Naša gospodarska organizacija. SOCIALNA USTANOVA UČITELJSTVA SLOVENIJE. (Poročal t. F. Skuli na poikraiinskj skupščini UJU v Ptuju, dne 8. julija 1923.). Vaak stan bo le takrat vršil svojo na- logo vzorno, kadar bo imel tako socialno stahšče, da bo lahko posvetil vso svojo strokovno znanost iti delo svojetnu poklicu. 2 Dr. Krek. Omeniti pa moram kratek finančni efekt. Po mojem mnenju bi štela ustanova do kakih 4500 članov. Vzeinimo, da bi plačevali mesečno po 10 Din, kar bi znašalo mesečno 45,000 Din, ali letno 540.000 Din. Bila bi dokaj čedna vsota, s katero bi se dalo mnogo. mnogo storiti. Če bi dajali vsako leto polovico v nekak nedotakliiv fond. bi narasel ta nri 4% obrestih v 15. letih na skoraj 6 milijonov Din. S primerno paznim in vestnim gospodarstvom pa bi se ta svota lahko potrojila ali celo početvorila, kar bi dalo sigurno nad 20 milijonov Din. Kaj bi se vse lahko s tem ukrenilo, se da misliti — in vendar ne bi še usahnili nadaljni viri, ki bi dnevno v nedogledni dobi po novih članih večal ta fond. Druga polovica bi se lahko sproti rabila za eventualne potrebe. S polovičnim mesečnim prispevkpm bi lahko plačali pet smrtnih slučajev po 4500 Din. Ke_ pa je umrljivost članov najnižja 0.3%. najvišja 1.2% — povprečno toraj 0.75%; bi znašala umrljivost pri 4500 članih povprečno 351etnih slučajev. Vse morebitne eventuelnosti si lahko vsak sam izračuna iz teh podatkov. — Nisem mne- nja, da bi se ne smel fond pred 15. leti na- četi, oziroma obresti porabljati, nasprot- no, po potrebi z dovoljenjem občnega zbora bi se smele jemati obresti fonda, ker sila in potreba je prvo. Vendar seni  uverjen, da bi si zgradili v fondu mogoč- no zaslombo za vse čase obstoja učitelj- skega stanu. • Vem — outim že, da bo ta in oni vzdihnil: Sai tetra ne moremo, lOreobloženi smo že, davek. davek! daj in še daj! Kako dolgo pa? — Tovarištvo-, le mirno in preudarno! Ali ne izgine iz Vaših iistnic — kaj mesečno, rekel bi skoraj dnev110 po 10 Din in še neka.i par tako dostikrat brez haska, brez prave potrebe in ui Vam žal. čez pol ure ne mislite na to. Ali naj Vas ta znesek plaši? Mislite na skupnost, mislite na vse one dobrine, ki jih ima namen prinesti socijalna ustanova, in če imate čut za socijalno rešitev perečih stanovskih vprašanj, ne boste mislili na oni davčni znesek. katerega ne boste uiikoli v lokah ime'i, kakor liimate invalidnega davka. In za slednjega — kdo i/med učiteljstva godrnja pri odtegljaju socijalnega davka za trpeče izven kroga naše.a stanu? Prvoščimo iini to socijalno poinoč! Ce si pa v danih razmerah sami sebi v svojo lastno korist naložimo socijalni davek, ali naj nas to bolj teži od onega, ali naj prevržemo svetopisemski izrek: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« »Ljubi svojega bližnjeKa b 0 1 i. kakor saineea sebe!« — Z izvedbo Suusa bo ustreženo vsemu učiteljstni. Starejšim se bo na stara leta odvzelo mnogp skrbi in težav z dejansko pomočjo, mlajši, čili, zdravi pa bodo zrli z veseljem v ono dobo, ko bo celotni stan irnel v »Suusu« mogočno podlago za vse socijalne ugodnosti v težavah in nadlogah. Učiteljskj stan bo imel v svojih rokah bogat zaklad. iz katerega bo črpal iek svojim bolečinam. Povdarjati na moram h koncu zlasti eno, ki se ne sme prezreti — to 3 e »u g 0 d n o s t č a s a« v katerem se snuie »Suus«. Va'.uta je danes nizka in ko se zviša, o tem ne dvomim, kakšen zaklad bomo zbrali za ono dobo, ki gotovo pride, bo bode denar polnoveljaven. Položimo temelj socijalnemu vprašanju sedaj, ko jc čas setve, da bo njiva bogato obrodila ob času žetve. K skepu še par besedi. Kratek razvoi mojih misli o Socijalni ustanovi učiteljstva Slovenije niso namenjene samo dcdegatom UJU, temveč celokupnemu učitelistvu Slovenije. ker hooem da bi postala socijalna ustanova kot dobrina last celokupnega učiteljstva. Zato prav iskre- no želim, da bi našla moja skromna izvajanja odmev tudi v organizaciji meščanskega učiteljstva, in pri naših nečlanih. Uresničenje oraenjene ustanove srnatram posilimal za prvo in najpotrebnejšo rešitev socijalnega vprašanja celokupnega učHeljstva. Idejo mi je narekovala nesebična želja pomagati tovarištvu v tugi in bedi. Želim, da bi bilo pri udejstvovanju zamišljene ustanove vsako strankarsko ali sebično stališče izključeno tako, kakor ob odprtem grobu dragega tovaiiša ali tovarišice. Poprimite se ideje. ki postane v najbližnji bodočnosti lahko najlepša. največja altruistično socijaliia dobrlna uv/telistva. 'nebotičen soomenik inteligenci vašega socijalnega pojmovatija. III. ljubljanski velesejem. V dnevih od 1 10. septembra letos se bo vršil III. Ljubijanski veleseiem. Vse kaže, da bo ta prireditev naisi.ia.inejša manifestaciia našega srospodarskega dela na poliu industriie, obrti in trgovine. Posetnik bo tu videl ves naš razvoj. ker bodo razstavlieni izdelki od enostavnih do naiboli kompliciranih v tehle strokah: Stroina industrija. Izdelki iz železa in jekla. puškarstvo municiia Ostali kovinski izdelki. Poljedelski stroji. poliedelsko orodie. Avtomobili. dvokolesa, pnevmatika. vozovi. Elektrotehnika in razsvetjava Kozmetika. farmacevtieni in kirursrični izdelki. Papirna industri'ja, srafika kartonažna in nisarniške potrebščine Pohištvo in stanovaniska oprema. Ostala lešna industrija. Usnie in konfekciia usnja. Tekstilna industrija, tekstilna konfekcija. kožuhovina, perilo. cerkveni paramenti. Klobuki, slamniki, košarstvo, vezenine či;pke. Lončena roba, ma'jolika, favence. steklo. Ga.anterija. bijouterija, draeu'iarstvo, fina mehanika, oRtika, graverji. nasarii. Kemična industrija. Industtiia živil. Poliedelstvo. Stavbarstva. Oodala. Razno orodie, Strojna industrija bo na sejmisču obratovala. Enako 'astna velika električn.i centrala neštevilo motorjev in druerih ;zumov naimoderneiše tehnike. Obisk liublianskeea ve'eseima ie naiboljše vzgo.ino sredstvo ker tu mladina vidi nazorno. kar se teoret;čno uči v šoli Šole plača.o za skunni obisk znižano vstopnino 10 Din za osebo. Vsed visokih režiiskih stroškov še yeč'ii ponust ni mosfoč. — 50% popust na šolnini za pripadnike učiteljskega stanu na zasebnem učilišdu Legat, Maribor. Kakor nam poroča zasebno učilišče Legat v Mariboru, (največja strokovna šola za strojepisje in stenografijo Jugoslavije) uživajo pripadniki učiteljskega stanu pri obisku tečajev 50% popust pri šolnini. Naiančneje v inseratnem delu.