Doklej bo pregovor ,,zdrav duh v zdravem telesu" le parola
V  naši občini je tclesno-kulturna dejavnost zelo razvejana. Imamo 88 osnovnih telesno-kullumih organizacij. Prizadevni slrokovni delavci in šle-vilni Ijubitelji že vrsto lel prirejajo razlif na tekmovanja. Prav tako pa meri-jo svoje moči tudi delavci v organizacijah združenega dela. Pokrovilelj je Občinski svel ZSS naše občine, ki skupaj z Zvezo telesno-kuitumih organi-zacij občine Ljubljana-Šiška (ZTKO) prireja tekmovanja med delovnimi koleklivi.
Lani se je tekmovanja udeležilo kar 2181 tekmovalcev n 88 TOZl) naše občine. V 14 športnih panogah so polekaki tekmovanja praklično skozi vse leto. Zaključek tekmovanj pa je ob koncu leta, ko organizatorji podelijo odličja posameznikom in ekipam.
Večer športa
OS ZSS in ZTKO sta združila zaključno prireditev z novoletnim sreča-njem telesno kulturnih delavcev naše občine. Prek 250 športnikov in telesno-kullurnih delavcev se je zbralo v veliki dvorani Partizana Spodnja Šiška. Da sta bili slovesnosti pa tudi družabno srečanje vabljivejši, je poskr-belo preko štirideset društev, OZD-ov in posameznikv s svojimi izdelki za srečelov.
Podobno kol druge imeresne dejavnosti se tudi telesna kultura bori za obstoj, razvoj posameznih nalog, večjo množičnost, predvsem pa, da vsaj ohrani narodno bogastvo, s katerim upravljajo društveno-športne objekte.
Mačehovski odnos do športa
Razumljivo je, da telesna kultura ne more biti ,,OAZA" v družbenem življenju. Manj pa je razumljivo, da krojilci politike v naši družbi mačehov-sko razmišljajo o razvoju telesne kulture. In s tem umetno ustvarjajo ,,oa-zo". Zakaj si je treba vsako leto ponovno izbojevati že doseženo — dogo-vorjene odstotke za razvoj telesne kulture, ki se stekajo iz BOD. Zakaj je telesna kultura vedno na zadnjem mestu pri poravnavanju dvužbenih de-javnosti. Ne gre za sestavljanje prioritetnih list, vendar ni razumljiv odnos do osnovne človekove dejavnosti. Strokovnjaki so že zdavnaj dokazali, kaj vse pomeni zdrav človek. Da je to največje narodno bogastvo. Zdrav člo-vek je kvaliteten proizvajalec, dober delavec na delovnem mestu, dober učenec v šoli. . .
Zdrav človek ne potrebuje v lolikšni meri zdravstvenih uslug, zdrav otrok in mladinec se laže učita v šoli itd. Šele, ko se pojavijo pretirane leža-ve v šolstvu, zdravstvu in na drugih področjih družbenega življenja, se zač-nemo spraševati, zakaj je vedno več otrok bolnih, zakaj imajo ukrivljene hrbtenice, zakaj je toliko stresov med mladimi, kdo je kriv za slab šolski uspeh, zakaj narašča mladinski kriminal, uživanje mamil, pijančevanje. . .
Tudi v Šiški ugotavljamo, da smo del enotnega prostora-mesta Ljubljana in da je neumestno razmišljati o razvoju in problematiki telesne kulture izključno v mejah krajevnih skupnosti ali občine. Na mestnem nivoju že vr-sto let potekajo uspešna usklajevanja programov, delitev sredstev; sprejela so bila merila za vrednotenje dela posameznih panog, izdelan je sistem sofi-nanciranja funkcionarjev v klubih, sistem sofinanciranja akivnosti ZTKO, vzdrževanje telesno-kuiturnih objektov itd. Gre v bistvu le za to, da obsio-ječi dokumenti oziroma dogovori izpolnjujejo, posodabljajo glede na dru-žbene spremembe, ki zahtevajo tudi ustrezna prilagajanja v praksi. Zaradi izredno dinamičnih družbeno-političnih dogodkov v širši družbeni skupno-sti so tudi telesno-kulturni delavci začeli intenzivno pripravljati številne spremembe, prilagajali so se začeli novim odnosom. Pripravljeni so več ali manj na nove spremembe, ki pa so vsaj v večini primerov v naši praksi ne-gativne za razvoj te dejavnosti. Tolikokrat poudarjena zahteva v telesih SZDL, da je treba največjo pozornosl posvečati množični telesni kulluri se iz leta v leto izrojeva, ker vodi sistem sofinanciranja te dejavnosti v povsem nasprotno smeri. Zato je razumljivo negodovanje večine delavcev v OTKO, ki ne vidijo prihodnosti razvoja. Ne vidijo možnosti niti, kako v bodoče vzdrževati obstoječe objekte in istočasno zagotavljati minimalni program telesne kulture.
V Šiški se navdušujejo za športne centre
V Šiški se lahko pohvlimo s kvalitetnim delom v VVO in šolah. Podobno velja za tekmovanja med OZD-i. Delujejo številni ligaški sistemi, v katere so vključeni tudi naši športniki. Slednji pa dosegajo tudi pomembne tekmo-valne rezultate. Prav tako so šišenska društva, ki vključujejo večje Stevilo otrok in mladine, izredno napredovala pri vzgojnem delu. V bodoče načr-tujejo več pomoči pri vzgoji kadrov. Slednja prvina dela šele zadnje leto dobiva na pomembnosti, saj doslej praktično nismo porabili niti načrtova-nih sredstev.
Šiškarji pa to ne bi bili, če ne bi z vso silo začeli pripravljati praktično v vseh kotičkih občine nove športne objekte. O tem smo že pisali v Javni tri-buni. Marsikdo se sprašuje le od kod denar športnim navdušencem, da si upajo lotiti tako zahtevnih projektov, ki segajo že v tisoče novih milijard dinarjev. Občinska skupščina nima sistemskih sredstev, gospodarstvo ved-no bolj peša, ukrepi za gospodarjenje, ki jih predpisuje zvezna vlada pri vsakem zamahu prinesejo kaj slabšega za družbene dejavnosti. Celotno de-lovanje v družbi daje videz anarhije, v kateri se le redki znajdejo — s šport-no srečo!
Kljub temu pa otroci in mladina, pa tudi odrasli obiskujejo športna sre-čanja, občani vseh starosti se zbirajo na stadionih, v športnih dvoranah; tekmovanja potekajo dalje, le klubski funkcionarji si pulijo ob iskanju sredstev za vzdrževanje objektov, iščejo variante, kako laže priti do denar-ja, da bo dvorana vsaj malce ogrevana, jemljejo ša zadnje dinarje iz žepov staršev otrokom za smučanje, tenis, za potne stroške na tekmovanja. . .
Funkcionarji pa še kar naprcj razmišljajo, kako bo izgledal športni cen-ter, iščejo arhitekte in navezujejo stike za izgradnjo novih športnih dvoran, skakalnih in drugih centrov. In tako naprej. Ob tem pa vemo, da športna srenja živi le z okoli 20 odstotki družbenih denarjev, preostalih 80 % pa da-jo starši otrok in mladine pa precej tudi združeno delo.
Zato veljajo vsa priznanja navdušencem v telesno-kulturnih organizaci-jah, ki kljub lako nehvaležni širši družbeni skupnosti, kot pogosto slišimo in kljub težavam v OZD, le najdejo vsako leto vsaj večino denarja za reali-zacijo zastavljenih ciljev. Gre za lep dokaz Ijubiteljskega dela, torej dela ob-čanov, ki se združujejo v interesne skupine, ker tako želijo. No, vseeno, pa jim mora pomagati tudi i.i. širša družbena skupnosl. Da jim vsaj en zbija morale in delovnega poleta z zavlačevanjem pri izdajanju raznih odločb in dovoljenj pri iskanju dokumentacije za novogradnje, da družbeno politične strukture aktivno sodelujejo pri iskanju tudi denarnih in ne le kadrovskih pomoči za boljše delo društev. V Šiški, ugotavlja telesno-kulturna srenja, imamo morda kar srečo, da sedijo v občinskih sedežih ljudje, ki imajo po-sluh za svojo občino. Zato tudi razumejo in pomagajo pri razvoju telesne kulture, pa naj gre za nove objekte ali pa za kaj drugega, vezanega na tele-sno kulturo. Da je le tako možno delati, pa dokazuje visoka stopnja telesno-kulturne aktivnosti v občini, številni obstoječi objekti in tudi pripra-ve na izgradnjo novih.
Tone SIMONČIČ