553 Letnik 43 (2020), št. 2 možnih lok acij spomenik a. K ot neprimerno je ocenil posta vit e v ob Be v k o vi hiši v R ožni Dolini in ponudil štiri možnosti: pr ed tr go v skim sr ediščem na v og alu med Kidriče v o in takr atno Lenino v o ulico (danes Be v k o v tr g), pr ed gimnazijo in osno vno šolo, v par k u ob a vt obusni postaji in ob magistr ali. Gorišk a knjižni - ca je pr edlag ala, da se namest o spomenik a Be v k u v spomin zgr adi sta v ba za knjižnico, a se t o takr at ni zgodilo. Leta 1973 je bil v par k u ob Kidriče vi ulici (magistr ali) Be v k u posta v ljen kip, ki g a je izdelal domačin Boris Kalin. Kalino v o delo je tudi Be v k o v doprsni kip, ki kr asi njego v gr ob na pok opališču v Solk anu. Na zadnjem r azsta vnem panoju so prik azani dok umenti, nastali sept embr a leta 1990, k o je bila v Be v k o vi r ojstni v asi Zak ojca osr ednja prir edit e v v počastit e v st oletnice pisat elje v eg a r ojstv a. T a dan je bila Be v k o v a obno v ljena domačija k ot k ulturni spomenik odprta ja vnosti. V njej je pr edsta v ljeno značilno bi v alno ok o - lje bajta rsk e družine na začetk u 20. st oletja t er pr ek knjig, f ot ogr afij in pr edme - t o v orisana pisat elje v a ži v ljenjsk a pot . R azsta v a bo na og led pr ed vidoma do k onca no v embr a 2020. Alek sandr a P a v šič Milost Slovenci, za zmiraj gre! R azsta v a ob 100. obletnici k or ošk eg a plebiscita, Nar odni muzej Slo v enije, 10. okt ober 2020–11. april 2021 R azsta v a in spr emljajoča monogr afija (v slednji so poleg v seh r azsta v lje - nih dok ument o v obja v ljeni tudi prispe v ki, ki opisujejo dog ajanje v obr a vna v a - nih obdobjih) sta zasta v ljeni na ta način, da se ne osr edot očata samo na izv edbo plebiscita 10. okt obr a 1920 . Os v etljujeta tudi dogodk e, dejanja in vzr ok e, ki so pri v edli do t eg a usodneg a mejnik a v slo v enski zgodo vini. K or oški plebiscit je namr eč v marsičem pokv aril k oncept Zedinjene Slo v enije, ki je bil t emelj slo v en - sk e nacionalne politik e 19. in dobršneg a dela 20. st oletja – posledica plebisci - tneg a izida je bila izguba 11 % ozemlja in 10 % pr ebi v alstv a. Na r azsta vi je pr edsta v ljenih 243 ar hi v skih dok ument o v in f ot ogr afij t er 29 muzejskih pr edmet o v . V elik a v ečina gr adi v a je ja vnosti pr edsta v ljena prvič. Če v zv ezi z dok umenti po vzamemo naj v ečje sklope gr adi v a, ki je pr ed - sta v ljeno na r azsta vi, lahk o ugot o vimo, da prihaja ar hi v sk o gr adi v o v ečinoma iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije, pri čemer g la vnina izvir a iz d v eh f ondo v – F onda Inštituta za nar odnostna vpr ašanja SI A S (1164) in osebneg a f onda Lojzeta Ude - ta (SI A S 1193 ). T a d v a f onda sta odr az sist ematičneg a pridobi v anja ar hi v sk eg a gr adi v a in r azisk o v anja k or ošk eg a vpr ašanja v obdobju po r azpadu monar hije – ta k o Inštitut a za nar odnos tna vpr ašanja k ot Lojzeta Udeta osebno. Ude je bil k ot dolgoletni dir ekt or omenjeneg a inštituta in k ot udeleženec boje v ozir oma agitacijskih plebiscitnih napor o v tudi osebno izr azit o moti vir an in ang ažir an pri k asnejšem pridobi v anju ar hi v sk eg a gr adi v a ozir oma spomino v takr at še ži v ečih udeležence v pr elomnih k or oških dogodk o v . Gr adi v o, ki je za r azsta v o izbr ano iz njego v eg a osebneg a f onda, se nanaša pr et ežno na obdobje boje v in kr hk eg a pr emirja na južnem K or ošk em od pr e vr ata leta 1918 do sr ede leta 1919. V e - čina do k ument o v , izbr anih iz f onda Inštituta za nar od nostna vpr ašanja, priča o obdobju jugoslo v ansk e upr a v e od julija 1919 do julija 1920 in obdobju nad - zor a Mednar odne plebiscitne k omisije v coni A (21. julij–18. no v ember 1920). Pr opag andno gr adi v o v zv ezi s k or oškim plebiscit om (tak o a v strijsk eg a k ot ju - goslo v ansk eg a tabor a) je v Slo v eniji najcelo vit ejše ohr anjeno v Zbir ki K or oški plebiscit (SI P AM 1760) iz P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor t er je t emu primerno obsežno in izčrpno na r azsta vi tudi pr edsta v ljeno. F ot ogr afije, ki učink o vit o slik o vit o dopolnjujejo ar hi v sk o gr adi v o, so v g la vnem iz d v eh vir o v – iz Muzeja no v ejše zgodo vine Slo v enije (f ond Sr ečk o 554 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions Kristan in f ond Stane R o vta r) t er f ot ogr afije, ki smo jih pridobili iz K or ošk eg a deželneg a ar hi v a v Celo v cu – f ond Sammelar chi v Geschichts v er ein. F ond Sr ečk a Kristana je posebej zanimi v , saj je zapuščina f ot ogr afij udeleženca boje v na K o - r ošk em, f ond Staneta R o vtarja pa obseg a zbir k o originalo v na st eklenih ploščah. F ot ogr af sk o gr adi v o iz Celo v ca je prvič pr edsta v ljeno v slo v ensk em pr ost oru in pomeni pomembno obog atit e v pri vži v ljanju v vzdušje časa, o k at er em go v ori r azsta v a – v prvi vrsti na t emo begunsk e pr oblematik e in ži v ljenja v coni A. V sebinsk o r azsta v a sledi kr onološk emu dog ajanju od no v embr a 1918 do no v embr a 1920. Začne se s sklopom o r azpadu monar hije in nastank u Drža v e SHS, ki prik azuje r azmer e k aosa, pomanjk anja in epidemije. Gr e za čas, k o se je stisk a v sak danjik a mešala z občutki olajšanja ob k oncu štiriletne morije in v eli - kimi pričak o v anji, ki naj bi jih prinesla prihodnost po »pobegu« iz habsburšk e ječe nar odo v v s v et pr a vičnosti, kjer v eljajo pr a vila demokr atične samoodločbe nar odo v , k ot jih je obljubljal ameriški pr edsednik Wilson. Drugi del r azsta v e os v etljuje r azv oj dogodk o v no v embr a in decembr a 1918, k o se je odpr lo časo vno okno za v ojašk o zasedbo Celo v ca, s k at er o bi bile podane r ealne možnosti za pripojit e v v ečine slo v ensk eg a etničneg a ozemlja na K or ošk em. Prik azani so dok umenti, ki pričajo o lahk o v ernosti takr atnih v odil - nih slo v enskih politik o v , ki so blokir ali v sa prizade v anja in samoiniciati vnost nek at erih slo v enskih častnik o v na čelu z Maistr om in Malg ajem, da bi k or ošk o vpr ašanje r eši li na način, na k at er eg a je bil za Slo v enijo r ešen Maribor . Nai vna v er a v naklonjenost antant e, ki bo dala Slo v encem ozemlje na K or ošk em, k olik or g a bodo hot eli, in čak anje na sr bsk o v ojsk o sta se odr ažala tudi v polo vičarskih in mlačnih pot ezah slo v ensk e v lade. V t em delu dok ument e in f ot ogr afije bog a - tijo odlomki – priče v anja udeležence v boje v na K or ošk em v filmu R TV Ljubljana »Boj za se v erno mejo«, posnet eg a leta 1968. V tr etjem sklopu r azsta v e je pr edsta v ljeno gr adi v o, ki priča o t em, k ak o so slo v ensk o br ezv oljnost izk oristili k or oški Nemci, ki so v januarju 1919 izv edli uspešno of enzi v o in Slo v ence potisnili iz R oža. V elja poudariti gr adi v o, ki priča Vojaki Kraljevine SHS v strelkih jarkih pri Velikovcu. (Fond Stane Rovtar, Muzej novejše zgodovine Slovenije) 555 Letnik 43 (2020), št. 2 o ogor čenih bojih za se v ern i v hod v pr edor P odr ošca, kjer so umir ali tudi 16-, 17-letni otr oci – pr ost o v oljci K or ošk e legije, saj so se odr asli, izk ušeni v ojaki na pozi v za obr ambo slo v ensk e K or ošk e odzi v ali v v elik o pr emajhnem št e vilu. Med drugim gr adi v om iz t eg a dela r azsta v e je posebej zanimi v a k opija zapisni - k a pog ajanj med slo v ensk o in k or ošk o v lado v Gr adcu januarja 1919. R ezultat t eh je bil spor azum o posr edo v anju amerišk e, t . i. Mileso v e k omisije, ki je po - t em s s v ojo ank et o na južnem K or ošk em in por očilom o v ečinski naklonjenosti ljudstv a t er enotnosti Celo v šk eg a bazena usodno šk odila slo v enskim int er esom. Pripr a vila je namr eč osno v o za t o, da se je s plebiscit om odločalo v pokr ajini, ki jo je v saj pet deset let politično in gospodarsk o po v sem ob v lado v ala nemšk ona - cionalna politik a. Četrti del r azsta v e je pos v ečen trpljenju ci vilneg a pr ebi v alstv a, ki je bilo tak o med boji k ot v času kr hk eg a pr emirja izposta v ljeno t er orju v ojaštv a in poli - cijskih or g ano v obeh mladih drža v . Gr adi v o odslik a v a ba rvit o ma vrico odt enk o v nasilja – v er ba lneg a in fizič neg a, od gr oženj, žalit e v , poniže v anj, izgube službe, izselit e v iz stano v anj, izsilje v anj, kr aj, r opo v , požigo v , zapir anja, int ernacij, iz - gono v , bar barsk eg a mr cv arjenja trupel v ojak o v pr ed očmi ci vilist o v , mazanja zido v z mrtv aškimi g la v ami in napiso v z gr ožnjami s smrtjo do fizičnih napado v , pr et epo v in uboje v . Nasilje je r deča nit , ki je pr edsta v ljena v ar hi v sk em gr adi vu tudi v drugih delih r azsta v e – zlasti tik pr ed in po plebi scitu, k o sta se str astno so vr aštv o in mašče v alnost r azvnela do skr ajnosti. Mejna kontrola Bistrica v Rožni dolini. Ob avtu stojijo Kraigher, König in Steinacher. (Fond Sammelarchiv Geschichtsverein, AT-KLA 123-F-20 St, Deželni arhiv Celovec) 556 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions P eti del r azsta v e go v ori o obdobju šestih t edno v , k o so se med k oncem aprila in začetk om junija 19 19 zvrstile k ar tri of enzi v e. Začelo se je z neuspešno slo v ensk o of enzi v o k onec aprila 1919, ki se je izk azala za nepr emišljeno a v an - tur o s k atastr of alnimi posledicami – z uspešno nemšk o-a v strijsk o pr otiof enzi - v o na začetk u maja in izgon om slo v ensk e v ojsk e s celotneg a ozemlja K or ošk e. T emu je sledil pr esenetlji v o hit er in učink o vit odgo v or – of enzi v a slo v ensk o-sr bskih enot , ki so pr eg azile so vr ažnik a in zasedle ce - lotno slo v ensk o etnično oze mlje z izjemo ziljsk e doline. V se sk upaj pr epozno, da bi Slo v encem prineslo južno K or ošk o. V P arizu so že določili, da bo odločil plebiscit . Ar hi v ski dok umenti iz t eg a sklopa se nanašajo na v ojašk e ak cije – zla - sti zanimi vi so uk azi za slo v ensk o of enzi v o, por očila, zak aj je prišlo do v ojašk e k atastr of e, ki jih je t erjal gener al Smiljanić, t er originalni podpisan k oncept pr e - mirja med a v strijskimi in jugoslo v anskimi pog ajalci z dne 6. junija 1919 so iz - med t eh mor da najbolj zanimi vi. V šest em sklopu je r azsta v a v celoti pos v ečena jugoslo v anski upr a vi v coni A. Dok umenti so bili izbr ani zlasti z moti v om, da čim bolj prik ažejo v sak - danje t egobe malih ljudi. P or očila lok alnih slo v enskih agitat orje v in zaupnik o v so pristna, iskr ena in do jugoslo v ansk e upr a v e kritična. Odse v ajo slabosti no v e drža v e, ki ni bila sposobna vzposta viti znosnih pogoje v za ži v ljenje pr ebi v al - stv a oz ir oma nadomestiti Ce lo v ca in Beljak a, ki sta ostala izv en ozemlja cone A. Pr ometno nepo v ezanost oz emlja, kjer kmečk o pr ebi v alstv o ni imelo v eč tr go v za pr odajo s v ojih pridelk o v , niti možnosti za naba v o osno vnih obrtno-t ehničnih pr edmet o v za v sak danjo r abo, slaba zdr a v stv ena oskr ba, pomanjk anje zdr a vil, pr emalo ži vinozdr a vnik o v – posledično poginjanje ži vine, zlasti k onj, uničen tu - rizem, zlasti ob V r bsk em jezeru in še št e vilne druge slabosti, je dobr o izk oristila pr opag anda nemških K or ošce v . T a je zlasti dok azo v ala , da cona A br ez s v ojih sr edišč ne mor e pr eži v eti. P osebej je bila a v strijsk a pr opag anda agr esi vna od ustano vitv e Heimat diensta v mar cu 1920, k o se je udejanjala v ileg alni mr eži agitat orje v za nemšk o K or oš k o. P odkr epljena z nasiljem in gr ožnjami za v ednim Slo v encem se je na ozemlju cone A šir ok o r azmahnila in po v sem r azbesnela po odprtju demar k acijsk e črt e med cono A in cono B a v gusta 1920. Iz por očil čla - no v kr aje vnih nar odnih s v et o v je mogoče r azbr ati, da se je v ečina k or oških Slo - v ence v znašla v taboru omahlji v ce v – nacionalno izr azit o neopr edeljenih ljudi, ki so nihali med odločitvijo za eno ali drugo str an in opr ezali, k at er a drža v a bi jim lahk o nudila boljše pogoje za pr eži v etje. T a tabor je bil posebej dojemlji v za gr ož nje starih nemšk o-nacionalnih gospodarje v , v ečinoma v eleposestnik o v ali lok alnih v eljak o v , od k at erih so bili na v adni ljudje od visni, saj so odločali o njiho v em zaslužk u. Sedmi del je pos v ečen obdobju Mednar odne plebiscitne k omisije, ki je tri mesece pr ed plebiscit om pr e vzela nadzor nad cono A. Izbr ani dok umenti pri - k azujejo izr azit o naklonjeno st antantnih zast opnik o v r epublik e A v striji, ki se je izk azala v vrs ti ukr epo v , s k at erimi je plebiscitna k omisija spodk opa v ala jugo - slo v ansk o oblast , rušila njeno a vt orit et o t er zmožnost , da bi ohr anjala nadzor in r ed na ozemlju cone A. P osebej so zanimi vi dok umenti (v pr et ežnem delu tajna k or espondenca in zapisniki sej), ki go v orijo o r azcepljenosti med slo v enskimi in sr bskimi polit iki, naspr otnih int er esih beogr ajsk e in ljubljansk e v lade, nemoči in neod ločnosti slo v ensk e politik e t er begu pr ed spr ejemanjem odločnih pot ez v smislu zopersta v ljanja plebiscitni k omisiji ozir oma spr ejemanju odgo v orno - sti v odločilnih tr enutkih. Beogr ajsk a v lada je bila pripr a v ljena popuščati v sem zaht e v am pleb iscitne k omisije (odpr a v a demar k acijsk e črt e med obema ple - biscitnima conama – pr ost v st op za a v strijsk e agitat orje, umik jugoslo v ansk e v ojsk e, odpus t »nek or ošce v « iz žandarmerije, odpr a v a drža vneg a nadzorstv a na v eleposest vih, ki so bila v r ok ah Nemce v), čepr a v je bilo jasno, da je s t em plebiscit za Jugosla vijo v napr ej izgubljen. Slo v enski politiki se t emu niso (z) mog li zopersta viti. V zaključnem delu r azsta v a pr edsta vi agitacijski boj, ki g a lahk o r azber emo 557 Letnik 43 (2020), št. 2 v podobi ohr anjeneg a barvit eg a pr opag andneg a gr adi v a, s k at erim je v sak a od obeh str ani poudarjala ar gument e, za k at er e je v erjela, da bodo pr epričali v oli v - ce. P osebno ključen je bil tudi tu (k ot že v es čas bitk e za južno K or ošk o od k onca 1918 napr ej) prispe v ek socialdemokr acije, za k at er eg a št e vilni v erjamejo, da je bil odločilen za zmago R epublik e A v strije. V obliki plak at o v in letak o v se nizajo ar gumenti, da A v strija nima v ojne ob v eznosti, Kr alje vina SHS pa, da je za K or ošce nepri v lačna militaristična monar hija na čelu s pr a v osla vnim kr aljem, ki je k ultur - no zaostala in kjer dela v ci v primerja vi z A v strijo nimajo zagot o v ljenih pr a vic, je jugoslo v ansk a str an odgo v arjala pr et ežno z nacionalnimi par olami in pozi vi, naj k or oški Slo v enci izber ejo sk upno ži v ljenje z drugim delom s v ojeg a nar oda. V zaključk u r azsta v e so ob plebiscitni v olilni skrinjici pr edsta v ljeni ori - ginalni v olilni izidi, popestr eni s por očili o tistih obupa nih k or oških Slo v encih, ki so se za Jugosla vijo pr e v eč izposta vili in so zat o mor ali bežati. T a por očila so popestr ena z v estmi o sur o v em mašče v anju zmago v alce v nad pr emag anci, ki ni puščalo d v oma o nadaljnji usodi Slo v ence v na K or ošk em. Na k oncu r azsta v e je umeščen pr eg led »spominjanja« na plebiscit , ki se je v st otih letih ohr anjal v obliki spomenik o v in obeležij. Pregled fondov, iz katerih je arhivsko gradivo predstavljeno na razstavi Arhiv RS • SI A S 60/83 Zapisniki se j Nar odne v lade SHS v Ljublja ni in Deželne v lade za Slo - v enijo, 1918–1921. • SI A S 119 3 Osebni f ond Lojz e Ude. • SI A S 116 4 F ond Inštitu t za nar odnostna vpr ašanja. • SI A S 660 F ond Nar odni s v et za K or ošk o v V elik o v cu 1919– 1920. Slovenski predplebiscitni shod v Velikovcu - protesti zoper odpravo demarkacijske črte med conama A in B, 25. 7. 1920. (Fond časopisa Slovenec, Muzej novejše zgodovine Slovenije) 558 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions PAM • SI P AM 1691 Zbir k a pr e vr atnih dogodk o v na slo v ensk em Štajersk em in v Pr ek - murju, P okr ajinski ar hi v Maribor . • SI P AM 1587 F ond La vri č Al fr ed. • SI P AM 1760 Zbir k a K or oški plebiscit , P okr ajinski ar hi v Maribor . Vojaški arhiv Srbije • F ond Ar hi v a bi v še srpsk e v ojsk e, V ojni ar hi v , Ministarstv o odbr ane R epublik e Sr - bije MNZS • F ond Sr ečk o Kristan, Mu zej no v ejše zgodo vine Slo v enije • F ond Stane R o vtar , Muzej no v ejše zgodo vine Slo v enije • F ond časopis a Slo v enec, Mu zej no v ejše zgodo vine Slo v enije Koroški deželni arhiv, Celovec, Avstrija A T -KLA 123-F F ond Sammelar chi v Geschichts v er ein, • F ond Nationalpolitisches A usschuss, Südsla wische Umtriebe im nicht besetzt en Gebiet , K or oški deželni ar hi v , Celo v ec, A v strija • F ond Kri egss chaeden K or oš ki deželni ar hi v , Celo v ec, A v strija NUK • NUK Zbir k a u podobit e v znanih Slo v ence v Narodni muzej Slovenije • F ond f ale rist ik a Zasebne zbirke: • F ot ogr afije Milan Škr abec • Muzejsk o gr adi v o Mar k o Ličina dr . Dr ag an Matić