LISTNICA UREDNIŠTVA. Tovariš F. M. iz L., petdesetletnik, sedaj pod orožjem v J., nam piše: »Prideljen sem enoletnim prostovoljcem in tolčern po tridesetih letih še enkrat početne vaje ... Upam, da pojde, čeprav čutim, da nosim že stare kosti in mišice. — Čestitam na izbornem uvodniku v 1. let. štev.! To je pravo hladilo našim skelečim ranam in praznim žepom. — Tu je več znanih učiteljev...« Vsem tem tovarišem pošiljamo iskrene pozdrave v trdni nadi, da pravičnejša bodočnost zaceli rane in napolni žepe! Tistim, ki sedaj tvegajo zadom in cesarja v resrrici vse, ne bo smela »n niogla biti domovina več — trdosrčna niačeha! Ne hlapčevske prcšnje, atnpak v cesarjevi službi preizkušenih učiteljev mož in niladeničev patriotična dejanja bodo dosegia to, kar hoče zakon in pravica! Živeli, vrli tovariši-vojaki! Ko služite cesarju in domovini, vedite, da obeneiii zastavljate svoje življenje tudi — bodočnosti svojega stanu! Kdor hna poguni, naj Vas blati sedaj in naj Vam sedaj porsuje mesto kruha — kamen!