LISTEK. MILOŠ VERK: Kmetsko-nadaljevalne šole. Razmotrivanja o metodičnem postopku v kmetskosnadaljevalni šoli. Nauk o gnojenju v smislu teh izvajanj. Ko gradimo temelje splošni etični in strokovni povzdigi kmetskega stanu, se mo= ramo zavedati, da je od nas samih največ odvisna bodočnost kmetsko 5 nadaljevalne šole, kajti če se prvi poskusi ne bi obnesli povsem pozitivno ali pa celo ponesrečili, bi ponoven poskus zadel na mnogo večje ovire. Pripade nam torej častna, a težavna naloga, naloga polna odgovornosti pred narodom in bodočnostjo, da ustvarimo kmetsko=nadaljes valno šolo, ki bo imela v sebi toliko življen* ske sile, da bode rastla in cvetela in da je kakršnikoli pretresljaji ne bodo mogli več zrušiti. Bilo bi sicer zelo enostavno, če bi pavzirali sistem sličnih šol onih držav, ki ka* žejo ogromne uspehe na gospodarskem polju ravno kot posledica nadaljnje izobrazbe kmetskega stanu, uverjen pa sem, da boste soglašali s principom, da bodi naša nadalje* valna šola res samo naša. Že narava sama kaže, da ni vsaka rastlina za vsak kraj, pre* bivalci posameznih pokrajin se razlikujejo po svojih osobinah, razlike med narodi so še večje. Nc rečem sicer, da ni potrcbno pou5e* vati ustanov v tujih državah in s pridom uporabiti, kar je uporabno pri nas in se ne da nadomestiti z enakovrednim domačim, to pa morejo biti le drobci, ki smo jih radi po* trebe ali še prej radi komoditete kupili. Vsa zgradba pa mora biti naslonjena na naš kmet« ski dom kot celoto, t. j. kmetski dom s pre« bivalci, običaji, tradicijami, goslopji, živino, posestvom, klimo, solncem, sosesko, sorodstvom, občino, društvi, zadrugami, samo= upravnimi edinicami in slednjič mora biti zgradba naslonjena na narod in državo v ce* loti. Medsebojni odnošaji vseh teh činiteljev so pri nas v obče drugačni kakor pri sosed= njih in drugih narodih, vsled česar nastane odločilna potreba, da bodi naša kmetsko^na^ daljevalna šola produkt studija vsega obsto« ječega in vsega potrebnega, in krij diferenco med obema. Res je pač, da smo se v tisočletnem su= ženjstvu morali navaditi na občudovanje tu^ jega in skrivanje lastnega siromaštva in sra= mote. Še danes je menda nam vsem to vkrvi. Ker se nismo znali, niti mogli dvigniti, smo se čudili tujčevi lastnini ,in sanjali o dobri* nah, ki so bile dosegljive le v sanjah ali ka= kor pravilno razsodi Cankar »Da se sanjati o zlatih gradovih in svetih nebesih, o grošu ne.« A mi gospodje in tovariši bi radi kmetu spravili v roke groš, zlati gradovi v oblakih naj se razblinijo in sanja naj ne, da more živ v nebesa. Ne skušajmo klatiti zvezd in zidati širokih cest po srečnih poljanah, ki jih ni, temveč obirajmo raje sadje naših dreves in zasipavajmo luže po domačem dvorišču. Naš narod ima svojih lastnih dobrin dovolj. Vzbujajmo in negujmo te, ne vsiljujmo mu tujih in uspeh bode siguren. Duševna in te= lesna kvaliteta našega kmeta je tolika, da obilo poplača trud za ustvaritev posebnega tipa kmetsko=nadaljevalne šole za naše raz= mere. Glavna faktorja vsake šole sta učitelj in učenec, a globoka duševna vez med obema, ki jo druži, je dobra metoda, slab u5ni po= stopek ju odtuji — razdruži, celo osovraži. Kdo naj pou5uje na kmetsko^nadalje« valni šoli, je vprašanje, ki ga moramo rešiti mi učitelji sami in ki ga moremo rešiti le mf učitelji sami. Načelo bodi, da ne sm*; pouče^ vati na nadaljevalni šoli učitelj, ki vsled neizkušenosti ali vsled slabih šolskih razmer rabi vse svoje moči za pouk v osnovni šoli, kajti vse izvenšolsko delo ne sme niti za trohico okrniti uspehov osnovne vzgoje ifi pouka. Prav primerna je torej odločba, da se v uvodne in strokovne tečaje sprejmejo le učne osebe z najmanj 5 leti prakse v osnovni šoli. Učitelj nadaljevalne šole ne sme biti živčno preobčutljiv. Kakor zdravnik ne išče kali bolezni na rdečih licih in rožnatih ustni* cah, tako tudi mi, ki hočemo pomagati lečiti bolehavo kmetstvo, ne smemo študirati kmet* skega vprašanja ne pri zeleno, ne pri belo pogrnjenih mizah, pri klobasi in litru, ne na Jurežu in gostiji, temveč tam, kjdr so rane, gniloba in trohnoba. Učitelj mora zaradi svo* jega smotra vedeti, kaj je v globini in za< krito, pogledati za kulise kuhinje, v gnojišče, v skrivne kotičke polne bacilov in mrčesa. Komur se to gabi, ne bode spoznal svoje na= loge v vsem obsegu in v vseh detajlih, torej se je naj ne loti. Za poučevanje na nadaljevalnih šolah je potrcbna trojna priprava, širša, strokovna in ožja. Kot širšo pripravo smatram vse življe= nje, ki ga je učitelj od svoje rane mladosti do tega hipa preživel med kmeti, kmetskem miljeju. Mogoce se motim, zdi se mi pa moč* no, da je za poučevanje na nadaljevalni šoli res sposoben le oni učitelj, ki se je rodil v kmetski ali vsaj napol kmetski hiši, ki mu je torej v žilah kmetska kri in ga vsega še prešinja misterij občestva kmetskega doma. Le redek, zelo redek bo učitelj rojen v me< ščanskih razmerah, ki bo mogel uspešno de? lovati v vsem obsegu nadaljevalne šole. 2\-več v kmetski hiši je kmetski de5ek že v zgodnji mladosti spoznal kmetsko življenje v podrobnostih. Ne samo, da mu je znano vse o povprečnem manuelnem kmetskem delu, znane so mu tudi vse duševne kreposti in slabosti posameznika, obitelji, sorodstva in soseske, pozna tradicije, strasti in nagne« nja. Če tudi je tak deček zapustil dom in postal učitelj, vendar se je vsak vračal in se v vsaki kmetski hiši znašel kolikor toliko doma in zbiral utise, ki ga usposabljajo za reševanje kompleksa vprašanj kmetskega problema. Ta študij ni lahek, ker imajo pro< blemi skoro v vsakem malo večjem torito« riju drugo obeležje. In en sam človek je iz< redno komplicirana stvar, kjer z eksaktno vedo in S" številkami samimi ne opraviš ni5e« sar, vsaj dobrega ne. Reasume kapitlja d širši pripravi za učitelja na nadaljevalnih šolah bi bil ta, da se tega naj ne podstopi nihče, kdor ne čuti za to notranjega nagona in nima glo= bokega vpogleda v kmetski dom, ki temelji na dolgoletnih utisih in opazovanjih. Slednji5 je potrebno, da učitelj nadalje= valne šole ne pričakuje preveč hvaležnosti naroda, mora biti pripravljen na eventualna nasprotstva in pikre opazke, in naposled ne sme upati na osebno*gmoten uspeh, ki bi bil primeren žrtvam in energiji, ki jo je treba vložiti v akcijo, ki naj bi bila uspešna. Kdor si je na jasnem o vsem tem in od* ločen, da v svojem kraju ustanovi nadalje^ valno šolo, si mora oskrbeti elemente stro« kovnega znanja ter v to svrho obiskovati primerno dobo strokovne tečaje. Ti tečaji pa morajo nuditi zaokroženo snov vsake pa« noge v obliki današnjega viška y svrho ori« entacije inteligenta, večjo važnost pa je po* lagati na vse one elemente in eksperimente, ki imajo praktičen pomen za srednjega in malega kmeta in so torej osrednja sila za praktičen pouk na nadaljevalni šoli. (Dalje prihodnjič.)