EjETEoJSSIKJI
JUNIJ 1985 - št. 12	GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA J 2 2 S 5 1 4 LETO XXVI
4. julij — dan borca
/ > kx I , v
'sjdrvm / v m-E l Ef W -E
i 'P?
,-v
=SL
y
/i/
5	>s=
4. julija 1941 se je v Beogradu pod vodstvom Josipa Broza sestal Politbiro CK KPJ in odločil, da se preide na oboroženo vstajo
proti okupatorjem in domačim izdajalcem. Istočasno pa naj bo to tudi re volucionarna borba za novo družbeno ureditev.
Do takrat so bile v Jugoslaviji le razne manjše nepovezane akcije in druge oblike odpora. Kmalu po tem, še istega meseca, se je
pričel organiziran oborožen odpor v celi domovini in sicer 7. julija v Srbiji,
13. julija v Črni gori, 22. julija v Sloveniji, 27. julija v BiH in Hrvatskem in 11. oktobra 1941 v Makedoniji. Ta žarišča odpora so kasneje prerasla v pravo vseljudsko vstajo. Ta vstaja je bila prva v Evropi in tako je Jugoslavija postala novo bojišče v Evropi, ki je hitlerjevski vojski odtegovala pomembne sile.
Kako smela odločitev partije je to bila, kaže tudi dejstvo, da položaj na svetovnih bojiščih ni bil ugoden in da je bilo v Jugoslaviji skupno 23 okupatorskih in izdajalskih divizij.
Tako se je z oboroženim odporom začela rojevati naša svoboda.
V tej številki
S o tekstilnih surovinah: svetovna situacija bombaža lani in letos — problematika nabave pri nas za bombaž in sinteti-ko. CL^sem tem piše Mirko Dolile k.
• H$/.govc*r z Lojzetom Pavlib&ib o težavah pri
skladiščenju surovin in dvoriščnega transporta
S Na katerem mestu smo bili lani med predilnicami v Jugoslaviji. S primerjalnimi kazalniki o tem nas seznanja Vinko Keržan
# Dvanajst inventivnih predlogov o katerih so razpravljali delegati de-
lavskega sveta. O nagradah ste bili obveščeni v Informacijah.
• Ker se je spremenil železniški vozni red, se je nekoliko spremenil tudi vozni red mestnega avtobusa v Litiji. Objavljamo ga na 8. strani.
Preberite tudi ostalo! ___________________________/
O tekstilnih surovinah
Svetovna situacija bombaža 1984/85
Svetovne zaloge
Svetovne zaloge bombaža so bile koncem leta 1984 ocenjene za okoli 30.000 mil. bal, to je 6,5 milio-nov ton, kar predstavlja približno 5 mesečno potrebo svetovnega trga. Največjo porast zalog so imele Kitajska, ZSSR in ZDA.
Svetovna produkcija bombaža v sezoni 84/85
Svetovna produkcija bombaža v sezoni 84/85 je znašala okoli 76 mil. bal, to je 16,5 mil. ton, v sezoni prej pa je znašala 67,6 mil. bal.
Proizvodnja bombaža se je torej zelo povečala. Velik skok v povečanju proizvodnje so naredile ZDA, in so proizvedle kar za 1 mil. ton več bombaža v sezoni 84/85 v primerjavi s sezono 83/84. Sovjetska zveza je tokrat proizvedla 2,75 mil. ton, kar je prav tako več kot leto poprej. Največjo proizvodnjo bombaža v < sezoni 84/85 pa je ustvarila Ki-
tajska, saj je njena proizvodnja znašala 21,3 mil. bal, to je 4,6 mil. ton in je kljub veliki domači porabi postala tudi velika izvoznica surovega bombaža, kar do sedaj ni bil primer.
Svetovna poraba bombaža
Svetovna poraba bombaža se je v sezoni 84/85 povečala za okoli 1,5 mil. bal, to je 326 000 ton, tako da znaša celokupna svetovna poraba cca 70,4 milijonov bal, to je 15,3 mil. ton. Približno polovico letošnjega porasta svetovne porabe je imela ljudska republika Kitajska, kjer doživlja tekstilna industrija izreden razcvet v zadnjih nekaj letih. Tako so v lanski sezoni porabili 4 mil. ton bombaža, kar je dosti več kot pri drugih državah.
Majhen porast porabe je opazen tudi pri republiki Koreja, Japonski, Turčiji in Sovjetski zvezi. Medtem ko je poraba bombaža v ZDA in Indiji nekoliko padla. V zahodni Evropi pa po nekoliko letih padanja porabe bombaža spet opazimo porast, kar je verjetno posledica modnih teženj v zadnjem letu.
Iz diagramov se dobro vidi kako so se v zadnjih letih gibale proizvodnja, poraba in zaloge bombaža v svetu.
PRODUKCIJA-PORABA
(v milj. bal)
£	3	£ P
aoo<N-*tx>eoo<N
tor^r^f^r^f^aooD
poraba
produkcija
ZALOGE BOMBAŽA
(v milj. bal)
^ OSTALE DEŽELE gg SOCIALISTIČNE DEŽEIE £3 ZDA
Problematika nabave surovin v naši tovarni
Bombaž
Po posameznih kvalitetah so bile dobavljene naslednje količine bombaža:
Srednjevlaknasti bombaž:
good middling strickt middling middling
strict low middling low middling strict good ordinary good ordinary bombažni vzorci
110.580 kg 2.315.689 kg 1.264.505 kg 908.590 kg 338.214 kg 120.357 kg 45.052 kg 11.990 kg
Skupno	5.114.977 kg
Dolgovlaknasti bombaž
x 3 B	34.490	kg
x 5 B	94.519	kg
5 B	49.985	kg
Skupno	178.994 kg
Skupno bombaž 5.293.971 kg
Ruski bombaž
Za leto 1984 je značilna v prvih dveh kvartalih sorazmerno izredno ugodna dinamika dobav ruskega bombaža, kajti Rusi so pravočasno dobavljali. Za III. in IV. kvartal pa je bila slika dobav povsem drugačna; v III. kvartalu sploh niso dobavili v roku, temveč so ga kar pripojili k IV. Poleg tega je tudi v Jugoslaviji prišlo do prerazporeditve ruskega bombaža na trikotažerje in kon-fekcionarje, kar je imelo za po-
sledico, da so se akreditivi odpirali pozneje, kar je močno zavrto dobavo za IV. kvartal, tako da smo koncem lanskega leta prišli v veliko krizo, kar se tiče ruskega bombaža. Ta se je nadaljevala še v prvih dneh letošnjega leta, tako da smo to krizo premagali šele v sredini januarja, ko smo končno dočakali prve dobave ruskega bombaža iz IV. kvartala.
DVR in ameriški bombaž
Kar se tiče problematike nabave bombaža iz DVR in ameriškega bombaža, je za leto 1984 značilno, da so pričeli teči blagovni krediti dosti bolj uspešno kot v letu poprej. Zato je za leto 1984 značilna veliko bolj enakomerna dobava bombaža kot je bila v letu 1983.
Pri pokrivanju uvoza z izvozom pa smo se soočali z velikimi problemi, kajti uvoz smo pokrivali v glavnem z izvozom naših kupcev v reproverigi. Tu pa so se pričeli pojavljati problemi z zamujanjem rokov izvoza, prav tako tudi z nepravilnim izvozom, kajti če je bil uvožen ameriški bombaž so morali tudi v izvoz iti bombažni artikli, kar pa pri naših kupcih ni bil vedno pri-
Na skupnem zboru delavcev smo se seznanili o naših investicijah
V drugem delu skupnih zborov delavcev, ki smo ju sklicali pred referendumom za občinski samoprispevek (gl. prejšnjo številko Predilca), je glavni direktor Jože Mirtič okvirno obrazložil investicijski program. Na sestankih je bila slaba udeležba. Manjkali so zlasti delavci, ki so takrat delali dopoldan, zato naj za te kratko povzamemo direktorjeve besede, saj moramo biti o važnih stvareh, kot so investicijska vlaganja, vsi seznanjeni; koristilo pa bo tudi tistim, ki so se sestanka udeležili.
Jože Mirtič je dejal, da nas želi seznaniti o našem investicijskem programu, katerega pravzaprav že izvajamo. Kmalu bo končana druga plošča prizidka predilnice. Skoraj gotovo je, da bomo dobili odobritev za mednarodni kredit v višini 2 750 000 USA dolarjev, to je skoraj 80 milijard starih dinarjev, kar bomo porabili za nakup opreme.
Ta investicija je predvsem namenjena za izboljšanje kvalitete naših izdelkov, saj se na trgu srečujemo z močno konkurenco in s številnimi reklamacijami.
Modernizirali bomo linijo M-4 in M-ll, razširili linijo za sintetiko, rekonstruirali bomo prstančne predilne stroje, modernizirali sukalnico z novimi previjalnimi in sukalnimi stroji, dokončali prizidek k predilnici z novo klimatsko postajo, razširili predpredilnico, kjer bo nova čistilnica za bombaž, skladišče in oddelek za centralno zbiranje odpadkov in vračanje še uporabnih v ponovno predelavo.
Za vse to bomo zaposlili le nekaj več delavcev v predilnici, proizvodnjo pa bomo povečali za 2000 ton letno. Z nekaterimi našimi kupci smo dogovorjeni za skupno vlaganje, združevali bodo dinarska in devizna sredstva ter zagotavljali povečan odvzem preje, ki pa se jo že tudi težko prodaja.
Za novogradnjo, prizidek k predpredilnici, centralno zbiralnico odpadkov in skladišče, moramo že sedaj oddvojiti 10 milijard starih din, zato je pomembno, da tekoče ustvarjamo čimvečji dohodek, da bomo poravnali nastale stroške.
M. M.
mer. Tako je prihajalo do velikih problemov, zlasti s carino, ki takšnih odstopanj v glavnem ni tolerirala. Prav tako se je javljal problem s prilivi in konverzijo valut, kar je imelo za posledico prekoračitev rokov plačil.
Sintetika
Nabava sintetičnih vlaken v letu 1984 je znašala 4 milijone 499.903,5 kg. Po posameznih kvalitetah je nabava izgledala takole:
Leakrl — Italija
surov N-16 3,3/60	184.609	kg
surov N-16 5/60	20.389	kg
surov OE 3,3/40	117.451	kg
surov RA 2,8/60	71.212	kg
surov RA 4,4/60	44.400	kg
barvan 3,3/60	214.646 kg
Skupaj	652.707 kg
Dolan — ZR Nemčija surov 3,3/60 surov 2,2/50	724.165 kg 275.239 kg
Skupaj	999.404 kg
Dralon — ZR Nemčija barvan 3,3/60	207.954 kg	
Vartilen — Varaždin surov 3,3/60 surov 4,4/60	34.994 kg 17.811 kg
Skupaj	52.805 kg
Maklen surov 3,3,/60	55.568 kg
Malon	
surov 3,3/60 barvan 3,3/60 surov 4,5/60 surov 3/56 OE 2,2/36	323.318 kg 497.267 kg 63.544 kg 194.062 kg 2.824 kg
Skupaj	1.086.015 kg
Istron	
surov 6,7/60 barvan 6,7/60	67.367 kg 139.553 kg
Skupaj	206.920 kg
Poliester — ZSSR	
surov	20.000 kg
Cel vlakno	763.637 kg
Problematika
nabave
sintetičnih
vlaken
V leto 1984 smo krenili z izredno majhnimi zalogami sintetičnih vlaken, zato smo v začetku leta imeli precejšnje težave kar se tiče dobav, saj smo imeli veliko problemov z domačimi in tujimi proizvajalci. V kasnejšem
Izza strehe naše sukalnice se je že prikazal novi prizidek predilnice. Posnetek je nastal 13. junija. Delavci Gradmetala se trudijo, da bi končali dela v pravem času.
Tri etaže prizidke predilnice. Spodaj bo nova linija predpredilnice sintetike, v prvem in drugem nadstropju pa bomo montirali obnovljene prstančne predilne stroje.
obdobju se je situacija uredila podobno kot pri bombažu, kajti tudi dobavo sintetike smo pričeli reševati s pomočjo biagovnih kreditov. Tudi pri reševanju nabave sintetike s pomočjo blagovnih kreditov smo se srečevali z nizom problemov kar se tiče izvoza naših partnerjev v repro-verigi.
Posebno je bilo problematično zamujanje rokov izvoza, prav ta-
ko pa je tudi interes tujih partnerjev za uvoz sintetičnih artiklov sorazmerno padel.
Velik problem so nam predstavljale tudi tečajne razlike, ki nastajajo med časom, ko se roba uvozi ter samim izvozom le-te, kar ponavadi traja več mesecev. V tem času pa se korenito spremeni tečaj dinarja napram tujim valutam, kar seveda močno bremeni našo tovarno.
Rezervni deli in pomožna sredstva
Pri nabavi rezervnih delov in pomožnih sredstev smo imeli v začetku leta precejšnje težave, ker je primanjkovalo deviz. V kasnejšem obdobju se je stvar obrnila na bolje, tako da je bila
oskrba z rezervnimi deli in pomožnimi sredstvi zadovoljiva.
Rezervne dele in pomožna sredstva smo v glavnem uvažali z lastnimi devizami.
Mirko Dolinšek
Problematika skladiščenja in dvoriščnega transporta
Nič novega ni, če rečemo, da nam primanjkuje skladišč. To opazi vsak, ki gre preko železniškega nadvoza in pogleda na naš parkirni prostor. Kmalu pa bo na tem mestu stal skladiščni šotor, ki ga bomo premestili iz zahodnega dela tovarne, ker bomo tam gradili novo skladišče, ki pa bo delno namenjen za skladiščenje bombažnih surovin. Približno tretjina prostora bo tam namenjena proizvodnim potrebam. Ko smo gradili melanžirnico je bil tudi del te zgradbe namenjen za skladiščenje, kasneje pa smo morali tam namestiti stroje za efektne sukance.
Tako se vleče problematika skladišč naprej, v tesni zvezi s tem pa nastajajo težave pri transportu. Da bi zvedeli več o tem, sem poprosil Lojzeta Pavliho, da odgovori na nekaj vprašanj. On je prav v tem času končal obširnejši zapis o teh problemih. V njej najdemo podrobno opisane nepravilnosti in težave, v nadaljevanju pa konkretne rešitve, tudi v večih možnostih. Ko bo čas, bomo o tem gotovo še razpravljali.
Kateri so glavni vzroki za nastanek te problematike?
Naj večji vzrok za to je sunkovito prihajanje surovin in dolge transportne poti, tako pri pretovarjanju surovin kot za prevažanje mešanic; sledijo še težave zaradi slabe tehnične opremljenosti transportnih naprav in pa tudi slabe organiziranosti, ki pa je pogojena s prej naštetimi vzroki — torej so ti objektivni, subjektivni vzroki pa tudi niso izključeni.
Povejte primer za objektivni razlog
Nemogoče je organizirati kontinuirane prihode surovin zaradi znanih dejstev. Ti so: pomanjkanje železniških voz in slabo obveščanje o času prihoda.
Primer: iz luke prispejo vagoni z našo surovino do ljubljanske ranžirane postaje, kjer čakajo toliko časa, da se zbere kompozicija za našo smer in tako naenkrat pripeljejo tudi po deset in več vagonov, za katero zvemo šele, ko so že pri nas.
Kdaj so se pojavile prve težave v zvezi s skladiščenjem v novejši zgodovini naše tovarne?
Prvo novejše skladišče, ki je služilo za skladiščenje preje, smo zgradili pred 31. leti. Surovino smo takrat skladiščili v lesenih lopah in predpredilnici v gradnji. To skladišče smo kasneje dograjevali kot je zahtevala povečana proizvodnja. To je ta-
krat zadoščalo, ker smo predelovali le bombaž. Letna produkcija je bila okrog 2600 t (danes okrog 8000 t).
S širitvijo in modernizacijo proizvodne zmogljivosti pa nismo dovolj hitro, vzporedno dograjevali skladišč. Povečevala se je produkcija in uvajali smo nove surovine — sintetična vlakna. Od takrat smo si pomagali s šotori za skladiščenje, pred kratkim pa smo zgradili montažno skladišče.
Poseben problem pa je skladiščenje že melanžirane-ga materiala, pri katerem se volumen močno poveča vsebujejo pa tudi stanično vlakno, ki ga ne smemo skladiščiti na prostem.
Kaj lahko v tem trenutku naredimo, da bi omilili te nadloge?
Sedaj, takoj, ne moremo narediti ničesar. Največji problem je tako imenovani sunkovit prihod surovin ob koncu leta, kar ni odvisno od nas. Kupujemo takrat, ko je robo mogoče dobiti in ko So cene najugodnejše. Dobavni roki za kupljeno blago pa trajajo od 4—6 mesecev, ob koncu pa vsi pohitijo. Tega ne moremo odpraviti.
Kaj pa bi morali narediti v prihodnosti, da bi del teh težav odpadlo?
Lokacija naše tovarne je idealna, leži ob železnici, ki bo v bodočnosti igrala še veliko vlogo za nabavo surovin in transport preje. Lokacijske možnosti so, da bi zgra-
dili večjo etažno skladišče ob industrijskem tiru. Zavedamo pa se, da graditev skladišča ni ekonomsko dobra rešitev. Stremeti bi morali za tem, da bi imeli stalen in enakomeren pritok surovin in prodajo preje. Izkušnje pa nas učijo, da tega še dolgo ne bomo dosegli, in da je ceneje imeti večjo zalogo surovin kot pa da pride do zastojev v proizvodnji.
Kako pa je z internim transportom?
Naša transportna dejavnost je napravila revolucio-
narni skok — leta 1970, ko smo ročne vozičke — »ru-delčke« zamenjali z viličarji. Zavedati pa se moramo, da to niso naprave za transpor-tiranje, ampak za pretovarjanje. Naše transportne poti so dolge od 80 m—906 m. Nadaljnji komentar je odveč!
Težave so resne, in resno se bomo z njimi spoprijeli. Tu so notranje rezerve!
M. M.
—	~	n
Kje smo bili lam med
jugoslovanskimi predilničarji
v________________________________________
Obravnavati določene rezultate za leto 1984 po tolikem času, je gotovo manj zanimivo, žal pa večino zveznih rezultatov ne dobimo hitreje. Kljub temu in kljub določenim pomanjkljivostim v izkazovanju obravnavanih rezultatov je le zanimiva globalna orientacija naše DO v tekstilnem prostoru samih predilnic Jugoslavije. Izločene so iz kombinatov in delovnih organizacij kot njihove TOZD in primerjane med seboj. Od obravnavanih 43, smo dobili rezultate le za 40 OZD, zato je možnost pomote v rangiranju okoli 7 %, ker zajemata izkazana ranga za kazalnik 1/1 in II/4 vseh 43 OZD.
Kdor je sledil objavljenim rezultatom preteklih poslovnih period, bo vedel, da je v vsaki vrstici kazalnika, v koloni od zgoraj navzdol, najprej prikazan rezultat za leto 1983, potem za poslovno leto 1984 in končno indeksno razmerje teh dveh rezultatov. Ostalo lahko razberete iz same tabele, ki jo prikazujemo spodaj:
PRIMERJALNI KAZALNIKI REZULTATOV POSLOVANJA					
I. Kazalci do 140 členu ZZD		Povprečje dejavnosti		Najboljša	Mesto PL v dejavnosti
					
1. Dohodek na delavca (v din) - dohodkovna produktivnost 2'. Dohodek v primerjavi s 0 uporabljenimi poslovnimi sredstvi rentabilnost v % 3- Ustvarjeni ČD na delavca 4.	Akumulacija v primerjavi z dohodkom (v %) 5.	Akumulacija v primerjavi z ustvarjenim čistim dohodkom (v %) 6.	Akumulacija v primerjavi s 0 upor. poslov, sredstvi (v %) 7.	OD in sredstva skupne porabe na delavca (v din) - mesečno povpr. 8.	čisti OD na delavca - mes. povpr. (v din).		895 649 175 59,1 4106 615 000 167 20.5 24.5 120 28.6 55,8 125 22 469 54 576 155 14 325 21 212 148	726 293 1 355 247 184 77.7 73^3 1 060 982 182 31.8 34.6 109 39.6 43,5 110 24.7 25,4 49 927 32 075 169	1 061 659 1 753 883 165 85 158,5 186 425 859 1 259 621 293 48,9 58,3 80,8 139 23,2 47,1 203 18 983 32 075 169	6	(7) 7 5 7 11-12 5
II.Kazalci po odloku ZIS 1. Izločanje iz OD na delavca mesečno povprečje (v din)		5 165 7 843	in rrI		1
2. Izločanje iz dohodka na delavca		152 95 750 196 285	153 142 135 272 265	153 144 750 450 933	
3. Ak in An v primerjavi s 0 upor. poslovnimi sredstvi (v Jo)		15,2 1085	192 39.4 36.5	312 2^,4 54,5 185	4
4. Povprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca (v din)		310 002 2 155 245 164	9*4 971 1 81.9 388 195	2 85^ 822 5 295 964 185	27 (30)
5. Celotni prihodek glede na porab, sredstva (v %) - ekonomičnost		147,4 146,3	142,1	512,7 504,4	24
6. Celotni prihodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi obratnimi sredstvi;število obratov)	-	1,9 1,9 100	3,1 2,8	3,5	10 - 11
7. Izguba na delavca (v din)		1 756			
8. Dohodek v primerjavi z načrtovanim dohod, (v ji)		127,5	151,7 112,5	161,2 235,8	30
9. Del ČD za OD v primerjavi z načrtovanim zneskom (%)		105 120,5 115,6	74 126,1	146 562.9 522.9	33
Povprečno število zaposlenih pc stariju na koncu mesecev		04 31 813 32" 629	1 015		'
		103			
Proslavili smo 100 letnico gasilskega društva Litija in 30-letnico litijske občinske gasilske zveze
Pod pokroviteljstvom Predilnice Litija je GD Litija z meddruštvenimi tekmovanji pionirskih, mladinskih in članskih gasilskih desetin proslavilo svojo 100-letnico. Kulturne prireditve so se vrstile od 8. junija do 16. junija. Izdali so spominsko knjigo, v kateri je podan zgodovinski razvoj gasilskega društva. Knjiga je bogata s fotografijami gasilcev in dodatki o delovanju gasilskega društva v preteklosti.
V soboto 15. junija je bila slavnostna seja gasilskega društva Litija in občinske gasilske zveze.
Fanfare so naznanile pričetek. Predsednik GD Litije Ferdo Kunstelj je pozdravil vse udeležence, zlasti še gasilske veterane, ki so včlanjeni v gasilski organizaciji 40, 50 in tudi 60 let. V imenu občinske gasilske zveze Litija je čestital GD Litija predsednik upravnega odbora Franc Mali.
Na proslavi so bila podeljena priznanja in odlikovanja, posameznim članom društva, občinska gasilska zveza je podelila priznanja članom gasilskih društev, ki
so veliko let delovali v občinski gasilski zvezi Litija.
Podeljena so bila tudi republiška gasilska odlikovanja zaslužnim članom. Zastopniki gasilskih društev so čestitali Gasilskemu društvu ob visokem jubileju, prav tako so prejeli priznanja od skupščine občine Litija in organizacije civilne zaščite.
Med programom so sodelovali pevci Lipe, ki so z izbranimi pesmimi popestrili program.
Po končani seji je bilo v avli tovariško srečanje. V nedeljo je v povorki sodelovalo 300 uniformiranih gasilcev, članov Rdečega križa, civilne zaščite in mladina. V imenu Predilnice Litija je na
GASILSKO DRUŠTVO LITIJA PODELJUJE
tušu purami
1885-1985
'I	Hitiju
Za aktivno sodelovanje In zasluge v gasilstvu ob 100-letnici obstoja Gasilskega društva Litija
slavnostni tribuni Jože Mirtič s pozdravnim nagovorom in izrečenimi čestitkami svečano predal spominski pra-
por in novo orodno gasilsko vozilo. Predsednik IGD Predilnice Litija Vojko Bizjak je pripel na prapor spominski trak. Nato se je praznovanje nadaljevalo na košarkarskem igrišču.
Organizacija proslave je odlično uspela. Zal je posamezne prireditve med tednom oviralo deževje. Gasilci smo vajeni dobrih in slabih časov. Člani gasilske organizacije morajo često sredi noči na znak požarne sirene iz tople postelje hiteti na pomoč bližnjim ob požarih in drugih nesrečah.
Zato je 100-letnica obstoja gasilskega društva vzpodbuda za drugo stoletje, ki je pred nami, ker brez gasilcev nobena družba ne more živeti.
Franc Lesjak
Pri poglobljeni analizi, predvsem posameznih rezultatih najboljših OZD, boste sami opazili popolne nelogičnosti (npr. kazalnik II/5 itd). V TOZD v sestavu DO ali SOZD so seveda možne večje ali manjše kombinacije s posameznimi ekonomskimi kategorijami, kot jih praviloma urejajo njihovi samoupravni akti, nemogoče pa je toliko boljše gospodarjenje ene TOZD s sredstvi na račun druge TOZD. Ker so to podatki službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije, predpostavimo, da tako že mora biti. V podrobnejše analize rezultatov poslovanja, se ne bomo spuščali.
Po doseženem dohodku na delavca smo med 43 predstavljenimi na 7. mestu, med 40 pa na 6. mestu v Jugoslaviji. Zanimivo, da smo med 82 predstavljenimi OZD celotne slovenske tekstilne industrije na 19. mestu (povzeto -io Tekstilcu). To pomeni, da morajo ustvarjati dosti večji dohodek na delavca tkalnice, piletiljstva, konfek-cionarji ali druge zvrsti tekstilne industrije. Po kazalniku družbenoekonomske donosnosti — rentabilnosti (1/2)
smo tudi uspešni, na 7. mestu v dejavnosti, čeprav daleč pod najboljšo OZD. Pomen materialne podlage dela za pridobivanje dohodka v OZD je velik.
Za 82 % smo povečali v letu 1984 ustvarjeni čisti dohodek na delavca (1/3), le s kakšnimi ukrepi ga je za 193 % mogla povečati najuspešnejša OZD, t. j. »Kneže-poljka« iz Bosanske Dubice? Za koliko je povečala produktivnost, prodajne cene, zmanjšala dajatve iz dohodka itd? Mi smo zopet zasedli odlično 5. mesto, torej smo več prihranili na dajatvah iz ČD, ker smo v tem rangu boljši kot v prvem kazalniku.
Tudi v kaz. 1/4 — akumulacija v primerjavi z dohodkom, smo solidni 7, kjer vidimo, da izdvajamo na 100 din dohodka 0,35 din za akumulacijo (za rezervni in poslovni sklad!).
V stopnji akumulativnosti iz čistega dohodka (1/5) pa pademo na 11—12 mesto, kar more biti posledica večjih izdvajanj za OD in sklad skupne porabe. To lahko sklepamo po 1. mestu v dejavnosti pri kazalnikih 1/7 in
1/8. Zopet zanimivo, da smo v celotnem tekstilu Slovenije za isto obdobje pri izplačanih osebnih dohodkih na delavca šele na 9. mestu, kar pa je vseeno izredno dobro (po »Tekstilcu«),
Logično, čeprav ne povsem, smo lahko pričakovali tudi 1. mesto v dejavnosti po izločanjih iz OD na delavca — mesečno povprečje, (odvisno je od višine skupne prispevne stopnje II/1)
Po stopnji obremenjenosti dohodka s prispevki in davki (kaz. II/2) smo na 6. mestu.
Iz indeksov v tabeli vidimo, da je to izločanje močneje porastlo celo v povprečju dejavnosti, kjer morejo imeti naj večji negativni vpliv visoke obresti na iskane kredite.
V kazalniku II/3 — akumulacija in amortizacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi, smo na odličnem 4. mestu v dejavnosti, čeprav dosegamo v naši DO indeksno zmanjšanje tega razmerja v primerjavi leta 1984 na leto 1983 na 92. Kvocient kaže na opremljenost dela s poslovnimi sredstvi, oziroma kako združujemo delo s sredstvi,
\
to je osnovnimi in obratnimi sredstvi ter iz njihovih finančnih naložb. Po 27 oziroma 30. mestu v grupaciji, kot je v posebnem gradivu ločeno prikazan podatek ob upoštevanju vseh 43 predilnic Jugoslavije, kaže na našo slabo opremljenost dela, še posebno če upoštevamo, da je delež naših povprečno uporabljenih obratnih sredstev v poslovnih sredstvih sorazmerno majhen. Tako moremo sklepati tudi glede na kazalnik II/6, ko primerjamo celotni prihodek s povprečno uporabljenimi obratnimi sredstvi in smo na 10. — 11. mestu v grupaciji, v primerjavi s kazalnikom II/ 5, kjer smo šele na 24. mestu.
Izgube na delavca doslej še nismo imeli gotovo pa si tega ne želimo tudi v bodoče. Preostala dva kazalnika kažeta le, koliko smo se zmotili pri planiranju dohodka in OD, kjer z visokim mestom v dejavnosti kažeta, da se je okoli 2/3 OZD bolje zvrstilo od nas. Ob koncu si lahko zaželimo le to, da svoje poslovne uspešnosti v letu 1985 vsaj ne bi poslabšali!
V. Keržan
Inventivni predlogi
v______________________________)
Na 5. sestanku je komisija za inovacije obravnavala prispele predloge. En koristni predlog ni mogel šteti kot inovacija, za ostale pa je komisija predlagala pavšalne odškodnine v skladu s samoupravnim sporazumom o osnovnih tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih.
1.	Ferid Seferovič, transporter preje in predpreje, je avtor dveh koristnih predlogov. Pri prvem predlogu z naslovom NAMESTITEV ZAŠČITNE GUME NA STROJ predlaga, da izpostavljene dele stroja obložimo z gumo, notranje pa s peno, tako da bi s tem preprečili poškodbe nog ob sortirnem stroju za cevke.
2.	Pri drugem predlogu z naslovom NAMESTITEV PLOČEVINE NA STROJ, tov. Seferovič predlaga, da bi preprečili padanje cevk v težko dostopen prostor pod stroj za sortiranje cevk. Z namestitvijo 5 cm široke pločevine bi napravili konec omenjenim težavam.
3.	Franc Šepec, mojster v predilnici bombaža, je avtor koristnega predloga z naslovom SKLADIŠČENJE CEVK V SUKALNICI. Tov. Šepec predlaga prestavitev stroja za sortiranje cevk v predpre-dilnico. Ob steni v sukalnici naj bi namestili bokse (silose), skozi stene pa naredili line, kjer bi se cevke z odpiranjem loput stresale v plastični zaboj ali pa po pločevinastem žlebu direktno na stroj. Cevke bi vozili od previjal-nih avtomatov do silosov z viličarjem, ki bi se prilagodili tako, da bi se cevke lahko stresale v bokse ob steni. Sortirane cevke v zabojčkih bi transportirali v predilnico z dvigalom, ki ima postajališče tudi v predpredilnici.
4.	Ivan Zore je avtor realiziranega predloga z naslo-
vom PREDELAVA PR-STANCNEGA STROJA KRUŠIK. S predelavo nosilcev predpreje je uspešno povečal kapaciteto nosilcev. Vzporedno s to predelavo je učinkovito rešil tudi problem čiščenja strojev s potujočimi čistilci.
5.	Njegov drugi koristni predlog z naslovom TRANSPORT ODPADKOV PO DVORIŠČU se nanaša na izdelavo primernega platna, s katerim bi pokrili vozičke s predivom. S tem bi preprečili stresanje materiala (zaradi vetra, itd.).
6.	Franc Mešič, vzdrževalec čistilnih in mikalnih strojev in Marjan Juvančič, vzdrževalec strojev I, sta avtorja koristnega predloga z naslovom PREDELAVA GREDI NA MIKALNIKIH »HERGETH«. Z razdelitvijo gredi na dva dela in namestitvijo mehanične sklopke sta avtorja zmanjšala čas za odstranitev okvare za polovico. Popravilo, ki je pred predelavo trajalo včasih do 8 ur, je sedaj dosti bolj enostavno in lažje.
7.	Dušan Rupnik, vzdrževalec strojev I, ja avtor koristnega predloga z naslovom PREDELAVA POGONA OKROVJA NA MIKALNIKIH »PLATTS«. Tu je prihajalo do pogostih okvar ležajev in zobnikov, prav tako so se izrabljale sinter ploščice. Posledice so bili lomi ohišja pogona, zastoji in seveda poraba rezervnih delov in drugega materiala. Z zamenjavo
Detajl mikalnika, kjer so predelali pogon okrovja.
Skica koristnega predloga Ferida Seferoviča.
igličastih ležajev s krogličnimi, sinter ploščic pa s tlačnimi ležaji ter prilagoditvijo celotnega pogona smo preprečili tudi pogoste okvare pokrovčkov, verig in oblog tamburjev.
8.	Franc Kolman, pomočnik vodje vzdrževanja čistilnice in mikalnice, je avtor dveh koristnih predlogov. Po realizaciji njegovega predloga ZAMENJAVA PLASTIČNIH JERMENIC S KOVINSKIMI ne prihaja
več do težav............kot
so bile okvare letvastih pasov in zastojev zaradi izrabe omenjenih jermenic.
9.	Njegov drug koristni predlog nosi naslov CEMEN-TIRANJE GREDI PRI ELEKTRIČNIH SKLOPKAH. Prvotne gredi za pogon snemalnega valja so bile iz mehkega materiala, so se hitro izrabljale in je prihajalo do okvar sklopk ležajev, slabega teka snemalnega valja, zastojev idr. S cementi-ranjem gredi je opisanih težav bistveno manj.
10.	Rado Pregel, vzdrževalec čistilnih in mikalnih strojev I, in Ivo Savinšek, vzdrževalec čistilnih in mikalnih strojev, sta avtorja PREDELAVE PREDNJE GLAVNE GREDI ZA VLEKO OKROV-
JA. Kljub rednem mazanju je prihajalo do hitre izrabe sinter ležajev. Novo kroglično vležajenje, predelava glavne gredi in nosilne roke so bistveno zmanjšali okvare in zastoje, kar priča o koristnosti njunega predloga.
11. Andrej Krhlikar, referent za varstvo pri delu, je avtor predloga STIMULATIVNO NAGRAJEVANJE Predloga, da bi bil tisti, ki bi več presegel normo, nagrajen tudi po največjem indeksu oddelka. Menimo, da je predlog kot koristno razmišljanje trenutno neizvedljiv glede na obstoječi sistem nagrajevanja.
Seznanili smo se tudi z realizacijo koristnega predloga 05/82 z naslovom ZMANJŠANJE ODPADKOV GOTOVE IN SUKANE PREJE. Avtor, Ivan Zore, je ta predlog posredoval komisiji za inovacije leta 1982, ki je predlog obravnavala in ga ocenila kot koristni predlog, a trenutno neizvedljiv predvsem zaradi različnih Nm in možnosti pomešanj. Ker pa je nedavno komercialni sektor našel kupca za tovrstno prejo, ki se previja na posebnem stroju, komisija predlaga nagraditev opisanega koristnega predloga.
I. Markelc
(	---------------------------"X
Izid žrebanja nagradne križanke iz 10. št. Predilca
Rešene križanke je oddalo trideset reševalcev, od katerih smo morali izžrebati štiri, da smo dobili tri pravilno rešene. Prva je bila izžrebana BARBARA NEJEDLV in prejme 450.— din. Drugi srečni dobitnik je JOŽE RINK — PREJME 2.50— din; tretji izžrebanec ni pravilno rešil križanke, zato smo vlekli še enkrat, tokrat rešitev FRANCA MALIJA, KI PREJME 150.— din. Vsem izžrebancem čestitamo!
Upokojila sta se
Anton Kokovica
je prihajal iz oddaljene vasi Dragovško. Zadnja leta je bilo nekoliko bolje, ker je bil organiziran prevoz na in z dela.
Od leta 1977 dalje je opravljal dela in naloge skladiščnika gotovih izdelkov. Delo ni lahko in zelo odgovorno. Sama organizacija dela pri skladiščenju ni najboljša, zato pri delu vedno ni šlo vse kot po maslu.
Odločil se je za predčasno upokojitev, ker ima doma malo kmetije in mu dela ne bo zmanjkalo. S tem, ko bo ostal doma, bo le nekoliko razbremenil svojo ženo. Ker je njegova domačija kot lepa izletniška točka je prepričan, da bo pot tam mimo zanesla še marsikaterega bivšega sodelavca.
Obema želimo še veliko zdravih in zadovoljnih
V maju sta se upokojila dva naša delavca.
Dora Peterka, predica, se je pred 35 leti zaposlila v oddelku predilnice, najprej kot snemalka. Kmalu je bila razporejena za predico in ta dela in naloge je opravljala vse do upokojitve.
Dora Peterka
Zadnjih 9 let se je na delo vozila iz Zaloga, ker si je tam s svojo družino zgradila nov dom. Tudi naporna vožnja z vlakom je ni ovirala, da je ostala zvesta svojemu delu v Predilnici.
V Litijo se bo še rada vračala, tudi v delovno organizacijo, ko bodo odprta vrata za upokojence, saj so vsa ta dolga leta prepredena tudi z lepimi spomini.
Anton Kokovica je delal v Predilnici 36 let in 1 mesec, ves čas pri zunanjem transportu. Na delo
Problematika garaž
Člani odbora za stanovanjska vprašanja se že vrsto let srečujejo s problemi dodeljevanja garaž. V lanskem letu smo spremenili tudi določila samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj s tega področja.
Naša delovna organizacija ima dve vrsti garaž:
1) garaže, ki so že v upravljanju pri samoupravni stanovanjski skupnosti, uporabniki plačujejo najemnino, samoupravna
stanovanjska skupnost pa te garaže vzdržuje;
2) garaže s katerimi upravljamo sami (uporabniki plačujejo najemnino nam) — te garaže moramo vzdrževati mi.
Člani odbora za stanovanjska vprašanja ugotavljajo, če so garaže nenamensko uporabljene ali pa jih uporabljajo delavci, ki so že prekinili delovno razmerje.
Novosti samoupravnega sporazuma se nanašajo predvsem
na uporabo garaž. Spremenjen je način dodeljevanja garaž in sicer se garaže dodeljujejo na podlagi razpisa. Prednost pri dodelitvi imajo prosilci, ki so stanovalci bloka, v katerem je garaža oziroma se sestavi prednostni red na podlagi točk. Točkuje se delovna doba v naši delovni organizaciji — za polno leto zaposlitve 3 točke in za delo v drugi delovni organizaciji — za polno leto zaposlitve 2 točki. Poleg tega pa točkujemo tudi čakalno dobo in sicer za polno leto čakanja 1 točka.
Bistvena sprememba pa je, da mora delavec, ki odtuji avtomobil izprazniti garažo v roku 2 mesecev, prav tako pa mora garažo izprazniti tudi delavec, ki mu v naši delovni organizaciji preneha delovno razmerje in sicer v roku 1 meseca od pravnomočnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
Člani odbora za stanovanjska vprašanja so sicer delegatom DS predlagali, da vse garaže prodamo; s tem bi celotni problem rešili. Toda delegati delavskega sveta so menili, da v trenutni situaciji ni primerno, da garaže prodamo, kajti garaže uporabljajo delavci, ki nimajo dovolj denarja, da bi lahko garaže kupili. Zato so sklenili, da odpovemo garaže vsem tistim, ki
jih uporabljajo v nasprotju z določili sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj, ki so bile sprejete na referendumu dne 3. 10. 1984.
Torej bodo člani odpovedali garaže vsem tistim delavcem, ki imajo v najemu garaže, pa nimajo avtomobilov, in garaže oddajajo drugim. Odpovedali bomo garaže tudi tistim delavcem, ki imajo dve ali več garaž in seveda vsem tistim, ki niso več zaposleni v naši delovni organizaciji, razen upokojencem.
Upamo, da bodo vsi tisti, ki bodo prejeli pismeno odpoved garaže tako zavedni, da bodo garažo izpraznili in ključ vrnili. Garaža ni pritiklina stanovanja in zato za dodeljevanje garaž ne veljajo kriteriji in pogoji, kot pri dodeljevanju stanovanj. O odpovedi garaž smo se že pozanimali pri sodišču in ugotovili, da pri tem ni zakonskih ovir. Zato bomo vse tiste, ki garaž na podlagi naše odpovedi ne bodo prostovoljno izpraznili, tožili. Torej bodo nosili tudi vse pravdne in ostale stroške.
Garaže bomo odpovedali v mesecu septembru. Vse odpovedane garaže pa bomo razpisali in jih na podlagi razpisa oz. prijav na razpis razdelili.
Vlasta Grom
Med najstarejše stroje v naši tovarni sodijo ti trije su-kalni stroji Hamel. Delno jih bomo nadomestili z novimi, sodobnejšimi sukalno previjalnimi stroji (DD), iz teh treh pa bomo sestavili dva in računamo, da bosta uspešno delovala še pet let.
Včlanite se v AMD Litija
Slovenska avto-moto organizacija je ena izmed najmnožičnejših društvenih organizacij v Sloveniji. Združuje 88 avto-moto društev s preko 90.000 članov. AMZS zastopa interese svojih članov in jim v sili solidarnostno pomaga. Preko AMZJ je vključena v vrsto mednarodnih organizacij (FIA, FIM, AIT, OTA), zato dobijo člani AMD pomoč in ugodnosti tudi v tujini.
Člani AMD imajo pravico sodelovati pri delu svoje organizacije, deležni pa so še vrste ugodnosti.
Naj naštejemo nekaj bistvenih: brezplačni prevoz v prometni nezgodi poškodovanega vozila; brezplačne storitve službe Pomoč — informacije: dostikrat je le manjša napaka na motorju ali drugje na vozilu vzrok, da z njim obstanemo sredi ceste. Odpravljanje takšnih napak je za člane AMD brezplačno, član plača le potrebne nadomestne dele; tehnične in druge storitve s članskim popustom; garantno pismo za tujino; klic v sili; zavarovanje; pravni nasveti; popusti v avtokampih in v gostinskih in obrtnih dejavnostih; Motorevija, glasilo AMZS, ki izhaja enkrat mesečno.
Članstvo v AMD
Pri včlanitvi dobi vsak član člansko izkaznico s kuponi za uveljavljanje članskih ugodnosti. Članstvo v AMD je kontinuirano. Veljavnost članske izkaznice je 12 mesecev od dneva včlanitve. Po preteku tega časa je treba članstvo obnoviti za naslednjih 12 mesecev. Višina članarine je 700.—din.
Kako postanem član AMD Litija
Zelo enostavno! Potrebno je le stopiti do pisarne našega AMD, kjer boste uredili vse potrebno.
Naš naslov: AMD Litija, Podkraj 6 —
Uradne ure so: ob sredah od 16 — 17. ure.
Če vam je težko poiskati pisarno našega AMD, nam vašo pripravljenost, da postanete član AMD, lahko javite tudi pismeno. V tem primeru nam sporočite samo svoje ime in priimek ter točen naslov in pripišite, da boste članarino poravnali ob prevzetju članskega materiala, ko ga boste prejeli po pošti.
Če bo naša organizacija številnejša, bo tudi lažje in bolj upravičeno zastopala interese svojih članov.
Srečno vožnjo in tovariški pozdrav!
AMD Litija
Predsednik: Nace Šteferl

			S	li		fgpifJL			
						m1			
Prehod za pešce med upravno zgradbo in proizvodnimi obrati je še vedno nevaren. Prometni znaki, ki opozarjajo na pešca in določajo nižjo hitrost, kaj malo zaležejo. Vozniki še kar drvijo, drvijo ...
Vozni red mestne avtobusne proge v Litiji
Velja od 10. junija 1985 dalje
Šmartno (Graška Šmartno Opombe Dobrava)
4,15	4,33	4,50	D,1
4,50	5,08/5,28	1 5,45	D,1
6,00	6,18	6,35	D,2
6,40	6,58	7,15	V,2
7,30	7,48	8,05	D,4
8,15	8,33	8,50	V,3
9,00	9,18	9,35	V,3
10,00	10,18	10,35	V,3
11,00	11,18	11,35	V,4
11,45	12,03	12,20	D,2
12,30	12,48	13,05	V,1
13,10	13,28	13,45	V,1 - Cp
14,05	14,23	14,40	D,1
14,50	15,08	15,25	V,4
15,30	15,48	16,05	D.l
16,15	16,33	16,50	V,4 -Cp
17,00	17,18	17,35	V,3
18,00	18,18	18,35	V,3
19,00	19,18	19,35	V,4
20,00	20,18	20,35	V,1
21,00	21,18	21,35	D,1
22,05	22,23	22,40	D,1
Legenda: V — vozi vsak dan, D— vozi ob delovnikih, ČP — ob nedeljah in praznikih, do ozm. od Črnega potoka
Proga ima na povratku iz Litije do Šmartna štiri variante, medtem ko iz Šmartna do Litije vozi vedno preko Zagorice in Rozmanovega trga.
Kje vodijo posamezne proge?
Št. 1— Litija, Rozmanov trg, Grbin, Zagorica, Šmartno.
Št. 2 — Litija, Rozmanov trg, Grbin, Zdravstveni dom, Šmartno.
Št. 3 — Litija, Zdravstveni dom, Grbin, ,Zagorica, Šmartno.
Št. 4 — Litija, Zavrstnik, Gr-mače, Šmartno.
Ob nedeljah in praznikih ne vozijo mimo Zdravstvenega doma!
n	
11	i p ii j IE-. mm
Optomix
V čistilnici bombaža na liniji M-4 že deluje avtomatski potujoči rahljal-nik bal — optomix.
Stroju je vgrajen miniaturni računalnik, ki omogoča avtomatsko delovanje stroja.
Največja produkcija stroja je tisoč kilogramov na uro. Uporabljali bomo lahko bale do višine 1750 mm, največja enkratna debelina odvzemanja plasti pa ie 20 mm. Stroj lahko deluje tudi ročno.
LITIJSKI PRF.DILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: (1700 izvodov)