Naši dopisi. Selca 27. listopada 1890. (N o v o š o 1 s k o p o s 1 o p j e.) Pri nas smo obbajali v sredo 13. listopada slavnost blagoslovljenja novega šolskega poslopja. Je pa bil že tudi skrajni čas sezidati novo šolo, kajti prejšnje staro šolsko poslopje v Selcih je bilo raežnarija kakor večinoma po deželi, kjer so bile šole že zgodaj ustanovljene. Malokje pa je bila šola v tako slabih, neugodnih prostorih a vender toliko časa, kakor ravno v Selcih. Šola je bila ustanovljena že okoli leta 1820. Za tedanje razmere je šolska soba, dasi precej manjša od sedanje, ustrezala. Kmalo pa je bilo treba šolsko sobo povečati, to pa s tem, da so dve sobi v jedno združili, kar ni zahtevalo druzih stroškov kakor, da so steno podrli, katera je šolsko sobo od učiteljeve ločila. Razširjena soba je zadostovala šolskim potrebam do novih šolskih postav, ko pa so te stopile v veljavnost, moral je, ali bi bil vsaj moral vsak otrok iz cele šolske občine obiskovati šolski pouk. V tem slučaji pa bi šolska soba zopet, ne zadostovalo, dasi meri 10-18 m v dolgosti in 4-17 m v širokosti, šolodolžnih otrok pa je v vsi fari povprečno čez 400. Da bi torej šola ne bila prenapoljena, so se všolale le bližnje, ne čez jedno uro oddaljene vasi, (kakor zahteva postava) kojih je pa še vedno 10, z 220 otroci. Vsled tolikega števila otrok je bila šola prenapolnjena, dasi so otroci iz Češnjevice (20) šolski pouk obiskovali večinoma v Železnikih. Pri 200 otrocih, kateri so bili še primorani v šolo v Selcih obiskovati, uspeh ne more biti najboljši, tudi ako bi bilo obiskovanje še tako redno, kar se pa nikakor ne morem pohvaliti. Slabemu obiskovanju je bila pa ravno premajhna šolska soba vzrok, kajti ali so se morali vsi otroci strogo siliti, potem je šola vsekakor tako prenapolnjena, da mora biti kvarno učencem in učitelju, ali pa so se morali zamude ' kolikor največ mogoče pregledovati, zlasti bolj oddaljenim, potein pa seveda mora biti jnko nepovoljen uspeh. Da bi se takira nepravilnostirn v oknm prišlo, poprijel se je slav. c. kr. okrajni šolski svet v Kranji že leta 1876 inicijative sezidati v Selcih novo šolo, razširjeno v dvorazrednico. Leta 1878. je tudi slavni deželni šolski svet sklenil, da se ima dn 1SS0. leta dozidati novo šolsko poslopje v Selcih. Vsled pritožbe tedajšnjega občinskega odbora in županstva v Selcih, radi pomanjkanja denarja in da ni dobiti pripravnega prostora, razveljavil je deželni šolski svet svoj sklep in tako je še stara zaduhla raežnarija ostala šoli v vporabo. Zima v letu 1885. je vsled obilnega snega mnogo pripomogla. da se je slavni c. kr. okrajni šolski svet iz nova energično poprijel zidanja nove šole. Omenjeno zimo je namreč sneg podrl precejšen kos strehe na šoli, potem pa je bilo vsako zimo treba kaj podpirati in popravljati. Leta 1887. se je celo kake 3 m2 stropa pogreznilo ravno, ko so zapustile deklice ponavljalne šole sobo. Ta popravila in ker je bil pouk v zimskem času vedno moten, pospešila so obravnave v toliko, da je deželni šolski svet sklenil leta 1888., da se mora v dveh letih v Selcih dozidati novo šolsko poslopje in sicer za dve učni moči, tako da se šol«ko leto 1890/91 s poukom že v novi dvorazrednici prične. Okrajni inženir g. Frančišek Ž u ž e k je izdelal načrt; kateri je zahtevam šolskih postav povsem umerjen tako, da je nova dvorazrednica zares pravi kras, ne le Selcom temuč je tudi najlepša šola še daleč preko mej okraja kranjskega. Ko je bil načrt odobren od kiajnega in okrajnega šolskega sveta, sklenil je občinski odbor, da se naj pobira v svrho zidanja 3O°/ona doklada na direktne davke. Leto pozneje t. j. 1889. se je začelo zidati, ter se je do jeseni toliko zvršilo, da je bilo poslopje pod streho. Letošnjo pomlad pa se je začelo dalje delati, vender so se vsa dela vsled pomanjkanja denarjev še le v meseci listopadu dovršila. V sredo 13. listopada pa se je vršila kolavdacija in blagoslovljenje novega šolskega poslopja. Pri biagoslovljenji bili so navzoči: g. c. kr. okrajni glavar Dr. M. Gstett e n h o f e r , g. c. kr. okrajni šolski nadzornik A. Žumer, g. c. kr. okrajni inženir Fr. Žužek, dalje učitelj iz Železnikov g. J. L e v i č n i k , g. župan Ivan V r h u n c iz Selc in podpisani. Blagoslovljenje se je pričelo s peto sv. mašo, katere so se udeležili zgoraj navedeni, občinski odbor in šolska mladina. Po sv. maši se poda šolska mladež z zastavo v procesiji do novega šolskega poslopja, tu je pred šolo čakala v dveh vrstah, da so dospeli zgoraj imenovani. Po blagoslovljenji šolskih sob, so šli vsi otroci v jedno sobo, dasi jih je bilo čez 180. Zbrani raladini najprej č. g. župnik Ivan S u š n i k kot predsednik krajnega šolskega sveta razjasni pomen blagoslovljenja in jih ob jednera opominja k ljubezni do roditeljev in predstojnikov sploh, kakor tudi do presvetlega cesarja. Po tem govoru se gospod okrajni glavar zahvali gospodu župniku in županu za obilni trud, ki sta ga imela pri zidanji nove šole. V pripoznanje posebne zalivale izroči jima pisano [iriznanje, katero jiina je izrekel slavni c. kr. okrajni šulski svet. Na to je c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Žumer poudarjal, kako se spozna pnvsod ljudstvo glede značaja in omike ravno po cerkvah in šolah. Šola in cerkev lepa, kaže, da so tudi ljudje, kateri tu sem zahajajo in jih vzdržujejo, dobri. Zato priporoča otrokom, naj bodo vedno pridni in ubogljivi, da tako delajo čast novi šoli. Njih notranje in vnanje obnašanje naj bode s krasnim šolskim poslopjem v soglasji. Končno je še podpisani naglašal, kako važna a težavna naloga je naložena učiteljem in šoli pri vzgoji mladine. Zato se obrne do občinskib odbornikov, kot zastopnikov roditeljev, naj kolikor moč podpirajo prizadevanje šole. da ji bo moč svojo nalogo častno rešiti Sebi in otrnknm store s tem največjo uslugo. Z najudanejšo zahvalo naj se spomnim našega premilega vladarja Frančiška Jožefa I. Menda se je v Avstro-Ogerski zidalo malo novih šolskih poslopij, da bi preblagi vladar, ne bil pripomogel z izdatnim dai-om ter tako davkoplačevalrem denarno breme polajšal in postave omilil. Tudi nova šola v Selcih je bila deležna Najvišjega daru, dobila je namreč 250 gld. Za ta blagodušni dar se vsi prizadeti pi-emilostnemu vladarju zahvaljujejo s tein, da iz ljubezni do njega pošiljajo gorke molitve k nebeškemu očetu, vladarju vseh vladarjev, z;i polno neskaljeno srečo, naj bi ga vseinogočni še dolgo ohranil v blagor podložnikom ter v slavo in prospeh inogočne Avstrije. Slavni deželni odbor je pripomogel istotako s precejšnjo vsoto 1000 gld. podpore, da se je mogla šola tako vzorno izdelati. Naj mu bo v imeni davkoplačevalcev tem potern izrečena najtoplejša zahvala. Po končani slavnosti povabil je gospod župnik udeležence na kosilo v župni dvorec. Med obedom so se vršile slavnosti primerne napitnice. Mislim, da ni odveč ako omenim, da je bila pri obedu na razpolaganje divjačina, ki jo — sinelo rečem — ni več najti na Kranjskem. To je namreč jelen, katerega so ravno one dni lovci na Ratitovci v Jelovci podrli na tla. K sklepu ie še izrečem željo, naj bi se v novi šoli vzgajali samo dobri in zvesti državljani, udani veri, domovini in cesarju. Bog daj! M. Bregant, naduiitelj — Selea. \i. Postojine. (Učiteljska konferencija — k o n e c.)*) Ko nam je g. nadzornik naznanil še vse nove šolske ukaze, poročal nain je potem g. Karol Česnik, učitelj v Zagorji „0 uspešnem lepopisnem pouku v Ijudski šoli". Gospod poročevalec je prav častno rešil svojo nalogo ter se pokazal prav spretnega šolnika. Ko je končal svoje poročilo, skazali smo inu z živahnim i-okoploskom svoje priznanje in slišala se je ubčna želja, da bi gospod poročevalec to res vrlo sestavljeno in zanimivo poročilo v prospeh ljudskega šolstva priobčil v ,,Učit. Tov." (Prosimo! Uredn.). ¦) Glej ,Učit. Tov " str. 277. I Nadaljna točka dnevnega reda je bilo: ,,!Sestava navodila k učnirn črtežem za pouk v realijab" na i vseh kategorijali tuokrajnib ljudskih šol°. Posamezni poroeevalci so rešili svoje naloge prav dobro in vsa navodila so bila skoraj brez debate sprejeta. Le g. Rustija je trdil, da bi se dogodki iz občne zgodovine, koji niso popisani v berilih, ne sprejeli v to navodilo, češ, kako se jih bodo otroci učili, če jih ni v knjigi. Gospod nadzornik mu na to odvrne, da se morajo otroci vsled lninisterijalne naredbe vso vednost iz jrealij v šoli priučiti in zato učitelj otrokom pripove- !duje lahko tudi kaj tacega, kar ni v knjigi, da le [vzbuja s tem čut ljubezni do narave, domovine in 'cesarske hiše. Potem je poudarjal g. Rustija, da je v naših berilih mnogo taeih sestavkov, ki niso pri- merni za na.š okraj. Na to mu pa g. Kostanjevec ¦krepko odvrne, če bi se na to gledalo, moral bi iineti jpo Rustijevem mnenji vsak okraj svoje posebno be- rilo; to pa ne gre. Potem smo prešli k šesti toeki dnevnega reda: ,doloc'itev knjig za prihodnje šolsko leto". Ko nam g. nadzornik prebere vse dovoljene knjige, sklene se vložiti na vis. c. kr. deželni šolski svet prošnjo, da bi se Razinger-Žumrovo ,Prvo berilo" smelo tudi na dvo- in trirazrednih šolah in v razdeljenih jednoraz|rednicah v nižji skupini v tretjern oddelku rabiti. Ta ipredlog so posebno toplo priporočali gg. FettichFrankheira, Kalan in Kete; ugovarjal je pa temu g. Rustija; ko sta pa gg. Mežan in Primožič ta ugovor z jedrnatimi besedami pobila, bil je potem omenjeni predlog soglasno sprejet. Za posamezne kategorije tuokrajnih ljudskih šol se je sklenilo vpeljati v prihodnjem šolskem letu te le knjige: a) Za jednorazrednice razdeljene in nerazdeljene: Abecednik, Prvo berilo, Tretje berilo. Prva, Druga, Tretja in po možnosti tudi Četrta računica. b) Za dvorazrednice razdeljene in nerazdeljene: Abecednik, Prvo, Drugo in Tretje berilo. Prva, Druga, Tretja in Četrta računica. e) Za trirazrednice: kakor za dvorazrednice. č) Za štirirazrednice: Abecednik, Prvo, Drugo in Tretje berilo. Končnikova slovenska slovnica. Prva, Druga, Tretja, Č.etrta in po možnosti tudi Peta ra- |čunica. ! Nemški jezik: za tretji razred: Prva nemška slovnica za oba oddelka; za četrti razred prvi oddelek Druga nemška slovnica in za drugi oddelek pa pa Tretja nemška slovnica. Nemška berila ostanejo kakor doslej. • Ko sta narn gg. predsednika postojinske in vi- pavske okrajne učiteljske knjižnice podala svoja poročila, izrazi g. nadzornik željo, da bi se vipavska knjižnica združila s postojinsko ter bi iineli potem jedno samo knjižnico v okraji in to sicer zaradi tega, ker se gg. vipavski tovariši branijo biti voljeni v knjižuieni odsek in ker se je do sedaj lilizo štirideset knjig pogu- bilo iz te bukvaine. Ogromna večina zbranega ueiteljstva se popolnoma strinja z gospodoni nadzomikom, le g. Mrcina iz Goč in še nekateri gg. tovariši protestujejo temu sklepu ter ga hočejo razveljaviti, češ, da o tem glasovati irnajo pravico le učitelji iz vipavske doline. Teinu zopet večina učiteljev ugovarja in učitelj Dimnik svetuje gg. tovarišem iz vipavske doline, da naj se pritožijo na predpostavljeno šolsko oblastvo, akomislijo, da so prikrajšani v svojih pravicah. To tudi res obljubijo storiti in potem je bil inir besedij. Za pregledovalca računov se izbereta gg. Mrcina in Skala. V stalni odbor so bili voljeni gg.: Zarnik, Grossman, Primožič in Dimnik; v knjižnični odsek postojinski pa gg.: Thuraa, Josin, Primožič in Dimnik. V vipavskem knjižničnem odseku ostanejo do končne rešitve o tej knjižnici še stari odborniki, ako bodo pa šolska oblastva pritrdile, da ostane knjižnica še nadalje v Vipavi, se izvole ti-le gg.: Kostanjevec iz Cola, Mežan iz Slapa in gdč. pl. Lehmann iz Vipave. Poteni je stavil g. V. P i n več posebnili nasvetov glede šolskih zaumd in hoje v šolo. Zbor sklene vse nasvete predložiti okrajnemu šolskerau svetu v uvaževanje. S tein je bil dnevni red dognan in g. nadzornik zaključi zborovanje s trikratnim slavoklicera na presvetlega cesarja. Zbrano učiteljstvo zapoje cesarsko pesem in potem zabvali učitelj Dimnik g. nadzornika v iineni učiteljstva za vestno in nepristransko vodsto konferencije, v kar mu vse učiteljstvo živahno pritrdi. Skupen obed smo imeli pri g. nadžupanu Vičiču, koji nam je postregel s prav dobro hrano in pijačo. Tudi pri obedu nas je počastil naš ljubljeni g. okrajni glavar s svojo prisotnostjo. Med raznimi napitnicami na presvetlega cesarja, g. okrajnega glavarja, g. okrajnega šolskega nadzornika i. t. d., zabavali sino se skupno do mraka in le prehitro potekel je čas, ko smo se morali ločiti drug od druzega, želeč si srečno pot in veselo svidenje! Jakob Dimnik — Postojina.