Ali imate že najnovejši vojni zemljevid ... Poglejte na 2. stran lista.


St. M.
*	-4 A
Mi-.m'TOUWSBdHI i
mmm
Out Writs Us Today
Advertising
are
REASONABLE.,
GLAS NARODA ★
List slovenskih delavcev v Ameriki.
flTATHJl OPOZARJAM.
dt pravočasno obnov« urote)-no. 8 Um nam bost« mnogo prihranili pri opominih. — Ako fto niste naročnik, polljits sn dolar sa dvomesečno poskninjo.
TELEPHONE: C He 1 se« 3—1242
flat, IMS aft tha
Offlaa U Nmi	N.
Act mi
tfi int.
ADDRESS: 216 W. 18th 8Tn NEW YORK
No. 217.— Stev. 217.
NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 18, 1939—PONEDELJEK, 18. SEPTEMBRA, 1939
Volume XLVII. — Letnik XLVIL
rusi koraka jo v PQIMO
"Treba je ščititi rusko manjšino na Poljskem," pravi V. Molotov
Iz Moekve, Rusija, 18. septembra, poročajo:
MOGOČNA RUSKA RDEČA ARMADA JE NA 500 MILJ DOLGI FRONTI, OD LETSKE PA DO ROMUNSKE MEJE, VPADLA V POLJSKO IN NA NEKATERIH KRAJIH PRODRLA PETDESET MLJ DALEČ V DEŽELO.
Rusi so zasedli nad 12 poljskih mest, ob istem času pa so nemški aeroplani bombardirali poljska mesta na vzhodu.
Najgloblje v Poljsko so prišli Rusi ori Barano-wicih, Id je važno železniško križišče, 50 milj od ruske meje.
RUSIJA HOČE OSVOBODITI 11 MILIJONOV
RUSOV V VZHODNI POLJSKI
Zopet na starem mestu
RUSIJA POLJSKI NI NAPOVEDALA VOJNE. NJENA ARMADA JE PRIČELA KORAKATI CEZ MEJO OB 4 ZJUTRAJ IN SO JO VODILI TANKI IN AEROPLANI. RUSIJA JE VPADLA V POLJSKO, DA IVRSI SVOJO "SVETO DOLŽNOST', DA OSVOBODI II MILIJO-NOV UKRAJINCEV IN BELIH RUSOV, KI ŽIVE V VZHODNI POLJSKI.
RUSKA ARMADA ŠTEJE DVA MILIJONA
VOJAKOV
Po poročilih United Press šteje ruska armada proti Poljski dva miljona vojakov. Ruski generalni štab naznanja, da Rusi ne zadevajo skoro na nikak odpor in da jih prebivalci z velikim navdušenjem sprejemajo in pozdravljajo. Radio postaja v Moskvi je naznanila, da je armada zavzela več poljskih meet, ki so pred svetovno vojno pripadala Rusiji.
POLJSKA VLADA POBEGNILA NA ROMUNSKO
CERNAUTI, Romunska, 18. septembra. — Poljska armsi-«1« je deloma uničena, deloma razkropljena — poljska republika jo razpadla.
Poljski predsednik Ignacij Mosčiki je tekom dneva z vna-njim ministrom Jo-i pom Beckom in « 65 drugimi visokimi u-radniki do*i>el čez mejo v Cernauti.
K poljsko 'vla<k> so prišla na Romunsko tudi tuja diplomatska zastopstva. Takoj po svojem prihodu v Cernauti je Beck pripravil vse, da tujim diplomatom sporoči, <la je njihova diplomatska misija končana.
RUSIJA OBVESTILA POLJ. POSLANIKA
Moskva, Rusija, in. septembra. — Vjače-lav Molotov j« obve>til poljskega potdanika, tla je ruska armada vkorakala na Polj>ko in mu rekel, da j>o!j*ka vlada ne obstoji več, vsled česar ho prevzela belorusko in ukrajinsko prebivalstvo v Poljski 1**1 svoje varstvo.
Ostalim J4 evropskim državam je ruska vlada sporočila, de bo Rusija z ozirom na nemako-polj.<4to vojno ostala nevtralna.
POGAJANJA MED NEMCI IN POLJAKI
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 18. septembra. — Varšava, ki jo je nemšks armada popolnoma obkolila -in ji preti impoluo uničenje, se je slednjič odločila za "miren seitanek" z zastopnici nemškega vrhovnega poveljstva, toda najbrže ni prišlo do nikakegn wporazuma.
Po kratki seji je bilo med nemškimi in poljdcimi zastopniki sklenjeno, <la morejo tuji diplomat, zastopniki nemoteno zapustiti Varšavo.
BEGUNCI PRIHAJAJO NA ROMUNSKO
BUKAREŠTA, Romunska, 18. septembra. — Na tisoče polj-rkih beguncev prihaja Čez mejo ns vozovih, avtomobilih, bitjih in psi. Romunske oblasti so takoj pričele graditi tabori-tt
WINSTON CHURCHILL je bil v angleškem vojnem ka-. binetu imenovan za prvega lor-ida admiralitet, katero službo je 1 že tudi opravljal v svetovni voj j ni.
PROGRAM ZA PANAMERIŠKO KONFERENCO
Na dnevnem redu bodo nevtralnost, ohranitev miru in gospodarsko sodelovanje.
WASHINGTON, I). C., HI ?ep. -— Odbor panameriške linije je ua posebni seji izdelal program za ohranitev nevtralnosti na zapadni j>olobli. O programu bodo razpravljali na panameriški konferenci, ki t>e bo vršila v Panami. Program <se deli v tri dele: 1) nevtralnost; -) zaščita miru na zapadni polobli; 3) gosj>odar sko -sodelovanje.
Sklicanje te konference se bo završilo v smislu sklepov panameriške konference leta 193S v Limi, Peru. Delegatje bot'o posvetili posebno pozornost nevtralnosti, ki ne ?me biti v nobenem pogledu kršena. Uveljavljene bodo določbe glecic ladij in letal vojskujočih se držav, ki slučajno ali namenoma zaidejo v nevtralno vodovje ali na nevtralno ozemlje. Postavna mednarodna trgovina mora biti v vseh ozirih zaščitena. Zadoščeno mora bit: •vsem nevtrainostnim obveznostim napram bojujočim se državam.
SEDANJA VOJNA JE NADALJE-VANJE SVETOVNE VOJNE!"
Tega mnenja je znani angleški pisatelj H. G. Wells. — Edino upanje je Amerika.
Ainesterdam, Nizozemska, 15. sep. — H. G Wells, znani angleški pisatelj, zgodovinar in socijalist, je izjavil z ozirom na sedanjo vojno v Evropi, du ima o njenem izidu manj upanja kot ga je imel o izidu svetov vojne, ki se je začela leta 1U14. Po njegovem mnenju bo najbrž Amerika ustanoviteljica boljšega sveta.
— Mene ne briga toliko, — je dejal, — če bodo zavezniki zmagali, pač sem pa radoveden, če bo doživel svet po sedanji vojni boljšo ča.-e. Angleže prav dobro poznani, in če pravijo AngSeži, da so pripravljeni boriti se tri leta, se. bodo pač borili.
Po njegovem mnenju ni sedanja vojna ni kakšna *4 nova
vojna ', pač je pa le nadaljevanje konflikta izza leta 19K (in tedanjih nerešenih problemov.	*
Glede Kusije je izjavil, da je dosti bolj brigajo razmere na J Daljnem iztoku in da vsledte-ne bo aktivno posegala v ^evropske razvoje. (Po današnjih poročil je razvidno, da se I je o tem zmotil. — Op.) : Značilno je njegovo mnenje o Italiji.
— Nevtralna Italija, — je , rekel, — je v sedanjem položaju dosti manj dobrodošla kot bi bila sovražna Italija. •Italija je v sedanjem času za I nas zaprta. To pa ne bo dolgo I trajalo z ozirom na Bi enner-j ski prelaz in na probleme Sre-.dozemlja.	- \
« POSLANIK PRI CIANU
RliM, Italija, 14. sep. — Italijanski 'vnanji minister grol' Ciano je sprejel včeraj v av-dijeuci nemškega poslanika Mackensena. Posvetovala sta se več kot dve uri.
Snubilna politika na Balkanu
Nemčija neprestano pritiska na balkanske države. — Zeli dobiti več živeža iz Jugoslavije.—Angl. in francoski diplomati na delu.
BEOGRAD, Jugoslavija, 17. septembra. — Nemčija z vsemi silami pritiska na balkanske države, ki so na potu tradici-jonalnemu nemškemu prodiranju proti vzhodu. Za Nemčijo so življenjskega pomena Romunska z njenimi petrolejskimi vrelci, žitnimi i>olji in izhodom na Črno morje; Madžarska in Jugoslavija pa z mesom, žitom, lesom in vodno potjo do Donavi.
V Beograd je dospela nacijska delegacija, ki želi večjo trgovino z živežem med Jugoslavijo in Nemčijo.
Pritisk na Romunsko je v obliki v sivo uniformo oblečenih nemških vojafkov, ki pritiskajo skozi Poljsko proti romunski meji in obliki svarila feldmaršala Goeringa, da balkanske države dobro vedo, kaj imajo pričakovati, ako bodo sovražne Nemčiji.
Najeli obisk madžarskega vnanjega ministra grofa Czackyja je dal povod govoricam, da bo mogoče Nemčija hotela proti Romunski korakati skozi Madžarsko, ki je po svetovni vojni izgubila mnogo svojega ozeml ja Romunski.
Bolgarska, ki je po svetovni vojni tudi morala prepusiti Madžarski Dobrudžo, je včeraj razglasila strogo nevtralnost in je s tem potisnila v ozadje domnevanje, da bo v vojni stopila na stran Nemčije, da z njeno pomočjo dobi izgubljeno ozemlje.
Toda balkanske države čutijo tudi angleški diplomatski pritisk, kajti močan balkanski nevtralni blok s Turčijo, ki stra/i strategične Dardanele, bi bil močna ovira za nemško gospodarsko in'vojaško nadvlado v jugovzhodni Evropi, j Angleško-franeosko prizadevanje, da bi bil postavljen bal-I kanski blok, podpira tudi Turčija, ki je mnogo bolj privezana k Londonu in Parizu, kot pa k Berlinu, četudi je bila v svetovni vojni zaveznica Nemčije.
Angleški in turški diplomati na vse kniplje delujejo v balkanskih prestolicah. General Maxine Weygand, hrvši šef francoskega generalnega štaba in sedanji vrhovni poveljnik fran-'coskih armad na bližnjem iztoku, je poletel v Ankaro na posve-J tovanje s turškimi generali. Anglija upa, da bi mogočna turška nrmada mojcla podpreti balkansko fronto v taki meri, d* j se Nemčija ne bo upala napasti Romunske, kateri ste Anglija in Francija za jamčili njeno varnost.
DOVOLJ SKOTSKEGA 2GANJA
Dasi so se zadnje tedne Ame-^ka je bilo rečeno, da se bo
rikanci založili z velikimi škotsko žganje vsled vojne v
množinami škotskega žga^Evropi znatno podražilo, toda boječ se, da bi ga ne zmanjkalo, pravijo prodajalci, da je se'P° zatrdilu veletržcer bodo o-
vedno dovolj zaloge]. Spočet« Utale cene iste.
ZEMLJEVID ZAPADNE FRONTE
Francoska armada, ki je nastanjena v Maginotovi črti, ki j*> kaže gorenji zemljevid, je prišla prvič v stik z Nemci <">. septembra, ko so francoske prednje straže preiskušale moč nemške "zapadne stene." Skozi utrjeni pas, ki je posejim z utrdkami na obeh straneh meje, so tri naravna pota — čez ravno belgijsko mejo iz Flandrije do Ardennov; od Ntc-nava, Montmedya in Metza po dolini reke Moselle in skozi sotesko pri Belfordu blizu Švicarske meje.
Onstran morja
NEVTRALNOST JUGOSLAVIJE — Uradna objava vlade. — Apel Vsemu prebivalstvu.
BEOGRAD, 4. septembra. — Uradno poročilo kr. vlade o stališču Jugoslavije v današnjem mednarodnem položaju ^ glasi - "Usodni dogodki, ki se zdaj odigravajo po svetu, nalagajo kr. vladi dolžnost, da še dalje ostane dosledna politiki, ki jo je Jugoslavija odločno izvajala v zadnjih petih letih kr. namestništva s tem, da je skrbno negovala prijateljske odnosa je 2 vsemi velikimi državami ter pospeševala obstoječe dobre odnošaje z vsemi sosedi in ostala nevtralna pri sporih, pri katerih nista tangi rani neodvisnost in integriteta Jugoslavije. Kr. vlada je globoko prepričana, da bo tako najbolje tudi v bodoče služila ne samo življenjskim interesom naroda in države, temveč da bo s takšnim svojim stališčem v mnogem pomagala ponovno vrniti pomirjen je med narode. Pri izvajanja takšne svoje politike kr. vlada računa v teh težkih časih z brezrezervno podporo vsega našega naroda.''
2ena angleškega uradnika usmrčena
IX)NiH)Nt Anglija, 16. sep. ■—» Informacijsko ministrstvo je naznanilo, da je bila pri bombnem napadu na Varšavo u>--mrčena Mrs. J. Shelley, žena nekega uradnika angleškega potniškega urada.
• • •
Težave med Jugoslavijo in Nemčijo
BUDIMPEŠTA, Madžarska, Iti. sep. — Iz zanesljivih virov prihaja poročilo, da so nemške oblasti vstavile vročitev Jugoslaviji večje število nemških aeroplanov na jugoslovanski meji, kjer je prišlo do ostrega prerekanja zaradi prevoznih tež koč. Nemčija ni hotela na meji izročit« aeroplanov jugoslovanskim oblastim, ker Jugoslavija ni dovolila, da bi več jugr-slovanskih železniških vlakov pesjak) pšenico v Nemčijo, dokler Nemoja Jugoslaviji ne vrne 400 železniških voz in nnd sto rečnih ladij, ki vozijo po Donavi.
Jugoslavija je Nemčiji odgovorila, da ji ne more poslali nobenega blaga, dokler ji ne vrne železniških voz in rečnih ladij.
• • •
Nemčija vabi židovske zdravnike
ANTWERP, Belgija, 15. sep. — Oglasi, ki so nabiti na nemškem konzulatu v Antwerpu, vabijo zdravnike, iniinirje in tebni:ke "nemške narodnosti ne glede na pleme/' da ne takoj vrnejo v Nemčijo. — S tem hoče Nemčija napotiti v prvi vrsti židovske zdravnike, da se vrnejo v Nemčijo, kjer jih zlasti sedaj v vojni neobhodno potrebujejo.
Oglasi obljubljajo, da bodo vsem, ki se ■vrnejo, vrnjene vse državljanske pravice an da jim bo vrnjeno zaplenjeno premoženje. — Do sedaj pa te ponudbe še ni sprejel noben
"0L&B VXBODi».N«vT«il
Monday, September 18, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
NXRODX*
		46th	Year
im		ihHI DAI aXCKf	T SUNDAYS AND HOLXDAX8
			
fm m		tMUu 1	>« N«w Tort*U> ... 97 00 Za pal Ma ............ .... $8.CO «a Innrnmmm aalo Mo .. 9TUW tjk pol litt ............ .... fUQ
*a pal		•••••• •••••••••• fMt ....—• HJC	
■ i ii it ii i i«^			
«UI		»ODA- 1SHAJA VSAKI DAN IZVZKMil NflDBLJ IV mZKIKOV	
ion, n. i.
tk NAŠE NAROČNIKE!
V zadnjem času je bilo veliko vprašanje po zemljevidih, posebno za najnovejši evropski zemljevid, ki določa meje kot .so obataie 1. septembra, 1939.
Da bi ustregli našim naročnikom, smo preskrbeli zemljevid, ki je najbolj natančen in najpopolnejši. Samo rizba tega ze-mljev*ida je veljala $4(*)0. Ker pa je bilo zaradi zanimanja v današnjih dneh natiskana velika množina, smo jih mogli dobiti od zakladatelja omejeno število za povoljno ceno.
Vsak, ki bo ponovil oz. poslal za nadaljno naročnino (vsaj za četrt leta) ali pa si "Glas Naroda" nanovo naroči, BO DO BIL BREZPLAČNO TA VELIK ZEMLJEVID (20in x 24iiii, na katerem so natančno označene meje evropskih držav, kakor-šne so bile 1. sep. Označena so mesta, gore in reke z imeni, t:»-ko da bo vsakdo mogel zasledovati potek vojne, kako daleč j'i prodi la kaka armada, itd. — Na drugi strani zemljevida je o-značena Maginotova in Siegfried obrambna črta ter utrdbe ob poljski meji. — Vojaška statistika: v zraku, na zemlji in na morju, itd.
Ta zemljevid bc vsakomur dobrodošel, kdor se zanima za po tek sedanje vojne v Evropi.
KDOR PO&LJE DENAR ZA NAROČNINO, NAJ TUDt OMENI, DA ŽELI IMETI ZEMLJEVID. — TA PONUDBA NAJ VELJA DO 30. SEPTEMBRA, KER IMAMO SAMO OMEJENO ŠTEVILO.
oopfai braa podffim la aaafcnoatl m m prtotočojeio. Denar m naročnino roll ftfUJnU po Many Order. Pri auremeaibi kraj« naro«-m mmm» tadl prejinje bivallflfie nastani da hitreje uide-
KONGRES
V	Četrtek, dne 21. septembra, se bo nestal ameriški kongres k izrednemu zasedanju. .Sklical ga je predsednik Roosevelt, kajti obnoviti bo treba nevtralnostno postavo.
V	splošnem bodo ostale veljavne določbe stare nevtralnost ne poatave: ameriškim državljanom bo prepovedano potovati na ladjah bojujočih <se držav; potovanje v vojno ozemlje jhn bo zelo otežkoceno itd. Brlino bistveno izpremembo naj bi pa tvorila takoimenovana "cash and carry" določba, s čimer bi bilo Združenim državam postavno mogoče preskrbovati Anglijo in Francijo z vojnim materijalom. Postavno bi bilo dovoljeno zalagati z vojnim materijalom vse bojujoče te države, "cash and carry" določba bi pa onemogočila Nemčiji kaj kupiti v tej deželi.
® bi zadoščeno zahtevi pretežne veČine ameriškega prebivalstva, da mora Amerika evropske demokraciie materijalno podpirati.
Amerika se vojne ne bo udeležila — kolikor pride v poster aktivna vojaška udeležba — pomaga naj pa demokracijam poraziti nacijskega diktatorja.
V	tej deželi je seveda precej ljudi, ki zagovarjajo to politika iz precej sebičnih namenov. To so predvsem jeklarski magnatje ter izdelovalci municije, ki se nadajo velikih dobičkov. Vsled tega bi bilo dobro — kar je Rooseveltova administracija že namignila, — na ta ali oni posebno oster način posebno obdačiti vojne dobičke.
Demokratski poslanec Voorhis iz Califomije, je nedavno rekel v Washingtonut naj se kongres z večjo vnemo zavzame sa nezaposlene- Z davki, naloženimi na vojne dobičke, bi dalo v tem pdgledu precej storiti.
Če se bo obnesla pre<isednikova politika glede preskrbo Anglije in Francije z vojnim materijalom, se bo seveda šc-e pozneje i »kazalo. Isolaeijonisti se pod vodstvom senatorjev lforiha in Nye-a pripravljajo na oster -boj. Nye sluti, kaj bo rVfilo. Rekel je, da bodo njega in njegove tovariše označeval: I:ot Hitlei^eve prijatelje, ker se ne bodo strinjali s predjedi ikovimi predlogi.
fte pred četrtkom bo poklical predsednik k sebi voditelje ameriških strank in skušal ž njimi skleniti "gentleman-teki dogovor", ki naj bi preprečil razkol v ameriškem kongresu.
Razkol bi bil namreč edinole Hitlerju v prid.
KAJZERJEV VNUK PADEL NA POLJSKEM
BERLIN, Nemčija, 17. septembra. — Vnuk bi%*wega nemškega cesarja Viljema IL, princ Oskar, je bil ubit v neki bitki na Poljskem.
Njegova družina je včeraj prejeta poročilo, da je princ Oskar junaško padel "nekje na Poljskem", ko je vodil mrcjo stot-nijo k napadu. Princ Oskar je bil poročnik in star 24 let. Pripadal jc k 51. infanterijskemu polku.
Njegova mati, bivša grofica Ina Basse witz, je v bolnišnici v Mecklenburgu. Njegov oče je princ Oskar, peti »in cesarja Viljema, in je poveljnik nekega rezervnega polka. Mlajši brat princa Oskarja, princ Bnrchard, je tudi na poljski fronti v 9. in-fanterijskem polku.
11 Žanekljivega »vira je znano, da je na fronti 8 bohenzolleri: fekfc prinoev, en sin Kajfcerja Viljema (Os-kar) in 7 njegovih vnftlriv. Ifed leini so trije sinovi bivšega prestolonaslednika priiica Friedrioha Virjema, en sin princa Alberta, en sin pokojnega |>ri<ica'Joaohima in <tVa sinom princa Oskarja.
Ižmed petih ViTj^hovih je samo princ Oskar bil sprejet v armdtfo, kajti vojno poVetjstvo ni hotelo sprejeti nikogar, ki je v -fcVetolfii Vojni dosegel čin generala; Princ Oskar je samo polkorvnfk in mu je bilo dovoljeno stopiti v armado.
• •
i kol poljedelski delavci
GBQ86BORN, Pomeranska, 16, sep. — Nemško voja-iko poveljstvo pošilja na tisoče poljskih ujetnikov v no-tranjdst dežele ter jih "pogojuje" kmetom, ki jim morajo plfcževati po nemški plačilni lestvi** po 60 bentov na dan.
• t •
15. mp. — y udpja odlokov glede na anme-sporoča "Hrmtaki Dnevni*", da so 89
viilimia.joUtaM ffbscjeosi, jHJ
si bo končal življenje. Poleg te^a je .sosedom zadnje dni govoril: "Padale bobo bombe, pokale eksplozije!" Kritičnega večera se je Lovrič skregaj k ženo in njoniuna sestrama, ki sta pmbivale v hiši, in jih najeli 1 ven. Nato je odšel na podhtre«je, polil po tleh stekle-nico petroleja in zafr^al. Potem, jo stekel na drugo stran

nwepp
■■a&tMj—limu«
Peter Zgaga

PRED DVAJSETIMI ČETI
PRIPRAVE
Ne bojte se, ne boni vas tra-pil s spomini, kaj se je doga-ceste in tam o[»azovaJ, kako go ; jalo pred dvajsetimi leti na ri. Požar so pravočasno opa-! bojiščih svetovne vojne. Ne-zili in gn pričeli preiti. Lov-; davno je nekatere države nam rič je pri tem sam pomaga!,!^ vnovič zasrbelo in vprizar-yemlar so ga orožniki brž pri-j jajw nekaj 5e M j pošastnega Lovne je pripravil tmlijin bi hi]i torej v SoUanjera £a.
sii stari (xh'w*.
spomini popolnoma
Tragična, smrt mladega oficirja.
prercrzal sebi žile na rokah in kc vrat. Oba so prepeljali v bolnišnico. Spoljarieeva je u
ci >so se pa protivili zdravemu človeškemu razumu.
Ameriška javnost je podcenjevala njihovo moč in njihov vpliv. Časopisi so se norčevali iz njih; ljudje -so nejeverno zmajevali z glavami, zroč njihove napore.
Toda kaj je bilo vse to su-hačein mar. V svoji službi sc imeli pretežno večino prote: stantških tluliovnikov, ki šq smatrali in še Kedno smatrajo falon za -svojega najhujšega konkurenta. Mi lili so si pač, tla bo vse drlo v njihove bv,žje hrame, ko bodo enkrat saloni
Lepa ponudba hrvatiske-' Amo1n'ki	so visoke zaprti.
avignih svoj prapor in so sh In suhači so imeli v službi v boj za cilje, ki so bili po nji- tudi večino javnih delavcev:
jeli.
;ve«" jo steklenieo bencina, ki jo na dvorišT-e, upajoč, da bo l)en-ein eknoloiliral. Lovrič je pred 20 leti iz Ijnbrcmnno-ti ustrelil nekega gostilničarja, za kar je l il < ill-njen na -mrt. toda Stol solmoriee v Zairrelm mu je zni-
Pač se je pa pripravljalo pred dvajsetimi leti v Ameriki nekaj, kar je pozneje zrevo-
lucijoniralo ves stodvajset mi /al kazen na 10 let ječe, ki jo lljonski narod in slednjič v re !je r.ovrič t u 11 i od-eilel.	/Voluciji podleglo.
mu zdravniku.
Asistent me-stne bolnišnice v ,,ovom mnenju sveti, v resni-Varaždinu dr. Vladimir Čanie
je prejel iz A^niare v Abesini-'	~t
ji ponudbo, da nastopi mesto' _ ___
šefa v tamkajšnji vojaški bol-' l'!nii,|j,iiiiniiiilli(1iTmin,| ..jiTimiii, „niiti nišnici. Imel bi nieesčno pi«. »m"1 "'iiniiii" "ii;i.'fim'n«iiinimii»liimu čo 15,000 lir in vso osknl>o. Vsi'
Na železniški postaji Blažil j'mrla že med prevozom, Ilii pri Sarajevu se je pripetila hm (bori v bolnici t? smrtjo, tragična nesreča, ki je vzela!
življenje letalskemu pdtfporoč- Poslednji trenutki štirih niku Vojinu BesarovifMi. Mla-1
^ potni stroški bi mu bili povr-j :njeni. Dr. Tanič se bo odločil; ;v nekaj dneh. ali bo sprejel to
di oficir ^e je pripeljal z brzo-vlakoni. ki na predmestni postaji ne obstane, a vendar precej amanjša hitrost vožnje.
Podporočnik je tveiral skok iz vlaka, da bi si prihranil pot *kozi mesto v predmestje, k-jer
obešencev.
ponu4ll>o.
Novorojenčkovo truplo v loncu v drvarnici.
je bil doma. Svojega sina-edin-1V posebni celicj je Borislav Xi-ca, ki je napovedal svoj pri- ikolič vso noe ječal, da je nedol-hod na dopust, je na postaji ča-' žen in je venomer pričakoval kala mati. Nesre«'nenm mlade- j pomilostitve. Stonislav Bojičič niču se skok ni posrečil in pa-(Bane je vso noč kadil ter se del je pod vlak. V nekaj tre- Iradoval na pajdaše, ki so ga iratkih je bil mrtev. Podporoč- spravili tako dfileč. Milorad nik Besarovič je služil prej pri Pajič je noč ihtel in se ne-topništvu, v zadnjem času jki koliko fpomirif proti jutru, ko je »bil premeščen k letalstvu in ^ta g-a obiskala žena in sin ko je dovršil strokovne izpite, Preden fio bili izročeni krvni-je pohitel domov na kratek do- ku TTartu, so se obsojenci poslo-pust.	|vili s kratkimi besedami. Pe-
jter Blaževič Petralc je prišel jposleldnji na vr^to in je prosil j stražarje: " Pustite me, pro-
Poročali riigo, da so v Sal»cu pred dnevi zjutraj ob 4. obesili štiri zloglasne zločince. Izmed vseh je najmirneje odšel
na vešala vodja razbojniške n\c\ na Savski cesti lonec, v družbe Peter BlaževičPetrak. katerem je bilo že napol raz-
padlo truplo novorojenčka. Po-
j Te dni je prišla na zagrebško policijo neka ženska, in povedala, da je naisla v svoji drvar-'
Pretresljiva ljubavna tragedija.
V Snrfederevstkein Džennn i
si m va
rla
-e sam povzjjnem
''.na vešala. Sem toliko hraber!'
je oddigrala ponoči strašna Iju-ba\-na tragedija. Zidar P,ran-|TrMV'"° (th 5- > kr\-nik Hart od-ko Ilič je zahteval od svoje za-jvr^'] ^voje ln-Ie rokavice ter se ročenke, kavamiške plesalke obrnil k štirim mrličem na ve-Milke Opoljarič, naj mu zap<r- šalih z bc-se-lami: "Jaz nisem je pesean "Težko mi je f»ozabiti te." Spoljaričeva mu je fK»|>rej kjavila, da se morata ločiti, ker se noče poročiti ž njim, čeprav sta bila že dolgo zaročena. Komaj je zapela pesem, jo je povaihil seboj na dvori- |M>žar v hiši bogate kmetice A. sče. Tam je pa navalil na njo Lovrič. Ogenj je podtaknil z nožem in ji prerezal grlo. Naj njen mož Mato, ki je bil v zal-njene krike so prihiteli iz ka-,njem času živčno zelo razstro-varne gostje. Tt-daj je Ilič j jen ter je j>ogosto govoril, da
-mrti.
Norec zažgal hišo.
Sredi Sre-mske Mit rovi«* je v eni preteklih noči izbruhnil
licija je takoj začela preiskovati in sum je padel na 20-letno Katieo Fister. ki stanuje v iriti hisi» FiŠterjeva je pred časom prinesla domov omot in je na viprašanje gospod i nje, kaj ima v omotu, odgovorila, da staro perilo. Gospodinja je čez nekaj dni začula v sobi FiŠ-terjeve neznosen smrad, potem pa je isti smrad začutila v drvarnici* Ko je hotela dognati, odkod izvira s*mrjwl, je našla lonee z otroškim trn,Delcem. Policija je zaslišala Fišterjevo, ki je priznala, da je 1 f>. avg. na bregii Save povila živo dete, ki pa je po njenem pripovedovanju čez nekaj minut izdihnili). Otrokovo trn pel ee je zavila v obot in ga odnesla domov, kjer ga je skrila po-l blazino na postelji. Ko ni mogla več prenašati smradu, je tru-fielee odnesla v drvamieo. Tz jave Fišterjeve o smrti otroka pa so tako zmedene in polne protislovij, da policija močno sumi, da je Fišterjeva otroka fpo.|»orodu usmrtila, {»osebno še. ker je videti na trapelcn. čeprav je že nap«»l razpadlo, znamenje nasilja.
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnev* nem kurzu.
V Jugoslavijo:
Za $ 2M0 $ 4.50 $ «.60
$'JU. -
1 >tu. l»in. I »in. Din.
1-0 JC<)
50U
J »iti. 1000 I>io. 2000
V Italijo:
Za $ 6.30	..
* 12.-	..
$ 2».-	.. * 07 —
9112.50	..
Lir 100 Ur 200 Lib b00 Lir 1000 Ur 2000
tl«7.~ .......... Ur 3000
KER SB CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za izplačilo večjih zgoraj navedeno, bodisi t Jih ali lirah, dovoljujem boljše pogoje.
NUJNA NAKAZILA IZVKSU &TEMO PO CABLE LBTTER ZA PRISTOJBINO $L—
S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY
- (TRAVEL BUREAU) «10 W. 18th ST.. NEW YORK
.iiiniriii||hl|itninti|| iiiiit iiii|)iiiiinnii|lmi
'tlnilii" 'Hiihiiii* Miiiiiiiiii-'liti||||iiii-'li||
MEHANIZIRANA KA VALERIJA OBISKALA NEWYORSKO SVETOVNO RAZSTAVO

Sed¥na ameriaca mdhanizirana kavalerijska brigada 640 "železnih kofnj^^ie preteoeni teden »la skozi New York ter se je ___ Vstavila poleg Svetovne ratrtfite ^rlffirTorku. Ta brigada se-je vrmla » manevrov pri Plattsburgn.
governerje, senatorje, kongres nike, elane državnin,' okrajnih in mestnih u|>rav.
Življenje slehernega javnega dela\-oa, od njegovega petnajstega leta, .-ao imeli v svojih rekordih hat&neno popisano. Xi ga človeka, ki bi ne zgrešil "v svojih mladih ali poznejših letih kakšne neumnosti ali nepravilnosti, ki se je le lieral spominja. Vse te neumnosti in nepravilnosti so bile pa v su-haških rekordih rdeče podčrtane.
In javnemu delaveu so suhači precej jasno namignili: — Bodi z nami, in ničesar ti ne bo manjkalo, tudi pijače ne, četudi bo dežela suha. Pri vsaki priložnosti ti bomo skušali ustreči. Ce boš pa proti nanizali se še spominjaš tistega dogodka pred petnajstimi leti t Seveda se ga moraš spominjati. Stvar je -sicer že nekoliko zastarela, toda mi jo lahko o-živimo, da bo tako živa kot dn se je zgodila včeraj ali danes. Zdaj pa odloči, kakor ti je drago.
Javnega'delavca je ?apek!a preteklost in je .-topil v njihov tabor. Takih slučajev je bil legijon. Vrste suhacev so se čudovito okrepile.
Pojavljali so se tudi z drugimi dokazi: o usodnih posledicah pijančevanja, o revščini v družinah, o manjvrednosti pijancev ill otrok; o silnih množinah za kruh namenjenega žita, iz katerega varijo in disti-1 i rajo opojne pijače.
Kakor rečeno, je javnost podcenjevala te njihove dokaze. Ljudem enosta>vno ni š!q v ghrvo, kako bi mogla kakšna sila o-uši ti deželo, ki je bila mokra, odkar so začeli belci izpodrivati Indijance.
Toda znamenja so se začela kmalu pojavljati.
Davek na gaiono alkohola je narasel na šest dolarjev. Gostilničarji nisd več obnavljali najemnine in so razprodaja-li svoje zaloge. Alkoholna vsebina prva se je zmanjšala pod <fva o»b=totka alkohola. Cena žganja je naraščala. Pozi rek neokusne mešanice -so prodaji*It po petimivajset centov.
Javnost pa vseeno še ni verjela.
— To je le prehodno, — se tolažili ljudje. — Da bi kd" deželi za|>ovedal, kaj sme piti ? Nikdar ne. To bi bilo nemogo-
v
ce.
. Toda zgodilo -se je. Zgodilo se je nekaj . nemogočega. V Ameriki je bila uveljavljena prohibicija. Dežela je postala suha — vsaj na papirju.
V prihoAijih razpravica!« bom skušal povedati, kako so se v tistih tetinih časih zadi-žali naši rojafev Kujtj živel sem ž njhm, trpel S rt jim i vr^d in se ž njimi vred navdal lepše
. .■y.-titw. (
„ Afondix^gggtsBabeiLji fid939
.g^VENE jf^OpLAV) .p^jB
LIPB:
LOKALNI VLAK
Posebnost lokalnega vlaka1 po4, požiralniku v drob in želo-)v njegovo ime.. In he nuje jo ga | dec.	....
lokal ne-ga, vendar^ ne aprieo! Prvikrat sem se pojavil v lo-njegove loftsln&f in'ker se na'kalnem vlaku. Motilo m«? je
odhodni1 (postaji ualdka vode, n»*rvee n\n je , vzdevek.'vrinila tujka in tyjgijodka, cenjena pri ne* in fipoŠtevana — čast ji zato ii\ prrzn&nje, Kajti *o loka
(o in mi je bilo nerodno. Obziren sem bil na lfevo in sem bil, obširen na desno, kOsem se kojpal do ipraznega sedeža. V kot semi s?« stisnil, skromno vi in se ga naloJc«^ tudi spre »rkrčil noge pod sedež in ^e še" vodniki iu strojevodja takega strogo ravnal po napisih in vlaka, a ni kr*itq živega in tddi tablicah, ki te vljudno opozar-i, ki bi ga nital z lo-Jajo, da ne iptjnvaj po tleh in sprc*vodaikom. , ta-1 da se ne nagilbaj. Udobno je rKJ po priliki na-'bilo in prijetno, dbkler ni'pri-uiu še ipotnikovjšel stalen sopotnik odurnega ,« Staro š^tiogo smeši .obraza in črnih Obrvi in se mi |x**taji<o Drenom grič,	Ukora j usedel na kolena. .Spre-
Poeobno$t lokalnega vlaka j gledal j>a je človek in spre v i-bi bili fte nekateri vosbvi, ki so'del, da to ne gre, me je zato ra-
manjftt, tn^nim pa, da so t culi
bolj higieniČni. So namreč ti vosovi po dva in so pogosto tudi trije skupaj, in ne najdeš v
eh treh zasilnega prostorčka z napisom toaleta. Tudi tujka in tujerodka. Cast in priznanje tudi njej — vendar sma tram vozove lokalnega vlaka za bolj higienične od dragih, kjer je toaleta zastqpana v vsakem in so v marsikaterem tudi po dve.
Tekalni vlak je veseljak. Za vsakim vogalom zavrifcka. Tudi, ko vosi čez križišča in mostove, nad govedom neumnim zinphka, ki* se je nevarno pri-ldioalo /progi, in se sploh dere nad vwkkn smrkavcem in be-nfetn, ki stopi čez tir. Je menda gospodu strojevodji pi-skalo lokomotive «rlini dosegljivi »rctrunient. Izživlja se na njrtm. In se tudi lahko široko nfti nudi polje udeistvovanja.
Jaz se vozim z lokalnim vlakom. Vsak	^jotraj v mesto, popoldne nazaj. In to z<*pet včak dan. Razumete: človek je lkTiko: mrtev na opvr-to ^čuko z okusno priloženo rezino citrone; toda vsak dan — obupal 'bi. Nad ocvrto ččuko in nwd rezino ©ftrone.
Obupal bi lahko tudi nad lokalnim vlakom. Tja in nazaj — v-ak dan. Ore to človeku na živce, na moftgan? in v bližino pameti. Znoris na lepem in ljudje no te^a neonansko vesele. Zabavo jitn povedas, če v takem stanju iabuliš oči, bes niš in razgrajaš.
Da se to ne zgodi, šlcHbe so-|totniki. Dvt, trije, nekajkrat tuldi več. Ro4ni so iai stalni.1 nihaja vlak zgodaj, ^ato se privsle sopotniki v vozove kr-»nežljavo in zaspano. Pozimi v trdi temi, da se komaj pfitip-Ijejo do postaje in v voz. Stalno ursedajo *ta mesta, si mane jo oči, {pretegujejo se, vzdihujejo in zdehajo, nekateri, tako. da <bi jim lahko (pogledal
je grdo pogledal in si godmja-je napravil mesta pri sopotnikih, ki so tudi godrnjali m zazijali vame. .
Mučno mi je bilo in sitno. Segel sem v žep, in tem segel v-drugega. PoigladU sem si neobrite ščetine in se počehljal po glavi. Se sem, >e o«rl po sopotnikih, pa me je to zmedlo še bolj in sem zaito okrerll glavo proti oknu, buljil ven in rdel tako nepremično do Ljub-Ijane. . B . ..
O, sedaj je zadnva urejena. Na vadi H so se rie. Zdeham lahko in se pretegujem. Zame se ne zmenijo več. Postal sem sopotnik in imam pravico grdo gledati vsakega, ki -bi se na novo pojavil v našem vozu.
popotniki so zanimivi. So taki nekateri in so.drugi dru-R»čni. Lahko jih giedas, opazuješ, sklepaš o rjih marsikaj in delaš zaključek. .Poznam Mse. Po poklicih in imenih. Meni ne priip<*v€i&uiejo. Med seboj pa se {pomenijo o tem oi onem. o prijatelju in sosedi in še o sdbi in odsotnem sopotniku: nevsiljivo (prislonim uho in poskušam. Sicer so taka pripovedovanja mnogokrat zanimiva nad vse. kakor so zanimivi sopotniki sand, vendar se človek naveliča tudi pripovedovanj, klavrno rn dolgočasno bi mu poe4alo, da ni izrednih dogodkov. .
Kakor na primer oni dan, ko je pozabila revna ženska otroka na {peronu. Sama se je odpeljala reva z vlakcim in je pozabila na otroka, kakor spozabi človek na dežnik aH lasnljo. ^To je recimo nezaslišano, gta dbepje in še marsičesa vredfco. In je kajpada /vredno', da povo ! rimo so<potniki o tem ves teden, in tuldi delj, kajti *»e tak dogodek ne pripeti vsak dan in imaš še manj prilike čitati vsak dan v seznamu najdenih pried metov: ?*peči otrok, najden na ljubljanskem kolodvoru. .

9* "i	~	V	#
MaBOP»ši
4»
M # * rt,t t
u£Laj6
Ddbrol	;
To se je zgodilo in se tildi lahko zgodi. Ženska je bila sta^a, revna in tudi betezna. Čakala je sirota na vlak. žvečila suho skorjo in se kregala s škrbmi. Pa ti zarjove po l$o-lodrvoru, da vozi ta vlak tja in tja, tnešani da je in da stoji na pet^m tiru. Ni kazalo revi o-botavljati se in je pozafoila na otroka. Rete ni čriduo!
A je tem bolj čudno, da se je Lena Plahuta izpod Kamniških planin, mastna in zavaljena pri-Zlbala v naš vez in zasedla dve številki. Ni se zmenila -za sopotnike. Odziibali smo se s postaje. Lena pa je segala v košaro, glodala jabolka do črijih kosti in metala oglcfdke skozi okno. Prijel je gospod spre-vdnik — sopotniki mfri rečejo g-ospod «iprehcidnik — potipal T^eni voani listek, jo pogledal in jo oft>zirno opozoril, da . [je kržkone sedla v naipačen vlak.
Mastne ženske skoro smešno jokajo. Tn kar je najbolj žalostno: skoraj vedno po nepotrebnem. Lena tudi.
|9nio si postali sopotniki po tem dogodku 'bli-žji in zaupnej-ši, kajti ga ni bilo med l.ami štora štorastega tako, da bi se vsedel v vlak in čakal, da ga odpelje in to kamorkoli. Pomilovalno smo se o&iraK in si mežikali. .
Odpravili smo Leno na prvi postaji iz *voza in smo ji še do-povedali, kake naj se ravna, tako in tako. Da bi ne ostala večno tani in bi ne bili domači v skrbeh. .
Mi sopotniki .pa smo se odpeljali. O dogoidibu ssmo ra<z-piavljali. Ženski neumni smo se sTiejali, 'ki je donda brezbrižna penila /breskrtino v vlak, pa se ni pj^ej pozanimala, kaw ta vlak vozi, kdaj in aH ?ploh vozi. Da! Ali aploh vozi! l>ah-ko oetane na postaji, na tem in tern tiru, vsode« se vanj in čaka«, kdove kako dolgo. Morda do sporazuma/ morda celo do preureditve in poglobitve take postaje. Ni priporočljivo tako čaikanje na rsak rtačin. 9
Pa beni se zamudil oni daii. O, kolikokra/t sem se že zamudil. Oni <}an pa sem se temeljito zamudil, tako — do zad-njega trenutka. Moral eeia skočiti se nekaj korakov za lokalnim vlakc*n, da fem se obesil za zadnji vagon, pa si še z desnico pomagati, sem ob-visel na njem in mi ni druga polovica ostala v Ljubljani.
S škodoželjnimi pogledi so me sprejeli v veteu. Žal jim je biJd in hudo, ker ^i nisem zlo-
-flHaifle&iS^TigV
OD VSEPOVSOD
DIAMANTOV
raj
TATVIN
^'V
• i.. : 1 • ' Blizu francoskega kopališča Deauvillea se je primerila senzacionalna tatvina diamantov. Ženi nekega trgovca , je bil na 'počitnicah ukraden n^-klt, vreden tji milnjone frankov. Lastnica je no^jla lišp pri večerni prireditvi, naslednji dan pa ji je bil nakit ukraden v vili, kjer je "stanovala.
7000 Arf^itŽktH OltoKft v.
Državni tajnik za notranje zadeve Združenih d rkav nadzira 1083 otokov, ki so tako pod suverenofrtjo Združenih držav. Tako gre za 20 otokov Havajskega otočja, za 53 otokov Davl3kega(otočja v Karib-sketn in Atlantskem moriu, za 3 otoke Porto Rica, za 67 oto-
no. Sreča je bila, da je bila kovina na koncu izolirana s plastjo' gume. Mož ni zaradi [ suAka utrpel Nobene škode, do življaj "je plač&l s^nio' s sira* hoiri.
brezpomemtmi., Pqetali so pa Iprevlečena s kovinsko pločevi-^aini z raW&jem zračnega: pro- -~ —--meta in pa giede iia strategijo.
K ot^feki državi Združenih držav t»pa»da tudi 148 otoi^py Filipinskega otočja, ki tvorijo cel pas od Karibskega.do Kitajskega morja, od Atlantskega do Srednjega in Pacifične-ga oceana in od, Beringovega morja )do Arktičnega oceana. Filipini so bili pa že prej pod upravo Združenih držav in upravljalo jih je vojno ministrstvo, od katerega prevzauie zdaj upravo teh otokov notranji minister Iokes.
i
'* STREHA UDARILA • V TRNEK.
Ne'ki ribiški isiportnik je nor davno lovil ribe v Sandefjbrdu na Noitveskenu Nebo pa so" zastrli črni Oblaki in nenadoma je začelo grmeti. Ni dolgo trajalo, pa je ribiču neznana
kov Aljaske in nepregledno sila izbila trnek iz rok. Ka-
ptevilo otcfčkov, med katerimi so mnogri samo koralne pečine in so bili Še nedavno povsem
•kor je ribic naknadno ugotovil je udarila strela v zsroYnji konec ribiške palice, ki je bila
HUISA N±ibt±CA BffLAlrfeOA PANT A.
V Morskem pri KanaJu na P*rimorskem eo v neki avto nalivali bencin. Tam okoli je po-( Btajal 14rletni Job=ip Blažič,. jneuda s cigareto v ustih. Nepričakovano je iz cevi brizgnil cnrek bencina prav v fanta. Bencfn se je vcdžgal in revež je bil takoj ves v plamenih. Hitro so ga zavili v plahte, ter tako zadušili ogenj, a nesrečnež je bil' že tako opečen, da ga skoraj ni bilo sipoznati.
Brž so ga prepeljali v bolnišnico kjer pa po poldrugi uri za tem umrl
A DVERTISE in ' GLAS NARODA"
AKO NAMERAVAT*'
SVETOVNO RAZSTAW
" boste ?aMr
M
Mesta New Yorka ^
DOBITE JO
BREZPLAČNO z -" ako -Naročite
Slovensko-
Amerikanski KoIcdaH
ZA 1139
Cena Koledarja je:
50 centov •
.. »i. .. ..i
Imamo jih še nekaj I;
'Glas Naroda"
tit West 1Mb Street .
New	N. T.
(Lahko poRJIte atp t poftalh znamkah po 2 oslromc. po 8 cente)
m. ZVEZEK: IV. ZVEZEK:
ul
I.	ZVEZEK: Uvod — N a r o d n e pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar" — Domen. — t)va prijatelja.
II.	ZVEZEK: Jnrij Kc-bils. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski iolnir — Grad1 Bo-jinje. —^ Goli da.	- , «
RAZGLEDNICE
ywgf^ £
crABfii a. m%!\> t
rMBltSVftTi i
Taato JAka BoSUete ▼ aMrnkek
.....
Deseti brat. — Nemški valpet.
,	Cvet in sad. — Hči mestnega sod-
nika. — 'Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V. ZVEZEK: Sosedbv sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
VL ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer.
VIL'ZVEZEK: Lepa Vida. — Rds tobaka. Moč in pravica. — V vojni ktajini. — Pravd* H2*d bratoma.
VUL ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim še te. ■— Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljiVosti- — Bpomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Bdkovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir gradeL — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Vpronfka ^esemška
10 zvežkov $10
(Spisal B. Kellermann)
Globoko pod zemljo vrte jo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer Mac Alan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se'žariva jo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma muči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana \ ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čnti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva.
259 strani... $1.20



STEFAN £61JJX iNMteGOVL
novele. 253 strani.
Tolminska
V Štefanu .Golji nam podaja. Prejgelj edinstveno , sliko trpljenja našega naroda v časih grašcanike mogočnosti. . y sretliSČn te žive nepoznane zgodovin-»k^sUke stoj i klena ppstava župnika Štefana Gdje, ki Y pravem pomenn besede " življenje za svoje ovce." Prepletel je rdman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tridi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustiha pridiga," in "Pniver nnd Blei" ter biser naše ' nc/elistike: "Gospoda Matije zadnji gost"

Bogove^ Jfeftfej
(SJfiSal Ivin ft^iil)
, Pi^telj je poiegel v dobo,
K* Č PS®1 Protestan-tizem ^o' Slovenskem, tridi-gatjs Jfertejs je kMČilo opi-ssL Bomann so dodana oo-trebna pojasnila. - f
Ceni $1.50
Cena $1.50
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda LarispreŠkega. 269 strani.
V tem EDL svezkn nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja^. Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temn delu trori že pred leti napisana večerniska Zgodba o mladostnih letih Glavarjevih^ dopolnil je to mladostno sliko s Glavarjevimi zapiski, Jri nam ga kašejo v njegovi ^ivljfenj^lq. modrosti pri čebelah, iia njegp-vem • sra^n I^asišpreža, kjer «xa sivo glavo osarja Wada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne. kon-tese Klare. 8 Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest Knjigp nam po-JustVarja }los slovenske preteklosti in is nje diha tto-Bemlja sama.
Cčna $1.50
J
i!
d


*QLIR IIBODF-HifT<
Monday, September 18, 1939
HLDVBHiS (YUGOSLAV) DAILY
			
llH^ivSllliiiililililltl^i^ltllHIIll!^	lllll»SIHIIII!i	lillHII«!!	omitimr^i^iH
j^ je si bil tako dolgo?
Komu is življenja — Za 11 Glas Naroda" prindil L H.
27
"V resni® ste zelo bistroumni in ste že marsikaj našli, kar se teh ljudi tiče, ki so vam tukaj prišli naproti. Torej Wi<n-nifred Long-wy dela te male neninmoeti samo"pod Iduninim( vplivom. Pri tem pa mlislim, da to dela samo zato, da Iduno jezi. V bistvu pa je zelo prijazna in pametna in svojega brata ima iskreno rada. Sicer pa Wiiraiferd Idune ne more prenašati in ji kljubuje, kolikor le more. Prav napačno bi presojala, ako ne dkuša vse storiti, kar je v njeni moči, da bi svojega brata odvrnila od Idune in bi ga rajši prepeljala k pohlevni, nerarni Trudi, pri kateri bi po njenem mnenju imel mnogo lioljAe in to je meni samo všeč. Sedaj sem vam več ali manj vse pojasnila, zdaj »pa moram sa svojim delom."
"Skoda," pravi Klanus med vadihom.
Toda v®drh mu pride iz srca. V Rutini družbi se počuti dotoro in bi najrajši bil vedno pri njej.
Toda Rut naglo v*>tane, pospravi posoldo in položi novo posodo na svoje in njegvo mesto. Z velikim veseljem gleda njene pridne roke, ki so od zraka in sonca nekoliko opaljene, toda tako lepo oblikovane, da Be divi nad mjimii. Navzlic temu, da je imela za gojitev svojega telesa le malo časa, je svoje roke zelo akrteio negovala.
To jutro nima pri zajtrlku jahalne obleke, ker ji danes ni treba iti na polje. Na sobi ima priprosto lahno zeleno obleko, ki je pri vratu zavezana z belim trakom, pa navzlic tej pripro-sti obleki se zdi Klausu tako čarobna, da ne mjore svojega pogleda odvrniti od nje, dokler Rut ne gre iz sobe. Takoj nato
sliši, ikako slugi naroči, da poraibljano posodo nese iz sobe.
* * *
NA
POLJSKI AEROPL ANI ROMUNSKO
CERNAUTI, Romunska, 18. septembra. — Poljski vojaki s celo vojaško opremo so pribežali na Romunsko in romunske oblasti so jih takoj razorožile- Poljaki so izjavili, da žele vstopiti v romunsko armado, da se bore proti Nemcem.
Ob desetih ponoči je priletelo na Romunsko 132 poljskih
aeroplanov in so v skupinah pristali »v Cernauti. Proti jutru
je pričelo prihajati še več aeroplanov. Dva aeroplana sta se
razbila. Aeroplani so pristajali tako naglo, da je na majhnem
letališču en aeroplaai pristal na vrhu dveh drugih aeroplanov.
— Aeroplani in letalci so bili internirani. . .
V - t r --—---:---
rt -1-
rt-
Italija in njena pogodba -z Nemčijo =-
Ti*li Klaus (počasi odide iz sobe ter zatopljen v globoke miri i, hodi po parku. Obiwce kraje, na katere so ga vezali sladki spomni. Tukaj ie bil najljubši -kraj njegove matere, tam se je igral kot otrok, okoli okrogle, kamnite mize, tam na majhnem razglednem^pro^toru je pogosto sedel in pisal domače na--oge, ko je liddil v gimnazijo.
Vsi časi mu zapet stoje v duhu pred očmi. naenkrat pa pride do li-pe, čije mlado zelenje je že pričelo siliti na dan. Začudeno jo gleda, kajti to lipo je na svoj dvanajsti rojstni dan sam posadil. Oče je .«tal poleg in mu je prepovedoval, kako naj to delo opravi. Pomagal mo ni, kajti na Gravensteinu je bila že od davnih rodov navada, da .*o morali prvo rojeni sinovi ob svojem dvanajstem rojstnem letu ob poti posaditi lipo.
Klausova lipa je zrasla v lepo, močno drevo. Kakih deset metrov vstran je Ktala lipa, ki jo je vsadil njegov oče; seveda je bila mnogo višja in debelejša. Kakor so bile te lipe vkoreninjene na domači zemlji, tako naj bi 'bili vkoreninjeni tudi Weyershergi. In sodni svetnik mu je povedal, da je sel njeftov oče v?ak dan k tej lipi in M jo je natančno ogledoval.
"Ko bi bil moj tin v resnici mrtev, bi to mogel videti na njegovi lipi. Saj ovenela bi," je nekoč rekel sodnem«
svetnijku.
Klaus poglelda krono drevesa; lahen nasmeh mu zaziblje na njegovih ustnicah..
"Tukaj bi moral ttfdi moj sin vsaditi liipo, kadar bo* star dvanajst let — obenem pa mora biti sun Rute Falknerjeve."
Tako misJi Klaus, zatopljen v hrerpeneče samje.
01 obok o vdihava duthteči porrfladni zrak. Kako lepo je biti doma — in — koliko lep^e že, da je v očetovi hiši našel Ruto kot nekaj, kar je že bilo njegovega.
Počasi koraflcs dalje, vedno dalje« dokler ne pride do konca parka, kjer je bile grobišče družine Weyer^bergove. Tukaj je počivala same še mati, ko je odšel v tujino. Sedaj pa počiva tudi že oče ter spi zadnje sanje v domači zemlji.
Opravi tiho molitev, vtnga nekaj pomladnih cvetlic in jih položi na groib starcev.
Nato pa se vrne proti hasi.
Pride ravno ob času, ko pride Truda Holl po stopnicah doli, objokanih oči.
Kot ipretepen pes, misli Klaus sočutno.
Klaus jo posdravi z nekaterimi besedami, toda Truda takoj izgine v telefonski stanici. Sede na stol na hodniku, da počaka Trudo. .
<"ez nekaj časa pride Truda — rdeča v obraz — iz telefonske Manice. Ko je poklicala, je bil Charles pri telefonu. Ko prosi, da bi govorila z Winnie, jo Charles pokliče in Truda vznemirjeno in naglo pripoveduje Ciiarlesu, kaj se je • inoei dogodilo med njo in Iduno. Winnie nekaj jezno izreče ter nekaj .pravi Gtiarteeu. Nato pa živahno zakliče v telefon:
"Dobro, Truda, takoj prideš k nam! Samo eetrt ure počakaj, Charles pride sam po tdbe."
Tedaj Tmdi žine ndajalrica rdečica v obraz ter izgleda zelo mirna, ko stopi k Klansn.
Klan« ji ponudi atol, toda Truda se mu zahvali ter pravi « plahim nasmehom:
"Prav nič ne bcni sedla, ker bom takoj odpotovala z Gra-venrteina."
Klaus jo začuden pgoleda. .
44 Mislim, da ate bili za dalje čaa psovabljeni, milotetljtva
pica."
Nekaj kot kljubovanje žari is njenih oči in ra^rorjena pravi:	|
"ki una me je sinoči dobro oštela — nič vež me ne mara — ker — oli — tars i^oh ne morem povedati. Winn if red Ijougwy pa mi je včeraj rekla, da naj ne poslušam več neslane Idune, in da naj pridem v Fidesserievo fciAo. Rekla mi je, da naj takoj pokličem In ji sporočim, kako in ,kaj. In to k® ravnokar storile in tedaj bodo prišli po mene z avtom.'
Klaus jo pontflovalno pogleda. Rut ima vendar razumno glavo. Vedela j? prej, kaj bo prišlo. Kla» iskreno seže Tnsdi v roko.
želim vse nsjfaojlše k preraeidbi prostora.
Sklop italijanske vlade z di^e 1. septembra tega leta, da ne bo v nentško-pol^kem sjpo-ru podvzela nobene vojaške pobude, fc^o objavili francoski in angleški listi s poudarkom o italijanski nevtralnosti v nem-ško-tpoljskem sporu obenem pa So izrazili svoje priznanje italijanski vladi in njenemu šefu Mussoliniju za vsa dosedanja mirovna prizadevanja. Enake ugodne odmeve italijanskih sklepov lahko zabeležimo tudi po iporočilih iz vfceh drugih evropskih prestolnic, kjer 60 sklepi italijanske vlade vzbudili splošno pozornost.
Nekateri francoski Ifcti pa so se pri tem dotaknili tudi vprašanja, ali je italijanska odločitev v skladu z italijan--sko-nemškim paktom prijateljstva in zveze irted obema dr-avairva, podpisanim 22. maja tega leta, in na to vprašanje odgovarjajo pritrdilno. Članek 2. tega pakta se namreč glasi:
4'Ako bi bili skupni interesi visokih podpisnic ogroženi po kakršnihkoli mednarodnih dogodkih, se beteta takoj zatekli k pogodbi in ukrenili potrebne ukrepe za varstvo svojih interesov. Ako bodo varnost ali drugi interesi ene izmed podpisnic ogroženi od zunaj, bo druga podpisnica nudila ogroženi stranki vso svojo politično in diplomatsko podporo, da se ta nevarnost odpravi."
Sklopi italijanske vlade so bili, kakor znano, ofojavljeni istočasno s Hitlerjevo zahvalo Mussoliniju, v kateri je tudi naslednji stavek:
"Najprisrčnejše se vam zahvaljujem za diplomatsko in politično podporo, "ki ste jo zmerom nudili Nemčiji in njenim pravicami"
Iz tega tdedi, da je bila doslej iačrpana šele prva faza uempko-poljskega spora v smislu čl. 2. pogodbe. Prvi stavek tega člena je bil očividno uporabljen že o priliki razgovorov, ki sta jih imela grof Ciano in RiUbentrop v Solno-gradu in nato še s Hitlerjem v Rerehtesgadenu. Dosedanji razvoj konflikta bi obe državi potemtakem -smatrali šele za primer, ki sra predvideva čl. 2. Dogodbe. Na nadaljnji razvoj konflikta in njegovo morebitno raaširjenje v «\plošno vojno pa bi se nanašal čl. 3.,pogodbe,
ki predvideva avtomatično vojaško pomoč Obedi pogodbenic, "ako bi se v nasprotju z željami in upi visokih podpisnic zapletle v vojno s kako drugo državo ali z druginti državami." Iz tega bi se dalo nadalje izvajati, da Italija in Nemčija sedanjih operacij na poljsko-neniški meji še smatrata za vojno,, temveč za lokalno borbo v smislu Hitlerjevih izjav pred rajlistagom 31. avg. tega leta, da bo namreč Nemčija svojo začeto boilbo s Poljsko toliko časa nadaljevala, dokler se ta ne ukloni. V takem stadiju so potemtakem tudi še vedno mogoče posredovalne akcije, kakor jo je podvzel Mussolini, ker bi tudi te akcije še vedno spadale v Območje "diplomatske in politične podpore"/) Čemer govori nemško-italijanska pogodba.
Mol tem je nastopilo tudi že stanje, ki ga predvideva čl. 3. pogodbe: Nemčija se je namreč zapletla v vojno s tremi drugimi državami. Uporaba čl. 3. pogodbe bi torej označila nastop nove faze. Uoslej se to ni zgodilo. Toda med tem je izvršil Mussolini posredovanje, ki je bilo časovno izvedeno po drugi i it p ml na-topom tretje faze. Vpra-sanje je sedaj, v koliko bi Trtogla ta italijanska akcija vplivati na tolmačenja obveznosti, katerih pomen seveda ne more izhajati samo iz besedila, temveč tudi iz duha pogtKibe.
Italija Se vdsno posreduje v Berlinu.
V javnosti je wbudiio pozornost, da je imel italijanski poslanik Attolico-nad pol ure dolg razgovor s kanclerjem
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
; PO POSEBNI CENI
KRIŽARJI: (. in II. zvezek, broš.___$3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25
.POTOP
I. in II. zvezek, broš. .
QUO VADIŠ !. in II. zvezek, broš. . . . $3.—
ZA KRUHOM Broširano . . . 25c
Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.—
(Poštnino plačamo mi.)
Slovenic Publishing
Con
216 W. 18th Street
pany
MEHKO VEZANE PUICE azprodaja
KNJIG
Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to ie da« nes, ker bo zaloga kmalo iztekla«
Andrr J Htfer TiniMf
vodja
New York
jo v vojno proti Nemčiji. V Rkinu >niatrajo angleška in francoska prizadevanja za dokaz, da Italija ne bo napadena nki od Francije niti od Anglije. Pojavlja t-e edino }e vprašanje, kaj bo dogodilo, kadar bo Nemčija zahtevala pomoč Italije. Drugo je vprašanje, aJi l)o Nemčija zalite vala uporabo italijanskih luk za svoje podmornice, ki jih gotovo ima tudi v Sredozrni^kem morju. Diplomatski krogi v Rimu poudarjajo, da računata Francija :n Anglija s popolno nevtralnostjo Italije. ;
Hitlerjem. Mislijo, da je tajje držala celo aktoivka. Obiisk v avezi s prizadevanjem Italije, da »bi kijoto izbruhu vojne skušala dtf-eei pri Hitlerju,
da bi se vendar rešil mir. Prav j i
tako je OTia<*ilno, poudarjajo danes na nemški strani, da bi bila nemlska vlada pripravljena pričeti {pogajanja s -Poljsko, če bi jih poljska vlada zahtevala preko kake nevtralne države/ ,
njegove douirsleke: |m>1h«žjio so se hahljali na n»oj račun.
Ni- eni re še vozil v zadnjem vagonu. Neznan sem bil so-potnikc'nt, zato so se pokazali ko h udobnejši. Dvakrat ne-rtidno lili je {»ostalo. Aktovko sem odprl in gostoljubno pova-liil gcnpoda, naj seže vanj in si vzame breskev ali dve. ki da so slmike tako, da bodo (»otola-žile jezo in pregnale zamero.
Vdal se je grv^pod ter ugriznil «v breskev, da ^c mu je po-«*dilo po brntdl in telovniku. Živo sva se nato zapletla v pogovor in debato <> kongr^u in olinipijadi in še o shodih in njih organizaciji.
Vljuden sem bil in jiogost-Ijiv; mnogo mi je bilo na tem «la popravinj nerodnost in izboljšam vtis, ki setn ga napravil na sopotnike zadnjega vo-mil vtsaj noge ali toke. In jim zh To bi se mi bilo kajpada je bilo še bolj hudo, ker se me ,«koro posrečilo — toda go^prAl
s>nrehodnik >e je neznansko grdo zadri: "Kamnik!"
»Taz se namreč vozim na Vrh ni ko. . .
LOKALNI VLAK
Nadaljevanje s strani.
Bdcrajaki Bteer (Vitoj Jelene> Benrilta Vcdrievalka
B«j in Zu(i (Jtwwf Sj.nimnn) B«tUnl Dar* v i (Kmlulf V rabi» Banka Vojska 7. Cvetke	(H. M a jar)
9. Dedek Je pravil (Julij SlapAak) lil Devica Orleanska 1L Dve sliki	(Ksarer Uetto)
12. Duhovni boj (lA>vreDC SkupoU)
14.	Fra Diavolo
15.	Fran Baron Trenk
(G juro P« ml uric) If. Gosdovnik. 1. svesek
Gozdovnik, II. xveark (H. Majar)
17.	Hudo Bresdno (Fr. Erjavec)
18.	Hi—.....In. Groteske in Satire
(Asov in Tefn)
1». Korejska Brata, frtira iz misijo-nov v Koreji (JueeC K|>lllman>
19.	Krvna Omreto
21.	Mesija	H>r. Jeglič)
22.	Mladim Sreem, i—ve^tl xa
mladino	(Ksaror Me^kot
24. Maron. krUanski detek z IJba
25. 2C.
VI. 28.
St.
31. 22.
33. 24. 35.
I	*
* X -
t bova xopet kaj kmalu videla." » \ ko bi le bila erierat od takaj — Idnne «e tv resnici •edaj - -.rf PrikodmfUL) * ---
H t r i.. ..5 •	t . -"I , - • • •
Na sapadn računajo s italijansko nevtralnostjo.
Ka merodajnih mcfctih na-jdasajo, da se Angliji in Franciji ni posrečilo zaplesti Itali-
Ijdvil sem se med sedeži, o-mahnil zdaj sem in zdaj tja, a sent se končno zaaibal tasrej-šem u^ofipodu na kolena. Surovo me je odrinil na nasprotni sedež, me neznansko grdo pogledal in me «e vprašal po' letih in starosti. Odleglo mi je, prijazno sem se nawnehnil in mu povedal., da jih imam toliko in toKko.
BODALO IZDALO OČETA.
Y Žilini na SMovasgem je n«»-ka mladenka i»ovila trojčke.
Očeta je poznala samo ih> šle Je dejal, da jelviUci, ki jo je videla 11a bo lain to več ko dovolj, da bi stal na|yni>Sce. kajti fant je bil v tre-lastnih nogah in da me zato neinotku VjmbeGcni mt/bilrziran. Na
bo oestoval.
Zija las t o so strmeli vame sopotniki. V.seč jim je bil s-tari gospdd. še bolj so jim bile všeč
nodlagi številke bodala so vojaške oblasti poiskale očeta in ga prisilile, da bo vzdrževal svoje potomstvo.
V stoterih slovenskih domovih
boste naili to knjigo umetni-
't
ikih slik. Naročite jo se vi.
t . . -
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas
•i.

KNJIGARNA "GLAS NARODA"
T »II tik
I 3 216 WEST 16 th STREET, NEW YORK
-liai

Mrtvi G«Uj M um! i no
Ni Indljxkih OUkih Ob Sl-Lctaid Ar. Immnm Ef.
Knfca rmriiki Zlatar
Pat rim. Parni U Inke h>ra&«> Mf	111. FWItit '
Pahnili la Krni* (Ivan Albreht > Popotniki. Mffif in Mir*
(Milan Pufcrij)
Mlplw
Pravljico	<B. Mnj-r»
Prarljk« la prtp»r«fkc za
Hm	(S. Ro4iitntk>
3«. Parnti hi Sliko IKsitit M«--ko)
37. Ptlrr Hrlirk*	(Tagnr*;
ML Praški Jnrfrfc	f Josip Volc»
29. Prod NorOHo 49. PraprrfeM«*	Psvntl
i Anton Strainr)
41.	Prihaja'. i«»vo*t i Fr. Petola) 41 Prat Botji. T. irnrk
Prat Baiji. II. nmek
f Anton Koller>
42.	Prtxmnjanjo Indijanskih' »fcijo-
urjfT	(Joarf Splllmai«!
41. Mrfa In brim rrtnka
f Anton Hnonder) 15. Krrolnriia na P^nca'akmi I«. S'ata a Srni« (H. Ffdmrl 47. Strni Slnn Indijo 111 Spkd Krtttof* ftaaida 4». Stodrnl nai h* (S. Ftnf«ar» Ml Strahoto rajno SI. Fanflki Invalid (S. K.Aitnlk) 55. S v Ha Nathanea 53. TH Indijanci o pmd
(Jnoof Snillnanl 51. YWiim piHM (Marija Kmofnral 55. Vrtnar	<T»poi*»
M. Vdk fTpafcarna in draga pmtl aa wMina (Kaaror M^a) 57. Vijiiimir all Pagwwtve ia krat (Jflrfp Ocrlaor
(Amrnat Aanot) 8. Koftntnik
O.
tc
CVt
(J. Planinski)
(I>r. Aorahon v (Joaof Kpillman > pnvmt la tmin-(R. Koftntalkt kaJiK |a %d
Ako ima kaka knjiga vet" zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo.
POZOR!
Ker imuno nekaj teh knjig v omejenem ftevtin, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči.
J KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST 18th
. - „