Štev. 23.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
10. junija 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena  na  leto  doma  20 Din. V Ameriko	cena na
leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Bo sporazum?
V doglednom časi — če se ne bi kaj zvünrednoga zgodilo, ga ne bo. Prepad, šteri zija med Srbi z edne strani i Horvati pa Slovenci z drüge strani, ešče ne nosi prek sebe mosta. Ne nosi ga, ar ka Horvatje i Slovenci za svoje življenje, svoj obstanek zahtevajo, tistomi se Srbi najbole protivijo, ar mislijo ka bo razdrlo državo i to je autonomija ali konfederacija. Mi zahtevamo samostojno Slovenijo z županijov Prekmurja, samostojno Horvacko itd. v okviri, v rémaj Jugoslavije. V to niti demokratje, niti radikali privoliti neščejo. Zakaj? Ne bojijo se oni Slovenskoga i Horvackoga orsaga, ne; oni se bojijo, Srbije. Srbija, štero je boj vničo, štero so stranke že skoz sto let razdvojile, raztrojile, Srbija v šteroj je vse k odaji/ v šteroj se za peneze vse dobi — i vse oda — poštenjé i pravica pa v prvom redi, pravimo ta Srbija brez prečanskih krajov bi teško, jako teško odihavala, bi vmirala. Za njo se bojijo Srbijanci. Istina, da je té strah ne prazen, ali je ozdravijiv., Ne trebe drügo, kak poštenjé. Kak pride poštenjé i pravica do vlast!, je Srbija postala cvetoča pokrajina i ne potrebüje ne Horvacke na Slovenije i lejko sta tevi ž njov zdrüženji brez nevarnosti za sebe i za njo. Mi smo mirno poslüšali dvobojne govore demokratske i radikalne stranke^ gda se je šlo za poslanske mandate demokratov, štere so radikali šteli vničiti. Keliko krivic, v nébo kričeča krivic je metala i dokazüvala edna stranka drügoj v oči. Ešče z morjenjom ljüdi, celo nedužne dece je potvarjala demokratska stranka radikalno v Macedoniji. 1 Zadnja tri leta, gda sta Prijatelsko za-
sedle ministerske štoke i delili obe svoje „pravice* po celoj državi, si lejko mislimo, ka je te trpo ubogi Jugoslovenski narod ! Tei ovitki dvej najvekšivi vladajočivih stranki v Srbiji pokažejo na jisti zrok, šteri ne dovoli sporazuma med Slovenci i Horvati. Dežela krivic je Balkan, štere nosijo velike, prevelike dobičke zdaj ednoj, te pa drügoj stranki. Te dobičke pozabiti i vlast z rok püstiti, je teško. Zato nega i v kratkom tüdi ne bo sporazumi, bar idemo proti njemi. To dokaže ljüstvo, da je Ljuba Jovanovič, minister na vere z včij en za predsednika parlamenta, ki ma nekšo, čeravno malo, a vendar istinsko volo za sporazum.
Vlada je zdaj ščista radikalna — predsedništvo parlamenta z sekretari ščista radikalno —' demokrati so v opoziciji (proti vladi), ravnotak naša, muslimanska i srbska kmečke stranka. A ár Radič ne je prišo i tüdi ne more priti, ar je ne šteo svojih poslancov punomreštva prekdati, vláda ma, čeravno nej veliko, pa itak večino. Z tov večinov šče ona ravnati štiri leta orsag i sklenjavati zakone.. Se njoj bo to li posrečilo, ali nej, i v kakšoj meri, ne moremo naprej povedati. Edno je pa stalno, to, ka čeravno bo ladala štiri leta, po štiraj letaj bo stranka onih, ki so za autonomije ali konfederacije, tak močna, da brez njé se ne de moglo ladati i sporazum de se ponižno mogo iskati od tistih, ki ga zdaj samo želejo a za njega se zadosta ne trüdijo. Automistično gibanje se najmre začne širiti v Macedoniji, vu Vojvodini i celo na naj-zavednejši del Srbije, na Šumadijo so že razpletene te mreže. —Zmaga pride stalno.
Novi vojaški zakon.
Jako krivični novi vojaški zakon pride pred parlament. Naša stranka, se zna, da bo delala na to, naj od pravi njegove krivice — ali ar Radič z svojimi ne namerava priti v Beograd, ka bi nam pomagao te krivice odvalati z ram našega lüdstva, malo dosegnemo i de kriv vsemi on, jedino on vsakšoj nevoli, štera zadene naše vojake.
Glejmo v glavnih potezaj te ešče ne zglásani zakon: 1). Vojaška slüžba trpi od 21 do 40 let; rezerva od 40 do 50 i v potrebi sme še pod orožje pozvati vojni minister dečke od 18 do 20 let stare i moške na etapno slüžbo do 60 let stare. Šteling je pét. 2.) Vojaška slüžba trpi 18 mesecov za vse vojake ednako. Nišče ne more biti državni, samoupravni ali občinski uradnik niti postati diakon, mešnik, redovnik ali poprek dühovna oseba, niti ne sme nikše slüžbe zvršavati nišče na svoje ime, za štero se zahteva odobrenje od državne ali samoupravne vlasti, če neje odslüžo v stalnom kadri obvezni rok, zvün če je ne stalno ali začasno oslobojen od vojne dužnosti.“ Tak se glasi čl. 48. Vnébo kričeča krivice so v njem, štere zadenejo vero, kat. Matercerkev z njenim! slugami i vnoge-vnoge sirote. Ki se ne gene, da bi te krivični paragraf popravo i ráj se doma šeče po svojoj vili, ne ljübi ni vere ni svojega zmantranoga naroda. Te paragraf si naj k srci vzeme Radič z svojimi poslanci i če se te sprejme v parlamenti, naj se
pred celim Slovenskim i horvackim narodom odkrito bi je v prsi: mi smo krivi te nesreče. 4). Če šteri regrut ne pride na nabor, je odgovoren) za to pa pride pod kaštigo njegova familija, župan i poglavarstvo. 5). Vojvoda i admiral majo 96 jezero dinarov letne plače pa ešče doklade na slugo, drva i konja. Armijski generali majo 48 jezero dinarov letne plače, divisijski generali 42 jezero, polkovnik 30 jezero, podpolkovnik 12 jezero, major 9,600, kapetan I. ki. 7,200, kapetan II. ki. 5,400, poročnik 4,200.i podporočnik 3000 Din. Zvüntoga majo še stanarino (za arendo) letno 3600 Dinarov ti višji oficiri, na obleto dobijo vsi Oficirje letno 9600 Dinarov pa 600 Dinarov za slugo i vsaki oficir še 27 metrov drv, za konja pa vsi aktivni oficerje letno dobijo še 1200 Dinarov. —
5). Zakon začne vezati 1. 1924. jan. 1.
To v glavnom od toga zakona, šteri ne da bi po menšavao terte našega lüdstva, nego gda njemi vzeme pravico ka bi naš človek doma slüžo v svojoj domovini, te njemi ešče naloži strahovite terhe, ka da je mogo nositi. — Istina, ka slüžba z 18 meseci ne je tak velika kak je prle bila. Istina, da z vojaške slüžbe se je tüdi ležej rešiti kak prle i samo 10 mesečno slüžbo dobijo tüdi ništeri — a vendar je te zakon strašen ter za narod zdaj po svetovnom boji, gda ga kole drágoča, gda ga itak davilo dače, gda je skrvavelo v boji teliko drüžin f gda je življenje vnogih — vseh malih ljüdi tak težavno. — Mi od svoje strani svojo dužnost včinimo.
Mi bomo vse tisto, ka samo po shodaj našim ljüdem obetali posküsili v zakon spraviti. Mi bomo želeli mir i nej vojsko i če že ta mora bit, naj vojak kratko vreme slüži i naj doma slüži, naj se njemi pri miri püstijo verske i jezikovna pravice i naj se njemi v vsakšem pogledi dobro godi, pred vsem naj na leto ednok šcsttjedenski dopust dobi z brezplačnov vožnjov kak poslanec Klekl zahtevajo. — Mi svoje včinimo, a če nam Zavezniki Radičevci ne prido na pomoč v parlamenti, malo dosegnemo, ar nas je malo. — Radičova stranka de kriva vsem krivicam, ki do se godile našim vojakom.
Gimnazija v M. Soboti.
Državna gimnazija v M. Soboti je najvažnejša kulturna pridobitev prekmurskoga prtbi-vaístva po prevrat). Prekmurje nema svojih ljüdi v učenih stanovih, mankajo njemi domači uradniki, odvetniki, profesori), vučitelji, še svojih dühovnikov ima premalo; študirali so pač Prekmurci, teda njihov študij je bil često njihovo raznaro-dovanje Edino sredstvo, da se tomi odpomore, je skrb za~študiran naraščaj, ki naj dobi svojo srednješclsko vzgojo v domači gimnaziji. Zun toga moramo pomisliti, da je slovenskih Prekmurcov blüzi j00 000, kaj predstavlja skoro desetine svobodnoga slovenskoga naroda. Nujno potrebno je, da se udejstvujejo v celokupnem slovenskom kulturnom deli, da posezajo v življenje vsega naroda; ar se pa morajo Slovenci uveljavljati v življenji in razvoja Jugoslovanov sploh, zato tüdi na Prekmurje odpada časten del. Da je volja za vse to ali da se bo méd nami porodila, o tom ne dvomimö. Potreba študiranih ljudi je tem večja.
Naša gimnázija ima letos štiri razrede, je torej Popolna nižja Srednja šola, jeseni se odpre 5. razred, s kem bo položen prvi temelj k Popolni, to je višji gimnaziji. Ustrojena je kot realne gimnázija, to se pravi: .izmed starih ali klasičnih jezikov je Iatinščina v vseh razredih obvezen predmet, grščine se pa vči neob-vezno od štrtoga razreda dalje, če se priglasi za njo najmanj 10 dijakov: S tem je posebno ustreženo tistim, ki se nameravajo posvetiti bogoslovja Mesto grščine je obvezna od tretjega razreda deli . francoščine, najvažnejši svetovni jezik. 
V Sloveniji pride ena Srednja šola na približno 50.000 prebivalcov, 100000 Prekmurcov pa ima komaj malo nad 100 dijakov v svoji gimnaziji. Ti dijaki so večinoma iz bližnjih ravenske in dolenjski krajov, od drügod jih je le jako malo, najmanj z goričanskoga. Res je, da so stroški veliki, vendar so precej zmanjšani s tem, da držáva ne zahteva nikše šolnine in da dobijo potrebni dijaki vse knjige od dijaške podporne záloge. Pa kaj starši ne žrtvüjejo za pridnoga otroka! Tüdi dolg študij na gimnaziji in na univerzi ali bogoslovji morda koga straši, vendar dijaki po dovršenom štrtom razredi lahko prestopijo na učiteljišče, srednjo tehniško šolo, trgovsko akademije in Podobne šole. V trgovsko šolo jim je pot odpita še prej; tüdi v slüžbe se Sprejemajo z dovršenov nižjov ali višjov gimnazijov. Pa če kak dijak ne dospe niti do Štrtoga razreda, njemi bo pridobljene znanje le koristilo saj znanje je moč, in to v vsakom poklici. '
Potreba je torej velika. Što ma torej pridnoga in nadatjenoga Otroka, naj ga pošlje v gimnazijo, študira naj kem več naših dečkov, in to iz vsega Prekmurja, ar le tak je mogoče, da dobimo dovolj številen in dober, študiran naraščaj, vzrasel iz domačih tal!
Naročte si „Novine!“
2
NOVINE
10. junija 1923.
NEDELA.
Po risalaj III. Evang. sv. Luk. XV. Prilika od zgubljene ovce. Zgübljeno ovco tak rad ma dober pastir, ka ešče 99 v varnom mesti ležečih svojih ovc povrže pa ide to zgübljeno iskat; med trnje skoposti — v prepad nečistosti -r-. v brlog pijanosti, na vsako križopotje i v vsako še tak odőrno. mesto pogibelnosti. I ti nekdaj zgübljena itak teško najdena Ovca'kak zahvališ svojemi pastiri, da te je tak britkoteško iskaö i najšo?
Trpljenje Gospodovo.
  O Gospod, kak si se mogeo dati križati za tak nevredne, nehvaležne lüdi ? Odpüsti mi mojo prevelko predrznost; pa gorečnost za tvojo čast me sili, odkrito povedati: »Če si ti Sin boži, stopi s križah' (Matth. 27, 40). Ka ščeš na tom križi, ka ščeš, o Sin boži? Prlevaš ti li záto svojo krv v tak velkoj meri, ka bi se naj menje cenila ? Ka bi naj za to " menje sada mela? Kakši hasek? Kakša Prednost?
„0, stopi dol“ ja stopi dol s križal Ka maš čakati od lüdi ? Ka bi ti lejko poštenje skázali, zato ka si za njuvo blaženost dao svoje živlenje ? Ti se jako motiš, ti se motiš! Oni dajo Prednost vsakšoj noroj vablivosti čü-tov, vsakšemi málomi haski, vsakšoj nečimurnoj časti i če bi se kda namerilo, ka bi se mogli odločiti za te ali — za koga? — za te ali za enó — ... — pa jaz ráj ne povem vö, ka bi te javno Žalosti; se ja ne toláži, o Gospod z jalnim vüpanjom, ti zgübiš, zatajijo te.
Če si bio ednok odani za 30 srebrnikov, oh, te te zdaj odájo krščeniki za 30 filerov; kajti ti se tak malo ceniš, ka bi se ne podstopo, tebé na senje pelati; ka bi te tam z najmenjšov rečjov vküp postavo; ar jes sam zagvüšen!, ka bi se ti ž njov ne mogo po ednoj ceni tržiti.
Ti bi ménje valao kak pšenica, menje kak graj, ja celo menje kak pisnivo grozdje. 1 nika ti nebi pomágalo, če se nad tem pritožuješ, ka šče dnesdén lüdstvo »bole lübi grozdno povitico, kak tebé." (Cs. 3, 1). Oni te bodo püstili tožiti se, kak dugo se ščeš; naj samo s svojim dobičkom lejko odidejo, te te pa bodo šče zasmehávan, (Čüješ ti, moj lübi Zveličar?) zasmehávan te bodo.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Martjanci. Vstanovlena je pri nas Kmečka zveza. Predsednik: Štefan Slavič, župan; podpredsednik : Franc Györek; tajnik Ivan Györek; blagajnik Štefan Pintarič. Odborniki: Ivan Dravec, Jožef Hozjan, Anton Horvat, Štefan Pintarič, Jožef Cipot, Lajoš Drvarič, Ivan Leiko, Jožef Slavič, Jožef Kerčmar, Štefan Pavel, Franc Maj, Matjaš Horvat.
Vinarsko drüštvo v Lotmerki priredi v nedeljo dne 10. junija 1923. ob 2 vüri popo-udne v Soboti prvi vinski sejem. Raztav-leni bodo na poskušnjo vzorci novi i stari izvrstni lotmerski vin. Küpci se vabijo, da se vdeležijo toga sejma, na šterom lejko sklenejo küpčije po primernoj ceni za najbogša i pristna vina. Sejem se vrši ob lepom vremeni v parki1
grofa Szapary, ob slabom vremeni pa v prostorih gostilničarja Benka. Na sejmi igra lotmer-ska godba. Za dobro kaplico i prigrizek je preskrbljeno. — Odbor.
Nemšavci. Prostovoljno gasilno drüštvo v Nemšavcih priredi dne 1. julija 1923. v vseh prostorih gostilne Ivana Horvath plesno veselico. Začetek popoudne ob 3 vüri. Igra ciganska godba. K obilni udeležbi vabi. Gasilno drüštvo.
V „bole pokvarjenoj slovenščini piše M. Krajina“ kak prle — naznanja liberalni Slov. Narod. To je istina. Ali što je dao pero Kühari v roke, ka piše v tom grdom pokvarjenom jeziki? Nišče drügi, kak sami demokratje. Od njih se navadila „Mőrska Krajina.“ Ne je lepo, če se što sramüje svojega deteta.
Naj se kalvinske vere podložnikom da prilika, ka lejko svoje verske dužnosti pred svojim dühovnikom spunjavajo, so poslanec Klekl vložili prošnjo na ministerstvi za notrašnje zadeve.
Štelinga. Vse se gible, vse kriči po vesih: štelinga je. Dečki Se zberajo i so gizdavi, da so že tak velki i močni, ka do lejko Šli na štelingo. Dekle pripravlajo cmera za dečke. Vej je tisti nikši dečko ne, šteri je ne rčkrut pravijo dekle. Ali letos se morajo tüdi moški zbirati i iti na štelingo. Zakaj pa to? „Ka praviš, Andraš? pita Korenov Vanek sosidovoga Andraša." — „Ka pravim; vojska bo, vojska. Vsi mo mogli notri iti." „E, znan ne istina. Gde si to čüo ?" — ,,Ato ednok sem bio v krčmi pa so si tam tak gučali, da idemo na Japonce." »Jaj Japonci pa so lagoji, proti njim pa že ne bi rad šo; se šče Spominjam, ka je kalendar pisao, kak so Ruse nabili.* ,,Ja pa je istina, tüdi Stankov Vanč je pravo, ka do vsi moški mogli iti notri, ešče plantavi i slepi. Stankov Vanč pa Zagvüšno zna, ar je on dober politik i njemi vsi vörvlejo. I on je pravo, da mo šli na Japonce, Kleklin v Beogradi so Zapovedali, da vsi moški i dečki po celoj Jugoslaviji morejo iti na štelingo." Tak pripovidavle Korenov Vanek. Andraši se je malo Čüdno vidilo, da bi Kleklin takšo moč meli v rokah. Ali itak je vörvao Vaneki, ar: je njemi Stankov Vanč pravo, Vaní je pa dober politik, i vse zna, K sreči je prišeo Kociprov Gjožek, rihtarov zet. Včasi ga pita Andraš či je to istina, da do vsi moški i dečki šli zdaj nad Japonca, ar so Kleklin tak Zapovedali. Gjožek bi skoro na hrbet spadno, tak se je prestrašo; ar je misli, da se Andraši meša. Od Japoncov guči i od Kleklina, pa od vojske, poleg toga pa tak prestrašeno gleda. Ali Vanek njemi pravi, da je to sveta boža istina, ar je to Stankov Vanč pravo, ki je dober politik. Gjožek se je počavao po glavi: .Hm, hm, zdaj že znam, zakaj ščejo oča vsigdar dol zahvaliti od rihtarstva. Tak nori lüdi znan nindri nega kak so v našoj občini. Či njemi praviš, ka Müra teče od Lendave proti Radgonji, pa ti vörvle." Komaj je Gjožek malo potolažo pre-strašeniva dečka stem, da njima je razložo, ka so Inda tüdi šli moški na štelingo. Da je to v vsakšoj državi tak. Da so Japonci tak daleč od nas, da niti za nas ne vejo neka bi proti nam šli. Da bi g. Kleklin ešče domo püstili vse vojake, či bi v njüvoj moči bilo, ne ka bi oni to napravili*,, da 'moški morejo1 iti ne štelingo, ar g. Kleklin majo telko opraviti z vojaki i s štelín-gov, kak Stankov Vanč z Japonci. — Tüdi Vanek i Andraš sta si na konci v kečko segnola i mislila: Itak je pa Stankov Vanč znan ne dober politik. — r.— ,
Državna meščanska šola v D. Lendavi. Gostilničarski zádrug]’ izreka ravnateljstvo v imeni ubožnih učencov za dar 125 Din. najsrčnejšo zahvalo. Što ima na prodaj kak inštrument kiarinet itd. naj se zglasi pri ravnateljstvi drž. mešč. šole, ki jih küpi za učence. 28. junija priredi mešč. šola ves dan razstavo slik in Točnih _ del v risalnici. Vabi k številnomi obiski. 29. junija je Vpisovanje učencov od 8.—12. vüre ter istotako 30. junija. Vsi učenci, ki že obiskujejo mešč. šolo, kak tüdi novi, naj se ta dva dneva opišejo, da se že med počitnicami vredijo šolski Prostori, kaj velja posebno za IV. razred. Na novo vstopivši učenci morajo prinesli poleg šolskoga izpričevala tüdi izkaz o cepljenih kozaü. Ravnateljstvo.
Fabriko za štérko nameni gorpostaviti v M. Soboti veleposestvo grofa Szaparija. Takše fabrike v celoj našoj v državi nej.
Za naše g. notáriuše, da dobijo kem hitrej svojo penzijo, so naš g. poslanec Klekl páli intervenirali i pri ministerstvi za Znotrašnje zadeve i pri direkciji državnoga računovodstva.
Da se delo pri železnici M. Sobota— Ormož ne Stavi, sta našiva poslanca pri ministri za železnice posredovala. Ne trebe liberalnomi listi ,,Jutro“ opominoti poslance kmečke zveze, naj včinijo svojo dužnost. Kak so tej poslanci proti prizadevanji demokratov dosegnoli železnico M. Sobota—Ormož, tak je brez opominanja liberalcov bodo tüdi dozidali.
Vsi oni, ki so küpili živino v Medjimurji pa so je ne smeli prek prignati k nam naj dajo našemi g. poslanci Kleklni Odgovor v Belgrad. Oni so najmre to krivico naznanili na ministerstvo trgovine i to žele podatke. Naznanite što, gda i gde vam je zabrano živino prek-gnati v naš kraj i zakaj.
Da se ne Stavi železnično delo pri novoj železnici M. Sobota—Ljutomer—Or-moš, je na prošnjo našiva poslanca minister železnic, dr. V. Jankovič dao svojo obljübo.
Da držáva popravi cesto med Radmožanci 1 Törniščom so poslanec Klekl vložili prošnjo na ministra za zgradbe. Pri tom ministri so se zavzeli tudi za Zidanje sobočke gimnazije i zavoda za dijake.
Naj se prošnja občin—Lipovci—Bratonci—Dokležovje, v šterih nova železnica razreže vnogim skoro vse zemljo, so poslanec Klekl na ministrstvi vložili i se toplo za njo zavzeli, kak So jo občine njim izročile. Od svoje strani pa ešče prosijo, naj se sirotam že meseca junija plača zrnje, šterim je železnica krűh odvzela.
M. Sobota. Šikaniranje Obmejni straž na Avstrijski meji se je opet jako povekšalo. Ne-dugo ka sta Šla dva dobriva Jugoslovana iz Petanec v mraki domo i gda sta prišla na-mejo pri Gederovcih, je stražar oba zavrno, čiravno je bio šče preci den j ceIo avstrijski uradnik jiva je rad püsto prek meje. Opazüje se pa da ništerni potnik}, ki so z graničari z dobra lejko idejo gdašte po dnevi ali ponoči, prek meje. Pitamo, gde je pravica? Jeli samo za nešterne ali za vse?
Fabijola ali 
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
„O tak daleč je ešče ne prišlo, čiravno bi se ti mogoče najbole veselio toga.”
,,Ne boj se. Vörvli mi, da sem ne nikaj čemeren na tebe. Či potrebüješ pomoči, samo povej mi; čiravno je ne prav, da si tű, te bom pelao v posebno sobo, gde boš nepoznani dobo peneze 1"
,,Naj ti povem istino: samo za Salo sem stopo i jako bi me veselilo, Či me na tiho od-pelaš vün."
,,Korvin, Korvin!” resno pravi zdaj Pankracij, „to je jako razžalivo. Kaj bi pravili tvoj oča, či bi te takšega, kakši si, bous v sužnji obleki i na palico nasionjeni, dali postaviti na forum*) pred njegov sodni sto i bi te tožo, da si po sili vdaro v hižo plemenitoga Rimlana?"
,,Za bogove, dragi Pankracij', ne kaštigaj me tak jako!"
»Tvoj oča bi mogli obsoditi svojega lastnoga sina ali pa odstopiti od slüžbe."
*) najimenitnejši prostor v Rimi, gde so se vršile javne sodbe itd,
»Prosim te pri vsem, ka ti je drago i sveto, ne sramoti tak jako mene i mojih; celo našo rodbino postaviš v nesrečo. Na kolenih bom te proso odpüščenja za vse prejšnja razžalitve — le odpüsti mil"
, .Stoj, Korvin, stoji Vse prejšnje je že zdavna pozableno. Ali poslüšaj: Vsi navzoči, zvün slepih so svedoki tvojega pregreha, svedočb zato ne bo menjkaloči boš zato gda gučao o tom shodi ali šteroga tű navzočih gdaj primao za to, — znaš, da te lehko tožimo pred tvojim lastnim očoml Razmiš?"
»Razmim, razmim," pravi z milo Prosečka glasom, »dokeč bom živ ne bom povedao živoj düši, da sem bio na tom strašnom kraji. Pri-segam ti pri bogov .
»Tiho, tiho! Takši priseg ne potrebüjemo. Le hodi z menov!" Navzočim pa pravi: »Toga človek jaz poznam, samo zablodo je sem," i ga pela na vulico. »Korvin, nikdar ne pozabi, ka si oblübo!" so bile zadnje reči Pankracijove.
Fulvij je probao svojo srečo pri Sprednji vratah. Nejšeo jih je po rimskoj šegi odprte; i zaistino níšče ne bi V toj vöri pričaküvao kakšega tüjinca. Namesto vratara je najšeo mlado kmečko deklico, kakši 12 ali 13 let staro. »Nikoga nega blüzi,” si misli, ,,naj jo malo pitam, da vidim, ali dobro mislim."
»Deklica," jo naguči, „što si ti i kak ti je ime?”
»Jaz sem Emericijana, vrstoma gospodični Agneški."
»Ali si kristjanka?
Kmečka deklica ga debelo .pogleda i odgovori : „Ne sem, ne!“	„
Tomi priprostomi odgovori, tém nedužnim očèm je mogeo vörvati Fulvij i gotov je bio, da seje zmoto. Ta deklica najme je bila hči Ag-neškine dojke; ar njoj je mati Vmrla, jo je vzela smilena sodojenka k sebi', da bi jo dala včili i krstiti. Bila pa je ešče komaj nekaj dni pri Agneški i zato je ne znala/kaj nameravajo ž njov.
Zdaj premišltije Fulvij, kaj njemi je napraviti, ali naprej ali nazaj. — Naednok pa priskače skozi dvorišče nahlejki korakov i veseloga obraza Agneška i obstoji, gda zagléda tüjinca, šteri jo z najvlüdnejšim obrazom nagovor! etak:
.Ne je ešče vüra za obiskovanje i zato se vam mogoče tak vidi, da se silim notri, ali moje srce mi je ne dalo čakati, da se vpišem kak ponizni klient (varovanec) vaše plemenite hiže.
»Naša hiža", odgovori smejoč se Agneška, »nema klientov, pa jih tüdi ne iščemo, ar ne hrepenimo po časti i moči."
,,Ne zamerite! Hiža, gde gospodüje takša gospodinja, kak ste ví, ma najvekšo moč, ar gospodüje nad srci:"
Mladenka je niti ne zapazila, da se njoj prilizüje, nego nedužnoga i preprostoga srca
10. junija 1923.
NOVINE
3
odgovori: »Istina je i Gospod te hiže ma brez-končno oblast nad srci njeni prebivalcov."
,,Ne, ne," jo Stavi Fulvij, »jaz mislim tistoga nežnoga vladara, šteri kaže svojo milobo vsem, ki se njemi Želijo bližati.*
Agneška je ostala kak zamaknjena; njena düša je glédala vse nekaj drügoga, kak je gučao gnüsobni prilizovao, i s hrepeničim pog-ledom v nebo odgovori: »Zaistino I Njemi je posvečene moje živlenje i moja lübezen, šteroga krasota ogled ü je z občüdavanjom sunce i mesec na nebi"
Fulvij je ne znao, kaj bi mislo pri toj lübeznivo} prikazni. Njeni goreči i navdüšeni pogled, mili i prijetni njeni glas/ skrivnostne reči, štere je povedala vse to ga je nekak oma-milo i njemi zaprlo reč. »Itak zdaj ali nikdar,” si misli, »takše priložnosti ne bo več, da njoj razodenem svoja čütila/1
»Vas mislim, vas; i prosim, da blagohotno sprimete hajodkritosrčnejša i najzvestejša čütila mojega srca."
Pri teh rečeh se spüsti na kolina i sega po njenoj rojti — ali s strahom odskoči deklica i s tresočimi rokami si pokrije obraz.
Naglo skoči Fulvij; trdní korakov i čemer-noga obraza zagléda, da se bliža Sebeščan, šteri je prišeo po Agneško, da bi Šla k sirmakom, šteri so jo želno pričaküvali.
,,Sebeščan," ga naguči Agneška ne bojte preveč Čemerni — mogoče je prišeo te gospod po kakšoj pomoti notri i bo šo gotovo sam iz te hiše."
Agneška odide, Sebeščan pa mirno i resno naguči vsiljenca: »Fulvij, kaj počinjate tű? kaj vas je sem pripelalo ?
»Mislim, da mam ravno telko pravice, poklonili se hižno} gospej kak što drügi."
,Pa v tom nespodobnom časi?"
»Tisti čas, šteri je spodoben za mladoga čestnike, je spodoben mogoče tüdi za vsakoga drügoga," odgovori Fulvij.
Sebeščan je že komaj premagüvao samoga sebe. »Fulvij, ne prenaglite se v guči, nego Pomislite, da so v ednoj i tistoj hiži ne vsi lüdje vednako znam; pa či bi tüdi bili ešče tak Znani, se ilak ne smejo tak predrzno obnašati kak ste se ví malo prle."
.Tak vidim, da ste ví lübosumni, vrli stotnik," pravi Fulvij, da bi se norca delao.
.Lüdje, pripovedüjejo, da lazite za Fabi-jolov; ona je zdaj na deželi zato se süčote okoli Agneške, da vam v roke pride bar edna teh dveh najbogatejši rimski dedščin."
To nesramno i gnüsobno zasramüvanje je globoko ranilo žlahtno tribunovo srce, i Či ne bi bio Vajen krščanske poniznosti, bi žmetno zadržavao pravičen svoj srd. „Za vas i za mene ne bi bilo dobro*, odgovori, „da bi vl dale
ostali tu, lepe reči gospodičine so vas ne spravile vün, zato morem jaz to bole po domače napraviti."
Pri teh rečeh zgrabi Fulvija s svojimi močnimi rokami, ga nese pred prag i ga postavi vün. Ešče izda ga drži, gda njemi pravi: „Zdaj pa le v miri idite dale i ne pozabite, da ste se dnes s svojim nevredni obnašanjom pregrešili proti državnim postavam. Ščem vam prizanesti, či bodete tüdi ví obdržali Vašo Skrivnost za sebe; povedati vam pa itak morem, da so mi dobro znana vaša opravila v Rimi. Vaše nesramno obnášanje to Stro mi bo pa svedok, da se bodete zmerno obnašali. Ešče ednok zato: v miri!"
Komaj je izpregučao te reči i ga spüsti z rok, gda Sebeščana Odzaja zgrabi nekdo z močjov. Bio je Evrota, šteromi je Fulvij ne tajio niedne reči i zato njemi tüdi povedao, da se bo to zajtro najšeo s Korvinom. Ar njemi je pa že Čarna sužnje Afra pripovedüvala od slaboga i nikaj vrednoga Korvina, se je bojao za Fulvija i zato na tiho šo za njim. Gda vidi, kak drži Sebeščan njegovoga gospodara, je mislo, da je to Korvin — se splazl blüzi i se vrže s celov močjov na njega. Ali Sebeščan je ne bio kajšte; čiravno pomaga onomi zdaj tüdi Fulvij, ga nemrcta vrči na tla.
Dale
Država.
Slovenski aldovi. Leta 1918. meseca majuša. Divjala je šče strašna svetovna vojna. Znamo kak je bilo tiste čase v kasarnah i kak na bojiščih. Glad nas je morio vse. Preci mladi slovenski dečkov je bilo v Avstriji v Judenburgi. Glad jih je že morio, siti so bili strašnoga trplenja. Znali so, da se borijo samo za nešterne nemške i madjarske gospode, proti svojemi lastnomi narodi. Zato so sklenili, da napravijo konec svojemi trplenji, da se proti postavijo i tak bodo mogoče, či se pomali cela vojska pridrüži njim, napravili konec nesmilenomi krvoprelitji. I resan so se protipostavili, začnoli so se pakü-vati i iti domo. Ali prišli so tüjinski vojaki, Madjari i so jih razorožili zaprli i na zapovid so jih 6 strelili. Slovenci mamo te mlade streljene dečke za prve aldove naše slobode i zato so jih pripelali iz Avstrije v slovensko domovino i jih v soboto, 2. junija pokopali v Ljubljani. Tak lepoga pogreba šče Ljubljana mogoče ne vidila. Na jezere lüstva se je vdeležilo pogreba. Tüdi mi njim zapojmo žalostno pesem na njüvom prerahom grobi i se včimo od njih lübezni do Slovenske zemle.
Drüštvo Orjuna je oblast razpüstila v Maribori i v Ptüji zavolo njegovoga roparskoga i razbojniškoga dela. 24 Or-jüncov je dobilo od 8 do 14 dni voze.
V Palanki je krava skotila 3 zdrave teličke, štere vagajo vse vküp 70 kil
Pesja besnost se pá širi. V Novom Sadi je eden pes vjo več oseb, 7 jih je mrlo. Je edna tak debela ženska, da nemre v vlak. Zato je prosila, da sme potüvati v vagoni za živino. Dovolilo so njoj.
V Ogulini na Horvatskom so meli na Risale procesijo. Bilo je kakši 4000 lüdi. Ar so jih Orjünci napadali. To je tak razčemerilo pobožne horvatske ženske, da so s kamenjom razgnale Orjünce.
V Slov. Bistrici so Orjünci z revolverami strelali v podobo Matere bože, v Maribori so pa namazali s tintov Marijin kejp i prvo postajo križne poti.
G. Pucelj. Što ne bi poznao toga moža? Naši Slovenci ga bar jako poznajo. Kak pa to, da se več nikaj ne čüje od njega 7 Hja, pogoro je. Pri zadnji volitvah so samostojni dobili — 1 poslanca. Nesreča je štela, da je te poslanec Znani nam g. Pucelj. 1 resan se je z drügimi poslanci tüdi on odpelao v Beograd. V parlamenti si je seo med demokrate. Tiho je kak miš v lüknji. Pravijo, da niti na Prekmurje več ne misli, pa niti na hotel Dobraji več ne, čiravno je bilo zadnje njegovo vüpanje naše lüstvo: g. Hartner. — Hja, takša, je čast sveta: što visiko leti, nisiko spadne.
Svet.
Cerkveno spravišče se bo začnolo za par let. Vsi püšpeki iz cele katoliške Cerkve se bodo zbrali v Rimi. Okolik 3000 jih bo. Že zdaj se začnejo pripravlao na to i se bodo pripravlali gotovo dve leti. z.e od leta 1870. ga je ne bilo takšega cerkvenoga spravišča i tistoga so ne mogli končati zavolo vojne. To spravišče bo na-delüvanje tejstoga.
Na Angleškom je tüdi pomenjkanje stanüvanja. Edna drüžina je indri ne mogla dobiti stanüvanja, ka se je preselila v ka-puro na cintor.
V Vest Verginiji v Ameriki je edna ženska meli ednok 4 dece. Vsi štirje so dečki i so zdravi, ženska je stara 37 let.
V Harlporti na Angleškom je gosák zagrabo 5 let staroga dečka i ga je vlekeo v vodo. Dečka so komaj rešili od čemer-noga gosaka.
V Brandoni ne Angleškom že 6 let ne bilo pijanoga človeka, čiravno je 6000 lüdi.
Na Francoskom se je zgodilo, da je koza vzela iz gospodarovoga žepa 7 bank po 100 frankov i je pojela. Gospodar si je mislo, da je to mogla koza .napraviti, ar njemi je vsikdar lofrala po žepah. Zato je dao kozo bujti. I resan so najšli v njoj banke, štere so ne bile jako raz-grižene, tak ka je ji ešče lejko zameno za drüge.
Talijanje kunejo najbole grdo na sveti, potem pa Madjari. Na Italijanskom so pa vstanoviti drüštvo, proti preklinje-vanji. Drüštvo ma že več jezer kotrig. Zdaj so napisali po vseh varošah, vesih i vulicah z velkimi literami: Kunoti je sramota za Italijana, kunoti ponižüje človeka L t. d.
V Camdeni na Karolinski otokih se je vužgala šola i je zgorelo 42 dece, 15 žen i 16 moškov.
Domača politika.
Komaj ednok se je začnolo v parlamenti v Beogradi redno delo. Najprle so zvolili za predsednika parlamenta radikala Jovanoviča. Te se je pa začnolo delo. Jovanovič je začno z govorom, šteroga je napravila cela vláda, tak zvanim: dekoracije. Tü je vláda povedala, kak bo delala. Pravi, da šče z vsemi sosidanti živeti v miri, doma pa šče delali pravične zakone. Najprle začne s tistimi, šteri so najbole potrebni, potem pridejo drügi na vrsto. To delo je jako zdignolo že zdaj naše
peneze i bo ešče bole. Zato zdaj lejko Čakamo, da de nam či duže bogše. I to tüdi bo, samo či de vláda, poštena i pametna ešče duže. Največ bi pa pomagalo za srečo naše države, za zdigo naši penez i za zadovolnost nas vseh, či bi Vlada bila tak pametna, da bi dala Slovencom f Horvatom avtonomijo. Ali za zdaj ešče nešče i bo boj za avtonomijo ešče dugi, kak smo mi že povedali. Ali naši poslanci nedo prle henjali, dokeč ne dobimo Slovenci popuno avtonomijo, ar Znamo, da bi ta bila i bo najvekša sréča i blagoslov za nas i za celo državo. Zato so naši poslanci nezadovolni z vladov i njoj bodo samo tam pomagali, gde bo delala za dobro Slovencov i države. Že zdaj delajo naši poslanci dosta: Prosijo; oblübilo se njim je, da se naj vojaki püstijo za eden mesec domo na delo; poslanec Pušenjak zahtevle bogše plače za uradnike, dr. Kulovec za dühovnike. — Delo v parlamenti ide naprej. Samo z vladnov deklaracijov so drüge stranke nezadovolne, kak samo radikalna. Pa tüdi nemrejo biti, ar je vláda nikaj ne povedala kak šče z avtonomijov. Radič je posebno ne zadovolen ž njov. Gotovo je, da Vlada ešče nešče sporazuma. To bo pa slabo za našo državo. Kak zdaj naši penezi gor idejo, tak bodo opet doj šli, či se ne bo pametno vladalo. Itak pa vűpamo, da s spametüjejo že voditeli države i bodo vodili našo mlado državo po tistoj poti, štera bo prinesla srečo i zadovolnost za nas.
Svetovna politika.
Vse kaže, da se pripravla nova Svetovna Vojna. Angleži so se svadili z Rusi i tüdi Francozi so pridobili na svojo stran Polake, i Romune proti Rusom. Rusi pa pravijo, da se jih vseh ne bojijo. — Angleži zahtevlejo, da naj Rusi plačajo vse tiste duge, štere so meli na Angleškom šče pred vojnov. — V Porurji so vsi delavci začnoli štrajkati, da bi li Francozi odišli tam odnet. Itak so pa nikaj ne dosegnoli drügoga kak povekšanje plače. Nemška bo zdaj ponüvala 40 milijard zlati mark, štere bi v 10 letih plačala. Ali se bodo zdaj Francozi i Angleži pogajali i njimi ali ne, se šče ne ve. — Rusija se opet pogaja z Japonskov, ar od tiste strani šče meti mir, šteroga od strani Angležov ijFrancozov nema.—Naša držáva se trüdi, da bi bila z vsemi državami, posebno pa z sosidi v prijatelstvi. Tüdi to jako dosta pomaga, da se naši penezi zdigavajo od dneva do dneva. Najslabše stojimo z Madjarskov i z Italijov. Ali z Italijov se bomo ravno zdaj pogajali i tak bomo pomali tüdi z Madjarskov v prijatelstvi, ka bi posebno za nas bilo dobro.
4
NOVINE
10. junija 1923.
Obrtnik ali mešter.
Kak smo že šteli, se lüdje na sveti delijo na štiri ali skoro na šest delov. Poledelavci, obrtniki, delavci v fabrikah i uradniki, poleg toga pa slüžabniki i gospodje. Čüli smo že od poledelavcov ali kmetov. Kmečki stan je stan slobode, veselja, njemi sije nájveč sunca, njemi spevlejo ftičice po logáh, njemi cvetejo rožice po polih i njemi se zorijo žitna pola i rdeča jaboka. Veseli stane i si füčka okolik hiže, štera je njegova i njemi je níšče nemre zeti, vzeme koso i ide delat, zvečer ga pa Čüjemo od deleč, kak veselo se vrača s pola: kriči i spevle. Kak sladek je pa šče njemi počinek po noči!
Ka pa obrtnik, mešter? Kakše veselje i kakše težave ma on ? Istina je, da ma vsakši stan svoje veselje i svoje težave. Tak jih ma tüdi obrtnik. Gotovo pa je, da telko veseli dnevov nema kak kmet. Obrtnik more nájveč notri delati, v delavnici ali v hiži. Tam sedi celi den pri svojem stoli ali stoji pri svojoj meštriji. Ne je več tak prosti kak kmet. On more delati v lepom i slabom vremeni. Kelkokrat bi kakši mladi inaš, pa tüdi detič, ja cilo mladi majstri, kak" radi bi ráj vöni bili na lepom protoletskom sunci, ali v hladnoj senci po leti. Kelkokrat se zglédnejo,vö zkoz okno na prostost, slobodo, sunčne trake i dober zrak vöni, ali morejo notri biti, morejo delati, da si zaslüžijo vsakdenešnji krüj, peneze za Vsakdenešnje obleko. — Ali poleg toga pa majo vnogo veseloga življenja. Tüdi lejko včasi začnejo kakšo lepo pesem. Posebno pa znajo meštri jako dosta šal, ka je tüdi dosta vredno, v nedelah i svetkih pa znajo inači vživali kak kmetje. Pőledelavec si v takših dnevah navadno vleže v senco i lepo spi, ali vzeme v roke novine i čte ali pa ide v oštarijo si zdravje i peneze zapravlat. Inašje i detičje pa te vživlejo svojo slobodo 1 Hajdi na dober zrak, domo k starišom v veselo drüžbo itd. Majster se pa ma že za gospoda, ma lepo obleko. Tüdi ide z gospod) na sprehod. Tüdi bogšo hrano si privošči mešter. Niti praviti nam ne trebe, da ma vsako zajtro kavo, opodne pa meso. Tüdi kakši frtao vina ne zmenjka. Zato naši dečki že preci radi idejo včit se za meštra, ar znajo, da bodo sledkar iz inaša detičje, iz detiča pa majstri. I te bodo meli Iepo obleko, kavo bodo jeli i méso i tüdi si včasi, da skoro vsakši den, lejko prívoščijo vino. Želeti je samo, da bi se pri nas dečki ešče bole popisali meštrije, ar iz zemle vsi nemremo živeti, radi bi pa tű ostali v našem lepom slovenskom kraji.
Talige.
Kankolec je v istini zadelao steno tak, ka ga je kmet Camperjak, njegov vért, lepo Pohvalo. (To je plača, štera ne trga bankaša ne verti, ne vancari, niti žepa) Samo. ka talig ne dao nazaj. Postavo je je v kmičen kot v štali, gde je ne bilo krave. Zato so njemi ne bile pred očmi i je pozabo na nje.
Pa je prišla zima, gda so se talige ne mogle nücati. Kankolec je je tüdi zdaj ne dao nazaj. Pavocje so je prepredli s pavočinov tak, ka so se ešče žmetnej videle v tistom kmičnom koti kravje štale.
Či se je pa vseedno zgodilo, ka je je zaglédao, se je nahitroma obrno vkraj.
„Hudir“ nazaj dati pa sem pozabo tisto reč, si je zgučao. Vsigdar pozabim na nje, ar so tak skrile. Trbej je tak postaviti, ka do mi bole pred očmi. Ar kak friško, mine Sneg, je nazajdam. Zdaj bi je že nazaj dao, samo ka potač nejde po snegi. Nesti tisto reč na plečah je pa preveč naopačno i sam že tüdi prestari za to.
Gda se je pa pri pravlao, ka postavi talige tak, ka bi njemi bole pred očmi bile, se je pöčovao po glavi,
,,Ka pa, či je što vkradne v božem imeni, či do bole tak pred očmi. Či bi moje bile, naj je vkradne v božem imeni. Nego izposojene sol . . . Kak bi se te zagovorjao pred spoved-nikom k Vüzmi ?"
Premišleč vse to, se je ne vüpao talig tak postaviti, ka bi bole pred očmi bile. . .
Tak: se je pri bližavao Vüzem, i ž njim vüzemska spoved.
iz predganice so plivanuš povedali réd, kak do se spovedavali farniki Sv. Martina.
Gda je prišeo te čas, — tjeden, šteri je bio določeni za moške — (Kankolec je bio dovec), je vzeo naprej pratiko i gledao, štero zajtro bi bilo najbogše iti. Nešče biti med prvimi, pa rivanja tüdi nešče. Ne je najbogše prèdugo stati pred spovedarnico, ar te radi pridejo spónvni, štere človek ne ve, ali bi je šteo med grehe ali med dogodke, šteri se ne tičejo düše i po-smrtnoga živlenja.
Določo je sredo.
Na določeno zajtro je rano stano, se mujo, oblekeo i šo: Zrak je bio frišek, zimski, i mrak je ležao vseokolik.
»Grešio sem" je pravo tiho pred seboj, stopajoč po poti k cerkvi. „Ne tajim" vsi smo grešniki, ki smo lüdje i boži. Ali tak vnogo tüdi ne. Či Človik malo po nedužnom zakune? Ja . . . Bilo je to. Inači že nemre biti, či se malo razčemeriš, ali či spiješ kakši štamprliček žganice . . . Primojdüšanje ? To pa samo tű -pa tam, či što ne šteo vörvali, ka sam gučao. Vidi se mi, da je ne bogzna kak velki greh, samo ka ga trbej povedati. . . . Molo sem redno, tű sem ne grešnik. Ka sem ne jako pobožno ravno, pa je že tak, ar ma človek tüdi drüge skrbi... Tüdi V cerkev sem hodo i predgo poslüšao. Ka sem si ne vsega zapomno, je kriva pamet Bog se-smilüj, stara .že je ... NO ka bi šče bilo kaj takšega? Štrta boža zapoved? Očo i matera nemam več; žena je že tüdi Pokojna. Dece je ne bilo — sam sem. Verti slüžim bole, kak me plača.... Za babami ne glédam, hudirja, šestdeset let bom star glizdaj. Ne krasnem ... Nikomi sam šče ne....
Prijao se je za krščak.
»Talige, da bi je pes.... Na posodo sam je vzeo, istina jé, samo ka so šče pri meni. Kak pa bo s tem ? Ali je greh ali ne ?“
Začno je bole friško stopali i jeclati z vüstami.
„Či ne bi mislo, ka je nazajdam, je greh, o tem človek nema dvoma" je gučao sam s seboj. Ar pa na to ne mislim, nego mam trdno nakanenje, ka je nazaj dam, nemre biti greh.
Vidilo se njemi je, ka je nikak friško prišeo do cerkvi.
Za minuto je postao.
»Friško sem prišeo, bole kak po navadi" je pravo i se trüdo, da bi spoznao na cerkvenoj vüri, kelko kaže.
„V sakreštijo ne bom šo,“ je mislo. Tam plivanuš spovedávlejo i prostor je jako mali. Istina jé, spovednik je spovednik, samo ka kaplan só bogši, ar so mlajši. Naj bo. V malo cerkev idem.
Stopo je v velko i tű odnet šo v drügo, takozvano malo cerkev, ar je tisti tao sledkar bio kcoj zozidani. Stopo je v rendo pred spo-vedarnicöv i prešteo, .kelko jih je pred njim."
Dale.
Štev. 367/23.
Razglas.
Upraviteljstvo obče javne bolnice v Murski Soboti razpisuje po odloku zdravstvenega odseka za Slovenijo v Ljubljani z dne 19 aprila 1923. štev. 5829 za proračunsko leto 1923/1924, to je od 1. julija 1923. do 30. junija 1924. dobavo vseh potrebščin za bolniški zavod in sicer:
1. dobavo mesa in drobovine vseh vrst;
2.	„	kruha, samo	belega;
3.	„	mleka;
4.	„    moke in mlevskih izdelkov vseh vrst;
5.	„	specerijskega	blaga in	viktualij.
Popis potrebnih količin navedenega blaga, nadalje obči in posebni pogoji za dobavo blaga se dobijo v pisarni navedenega upraviteljstva.
Ponudbe opremljene s kolkom za 20. dinarjev se morajo izročiti upraviteljstvu najpozneje do 14. junija 1923. v za pečatenem zavitku
z zunanjo oznako: „Ponudba za dobavo ..........
po razpisu z dne 28. maja 1923 štev. 367/23 ponudnika N. N.“
Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po otvoritvi dotične ponudbe.
Ponudniki, ki morajo biti jugoslovanski državljani se morajo zavezati, da jamčijo s svojim premoženjem za točno izvršitev dobavnih pogojev in za celotno dobavo.
M. Soboti, dne 28. V. 1923.
Upraviteljstvo obče javne bolnice.
Pošta.
Zrim Veronika. M. Sobota. Če ste betežni, ka to posvedoči zdravnik i občina posvedoči, da zaistino ne morete izhajati iz dobljene podpore zavolo prevelikoga sirmaštva, je vüpanje, da dobite kakšo podporo. Te dokumente si poskrbite i prošnjo dajte napravit pa vse nam dopošljite, mi se bomo potegüvali za nas.
VINO staro pa novo,
iz lotmerških goric, jako dobro, se dobi küpiti v vsakšoj meri v Marijanišči Veržej, poleg novoga mosta na Müri.
VAPNO, CEMENT, DESKE, LATE,
TRAVERZE i. t. d.
Črejp K 3—4.50, debeli cigeo K 1.80
se dobi najfalej pri
V. BRATINA, KRIŽEVCI pri LJUTOMERU.
NEMECZ JANOŠ
BAUTOŠ
v MURSKOJ SOBOTI
odáva
vsefelé železo, obijanje za rame, glažojno.
Mašine
za šivanje, sejanje, slamorezanje pa tüdi za mlatiti po niskoj cejni.
Naznanje
vsem onim, šteri se spravlajo k zidi, prle kak bi si prskrbeli. Cement, Vapno, Železne nosilce, (Traverse) Okove (Spolarijo) in Štedilnike (Sparherde) naj se obrnejo k meni, nadale priporačam: Dobropoznate moje specijalne Garantierane kose, vsakovrstno orodje (škér) za les pa za železo obdelavati. Jako točna in poštena podvorba.
Trgovina z železom
Jožef Toplak prle Marton Kálmán Dolnja Lendava, Glavna ulica 67.
Garantirane kose, kak tüdi kamenje k coj v vsaki množini, kak tüdi vse drügo železno blago, nadale vsefelé specerija, mela po znižanoj cejni se dobi pri
Čeh & Gaspari
v M. Soboti.
JOŽEF NEŠKUDLA v Cic. — Jablom n|Orl, Češka ustanovljeno l. 1810. pošilja v predobroj kakovosti vse cerkvene obleke, kazule, pluviale, dalmatike, antipendije, cerkvene bandere, drüštvene zastave predvsem orlovske, kelihe, ciborije, monštrance i vse posode iz kovine. Stare obleke se umetno i fal popravijo. Kelihi se za ceno od 300 Din. naprej pozlatijo. Vse reči se bodo brez carine dopošiljale. Za celo Jugoslavijo je zastopstvo pri: JAROSLAV NEŠKUDLA,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Jako fajni, skoro novi, čarni Ehrbar klavir se oda za 40,000 Din v Maribori, Gosposka ul. 46. pritličje.
Ogled od 2 do 3 vüre popoudne.
Nindri indri
ne najdete tak velke zaloge vsefelé blaga za moške i ženske obleke, štofov, cajgov, platna, drükov, robcov, vsefelé pajtelnov za mlinare itd. i nindri indri so cene tomi blagi ne tak nisike kak v trgovini
F. SERŠENA v LOTMERKI. Poglednite i te vidili!
Podpirajte Novine!
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava