Posavski: Pri maši sv. Cirila in Metoda.
421
in pijrj,   in kam ženske   sedet in   šivat  hodijo, — o taki pravdi pa še nisem cul! No, to je bil pa res v senci zaslužen denar!"
Stopil je v kovačnico  ter  skril goldinar  za polico,   na kateri so visela kladiva in drugo kovaško orodje.
„Da bode v nedeljo vender še kaj v žepu razven krušnih drobtin!"
Tako zadovoljno mrmraje je odšel v hram.
(Dalje prih.)
Pri maši sv. Cirila in Metoda.
a*asno dans je po kapeli P Vse se v lepi luči sveti: Na oltarji rože, cveti Gledajo zmed zlata beli! Ljudstvo na kolenih prosi, Angelj želje k Bogu nosi, In slovesen Mašnika Plašč odeva! Zravno pesen Do neba
Spremlja dim, glasno odmeva! Kaj je dans?
Narod moj, o rod pobožni V misli in ljubezni zložni Svoja ljubi dans Moža božja in svetnika, Moža blaga in velika, Luči kažipota mila Oj! — Metoda in Cirila.
Oj, ti ljudstvo, ti slovansko!
Kdo pregleda, kdo prešteje
Tvoja debla, tvoje veje
Čez vso zemljo velikansko? —
Bila pa je noč velika,
Ko si samo, brez vodnika,
Ceda mirna
Sem ter tja
Še blodila,
In neba
Cesta širna
Ni ti solnca še vozila!
In zato
Je naroda slepa škoda
Žalilo Ciril-Metoda
V srci tak močno !
Vname ogenj se, v desnico
Blagor vzameta, resnico,
In v gozdove in močvirja
Rešit spejeta pastirja.
Oj, vladiki in svetnika,
Naš ponos in naša dika,
Zdaj sta gor nad zvezdami!
Ali narod, vajin narod —
Vzdramljen, probujen je narod!
Znoja vama zabil ni!
Aj, veselo
V sad in klase
Vaju delo
Klije, rase,
Do vrha uže stoji:
Cujta! žarna poje pesen,
Vajin god — je dan slovesen!
Posavski.