126 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2020/1 elementov ter podatkov za še celovi- tejšo in poglobljeno zgodovinopisno obravnavo tega velikega slovenjego- riškega rojaka, sicer preprostega, a umnega kmeta, ki se je trajno zapisal tudi v slovensko narodno zgodovino. Pripomogla sta, da ni več pozabljen in da se bodo raziskave o njem nadaljeva- le. Ob izidu knjige gre velika zahvala tudi domači občini in njenemu županu Petru Škrlecu, ki je prepoznal veličino in pomen Ivana Roškarja, rojaka, ki je ta del Slovenskih goric trajno zaznamo- val z narodno-političnim in gospodar- sko-kulturnim delovanjem. Marjan Toš MUSEOEUROPE Tekstil, Oblačilna kultura in moda (Elektronski vir) / Tekstile, The Culture of Clothing and Fashion: the collected volume of the symposium 18.–19. 10. 2019. Glavni urednici: Nives Cvikl, Maja Hren Brvar. Prosti dostop: www.museoeurope.si Izdajatelj: Pokrajinski muzej Maribor /Regional Musem, 2019 (zbirka Museoeurope; številka: 6), 170. str. Pokrajinski muzej Maribor je v letu 2019 pripravil že 6. mednarodni sim- pozij, ki poteka pod generalnim naslo- vom Museoeurope. Do leta 2019 se je simpozijev udeležilo že 128 udeležen- cev iz 16. različnih držav. Mekha moč projekta Museoeurope pa ne pokriva samo širši krog evropskih držav, refe- renti so se odzvali tudi iz Japonske in Turčije. Udeleženci simpozijev priha- jajo iz muzejskih vrst, raziskovalnih inštitutov, univerz, ali delujejo kot samostojni raziskovalci, specialisti na svojih področjih. Projekt Museoeurope je Pokrajinski muzej Maribor zasnoval leta 2012, v ča- su, ko je Maribor prevzel laskavo titulo Evropske prestolnice kulture. Projekt se naslanja na številne evropske direk- tive, ki izpostavljajo pomen skupne, a raznolike evropske kulturne dedišči- ne. Osnovni cilj projekta je mobilnost muzealij, interpretacija dediščine in iz- menjava ter vključevanje mednarodno uveljavljenih raziskovalcev dediščine. V okviru projekta se vsakič pripravita mednarodna razstava in simpozij, pri tem pa se izda še zbornik v angleškem jeziku z mednarodno recenzentsko skupino. Od leta 2012 je muzej pripravil med- narodne razstave v sodelovanju s 13 različnimi muzeji, med katerimi je tre- ba omeniti Universalmuseum Joanne- um iz Gradca, Papeško švicarsko gardo iz Vatikana, Bavarski Narodni muzej iz Müncnhna, Narodni muzej iz Varšave, Narodni muzej Kmeta iz Bukarešte, Narodni muzej Bosne in Hercegovine, Muzej Sarajevo in Bosanski inštitut in fundacija Adil Zulfikarpašić iz Saraje- va, Spominski muzej in raziskovalno središče Franza Liszta iz Budimpe- šte, Pokrajinski muzej Burgenland iz Eisen stadta, Muzej hrane – Alimenta- rium iz mesta Vevey iz Švice, Narodni muzej Slovenije in Mestni muzej Vara- ždin iz Hrvaške. V letu 2019 se je muzej s projektom navezal na svojo zbirko oblačilne kul- ture, ki z vsemi dodatki obsega okoli 10.000 predmetov in je največja tovr- stna zbirka na območju Slovenije. K sodelovanju je povabil Gradski muzej OCENE IN POROČILA – REVIEWS AND REPORTS 127 Varaždin, ki je za te namene posodil damsko ogrinjalo s konca 19. stoletja, umeščeno v takrat odprto razstavo Po- krajinskega muzeja Maribor na temo civilne mode. Mednarodni simpozij je potekal na temo Tekstil, Oblačilna kultura in mo- da. Uredništvo zbornika sta prevzeli Nives Cvikel in Maja Hren Brvar. Or- ganizator je na simpozij pritegnil 29 av- torjev iz šestih držav: Francije, Poljske, Avstrije, Hrvaške, Srbije in Slovenije. Uvodni članek v zborniku je pripra- vila dr. Anja Hellmuth Kramberger iz Universalmuseum Joanneum iz Avstri- je in Filozofske fakultete v Ljubljani in se nanaša na modne vplive v oblačilih in vzorcih tkanin iz prve polovice 1. ti- sočletja pred našim štetjem na območju Halštata. Preostali prispevki so v zborniku razvrščeni v štiri tematske sklope, ki so pritegnili različne raziskovalce. V pr- vem sklopu z naslovom Vloga in pomen oblačilne kulture in mode najdemo prispevek dr. Katarine Nine Simonič s Fakultete za tekstilno tehnologijo v Zagrebu, ki se je razpisala o izrazu Croato v 16. stoletju. Članek predsta- vlja faze raziskovanja oblačila (croato), ki so ga Hrvati nosili v 16. stoletju. Doc. dr. Živa Zupin iz Naravoslovnotehni- ške fakultete iz Ljubljane je v članku z naslovom Računalniško podprto vzor- čenje tkanin ob historičnem pregledu tkanja izpostavila izdelavo žakardskih tkanin z uporabo sistemov CAD/CAM za tkanje. Tanja Devetak s Fakultete za Design je proučevala slovensko tekstil- no industrijo po letu 1945 in odnos po- litike, kulture in družbe do slovenskih tekstilnih podjetij. V drugem sklopu z naslovom Teks- tilni materiali in tehnologija je skupina avtorjev pod vodstvom izredne pro- fesorice dr. Helene Gabrijelčič Tomc z Naravoslovno tehnične fakultete v Ljubljani pripravila prispevek na te- mo študije oblačil na primeru 3D in- terpretacije Plečnikovega spomenika, posvečenega vojskovodji Janu Žižki. V raziskavi je predstavljena 3D interpre- tacija historičnih uniform na primeru nerealiziranega spomenika slovenske- ga arhitekta Jožeta Plečnika. Magistra Petra Krpan s Fakultete za tekstilno tehnologijo v Zagrebu je raziskovala tekstilno revolucijo v modi na prime- ru tridimenzionalnih objektov Iris van Herpen. Magistra Silva Kreševič Vraz s Fakultete za strojništvo v Mariboru je raziskovala okolju prijazne nano- enkapsularne volnene tekstilne mate- riale. Skupina avtorjev pod vodstvom dr. Bojane Vončina z Inštituta za inže- nirske materiale in oblikovanje v Ma- riboru je raziskala možnosti krožnega gospodarstva na podlagi recikliranja tekstilnih materialov. Drugi sklop je zaključila raziskovalka iz Poljske dr. Malgorzata Matusiak z Inštituta za ar- hitekturo tekstilij s T ehniške univerze v Lódžu. Avtorica je raziskovala lastnosti in strukturo krep tkanine. Tretji sklop je vključeval prispev- ke, ki so se vezali na tradicijo in obrt. Dr. Peter Mikša s Filozofske fakultete v Ljubljani in dr. Matija Zorn z ZRC SAZU sta se poglobila v oblačila in obutev obiskovalcev gora na Sloven- skem v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Dr. Jasenka Lulić Štorić iz Narodnega muzeja v Zadru je obravnavala izdelavo paške čipke in četverokuke. Magistra Sandra Bačić, magistra Kate Prskalo iz Srednje šole za uporabno umetnost in oblikovanje v Zadru in magistra Suzana Škojo iz Sred nje šole za likov- 128 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2020/1 no umetnost iz Splita so se v svojem članku osredotočile na tradicionalne elemente zalistavca v sodobnem obli- kovanju nakita. Sklop zaključuje dr. Mateja Habinc s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki se je osredotočila na socia- listične komisijske trgovine in prodajo rabljenih oblačil. V četrtem sklopu, ki se je osredotočil na tekstil, oblačilno kulturo in modo v muzejskih postavitvah in pedagoških programih, se je kustodinja Maja Hren Brvar osredotočila na projekt Mesec mode v muzeju, ki ga pripravlja vsako leto v Pokrajinskem muzeju Maribor. Kustodinja Nives Cvikl iz Pokrajinske- ga muzeja Maribor je pripravila prispe- vek na temo reklamnih majic Talisa iz zbirke Pokrajinskega muzeja Maribor. Konservatorsko-restavratorska svetni- ca Irena Porekar Kacafura iz Pokrajin- skega muzeja Maribor se v prispevku osredotoča na zgodovino preventiv- nega konserviranja v zbirki oblačil iz Pokrajinskega muzeja Maribor. Petra Vlad iz Narodnega centra za odrske kostume iz Moulinsa v Franciji se je osredotočila na odrski kostum Romea in Julije v Franciji. Zbornik zaključuje prispevek Stefana Žarića iz Artis centra v Srbiji, ki je obravnaval muzeologijo mode v Srbiji. Mednarodni simpozij z izdanim zbornikom na temo Tekstil, Oblačilna kultura in moda, je povezal različne po- glede na oblačilno kulturo. Prispevki v različnih vsebinskih sklopih izkazujejo raznolikost pristopov in predvsem po- gledov na tekstil in oblačilno kulturo, zato je zbornik zelo dobrodošel tako za širšo regijo kot za raziskovalce omenje- nih področij. Oskar Habjanič