tleh jo narejen kamenit podstavek,v katerega jo vdelano nakovalo.Previdno obrača ded pod težkim kladivom razbeljeno železo,ki so širi,tanjša in daljša.Iz obliko lahko takoj uganem kaj bo:šokira,motika,plonkača,žatlaka,rovnica ali kaj drugega.
Govoril bi rad,pa nihče no sliši mojega glasu.Dod ukazuje pomočniku in vajencu molče,samo z znaki.Čc hoče,da udarja kladivo hitroj o,prikima, čo tolčo prehitro odkima,ko pa pogleda v obraz in trone z očmi,takrat mora vajenec izpustiti drog in kladivo udari na nakovalo in obstane.Potem dene ded kos žoloza,ki jo žo malo podoben pravi obliki,šo enkrat v ogenj, da mu šo sama z vajencem dasta pravo obliko.Za tom vseka vanj svoj priimek in kraj,potom pa izroči pomočniku,da ga izbrusi.
V levem kotu kovačnico jo velik brus.Tam sodi pomočnik in brusi izgotovi j rnc roči.Na brus točo vodno voda in blatno kapljo škropc pomočniku v obraz in po obleki,tako,da jo vos zamazan od sivoga blata.Težko jo njegovo delo,kor mora z vso silo tiščati na brus razno izdolko,da so dobro zbrusijo.Nato jih pa šo vajcnoc z žaganjon^drgno,da so osušo.Nazadnje jih
namaže z neko mastjo,da ne zarjavo.Ded stehta vsak predmet in zaseka vanj neka znamenja,da ve,koliko je težak,tudi kadar jo s svojimi izdelki kje na sejmu.
Na sobotni večer potihne šum in ropot,takrat so ustavita tudi mehova, ki ves teden od zore do pozno noči ne dasta miru s svojim stokanjem. Nato pa pride nedelja,kovačeva želja,ko so lahko na čistem zraku okrepi ... in razveseli njegovo srce.
Luna — sonce.	Debeljak Ludvik I.b v.n.š.
Sodol sem na stolu ter gledal v večerno nebo,na katerem so se lesketale zvezde,luna pa je razsvetljevala zemljo,Zazdelo se mi jo,da so je nekaj utrgalo z lune ter z veliko hitrostjo padalo proti zemlji,Ko tako nekaj časa mirno sedim in glodam,pribrenči nekaj predme,kar spoznam,da jo potniški aeroplan.Na perutih je imel zapisano "Luna - sonce."Ta aeroplan jo bil kaj čuden,a vendar podoben potniškemu aeroplanu.Skozi okno je gleda-loovsc polno spačenih obrazov.Iz aeroplana je stopil proti meni mož,ki je imel do tal dolgo sivo brado,brke pod nosom pa so bile prav črno.Obločen je bil v barvast kožuh,, in sicer je bil on rokav zelen, drugi pa moder, hlače
in drugo je bilo rdečo.Ta našemij os ni mež me vpraša,če imam kaj bencina. Jaz mu odgovorim,da ga nimam.Tedaj prav sirovo zavpije nad menoj, naj mu takoj preskrbim bencina.Počakaj, pravim ter stečem po stopnji-cah v prvo nadstropj e.Tam zagledam na oknu steklenico bencina,zgrabim 5° ter stečem doli. Tu jo oddam možu. On mo pa povabi,naj grem z njim. Ko prideva v aeroplan,vlije bencin v posodo,aeroplan zabronči in v trenutku smo na soncu.Začno me boleti glava,tor me silno peči v noge,da kar odskakuj om.V bližini zagledam potok,kar skočil bi v vodo,če ne bi bila tako vroča.Le iz prepada pred menoj jo vola lahna sapa.Sedaj opazim tudi neke vrv.No pomišljam dolgo,ampak splezam po njej v prepad. Kar sc mi vrv utrga in jaz padam, padam v neznano globočino. Ko priletim na dno,sc od groze ves znojen zbudim.
D.L.
Kako je zaklad gorel na naši njivi.
Debeljak Ludvik I.b v.n š.
Bilo je nekega temnega večera,par dni pred Svetini tremi kralj n leta IO060D0 kolena debel sneg je ležal vsepovsod in najbolj jo bile prijetno pri topli peči„Pri Matevževih na Vinoah jo tedaj stanoval Jagerbirt ki ni nikoli veliko delal,samo lov ga je veselil Dlako je tudi ta večer' krog osme ure šel ven gledat.kakšno bo drug dan vreme,ker je bil namenjen na lov „Kar zagleda v Šu iških ogradah precej velik ogenj „Kaj je to? si misli in gre v hišo obvestit Še druge ljudi,Nekateri so bili mnenja.da gori zaklad in Jagerbirt,lti je imel to lepo navado,da se je v dvomljivih slučajih vedno rad prepričal,kaj je,se je odločil da gre pogledat.Hitro se toplo obleče,vzame puško in gre urno čez brod. in Šuške mlake proti ogradam.
Ravno tedaj so tudi drugi ljudje z Vino zapazili tisti ogenj v ogradah.
To mora biti zaklad,so si misijli vsi.-Takoj se odločita dva korajžna fanta, da gresta pogledat, 11 Rožni venec vzemita s seboj, pa škapulir ,ko prideta tja,pa vrzita gori," tako so naročali domači," slkpala bosta pa že jutri denar„" Spustita se po Malinčču navzdol,tu je šlo hitro,ali po mlakah sta komaj gazila sneg.Ko se Jagerbirt približa,mu zasmrdi po cunjah in starih škornjih. " Komu se je le hotelo nocoj to palit," pravi jezen in začne razkopavati ogenj ter pošiljati opaljene cinije po zračni peti na vse strani. Med tern sta prišla ona dva fanta blizu .Tedaj zapazita velikega moža. ki ogenj razkopava,in si mislita,da j e to sam peklenšček,ki denarje suši
Bila sta v veliki zadregi,kajti mislila sta,Če je človek,se jima bo smejaljpeklenščku pa živa nista hotela priti v roke.Začela sta moliti, .jagerbirt je bil med tem ogenj razkopal in se obrnil proti domu.Ko pa vidita, da gre postava proti njima,ju obide taka groza.da bežita nazaj čez mlake,kar so jih nesle noge.
Spomladi 30 morali naši še enkrat zažgati,kar je bilo ostalo.Tedaj pa ni bilo nikogar gledat , če spet zaklad gori-.
Človek dobi vsak zaklad, če pridno dela in moli rad, za starost on se oskrbi
;
in smrti se mu bati ni,
Lota 1915.j c bila huda zima.Na Miklavžev večer bo pri Spetokovih otroci čakali sv.Miklavža.Vsak je imel svoj pohar na miei.Micka,Jožo in Janez se molili z materjo,kor so hodili šo v šolo,a mlajši se legli spat. Kadar je zunaj pes zarožljal z verigo,so vsi otroci poskočili : » Mama, Miklavž jc žo tu!" Kmalu nato stopi v hišo domači hlapce,vos snožon.Mati ga vpraša,čo jo nasitil in napojil živino.Hlapec odgovori,da jo vse v rodi " Pa tudi Miklavža som vidol,ko jc šol pravkar po brvi čoz potek," pravi dalj o.V otroških srcih jo zavladalo vesolje in strah obenem.Mogoče jim bc kaj lepega podaril,ali pa jih to parkelj pobral v koš ? Toda,sedaj ni bilo časa za premišljevanje,kajti vrata so se odprla in v sobo je stopil sam sv. Miklavž z angolncm.Parkelj pa je ostal zunaj in lovil hlapca.
Miklavž jo velel angelu,naj da vsakemu otroku nekaj jabolk in orehov, pa tudi šibo,da jih bo mati lahko z njo našeškala,Čo no bodo ubogljivi.
Ta čas jo pa hlapec ušel parklju in tekel h pet eku. fjpedmakn.il je trv,da je loŽala samo na končku brega in ec skril.Ko so šli sv.Miklavž,angelj in parkelj čoz brv,se je ta obrnila in so vsi trije padli v vode.Kako se se pobrali,ve sam Dog!
Tončkovo šolsko opravičilo.
Učitelj: "Tonček,kaj ja pa tebi bilo,da te ni bilo v šole ?"
Učenec: "Gospod učitelj,zato me ni bilo v šole,ker sem naši sesedi kosti
tolkal."
Učitelj: "Kaj praviš,čigave kosti si tolkal ?"
Ves razred prasne v smeh,toda kmalu se stvar pojasni.Soseda kupuje pri konjedercu same lep« kosti,ki jih potem v posebni peči sežge,nakar jih taki delavci kot naš Tonček stolčejo v prah.Take se košti spremene v kostno moko,katero naši živinorejci s pridom uporabljajo.
'* Glavnici je zatopljen v svoje delo mož srednjih let,ki ne vidi rad.da ga kdo moti.
K.aj neki dela tako skrivnostnega 7
Zbral je dvanajst raznovrstnih kosov lesa.ki so vsi moškega spola oako : hrast,javor,kostanj,in tako dalje,ne sme pa biti nobenega lesa ženskega spola zraven,kakor bukve,lipe,smreke i.t.d. Dela molče že dvanajsti dan majhen trinožni stolček,ki mora biti na vsak način še danes gotcv,da ga bo vzel s seboj k polnočnici,
Gotov je. Pospravi delavnico,umije se in praznično preobleče ter sede za peč. Ko zapojo polnočni zvonovi,se odpravi v cerkev in stisne pod puknjo svoj skrivnostni stolček. Prišedši v cerkev,ostane v ozadju,od koder se dobro vidi po vsej hiši božji in poklekne na stolček» Venomer se ozira na žensko stran. Nekatere ženske so videle,da kleči na sila majhnem stolčku in so se venomer ozirale nazaj,Če ni že spodrsnil na tla,bolj so se zanimale zanj,kot za sveto opravilo,ki se je vršilo na oltarju.
Približa se veliki trenutek povzdigovanja.Mož,ki je z enim kolenom klečal na trinožnem stolčku,ni trenil z očmi,da ne bi prezrl žensko,ki se bo v tem svetem trenutku obrnila od oltarja nazaj,ker noče gledati povzdig njenega Boga. Tista ženska je prav gotovo čarovnica in samo oni to ve, ki kleči na trinožnem stolčku,narejenem iz dvanajstih različnih lesov,ki so vsi moškega spola. Narejen mora biti v dvanajstih dneh in ne sme se ves čas med dolom izpregovoriti nobene besedice.
On je vse to izpolnil,zdaj pa ve,katere so čarovnice ! Nestrpno ča-ka,da se polnočnica konča,pograbi stolček in jo ucvre domov. Brž vrže stolček v peč,da ne bi imele čarovnice nobene moči več nad njim,se vsode h poči in začne moliti rožni venec. Far sosed je opazilo njegovo čudno vedenje in se jo iz cerkve gredo oglasilo pri njem,on pa jo bil prepričan, da so čarovnico in jim je roke] :"Aha,sto prišlo,da ti me zdrobile v prah, ve čarovnico,a sc no dam. Glej te,da so zgrbite, "
Ono so začudeno odšlo in mislilo,da je zblaznel.
Mrkobradoc.
Mi hoi i Franc o IV. r. v. n. š •
Ko so tc dni Pctnckarjov stric pri nas tosali tramo,so mi zvečer, ko so čakali na večerjo,pripovedovali,kaj so vso doživeli,ko so hodili na Hrvaško.Eno dogedto sem si posebno zapomnil in vam jo tu podajam:.
PrcdveČ loti je živel na Hrvaškem zelo močan mož,kosmatega obraza, sršečih obrvi»Klicali so ga Mrkobradoc.Rad jo hodil z lovci na lov,toda sam ni nikoli vzel puške v roko,zakaj tako,toga ni nihče vedel,
Nekoga dne,ko so šli lovci z MrkoVradccm na lov,so našli medvedji brlog.Vsak izmed lovcev je bil dobro oborožen in napram zajcem,srnam in drugi taki divjačini neustrašen,a tega brloga so sc bali,Nihče izmed njih so ni upaj pogledati,kaj je v brlogu,čeprav je bila njihova radovednost zelo velika.Le Mrkobradoc se ponudi,da gre notri. Lovci mu ponudijo nujbolšo puško,da bi šel oborožen v brlog,toda on tc odkloni,v roke vzame lu svoj veliki nož in vročo ter so previdno splazi v brlog.Toda •- joj - notri jo bila medvedka z mladičem.Znano jc,da je medvedka zelo nevarna,kad^r ima
mladiča.Ne da bi čakal,skoči Mrkobradoc medvedki na hrbet,jo zgrabi za -
glavo t or j j. z vso silo zasadi nož-Medvedka sc zgrudi na tla.Mrkobradoc
prime mladiča za ušesa tor ga stlači v vročo.Mod tem sc lovci s sorahom v precejšni daljavi opazovali,kaj sc bc zgodilo.Ko vidijo zasoplega Mrkcbrad ca z nabasano vročo,so ojunačijo obkrožijo ga in sprašujejo,kako jo bilo
v brlogu.Pozneje so prinesli tudi medvedko iz brloga in jo s krikom in vikom odnesli v vas,kj er sc je seveda slavila zmaga in hvalila odločnost in noustrušenost lovske družbo.
Ko so slavlje podaljšali pozno v noč,jo pijanoga Mrkobr-dca nekaj gnalo,da bi šel še enkrat pogledat h brlogu.Z negotovimi koraki odklobuštra
v gozd,kjer začuje lomastenje po grmovju,Tsa pijanost mu izgine,kajti pred njim sc pojavi medved.Mrkobradoc seže v žop po nož,ki ga je pa pustil kot znamenje zmage polog medvedkin j c kožo,V sili in negotovosti, kaj n.* j štor: . vzame vžigalice in praskno eno,Tod.* medved ni. volk,ki so ognja boji,le še boljprazdraži, mogočo j c tudi na njem vohal tud* šo sledove medvedke, Z gr a-bi ga,začne se kratek boj,kjer zgubi Mrkobradoc svoje življenje.
Tako je modvodamaščcval nasilno smrt nedolžno medvedko in ujetništvo mladoga kosmatinca.
.. i ud v ec leti je živel pri nas moz,' ;Zumek po imenu. L j ud g tvo ga je poznalo daleč naokrog;zlasti po tem,ker je krotil kače in imel zdravilo zoper kačji pik„
Nekoč je sedel pri Zupanovih v gostilni in so pomenkoval s svojimi prijatolji.Kar zaslišijo krik,kača,kača! Vsi skočijo k vratom in zagledajo veliko kačo,ki jo lezla po veži proti gostilniški sohi.Vsi razen Zumka skočijo na peč,a on sc vsedo na stol in čaka,da prileze kača bliže.Iz strahopetcev na poči brije norce in jih izprašuje,čemu so plašijo.Medtem prileze kača v gostilnoZumek jo ostro pogleda in kača se takoj ustavi„Zumek pa začne nekaj govoriti in iz žepa potegne vrvico,stopi do kačo in jo priveže za vrat.Strahopetcem pa naroči,naj si preskrbo vsak po eno debelo,no predolgo palico.Nato naj udari eden po glavi,drugi po repu,tretji pa po sredi kačo.Vse to pa šolo takrat,ko jo bo pripeljal na sredo vrta in bo rekel: Udri.zdaj\
Zumek polje kačo skozi vežo na vrt.Iložje so imeli palice že pripravljene. Zumek reče: " Udri,zdaj!'' Palice padejo pravilno in kača takoj poginu,Nato jim ukaže,naj vsa kamenja,ki so za hišo napeljana,odpeljejo,zakaj njih je še mnogo mladih kač.Drugi dan so takoj odpeljali kamenje.Zumkovo p cerokovanjc ju bilo resnično,polna zalega jih je bila med kamenjem.Zumek jo vsauo kačo sproti ubil,majhnu ju kar tam zakopal,bolj velike je pa odnesel na Strmco, k j or je imel lonec, v kat er um je delal iz kač protistrupe to jo bilo zdravilo zopur kačji pik.
Zumek je pripeljal včasih kače za stavo tudi natrg.Šel je v Pakiževo c gredo,kjer so bile veliko gadne in jo kmalu pripeljal na vrvici dva gada. Priklical jih je z žvižganjem.Ko jo dobil na lahko zrslužcnc denarce,se ju obrnil in odpeljal kačo domov.Doma jih je ubil in jih nesel v lonec na
Strmco.
Neko nedeljo jo gnal hlapec župnika Lesjaka past konja v Rjavko.Ko se konj pase,ga vpiči modras.Hlapec hitro steče do Zumka in mu pove,kaj sc je zgodilo.Zumek gre takoj po lonec,v katerem je imel zdravilo»namaže konja in konj je bil kmalu zdrav.Seveda je tedaj padlo spet nekaj drobiža v njegov žep. Torej je mogoče celo s kačami služiti denar.
V neizbrisnem spominu mi bo ostal dan,ko je pogorela naša hišav Dne 16, juli ja 1934. smo kosili v Gori,. Imeli smo za dva velika voza sena.Pripeljali so najprvo en voz,a kmalu še drugega,.Mrak je bil,ali sosedovi so rabili voz,ker bi šli oni drugi dan že ob štirih zjutraj po seno Mi nismo imeli drugega voza,zato smo šli v mraku seno metat na svisli Imeli smo hlevsko svetilko,obesili smo jo pred svisli na tram in začeli, delati. Jaz in drugi bratje smo tlačili seno,Trudni smo bili in zelo nam je bilo vroče,ali delo smo kmalu končali.Svetilko smo vzeli s trama in jo nesli' v kuhinjo J kuhinji so nato mati pripravili večerjo,Od truda nismo megli dosti jesti,samo odmolili smo in šli spat, Jaz in brat France sva šla spat' v zgornjo sobo ter sva že nekoliko zaspala*Toda kmalu sva se prebudila, bilo nama je zelo vroče«Premetavala sva se po postelji, in sva vrgla odeje
s sebe.Kmalu nato pa sva slišala strašen klio ----Ogenj ! ---Ogenj i ---
Hitro svo. skočila s postelje in pogledala skozi okno naokrog. Ali joj ! Po naši strehi je švigal plamen,naglo sem stekel po stopnjicah in na plan,pogledal sem,ako smo vsi na cesti,toda mlajše sestrice ni bilo,stekel sem v hišo in sem jo vzel ter odnesel k Cesarjevim. Dosti ljudi je reševat lo pohištvo in živino* Lesarjev Stanko je pograbil prašiča,zadel ga na rame in ga odnesel k Pekovim.Vse	je bilo v	plamenu,pred hlevom	je	vse	gorelo, a krava je bila še v hlevu.	Samo župan,gospel Evgen Ivanc	so	imeli pc-
gum,da so jo šli rešit. V zgornji sobi je bilo veliko pohištva,toda soba je bila zaklenjena,Reševalci so splezali po lestvah gori,udrli šipe in rešavali.Kmalu nato je zagrmelo„udrl se je strop,poskakali so skozi okna, kmalu bi enega gasilca zasulo.	Pridno sc	brizgali v ogenj do	sedmih	zjuvr
traj. Vedno se je slišal klic	: Vodo daj	i Vode daj !
Ko so prišli šolarji zjutraj gledat pogorišče,so jedli pečena jabolka, ki so se spekla na jablanah pred hišo. Meni je bilo zelo hudo,ko so me spraševali ljudje,če sem se kaj ustrašil.. Čez tri dni je prišla komisija iz Ljubljane,- da presedi škode požara,. In res smo čez nekaj časa dobili od Vzajemne zavarovalnice zavarovane vsoto. Kmalu potem so prišli zidarji in tedaj smo začeli zidati novo hišo. Le zid je še ostal stari,drugo je bilo treba napraviti vse novo.Vsi domači smo pomagali. Nosili smo malte, sejali pesek,vozili opeko,vodo'in tako dalje. Prišli so tudi tesarji in postavili ostrešje ter pokrili streho z opeko. Kc so zidarji kenčali svoje delo,smo pobelili Kmalu potem sme pa šli zopet v svojo hišo..Saj smo bili dva meseca in pol pri starem očetu,
Nikoli ne bom pozabil tega strašnega dne in ne bi rad doživel še kdaj kak tak dogodek v svojem življenju,, .
&
ker je bil preblizu doma in
Pred leti je živel Ribničan, Bolte, po imenu.1;! ek e ga dne reče Bolte svoji ženi Marjeti:" Merjeta,jest grjem ne semin v Lobrupule." Drugo jutro vstane zgodaj ,nakrmi in napoji svoje kljuse.Ko to odpravi,kljuseta osedla,vzame vrečo suhe robe in ž&' je v sedlu.Nato reče "Hi? " ubogljivi konjič skoči v dir,da se kar kadi.Ko prijaše dn prvega ovinka.se spomni.da ni še zajtrkoval.In hajčl 'nazaj.Ko prijaša domov,razjaše kljuse, ter steče v kuhinjo.Takoj 3e žena ozre,ter ga vpraša,po kaj je prišel nazaj .a Bolte ji reče :"Merj ata,kaj je mije kosilu?" Ko se je nazajtrkoval, reče Mar jeti: "Zbugqjn! " in steče iz kuhinje k svoji suhi kljusi in jo za-jaše v galop proti Dobrem polju.
Po dveh urah prijezdi v Dobropolje,tam kar na tleh razloži suho robo in začno na vos glas kričati:"Kpito lesene žlice,vilce.khavnice,mačje skledce,jutr jih dam zestuojn,dnes pa zo mal dnar."Prišlo je le malo ljudi, ki so ogledovali razstavljeno robo,barantali in nekaj malega kupili. Okoli pete ure začne pospravljati svojo ostalo robo.Ne s prav veselim srcem «e napoti domov,Lačen je bil,a zaslužek jo bil premajhen,da bi šel v gostilno.Da bi kje poprosil za latvico mleka in kos kruha,ga je bilo sram
so ga ljudje poznali.
Domov grede zapazi na nekem vrtu prav pri ograji veliko drevo polno zrelih češpelj. Najlepša veja polna žlahtnega sadu je segala nad ograjo.Bolte zapelje svoje kljuse tesno ob ograjo,z eno nego stoji na sedlu, z drugo na ograji.Nato začno trgati lope sa dovo.Ko tako trga slastne češplje in jih ba šc v žep,pod srajco in‘v usta,se mu v nagli oi zaloti in glasno zahrČe.Konjiček misleč, da ima gospodar že dovolj tega zastonjkarskega božjega daru,se premakne in Bolte telebne vznak med pekočo koprivo,ki sc bujno rasle ob ograji.
Ves popraskan in opečen ter namazan s češpljevo mozge,tečo do doma za kljusetom.
Kc pride domov,ga Marjeta vpraša :"Kaj s pa ze božjo vuolo dojlov,de s vs u mehurjh m petoučor:,menda nejsi koga v tjepož ubu ?"
On pa jezen,da ga žena sumniči takega dejanja ves besen zakriči :"Kaj poobu, dubu, dubu!"
Dolge časa ni šel Ribničan Bolto več na semenj,ampak je raje sedel za mrzlo počjo in si ohlajal brazgotine in opekline,pa ne s češpljevo,temveč^vso boljšo notranje mažo,ki mu jo jo pripravila dobra žona Marjeta.
Mlademu dekletu so umrli starši,Zpustili so ji lop dom,mlin in žago,Popri jela so jo z vso skrbjo gospodinjstva in je bila prav pridna. Posli so jo imeli zelo radi,Pekoč pa zapazi hlapec Franco.da so pred žagarjem Petrom bolj zabeljeni žganci kot pred njim,Ker sc je to spot in spet ponavljalo, je sklenil, temu napraviti konec.Ive pokličejo zjutraj k zajtrku,je stala na mizi velika skleda kislega zelja in lopo rumenih koruznih žgancev,ki so bili zopet samo v eno stran zabeljeni. Hlapec Franco se usede na svoje mosto,prime za rob skledo,jo zasuče in pravi :"Tuko so svet vrti," Petru tudi niso dišali nezabeljeni žganci,zato zasuče skledo in pravi :"Tako pa sonce vzhaja," Franco jo zopet obrne in pravi :"Tako pa zahaja," Peter jo zopet zasuče in pravi :"Tako pa grmi." Franco sc * razjezi,zgrabi skledo in ročo :"Tako pa trešči," in vrže skledo na sredo hiše,da so so razleteli kosci sklede in žganci z zeljem na vso strani.
Ko jo mlada gospodinja slišala v hiši tresk in hudo uro,ni šla blizu. A od tega časa so bili vsi žganci enake dobro zabeljeni.
D.L.
Tomu so ima zahvaliti tudi Vam,dragi otroci, ki ste nanosili v koš Podmladka Rdečega križa 347 kg krompirja,283 kg fižola,99 kg koruze,
3 kg koruzno moko,24 kg kavic,1 kg kašo,
Šolska kuhinja Podmladka Rdečega križa deli lotos že drugi mesec skromne kosiloo.
darovali.
Hvala Vam otroci,ki sto toliko nanesli
. . -1
in hvala tudi Vašim staršom,ki so vso to
Travna gora,ta prijazni kraj stoji kake dvo uri hoda od Sodražice Ponosna hiša jo last narodnega poslanca in advokata v Ljubljani gospoda doktorja Lovrenčiča.Kakor pripovedujejo,je bilo tam nekdaj zelo živahne. Mnogo ljudi jo šlo mimo poloti in pozimi,ker še ni bila izpeljana nova cesta iz Sodražico v Loški potok,Izgleda,da bo promet mimo Travne gore s, daj zopet bolj oživel,kor so napravili od Nove Štifto do vrha lepo.položno cesto,ki jo bodo baje speljali naprej do Bajt.
ja posebno ljuba lovcem na medveda,ki jo sedaj zaščiten na volkovo,srnjake,jelene,divje petolino in ostalo divjačine.Kadar je mnc go žira,pa na polhe,Za ta posel ni trota drugih priprav kot pasti,ki jim pravimo pri nas skrinjice.
Take sc je nekega popoldneva zbrala prijazna družba samih odličnih gospodov iz našo doline in so domenila,da gredo na polhe v Travno goro. Rečeno štorj ono.Povabili so tudi slučajno tu so mudečega Abesinča,da bi videl našo šego in navade pri polšjem lovu in so šli.S seboj so vzeli seveda tudi harmonikarja,da jim je bil krajši čas na samotni poti.V mraku so prišli v Travno goro in po kratkem oddihu so se odpravili v dolinico, kj or so so utaborili in zakurili ogenj,da bodo Varni,ne prod volkom,temveč pred mrazom.Pravi polhar j i, Prane o.. Janez in drugi sc gospodo razpeljali v tani po gozdu in jim pokazali,kako so nastavljajo skrinjice»Tam pa, kjer sp bilo polšno,so nastavili pusti z deščice »katero so prej n atezali z gnilo hruško. Za novince je bilo vso to seveda z.lo zanimive,lo to jim ni šlo v glavo,kako da vodnik tudi v temi vidi po gozdu,in vu kje so te skrivnostno polsne,medtem ko so so oni kljub najvočji epreznesti večkrat spodtaknili ob korenino ali krovsnili z glavo ob tulcev,da je kar zasvetilo. Zato so rajo ostali pri ognju ter so veselili dobrot,ki so jih prinesli s seboj,polšji lov pa prepustili pravim polharjem.
Kor jo bilo dosti žira,jo bilo tudi obilo polhov.Proti polnoči sc so začeli polharji vračati v Travno goro,Gostilničarka jim jo pokla uj^to polhe,da jo dišalo v^n po gozdu,živim polhom v svarilo«Proti jutru so so vračali domov,v dolino,s praznimi nahrbtniki.
Kako so hodili,tcg.. no vem.Edino o harmonikarju lahko povem,kar mi jo sam pravil,da sc ga coprnico nosile čez oparnioe in brinjo,ia jo bil ves opraskan.Čudno jo pa to,da bolečin sploh ni čutil,niti ni vedel,po kateri poti jo prišol domov.
Če bc kdo izmed polharjev bral moj spis,naj mi no zameri,če ni vse tako napisano,kakor jo bilo ros. Kakor som slišal,tako som pač zapisal.
Ko leže no zemljo mrak,prispejo polharji v mogočni gozd debelih bukov. Upehani posedejo na tla in odlože težko nahrbtnike,polno polšjih pasti.Najstarejši polhar ima besedo.Vsakemu odkaže svoje delo: eden mora zakuriti ogenj,drugi prinesti lesnik. Vsi drugi pa pripravljajo pasti.
Ko pride polhar z nabranimi lesnikami,jih da vsakemu nekaj. Kurjač z .ne-' ti medtem velik ogenj. Drugi gredo nastavljat pasti. Ko delo opravijo, pridejo zopet nazaj in sc posedejo okrog ognja,kjer sc vname živahen pomenek. Kmalu nato slišijo,da sta so sprožili v bližini dve pasti,skoro obe naenkrat. Vsi vstanejo in gredo gledat,kaj je. Miha sc spotakne in se z nosom dotakne zemlje. Vsi so mu slastno zasmejejo. On pa jim pravi, da je dobil podzemsko polšjo luknjo. "Prinesi luč,da bolje vidim," roče Miha. Eden stopi k njemu in mu posveti. Res,bila je polšja luknja in od nje je vodila lepo vglajcna stezica,kar jo znak,da jo notri polsna,v kateri prebiva cela kopica polhov.Miha reče :"Dajte mi past in ono lesniko da nastavim!" Ko mu prinesejo lesniko,jo nekoliko odrgne,da polhom bolj diši in jo dene v past,katero nalahko nastavi pred luknjo. Miha vstane in gre z vesoljem proti ognju,kjer sta se že cvrla tista dva,prej ujeta polha. Zopet so začno pogovarjanje o raznih stvareh.Kar so eden oglasi : "Past jo počila!" Drugi odgovore :"Pa naj!" Miha pa gre gledat in vidi, da je past sprožena. Podrgnil jo je z debelim kamnom,ki je til na pasti in ko je zahreščalo,je polh poginil. Potem past odpre in vidi,da je ujel popolnoma belega,velikoga in dobologa polha. Pokaže ga drugim in vsi so začudijo. Najstarejši so oglasi in pravi :"Ta polh jo bil glavar v pol-šni,polšji vodnik in moramo ga vreči vstran." Miha pa so zasmeje -."Radi bi me,kaj,da bi ga vi pobrali,ha,ha,ha," Kar se prikaže mlad,v lopo lov sko obleko obločon,nepoznan gospod s kozjo bradico in roče :"Miha,dvajset polhov ti dam za tvojega bolca. "Miha pa noče. Po daljšem barantanju poči nazadnje dlan ob dlan,gospod doti bolca in izgine. Pogledajo za njim in vidijo ----- samoga vraga.
Nastane piš,in tako šumenje,da so vsi prestrašijo in urno popihajo domov. Drugi dan gredo iskat svojo stvari,ki so jih projšno noč v strahu tam pustili,pa no najdejo no pasti,no nahrbtnikov.
Bila je namroč noč po Simon ib in Judi,takrat pa žene vrag polhe
spat.
Da včasih provnoto polharjo straši,o tem sto gotovo že slišali,toda tako kot je bilo leta 1923. j sc že dolgo ni bilo zgodilo.
Kakega jesenskoga večera so so odpravili fantje v breg nad Lipovži-oo„Korna j nastavijo pasti, so začno dirindaj .Po vrhovih šumi. vodno hujo šumi, tuliti začne in lomiti veje,Toda fantje so dejali :"Ko gremo prej domov, dokler no vlovimo vsaj onega pollin.'' Toda,ko so to glasno povedali, je začelo še huje tuliti,valilo so so po bregu mimo njih skalo in kreli, .Korajžni kot so bili,so začeli klicati vraga,toda kmalu jih jo minilo, . spomnili so so Boga in vs4/ svetnik*#Vihar tedaj nekoliko potihne.korajža
spet narasto,začno se meniti c polšjem levu in e vsem,kar spada zraven, Kar sliši jo,kako pravi blizu nastavljena past - šklemp skočijo .pogledajo in vidijo,da se jo vjel polh liščok,bole in črno barvo
Oh
.UH
*V\
/s,
I \


( h
/ r
/
\
K
\
v
)
Ko so ga hoteli vzeti iz pasti so oglasi iz gozda:
Dajte mi polh; nazaj,polh jo moj.no pa vaš S" Kor so fant j o žo od starih polharjev slišali d;; so polhi liščki v drugi oblasti - čigavi,si lahko . mislit o, - so jih hitrih nog ucvrli .proti domu.
Drugi dan jo bilo seveda veliko pomenkovanje, aokatori so vorjoli,drugi so so norčevali in
fant j o,drugače no bi bili fantje,so so domenili,_
da gredo nocoj vsi,pa. naj prido čo hoče tudi sam rogač,ki sc ga no bodo bali, še premlatili ga bodo .Korajžo vfclja! Ko nasta vije pasti, si zakurijo ogenj, da no bi bilo temno okrog njih.,Vsak jo držal krepale v rokah,rekli so,da zato,da bedo popravljali ogcnj,a monda so s ter. imali korajžo bolj trdno v rokah,Ki bilo dolgo,ko so jo začelo,da nas Log varuj! Stokrat hujo jo bilo,kot prvi večer„Kake in odkod sc je vzel,toga vam ne vo nihče povedati,prikaže sc možakar čudno postavo,so
Vv~r>
\/ v~
razkorači in zakriči :"Tukaj som :"Ubogi fantje,lasje so jim šli tako pokonci,da so bili kot iz žic o..Kako so J 6'..cvrli proti iipevšici, jo težko po vodati»Šlo je kot Klija,Ali jo hudobec bolj pihal in tulil,ali so oni nje ga prevpili,to bi bilo težke presoditi Marsikatera bukvica in smrečica jo bila pohojena,Matoro so imelo drugi dan obilo dola,kake tudi ne,saj so fantje videli čisto pravega,živoga,od blizu,nagovoril jih jo .„...,kaj hočete šo voč • Kje jo junak,ki bi kaj takega zdržal ?
Od takrat pa no grodo tja v breg nad Lipovšieo nikdar več polhov
Kako sva z bratom lovila polhe.
Kleindionst Franci III.b
Ko sva šla z bratom v šolsko ogrado,som mu pokazal duplo,kjer so lani gnozdilc žolno„Brat hitro spleza na drevo,tolče - nič.Žoln ni več. "Daj mi drobno šibico" reče,Malo podreza - kakšno vesolje ! - oglasili so se polhi.Stara jezno:drr,drr,drr;mladi proseče :ci,ci,ci.Kor le nismo jenjali,se je polhovka odločila,da jo prišla ven.Čof!že jo bila bratova. Hitro stečem v Izvor h gospoj Modenki po lonec,kamor sva stlačila staro. Jaz sem pazil na nje,brat pa je šel še po mladiče,bili so trije.
Ko je mama videla naš plen,je rekla: "No lepa reč,zopet bodo vsi otroci pri nas in ne bo nikdar miru!" Doma smo jih dali v kletko.Iz lubja smo naredili duplo,iz suhega listja pa gnezdo.Vsak dan smo hodili v gozd po žir,Mama je dajala pa tudi malo mleka»Čez par dni so polhki odprli očke,mladi polhi so namreč devet dni slepi,kakor zajci.Vsak dan smo imeli večje veselje z njimi,navadili smo jih,da so po slamici pili mleko,kakor majhni otroci iz dude»Pa kakšni telovadci so to gotovo bi debili na olimpijadi prvo nagrado..
Počitnice so se bližale koncu,brat je moral v mestne šole,zato sva se odločila,da jih podarimo šoli in sva se s težkim srcem ločila od njih.
Zgodaj spomladi,ko izgine bela odeja iznad spočitih polj in začno prigrevati sončni žarki,pohiti kmet s plugom in živino na polje,da pre-orje zemljo,kamor bo vsadil krompir,koruzo,fižol i.t.d.
Koliko pretrpi kmet,predno dozori koruza! Dan na dan hodi z motiko na njivo in znoj mu dostikrat kaplja z obraza na trdo zemljo.Zato je pa jeseni tem bolj zadovoljen in vesel,ko vozi zrelo koruzo domov.
Stari in mladi,vsa družina se zbere doma okoli koruze ter obtrgava Štoke,ki letijo v kot skednja od vseh strani.Ko je vse obtrgano,gre mati prosit sosede,naj pridejo zvečer pomagat ličkat in vsakdo rad ustreže .. prošnji.Zvečer nas je vse polno okrog velikega kupa koruze.Štok za Štokom leti iz hitrih rok,pri vsakem Štoku pustimo tri do štiri liste.Med delom nanese pogovor najprej na tedenske novice,za temi pa pridejo na vrsto razne povesti,pri katerih se prav pošteno nasmejemo.Majhni otroci sedijo na kupu in čakajo,kdaj bo kdo našel snetljiv Štok,da bodo z njimrnaredili zaspancu brke pod nosom.
Vse hiti slačit koruzo in oličkani Štoki frčijo v kot,kjer sede oče in vežejo po dva Štoka skupaj,ter jih devaj o na drug kup.Zjutraj bodo o-besili koruzo v kito ven pred hišo,Otroci so zaspani,zato odidejo vedno prvi spat,ko dobijo svoj kos kruha.
Ko se kup zmanjša,odide skrbna mati v kuhinjo in pripravi za delavce prigrizek„Želimo si lahko noč in odidemo vsak na svoj dom počivat,
Ličkanj e.
Prijatelj Milka Ill.r.v.n.š.
Sladka kaša - otroška paša.
Mihelič Slava Ill.r.v.n.š.
Kadar dozori proso,nas sosedje povabij o,naj pridemo met.
Ob žetvi požanjejo proso,ga povežejo v snope in odpeljejo domov.Doma ga denejo v skedenj na pod v kopico,tam stoji en dan,da se ugreje.Zvečer pa gremo vsi sosedi met.lan so že zbraia dekleta,ki se urno sučejo.Maneta navadno po dve ženski skupaj,ena je na prosu,a druga na slami.Ko je snop že omet,ga dajo še na rešeto,kjer se še omane.Ki otroci,kakor je stara navada,pa sedimo na ...kopici in si pripovedujemo o strahovih.Kar naenkrat se zasliši poskočna pesem harmonike.Vsem se utrga glas,posebno dekletom, ki bi najraje zaplesale.Potem se pa priziblje godec v skedenj,spremijan od vaških fantov.Dekletom doni pesem iz grl ;.ob harmoniki in začnejo na v vse pretege hiteti, da bi se preje zavrtele.Godec pa uganja svoje burke ... in šale,da se mu vse smeje,včasih še do solz.Ko je proso ometo,ga pospra vimo na kup.Po končanem delu nas domači pokličejo v sobo,kjer se vsede-mo za mizo in dobimo priboljšek.Potem pa zagode godec za ples in vse se zavrti.la koncu dela in dirindaja,pa da domače dekle fantom lep šopek rož,in ti ga obesijo na kako žico ali visok drog.
Pozimi da sosed proso v stope,in iz mlina prinese kašo.Sladka ka-
Zemlja je za kmeta velike važnosti.Da mu sicer mnogo težkih in delavnih dni,a za temi prijetne večerne ure,na primer pri metvi,ličkanju, obtrgovanju pese i.t.d.Vsa ta dela imajo svoje običaje.
V sredini meseoa septembra,ko nam mama naznani,da bomo poželi proso, začnemo posebno otroci od veselja skakati.Zakaj ne bi bili veseli,ko bomo kmalu jedli mlečno kašo.Požeto pripeljemo domov,zložimo ga v kopico in ga na istem prostoru pustimo en dan.Drugi večer naprosimo sosednja dekleta naj pridejo pomagat proso met.Rade pridejo in delo se prične.Dekleta so razvrščena po parih,ena vrti snop,a druga je na lat ju.Podnevi naredijo domača dekleta šopek cvetic in tega jim vzamejo fantje,ki ga nesejo obesit sredi trga na žico.Med tem časom,ko manejo pa niso žalostni ali da bi se celo kislo držali ne,med delom veselo pojejo in u-ganjajo burke,da jim čas prej mine.Na kopico se vsede mnogo fantov,ki mečejo dekleta na kopice,vmes se domišljujej o razne burke.Nekoč so deli neki deklici v snop živega ježa.Ker je mela z golimi nogami,je kmalu začutila ostre bodice nakar je začela presunljivo kričati,vsi drugi pa v
Kadar manemo,
Petrič Marija IV.r.v.n.š.
buren smeh.
Preden nehajo vrteti zadnji snop,se mati izmuzne v hišo in prinese lepega kruha in sadjevoa,medtem pride godec in ubere s svojo harmoniko vesele in poskočne.Med veselim petjem in smehom se veseli pari zavrte v ples.A naposled mora biti tudi tega konec in razigrana družba se razprši na svoje domove.
Lovec Jerneje.	Mihelič Slava Ill.r.v.n.š,
Leta 1864.j e bila razdelitev gozdov ribniške graščine.
V Zamostcu je živel tedaj lovec Jerneje,po domače Grivčev,zelo hudomušen človek.Vprašali so ga,kateri del gozda si želi,On pa jim kratko odgevori: "Želim in prosim za onile gozd,ki ga bom lahko kar iz moje hiše ven gledal." Pa ga je res dobil.Če dandanes je pri tej hiši tako zvana "Grivčeva gmajna."
Nekoč je prišel v naše gore na lov ortneški graščak,gospod Kosler. Streljal je ravno pri Veliki jami blizu Travne gore.Pa je nesreča hotela, da je žival padla v jamo.Graščaku je bilo žal za jelenom,ki je padel v
jamo," edaj se pa oglasi lovec Jerneje,da bi šel v jamo ponj.
Graščak je bil zadovoljen in mu je obljubil za nagrado 25 goldinarjev.
Po vrveh so ga spustili v jamo.Čez nekoliko časa so pa dvignili :Jer-nejca in —srnjaka.Graščak se je temu zelo čudil,ker jo streljal vendar jelena!Jernej c pa je mislil samo na obljubljenih 25 goldinarjev,a graščak mu jih ni hotel dati,ker mu ni prinesel jelena.Jerneje pa ni odnehal,češ: "Za vas sem šel v jamo,neben drug ne bi šel po vrveh v tak nevaren kraj za 25 goldinarjev.Če vam ni prav,pa vrzimo srnjaka zopet nazaj v jamo,mogoče se bo spremenil v jelena." Graščak se popraska za u-šesi in pravi naposled: "Sinent, glej ga no, ta pa ne odneha.Tak bi bil dober za mojo službo." Odšteje mu 25 goldinarjev in ga vzame povrh še v službo.
Si lahko mislite,kako je bil lovec Jerneje tega vesel.
\
Nemogoče si je dandanes misliti;da ti kje koli na naši zemeljski obli zadela človeštvo kaka večja nezgoda, pa bi Rdeči križ ne priskočil na pomoč in ne skušal lajšati gorja v kolikor bi mu dopuščala sredstva, ki so mu jih dali dobri ljudje na razpolago. Zato si težko predstavljamo, da je na Kosovem polju leta 1J89 hodila Kosovska devojka prav sama po bojišču, iskala ranjenih bojevnikov ter jim nudila prvo pomoč„To je bila prva samarjanka.Od takrat je
v	n u_ .	_: u T_4	_
preteklo mnogo stoletij,večkrat so tila tla močena od težkih bojev s srčno krvjo,toda kakšna je bila usoda takratnih ranjencev in kako je y ■ prišlo do ustanovitve društva Rdečega križa,podajam na kratko v nasled-r
njih vrsticah.
Pred 3oo leti je v sredini Evrope na ravninah Nemčije divjala tridesetletna vojna.
Usoda tisočerih takratnih ranjencev je bila strašna.Nihče se ni zanje brigal,bili so popolnoma prepuščeni slučaju in volji prodirajočega sovražnika„Zmagovalci.ki so zasledovali sovražnika,niso imeli nikakega usmiljenja z njimi,največkrat so jih kar pobili,da bi se s tem resili prevelikega bremena.Saj je celo vojskovodja Valenštajn sam izdal po zmagi pri Eridlandu nalog ''Ne preobremenite nadaljnega pohoda z ranjenci!" Razume se,da je bila naredba izvršena s prav srednjeveškim zverinstvom.
Od Napoleonovih vojn dalje se je položaj ranjenih in bolnih vojakov nekoliko zboljšal„Vse vojskujoče se države so primorane,toliko iz človekoljubja kot iz koristi do svojih vojaških ciljev,da snujejo vojaške zdravstvene ustanove„Toda medbamvniti. ta državna pomoč z obzirom na vse večje žrtve v vse češčih vojnah,ni bila niti od daleč dovoljna.Pomanjkanje zdravstvenega osobja,cbvšz,zdravil i.t.d, se je opažalo pri vseh v vojskah vsake evropske države.Bojišča so kazala grozna prizorišča.Poleg grmade mrtvih je ležalo ogromne število ranjenih in bolnih.Take je n.pr. leta 1813„po bitki narodov pri Tipskem ležalo na bojišču 2ooo ranjenih celih osem dni in osem noči.ne da bi niti eden izmed njih prejel od kake usmiljene roke kaj hrane ali požirek vode,a kaj še,da bi se koga pre-vilo ali odelo proti mrazu. Tudi leta 3853/56 se je v krimski vojni po kazalo,da države niso dovoljno opremljene z bolniškimi pripomočki,na vsak način je bila nujno potrebna zasebna pomoč,Angleškim vojakom je prihitela na pomoč g.Najtingalova s 37 prostovoljnimi samarjankami in vsem potrebnim materijalom,ruskim ranjencem je prinesla pomoč g.Jelena Pav-
lovna n ?oo usmiljenkami.To je bila prva pomoč,ki se je nudila v večjem številu ranjenim vojakom,
Far let pozneje se je pokazala zasebna pomoč v še bolj vidni obliki V strahoviti bitki pri Solferinu leta 1859;kjer so se spoprijeli na eni strani Italijani in Francozi,
na drugi strani pa Avstrijci v skupnem številu 300000 vojakov,je na o-krvavljenem bojišču obležalo v teku 19 ur trajajoče borbe 4oooo vojakov, ranjencev in umirajočih,Isto toliko jih je umrlo vsled raznih bolezni v teku dveh mesecev po tej strašni bitki.Nikogar ni bilo,ki bi bednim nudil prvo pomoč,ki bi ranjence spravljal v varno zavetje,ki bi jim stregel in jih negoval.
Kot edini pomočnik,skoraj kot rešilni angel se je tedaj pojavil med krvavečimi in umirajočimi vojaki zdravnik Anri Dinan.Ob mučnih prizorih,ki jih je zrl na bojišču so je rodila v njem zvišena misel,da je treba za pomoč ranjencem in bolnikom osnovati prostovoljna dobrodelna pomožna društva v vseh državah,Ta društva naj bi že v mirnem času vse pripravila,kar je treba za pomoč ranjencem in bonikom v vojni,obenem pa naj bi svoje podporno delo vršila tudi v mirovni dobi,kadar je treba pre bivalstvu priskočiti na pomoč,če postane žrtev potresov,poplav,požarov in drugih prirodnih nezgod,ravnotako ob času nalezljivih bolezni v večjem obsegu.
Dr,Anri Dinanu se imamo zahvaliti,da je položil temelj Rdečemu križu,kateri je danes priznan in upoštevan v 64 državah.Sedaj so ranjeni.i.in bolni vojaki v vcjni lahko prepričani,da ne bodo padli po boju brez milosti v zmagovalčeve roke.Prav tc so blagoslavljali za časa vojne Nemoi in Pranoozi,Avstrijoi,
Srbi,Rusi,Belgijci in vsi drugi,ki so se bojevali.
Potom Rdečega križa pošiljamo ujetnikom pisma, denar in pakete,Rdeči križ veže stike z vsemi,ki se nanj obračaj o,brez razlike narodnosti in vere.
Pred meseci je Rdeči križ deloval .daleč tam v Afriki,in so ga blagoslavljali mnogi tisoči in tisoči,belci in črnci.Sedaj deluje v Španiji, kje bo v bljižnji bodočnosti,tega ne vemo.Vemo le eno,kadar bo sila največja,bomo imeli v Rdečem križu varno zavetišče.Rdeči križ je kakor ljubeča mati,okoli katere se zbirajo pomoči potrebni. Da bo pa Rdeči križ lahko pomagal vsem,prav vsem, ki se bodo zatekli k njemu po pomoč,moramo pristopiti v vrste članov Rdečega križa in s svojo skromno članarino pripomoči,da bodo zaloge dovoljne,če bi prišel čas,katerega nas Bog varuj!
Stanko Vodopivec,šol.upravitelj.