IZHAJA vsak ponedeljek ob 4 zjutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din čnrUetno 10 Din. polletno 2u Din. — V Ljuba, ni Mariboru ln Celju dostavljen no dmn ni. sečno l Din več. — Za inozemstvo mesečno t> Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani. Knafljevo ul S.. telefon št. 2034. 2072 2804. UPRAVA v Ljubljani. Prešernova ul 54« telefon št. 2036 INSERATNl ODDELEK v Ljubljani Prešernova ul 4. telefon št 2492 PoshBctplačpm v gotovini Leto II. Lfubliana. 29 maia 1928 Ste v 22 Velike demonstracije v Italiji in Jugoslaviji V Italiji demonstrirajo proti Jugoslaviji, v Jugoslaviji proti Italiji Vesti o fašističnih izzivanjih in o napadu na našega konzula v Zadru so še povečale razburjenje našega prebivalstva. — V soboto in na praznika je prišlo po vseh večjih mestih do demonstracij proti Italiji. — Fašisti in italijanski akademiki prirejajo protijugoslovenske demonstracije po italijanskih mestih. Beograd, 28. maja. Iz vseh za-padnih pokrajin države poročajo o naraščajočem razburjenju prebivalstva proti neprestanim izzivanjem fašistom. Že vest, da hoče vlada predložiti Narodni skupščini nettunske konvencije v ratifikacijo ravno v času, ko je naše rojake v Italiji zajel nov val fašistov-skega preganjanja in zapirajo v Trstu nedolžne jugoslovenske dijake, je vzbudila med prebivalstvom silen odpor in dovedla do prvih demonstracij proti Italiji. V tem pa so prišla poročila o Dijaške demonstracije v Zagrebu Zagreb, 28. maja. p. Včeraj opoldne je došlo do spontanih demonstracij proti Italiji. Okrog 10. se je zbrala v avli, kakor tudi na trgu pred univerzo velika množica dijakov in drugega občinstva. Ob 10. se je pričelo protestno zborovanje, s katerega je bila dijakom univerze v Inomostu poslana naslednja brzojavka: »Povodom vaših energičnih protestov proti italijanskemu zati- r~"JZ ' j""' "r i ranju vaših in naših bratov v Italiji 5J3 H se dijaki zagrebške univerz, popolnoma so raztrgali, opljuvali in zažgali dve jugoslovenski zastavi, od katerih so eno uiropali na jugoslovenski ladji, zasidrani v zadrskem pristanišču, in jo onečastili pred očmi jugoslovenskega konzula., Nekatera poročila so celo trdila, da so fašisti dejansko napadli v Zadru bivajoče Jugoslovene in med drugimi nevarne ranili tudi našega konzula Si-miča. Vlada je sicer vest o napadu na našega konzula takoj demantirala, a prebivalstva po naših mestih, zlasti pa v Dalmaciji se je lotilo silno razburjenje, ki so ga še podžigale vesti o protijugo-slovenskih demonstracijah v Italiji, kjer so fašisti hujskali na vojno proti Jugoslaviji. Tako je že v soboto večer prišlo do burnih demonstracij v Splitu in Šibeniku. Demonstracije so zavzele tak obseg, da je moralo nastopiti vojaštvo. Včeraj in danes so se demonstracije ponavljale tudi po drugih mestih, tako da je notranje ministrstvo naročilo velikim županom, naj vsak poskus demonstracij že v kali zaduše. Demonstracije v Italiji Trst, 28. maja. Nocoj okoli 20. je tukajšnje visokošolsko fašistično dija-šivo vprizorilo demonstracije v odgovor na demonstracije proti Italiji v Jugoslaviji. Dijaki, ki jih je bilo kakih 100, so se zbrali okoli 19.30 v kavarni »Specchi«, kjer je imel tajnik tukajšnje univerzitetne fašistične skupine kratek govor. Nato so odkorakali dijaki po korzu pred sedež dalmatinskega društva, kjer so si izposodili dalmatinsko zastavo. Med petjem fašistične himne so krenili proti sedežu fašija, kjer so jih pa ustavili orožniki, nakar so se dijaki razšli. Jugoslovenski generalni konzulat je močno zastražen. Slične demonstracije je dopoldne vprizorilo tudi di-jaštvo v Gorici. Incidentov ni bilo. Rim. 28. maja. V nekaterih italijanskih mestih so se vršile sinoči in tekom današnjega dneva protijugoslovenske demonstracije kot odgovor na protiitalijanske demonstracije v Šibeniku in drugih jugoslovenskih mestih. V Benetkah se je zbralo sinoči ob 21. na trgu sv. Marka kakih 1000 dijakov. Nosili so dalmatinsko zastavo ter vzklikali iialijanstvu Dalmacije ter proti Jugoslaviji. Dve skupini demonstrantov sta zapustili trg in tekli proti Campiellu S. Luca, da bi napadli jugoslovenski konzulat. Oblasti pa so dale že prej močno zastražiti vse dohode z orožniki, vojaštvom, finančnimi stražniki in mornarji, tako da so demonstrante naleteli na odpor. Prišlo je do spopada z vojaštvom in je bil pri tei priliki lahko ranjen z bajonetom neki fašist. Tudi dru^o skupino, ki je skušala prodreti po drugi poti do jugoslovenskega konzulata, so orožniki zavrnili. Demonstrantje so se morali omejiti samo na vzklikanje. Ravno tako je dijaštvo v Bologni uprizorilo demonstracije v odgovor na protiitalijanske demonstracije v Jugoslaviji. Rim. 28 maja. Ob 11. dopoldne se je zbralo na dvorišču rimske univerze okoli 1500 dijakov, ki so priredili protestno demonstracijo zaradi dogodkov v šibeniku. Dijaki so krenili med petjem fašistične himne pred jugoslovensko poslaništvo ter pričeli vzklikati Italiji in Dalmaciji ter proti Jugoslaviji. Skušali so vdreti v poslaništvo, a so naleteli na odpor močnih vojaških oddelkov. Zato so se po daljšem obotavljanju umaknili, priredili obhod po mestu in se povrnili na univerzo, kjer so se razšli. Slične demonstracije so priredili v Bariju, Benetkah, Bologni in še po nekaterih mestih. Aretacija slovenskih fantov v Tolminu Gorica, 28. maja. Danes ponoči je začeto goreti v tolminskem otroškem vrtcu. Oblasti domnevajo, da je bil ogenj podtaknjan in so zaradi tega uvedle preiskavo Aretiranih je bilo do sedaj 15 fantov - domačinov. z vami solidarizirajo v prepričanju, da se bomo našli skupaj v boju za osnovne človeške pravice.« Med zborovanjem so se razširile vesti o težki poškodbi našega konzula v Zadru. Nekateri so vedeli že celo povedati, da je konzul podlegel dobljenim ranam. To je izzvalo veliko ogorčenje in burne proteste proti Italiji in Mussoliniju. Skupina dijakov je zažgala neki italijanski ilustriran list z Mussolinijevo sliko, v tem pa je navalila na zborovalce policija in jih razkropila. De! dijakov se je umaknil v univerzo, ki jo je policija nato blokirala in ni pustila nikogar ne ven ne notri. Dijaki, ki so ostali zunaj, so se kmalu zopet zbrali v veliko gnečo. Privlekli so od nekod malo italijansko zastavo in jo poskusili zažgati, v tem pa jih je zopet napadla policija in jih razkropila V manjšem obsegu so se v raznih delih mesta, zlasti na Zrinjevcu ponavljale demonstracije do dveh popoldne. Policija je polagoma s kordoni zaprla vse prometnejše ulice, tako da se demonstranti niso mogli več zbirati. Aretiranih je bilo tekom dneva okrog 20 oseb. večinoma visokošolcev. Tudi danes so se demonstracije v manjšem obsegu ponavljale po raznih delih mesta, vendar pa ni prišlo nikjer do incidentov. Kritična situacija na Sušaku Sušak 29 maja č. Vesti o orotiitalijanskih demonstracijah v Beogradu Zagrebu. Ljubljani. Mariboru Subotici in Splitu so tukai povzročile med meščanstvom veliko razburjenje ki so ga še povečala poročila, da so v Trstu italijanski demonstranti na svojem zborovanju zahtevali vojno proti Jugoslaviji ter nosili v sprevodu modro dalmatinsko zastavo zavilo v črno kopreno Tudi na Reki so se vršile demonstracije proti naši državi ter so demonstranti prišh do mosta, ki vodi preko Rečine na Sušak Na naši strani se ie zbrala velika množica ljudi, ki ie odgovarjala italijanskim demonstrantom s klici: »Dol s kobariškimi junaki«. To ie Italijane tako razburilo, da je malo manjkalo da ni Drišlo do velikega obmejnega incidenta, ker so fašisti začeli groziti z revolverji Le razsodnosti naših ljudi se ie zahvaliti, da ni prišlo do večjih izgredov Policija ie zaprla most. ki vodi s Sušaka na Reko. Razburjenje v Dubrovniku Dubrovnik. 28. maja. Po zbomvanju KDK so včeraj velike množice občinstva pričele demonstrirati po mestu proti ratifikaciji net-tunskih konvencij in proti Italiji. Razpoloženje demonstrantov je bilo zlasti napeto radi vesti o dogodkih v Zadru, Splitu in v Šibeniku. Orožništvo in policija sta zaradi tega blokirala vse vhode v glavne ulice. Demonstracije proti Italiji so se nadaljevale na Gunduličevi poljani, kjer je orožništvo naposled z orožjem nastopilo proti demonstrantom. Ob tej priliki so bile lažje ranjene tri osebe, osem demonstrantov pa je bilo aretiranih. Na lice mesta sta došla tudi poslanca dr. Grisogono in Klarič, ki sta pri komandantu orožništva protestirala proti preostremu nastopanju. Demonstracije so trajale do polnoči. Danes je policija aretirane demonstrante izpustila. Posredovanje vojaštva v Beogradu Beograd, 28. maja. Danes popoldne so se pričele po mestu demonstracije proti Italiji.. Demonstracije so se nadaljevale tudii zvečer. Ob 8. zvečer ie pričela v Knez Mihajlovi ulici večja skupina omladincev demonstrirati proti Italiji Kmalu se je pričelo zbirati občinstvo in število demonstrantov je čim dal je bolj naraščalo tako. da je bila v kratkem času Knez Mihajlova ulica polna ljudi. Posredovalo je orožništvo, ki pa ni moglo razgnati demonstrantov Zato_ je bila pozvana konjenica ki ie z goMmi sabliami razgnala demonstrante. Več oseb je bilo pri tem lažje ra njenih, kakih 10 pa aretiranih. Kljub temu so se demonstracije v manjših skupmah še nadaljevale. Orožništvo je ves večer zabranjevlo vsako zbiranje v večjih skupinah na ulicah. Po mestu patruljirajo orož-niške patrulie. močno pa je zastraženo zlasti italijansko poslaništvo. Ponovne demonstracije v Splitu Split, 38. maja č. Včeraj ob 18. se je raznesla vest. da je prispel v Split dr. Kramar. Takoj se je zbrala v pristanišču velika množica občinstva, ki je navdušeno pozdravljala znanega voditelja češkoslovaškega naroda. Po njegovem odhodu je pričela mnogoštevilna množica demonstrirati proti ratifikaciji nettunskih konvencij. Množica je hotela udreti v prostore italijanske čitalnice, kar pa je preprečila policija. Demonstracije so se nato nadaljevale na obali, dokler ni policja razgnala demonstrantov Danes je sodna komisija po nalogu notranjega ministra iz Beograda pregledala vse italijanske trgovine, ki so bile demolirane ob sobotnih demonstracijah, in precenila povzročeno škodo. Komentarji italijanskih listov Rim, 28 maja. Šele danes prinašajo rimski listi daljša poročila o protiitalijanskih demonstracijah v Jugoslaviji. »Giornale d' Italia« pravi v komentarju, da so te demonstracije izraz duševnega razpoloženja, ki je bilo umetno ustvarjeno pod vplivom protiitalijanske politike, za katero je odgovorna jugoslovenska vlada. »Lavoro d' Italia« piše: Najpriljubljenejše bojišče za protiitaliiansko gonjo je Dalmacija, na katere usodo iin mučeništvo ne bo Italija nikdar pozabila. Dalmacija je polna poli-tič. agitatorjev, ki ščuvajo prebivalstvo za mržnjo proti našemu narodu. Obenem pripominja list, da poslednje demonstracije niso najprimernejši irvod za podpis nove pogodbe o prijateljskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, ter zaključuje: »Italijanski narod ima sicer zdrave živce, za norca se pa ne da imeti.« Protest generala Bodrera Rim, 28. msja A^ncija »Stephani* poroča. da je general Bodrero energično protestiral proti jugoslovenski vladi zaradi dogodkov v Ljubljani, Splitu in Šibeniku. Prepoved shodov in demonstracij proti Italiji Beograd, 28. maia č. Ko je bil notranji minister dr. Korošec obveščen o prvih da-monstracijah proti Italiji, je izdal velikim županom, kakor poroča današnja »Politika«, naredbo, s katero se prepovedujejo sploh vsa zborovanja, vse manifestacije in demonstracije, ki bi bile naperjene proti kraljevini Italiji, prepovedujejo se tudi vse prireditve, iz katerih bi se mogle razviti protiitaliianske demonstracije. Policija nai brez pardona aretira vse. ki bi organizirali protestna zborovanja in demonstracije in policijski organi naj s pomočjo orožništva poskrbe za varnost ne samo italijanskih konzultov, temveč tudi vseh italijanskih ustanov v naši državi. Za izvršitev te na-redbe nalaga minister velikim županom osebno odgovornost. Italijanska municija za Beograd, 28. maja. Kakor se zve, je v pretekli noči policija na železniški postaji zaplenila dva tovorna vagona z vojnim ma-terijalom iz Italije, ki je bil namenjen v Bolgarijo. Vagona sta bila deklarirana kot natovorjena z oranžami ter naslovljena na neko tvrdko v Sofiji. Policija je ugotovila, da v vagonu niso oranže, pač pa eksplozivi, predvsem bombe. Policija čuva o stvari tajnost in noče dati podrobnih pojasnil. Zopet bombni atentat v Buenos Aircsih. Buenos Aires, 28. maja. Včeraj zjutraj je eksplodirala bomba v stanovanju zastopnika tukajšnjega fašija Afeltra. Bomba je povzročila precejšnjo stvarno škodo, a človeških žrtev ni zahtevala. Kakor izjavljajo tukajšnji fašistični krogi, gre za nov atentat, ki so ga izvršili protifašisti. Rothermereovi akciji Berlin, 28. maja. Jutri ali pojutrišnjem bo podala angleška vlada posebno izjavo o akciji lorda Rothermerea na Madžarskem. Angleška vlada bo naibrže v tej izjavi ugotovila. da odklanja revizijo trianonske pogodbe in smatra akcijo lorda Rothermara na Madžarskem za popolnoma zasebno zadevo. Naraščanje rek v Avstriji Dunaj, 28. maja. Zaradi neprestanega deževja v zadnjem času so reke na Gor. Avstrijskem in Štajerskem narasle in na nekaterih mestih tako ogrožajo železniško progo, da je bilo treba promet omejiti, deloma pa tudi ustaviti. Srečna številka Beograd, 28 maja. Danes je bilo žrebanje 5. kola razredne loterije. Premijo 2,403.000 Din je zadela številka 116.708. O „Italiji" se vedno ni sledu Baje so prejele ameriške radio postaje klice na pomoč« — Usoda Nobilove polarne ekspedicije popolnoma neznana. San Francisco, 28. maja. Tukajšnje radio-brzojavne družbe in razni radio-amaterji so ujeli - (potvorjene) brezžične klice na pomoč, ki izvirajo baje od »Italie«. Kolikor se da iz teh odlomkov ugotoviti, je brezžična postaja v St. Paulu na Alaski v zvezi z zrakoplovom. Zaradi slabih vremenskih prilik, ki vladajo med Alasko in San Franciscom, ni mogoče točno ugotoviti vsebine klicov. Brezžične signale »Ita-lie« je ugotovila tudi univerza v Vla-divostoku. Signali so sestavljeni v štirih jezikih in prosijo za pomoč »Italiji«. Znake, ki so jih ujeli med 5.05 in 7.40 uro se glase: SOS! ASARO 3 Vodljivi zrakoplov »Italia« z generalom Nobile na krovu v stiski. Zrakoplov izdal z brezžično napravo na valovno dolžino 40 do 45. Prosimo pomagajte takoj! Oslo, 28. maja. Guverner Spitzber-gov je obvestil obrambnega ministra, da je prispelo zadnje poročilo z »Italie« v petek ob 18.20. Zrakoplov je bil takrat severovzhodno od Kingsbaya v smeri proti otoku Mofen. Oddaljenost od Kingsbaya ni bila znana. V Kingsbayu pihajo močni severozapadni vetrovi. Pri povratku s prvega poizkusnega poleta je izjavil general Nobile guvernerju, da je opazil na severu morje brez ledu. O ledenih razmerah v onih krajih na Spitzbergih ne vedo podrobnosti. Ladja »Citta di Milano«^ je odplula proti severu, da preišče ob obali ledene razmere. Včeraj ob 21. je bila ladja v bližini novih amsterdamskih otokov. Pihala je močna severozapadna sapa. S severa je morje nosilo velike ledene gore. Odhod eških poslancev Dubrovnik. 28 maja č Člani naše in češkoslovaške parlamentarne delegacije so se pripeljali v soboto ob 6.40 s posebnim vlakom iz Sarajeva. Na kolodvoru so jih sprejeli predstavniki naših civilnih in vojaških oblasti z veliko množico občinstva Pozdravni govor je imel veliki župan Kneževič, ki je slavil skupno prizadevanje češkoslovaškega in jugoslovenskega naroda v vodnih in revolucionarnih letih za ustvaritev lastnih narodnih držav. Za sprejem se je zahvalil v imenu češkoslovaške delegacije dr. Pekarek, ki je proslavljal zasluge Dubrovnika za slovansko idejo ter povdarjal, da smatrajo CehoslovaJti jugoslovenski Jadran prav tako za svojega, kakor Hrvati in Srbu Pred poslopjem mestne občine je pozdravil goste župan dr. Skvrča, ki je povdarjal zasluge Dubrovnika za slovansko vzajemnost. Nato so delegati odšli Poročnik Ltitzow-Holm je dalje prejel nalog, naj odleti z letalom iz Hortena v Tronso. Istočasno je prejela ladja Hob-by« nalog, da takoj odpluje v Kings-bay. Poročnik Liitzow bo z ladjo »Hob-by« delal poizvedovalne polete proti severu in severovzhodu Spitzbergov. Kdaj bo odšel na pot, še ni definitivno sklenjeno. Liitzow bo letel s posebnim pomorskim enok,;'nikom ter bo vzel s seboj samo mehanika. Tudi parnik »Breganca« v Tronso je dobil nalog, naj odpluje v Kingsbay. Kapetan ladje »Hobby« se bo sporazumel s kapeta-nom ladje »Citta di Milano«, da bosta skupno preiskovala morje severovzhodno od Spitzbergov. Kakor zatrjujejo, bodo te pomožni ekspediciji pritegnili tudi inozemska letala, predvsem nemška in italijanska. Rim, 28. maja. Tekom popoldneva so se razširile vesti, da se je radio-br-zojavna postaja »Italie« zopet oglasila. Zrakoplovno ministrstvo pa izjavlja, da ta vest ni resnična. O generalu Nobilu in ostalih članih polarne ekspedicije ni doslej še nobenega glasu. Ladja »Citta di Milano« je odrinila proti severni onali Spitzbergov, da bi tam preiskala morje. Istočasno poročajo iz Osla, da so se norveška letala, ki bodo iskala člane italijanske ekspedicije, že odpravila na pot. N a p o 1 j, 28. maja. Kakor se izve, do sedaj nobena izmed šestih ameriških brezžičnih postaj na ladjah v Alaski ni prejela kake brzojavke z »Italie«, dočim neprestano sprejemajo vesti z ladje »Citta di Milano«. v Kupami, kjer se je ob 10. dopoldne pričela konferenca. Cetinje, 28. maja. Jugoslovenska in češkoslovaška parlamentarna delegacija sta zaključili svoje delo. Predsednik naše delegacije Čeda Mlhajlovlč je izjavil, da so posvetovanja med obema parlamentarnima delegacijama rodila mnogo več uspehov, kakor se je moglo v po-četkiu pričakovati. Predsednik češkoslovaške delegacije dr. Antomin Uhllf je naglas.il, da je treba sprejete resolucije čimprej oživotvotritd. Opozoril je tudi na dejstvo, da je italijanski tisk z velikim zanimanjem spremljal potek interparia-mentaraih razprav. Dr. Uhlčr se je zelo pohvalno izjavil o našem tisku, ki je med interparla-mentarnimi posvetovanji dokazal, da stoji na priznanja vredni višini. Noooj se 0'be parlamentarni delegaciji vračata v Kotor, nakar bodo njuni člani odpotovali preko Splita in Sušaka domoiv. Nevidna smrt Nedavna strašna katastrofa v Hamburgu se zdi skoro kakor poglavje iz kakega fan» tastičnega romana, ki popisuje vojno bodočnosti, ko se ne bo boril več mož proti možu, nego bosta morila nič hudega sluteče ljudi stroj in kemična retorta. Nihče ni zapazil, da se je zrahljal zapah na tanku, v katerem je bil smrtonosni strup — in nevidni, nevonjavi plin se je mahoma razlezel po tleh, trujoč in uničujoč vse, kar mu je prišlo na pot Nekaj takih tankov, vrženih iz letal, bi bilo dovolj, da bi mili« joni ljudi izgubili življenje. — Na naši sliki vidimo kotel s fosgenom, ki se je naj* brže zaradi dolgega ležanja in pod vplivom solnčne toplote jel razkrajati in si krčiti pot na zrak. Eksplozija je odtrgala kos strehe iz valovite pločevine, ki je ščitila plin pred solnčno pripeko. «Ponedeljek» st. 22 Ponedeljek 29. V. 1928 Prelom v radikalski stranki Včeraj je bivši minister Krsta Miletič izročil g. Vukičeviču spomenico glavnega odbora NRS, ki predstavlja uničujočo obsodbo Vukičevičevega režima - Za 311 m. sklicana seja radi-kalskega kluba - Senzacija v beograjskih političnih krogih - Konsternacija med radikali Beograd, 28. maja. p. Po pooblastilu Ace Stanojeviča je danes bivši minister Krsta Miletič kot član glavnega odbora NRS posetil min. predsednik Vukičeviča ter mu je službeno izročil memorandum, ki znači vojno napoved glavnega odbora NRS g. Vukičeviču. O. Vukičevič je popoldne nujno pozval k sebi radikalske ministre ter ie po dolgi konferenci ž njim! sklical sejo radikalskega poslanskega kluba za 31. t. m. 2e sinoči se je bilo iz zaupnih krogov izvedelo, da bo memorandum danes ali jutri izročen. Zatrjevalo pa se je, da se bo objavil šele, kadar pride v razpravo v poslanskem klubu. Tem večjo senzacijo je izzvalo, da je današnja »Politika« prinesla memorandum v celoti. Kakor izjavlja bivši minister Ninčič se je to zgodilo po indiskreciji, katere povzročitelj do sedaj še ni ugotovljen. G. Ninčič bo, kakor izjavlja, zahteval v glavnem odboru preiskavo, kdo je memorandum izročil javnosti še preden je bil predan g. Vukičeviču kot predsedniku vlade in radikalskega poslanskega kluba. Vsebina memoranduma je napravila ogromen utis. Memorandum predstavila uničujočo obtožbo Vukičevičevega režima tem težjo, ker je sestavljena od strani najvišjega strankarskega foruma NRS proti današnjemu parlamentarnemu vodstvu in proti politiki lastne stranke. Danes je ves dan vladala v vrstah radika'1'skih poslancev in politikov v Beogradu prava konsternacija. O tem ni dvoma, da pomeni memorandum formalni prelom v radikalski stranki. Vladni krogi sicer izjavljajo, da ima g. Vukičevič nesporno večino radikalskega kluba za seboj, a to je v danih prilikah slaba tolažba. Kot voditelj nezadovoljni-kov se je sedaj namreč odkril Aca Sta-nojevič, danes nesporno največja avtoriteta v radikalni stranki, ki jo je do-sedaj tudi Vukičevič priznaval. Živahne komentarje izziva vprašanje, zakaj je J>il memorandum že danes izročen, ako-ravno se je dosedaj iz vrst glavnega odbora zatrjevalo, da se bo z ozirom na velika politična vprašanja, ki so na dnevnem redu, z izročitvijo še čakalo. Ze nekaj časa sem se je v političnih krogih splošno smatralo, da bo memorandum izročen šele, kadar bo smatral glavni odbor, da je postala^Vukičevideva situacija nevzdržna. Še sinoči je eden od demokratskih prvakov formuliral cel problem memoranduma tako-le: Memorandum ne bo izročen, da obori Vukičeviča, temveč bo izročen, kadar bo Vukičevič že oboren. Ta duhovita K anglesko-egiptskemu sporu Najnovejši eaapt&ki papirus napoved vsebuje zelo ostro sodbo radikalske marale, a priča tudi, da smatrajo politični krogi izročitev memo-randa kot znak nastopajoče težke krize. To je danes glavna impresija dogodka, ki je tudi v naši politični zgodovini edinstven. Kako se bodo sedaj razvijale prilike v radikalski stranki in kakšne neposredne posledice za splošno politično situacijo bodo imeli, to se v trenutku še ne da pregledati. G. Vukičevič je danes konferiral tudi z Ljubo Davidovičem ter z drjem Korošcem. Ves dan je vladalo v ministrskem pred-sedništvu veliko razburjenje. Mnogo se opaža, da na memorandu glavnega odbora manjkajo podpisi treh članov: bivšega ministra pravde Su-botiča, ki je Vukičevičev človek, ter obeh bivših velikih Vukičevičevih nasprotnikov dr. Laze Markoviča in dr. Voje Janjiča, o katerih se je že nekaj časa sem govorilo, da sta prešla na Vukičevičevo stran. Vsebina spomenice Spomenica glavnega odbora radikalne stranke povdarja uvodoma zgodovinske zasluge NRS za državo in dinastijo. V nadaljevanju dviga spomenica težke obtožbe proti g. Vukičeviču in njegovi vladi češ, da pri »zasledovanju svojih osebnih političnih načrtov ni imela ozirov na dovoljno zaščito narodnih in državnih interesov.« »Težko nam je in žal nam je, da smo primorani reči, da je vlada g. Velje Vukičeviča od svojega početka in ves čas odstopala od programa in od tradicije NRS, pa smo, v nameri, da očuvamo svetlo ime in veliki pomen naše stranke, primorani zavarovati se pred takim delom.« Spomenica je adresirana na radikalni poslanski klub, s pozivom, da on »izvrši svojo dolžnost.« Vlada g. Vukičeviča — nadaljuje memorandum — je preko vseh ozirov na prošlost uvedla nov sistem, ki naj bi ustvaril novo stranko. G. Vukičevič je kot predsednik vlade izdal pred volitvami velikim županom ukaz, da organizirajo in vodijo borbo za vladne kandidate. Tozadevni ukaz pravi med drugim: »Vi boste z vašimi organi podpirali one liste, katerih kandidati so pristaši vladne politike.« Tudi po volitvah je g. Vukičevič storil vse, da bi osnoval svojo in novo stranko. Radikalni poslanci in člani glavnega odbora NRS so iz novin izvedeli, da je predsednik vlade v imenu radikalne stranke sam sklepal pakte z drugimi strankami (Blejski pakt, sporazum z davidovičev-ci in muslimani). Proti vsem običajem je g. Vukičevič zahteval, da mora biti kot predsednik vlade obenem tudi predsednik poslanskega kluba. Dal je besedo, da bo samo nekaj časa — »nekoliko dana« — ostal na tem mestu, a je besedo prelomil. Vlada g. Vukičeviča sabotira parlament ter v osnovi ruši ugled in avtoriteto narodnega predstavništva, s čimer je omajana vera v parlamentarizem in parlamentarni režim vobče* ter s tem ogrožena pridobitev, ki jo je izvojevala NRS v prošlosti v dolgi in težki borbi. Spomenica nadalje podrobneje razpravlja ter izreka uničujočo sodbo o razmerah v Vojvodini, Bosni in v Južni Srbiji, kjer so na škodo naroda in države prišli po vladi g. Vukičeviča na krmilo anacijonalni elementi, od kojih so preje »-mnogi bili stalno pod policijskim nadzorstvom kot nepoverljivi in sum-Ijivijn od katerih mnogih je dokumen-tarično ugotovljeno, da so delovali pro- ti državi in njenemu narodu.« Kot žrtve režima pa padajo »največ dobro-voljci, bivši talci in nacionalni delavci, a na njihova mesta se postavljajo tudi popolni analfabeti brez kvalifikacije t»r oni, ki so se pred vojno ozloglasili kot izzivači in hujskači.« Glavni odboj- je prišel do težkega prepričanja, da predstavlja zadnje leto vladnega dela minus tako za državne in nacijonalne, kakor tudi za strankarske interese. »S tem, da iznašamo vsa svoia opažanja in utiske pred radikalni poslanski klub in zavarujoč se pred takim delom vlade, smatra glavni odbor, da je izvršil svojo dolžnost i napram državi i napram stranki.« Spomenico so podpisali gg. Aca Sta-nojevič, Marko Trifkovič, dr. Momčilo Ivkovič, Nikola Uzunovič, dr. Slavko Miletič Velimir Karič, dr. Momčilo Ninčič, Mihajio Stojadinovič, dr. Danilo Katič, Andra Stanič, dr. Dušan Grgin, Božidar Maksimovlč, Ljubomir Stoja-dinovič-Segedinac, Ranko Trifunovič, Mihajio Lukarevič, Krsta Miletič in dr. Velizar Jankovič. Konferenca radikalnih ministrov Beograd, 28. maja. p. Nocojšnja konferenca radikainih ministrov je trajala do 9. zvečer. Ministri so po seji izjavili novinarjem, da so razpravljali izključno o položaju, ki je nastal z objavo spomenice glavnega odbora radikalne stranke. Usoda spomenice je prepuščena radikalnemu poslanskemu klubu, čigar seja je sklicana za 31. t. m. Ra-dikalini ministri priznavajo, da je položaj za^ vlado zelo neugoden. Istočasno se je vršila seja glavnega odbora radikalne stranke, na kateri se je skušalo dognati, kdo je bil tako .indi-skreten, da je objavil spomenico. Trdi se, da je Velja Vukičevič brzojavno vprašal Aco Stanojeviča, če je bila sno-•menica objavljena z njegovim dovoljenjem. in da je Aca Stairojevič to 'Vprašanje zanikal. Konferenca davidovičevcev v Zagrebu Zagreb. 28. maja. Danes dopoldne je v restavraciji Kola vršila konferenca delegatov okrožnih organizacij Davidovičeve stranke. Konferenco je sklical in ji predsedc val glavni tajnik Davidovičeve demokratske stranke na Hrvatskem in v Slavoniji dr. Oton Gavraneič. Navzoči ?o bili tudi delegati demokratskega glavnega odbora H Beograda. V svojel govoru je dr. Gavraneič 1*1-uriarjal stabilizacijo se-lanje vladne koalicije in potrebo jačje strankine organizacije. Nadalje je obsodil tudi akcijo dr. Oreba v Slavenski Slatini za izstop j7. demokratske stranke, vendar pa niso bili sprejeli nobeni sklepi, ker je prepuščena rešitev raznih strankarskih vprašanj konferenci de-legatov demokratske stranke iz Hrvatske in Slavonije, ki se bo vršila 3. junija v Zagrebu. V zvezi s to konferenco objavljajo današnje »Novostk vest, da tudi med zagrebškimi davidovičevci obstoja veliko nezadovoljstvo nad politiko vodstva demokratske stranke, ki ne posveča zadostne pozornosti zahtevam in potrebam prečanskih krajev. Skupina, ki se hoče pridružiti akciji nezadovoljnežev, je razmeroma močna, vendar pa doslej še ni javno nastopila, ker čaka na rezultate konference dne 3. junija. Kralj v Južni Srbiji Beograd, 2S. maja.. Iz Skoplja poročajo, da je včeraj ob 6. popoldne kralj Aleksander v spremstvu ministra agrarne reforme Vlade Andriča obiskal koloniji na Dušanov-cu in v Kumanovern. Danes ob 9.45 jc kralj posetil komandanta III. armijske oblasti generala Milovanoviča, metropolita Vama-vo. predsednika oblastnega odbora Popo-viča in velikega župana Naumoviča. Demagogi Tristan Bernard. Beseda demagog -prvotno ni imela slabega pomena. Demagog je bil pač voditelj svojega ljudstva. Toda kmalu so demagogi postali predmet sovraštva za one. ki ne marajo, da kdo vodi ljudstvo. Zato so njihovo iskrenost proglasili za hinavščino. Očitali so demagogom, da dražiio ljudske instinkte, da zadovolie osebnim interesom in svojemu slavofoleuiu. In liudia. ki niso nikdar prisegali na Proudhonove ideje, so si radovoljno prilastili nlegovo definicijo: »Demagogija ie hlimba naoredka«. Odkar imamo politične stranke, ki druga dTugo sramote, je očitek hlirabe in neiskrenosti nad vse priljubljen. Zelo lahko je reči o pobožnjakarju, da ie Tartuffe. Nič ni udobnejšega kakor trditi o človeku, ki ljubi pravijo, da je demagog. Vrl konservativec, ki se ima sicer za naprednega republikanca in tudi veruje, da je — mi je nedavno dejal glede nekega politika, katerega je označil za demagoga: »Bog ve. ali v resnici ljubi svoj narod?« Nakar sem bil prisiljen, da sem odgovoril: »Ljubi ga vsaj toliko kakor vi. Vsekako pa cenim više njegov dvomljivi altruizem kakor vaš nedvomni egoizem«. Ne verjamem, da bi bila usoda delovnega sloja kdaj izboljšana, če bi ne bilo demagogov, ki dvigajo v ljudstvu zavest njegovih pravic in mu kažejo nota. kako se dado neznatne majhne sile združiti v trden sveženj, kjer se število pretvaria v moč. V življenju sem srečal nemalo delodajalcev in uglednih veleindustriicev. ki so bili prežeti od skrbi za svoie delavce. (Besede »hvaležnost« so se ogibali, -čeprav bi bila morda boli umestna.) Tem človekoljubom pa se je navadno Primerilo, da so njihovi nameščenci s svojimi neprestanimi zahtevami nekoliko ohladili oodietnikovo velikodušnost. Toda kai bi bilo s to velikodušnostjo delodajalca, če bi bila prepuščena sama sebi in bi ie nihče ne bodril in vzpodbuial? To je dovolino dokazal ancien rčgime, kakor imenujemo dobo pred letom 1789. Najsi že gre za Franciio ali Rusiio: videli smo, koliko je bil vreden liberalizem pose-dujočih, da niso bili proti niim ti odvratni demagogi, ki so neposeduk>če vzoodbadali k pravičnim zahtevam. Namenoma govorimo o oriiateliih pravice in ne o prijateljih ljudstva. Na naši zemlji hodi nekaj trpinčenih duhov, ki ne morejo prenašati komedije, ki io svet uganja s pravico. Ti ljudie so očividno norci, torej opasna bitia. Ni težko razumeti, da gredo ti prijatelji pravice rajši z ljudstvom kakor oroti njemu. Kjer se gode nepravičnosti, je lahko videti, na kateri strani so žrtve: treba se je ozreti tja, kjer se zbirajo nesrečneiši. Zakaj nikakor ni mogoče trditi, da na drugi strani več trpe od socijalne neenakosti. Toda oni, ki ne trne na nevarni blaznosti socijalne pravičnosti, ne morejo pojmiti, da je ta blaznost možna pri drugih liudeh. Zato slove' tisti, ki trdilo, da ie na svetu pre- več krivice, in ki bi hoteli to stanje izpre-m^niti, za lažnive poštenjake, ki se ljudstvu laskajo le zato. da bi od tega imeli kako korist, na primer ono slavo, ki jc konservativci s prezirom odbijajo, češ da ie preveč cenena. Kakšni ljudje so pravzaoav ti demagogi? Cesto so to ljudje, ki niimio nikakega dostojnega poklica, pisatelji, zmešani misleci, vagabundi ideie. Saj ne živimo zato, da bi mislili in pisali. Pri nas na zemlji se ie treba posvečati boli urejenemu kruhoborstvu, treba je kupčevatl. vdajati se kakemu ma-šinainemu poklicu, ki vartrie pred ono nev-rastenijo, ono duševno zablodo, ki pripravlja človeka do tega, da zaznava nepravičnost nase družbe. Umevno ie, da je treba misliti tudi r.a ideal socijalne pravičnosti, toda razumno, umerjeno in pred vsem ne preveč nrglo. Naglica ni nikieT nič prida. Na žalost pa hočeio ti demagogi pokiet forsirati. In to zgolj zato. da se ljudstvu laskajo. Vem, da bi ljudstvo modo odgov.>:itl: »Pa če mi ugaja, da se mMaskaio?< Ljudstvo pravi tudi: »Demagogom očitajo, da ni sreče ne žele iskreno. Vprašam vas: Ali vi kaj delale zame. makar zgolj iz hinavščine?« In ljudstvo razmišlja dalje. Kako naj bo mogoče živeti r ljudstvom. ki zna mislita? O, d demagogi! Ti pogubni Imdie! Da bi se moidi laskati instinktom ljudstva, so ga naučili, da misli. Impozantna manifestacija KDK v Dubrovniku Tudi Južna Dalmacija se je uvrstila v mogočno armado krneč« ke demokracije. — Potreba velikih oblasti. — Radičevo svarilo vladi__Viharne ovacije dr. Žerjavu. Dubrovnik. 27. maja r. V seriji velikih shodov Kmečko demokratske koalicije je tvoril današnji manifestacijski shod v Dubrovniku izredno uspelo manifestacijo. 2e od sobote popoldne in preko noči so prihajali ljudje v Dubrovnik deloma z vlaki, deloma z ladjami na ta veliki shod. na katerem se je zbralo do 8.0000 ljudi iz vse južne Dalmacije. Vsa ta množica se ie zjutraj formirala v imoozanten sprevod, ki je od hotela »Odaka« spremljal Radiča in Pnibičeviča v mesto do tribune, kjer ie Radič najprej prisrčno pozdravil člana čsl. parlamentarne delegacije. Slovaka Hvoobili, ostale pa odgnali s seboj v ujetništvo. Thompson je kupil posestvo, prebil na njem ves prosti čas, ki so mu ga dovoljevale konzularne dolžnosti in si kmalu pridobil med Indijanci vdane prijatelje. Med svojim študijem ie pogosto obiskoval Long Wharf v Bostonu, potapljalno centralo, in se vadil v potapljanju. Tako je bil popolnoma pripravljen, ko se je podal v Juka-tan, da se prepriča o TPsničncsti legende o človeških žrtvah v svetem vodnjaku ali pa o svoji zmoti. Zgradil si je ponton in se dnevno potopil vodnjak s pomočjo tamošnjih domačinov. Že v majhni globofini "je bilo težko zaradi zelene barve vode kaj opaziti Velik del odkopavanja si je olajšal z majhnim bagrom, ki je spočetka prinašal na površino le blato. Thompson pa se po prvih neuspehih ni dal ostrašiti. Neutrudljivo je nadaljeval s svojim delom in prvi tehten dokaz o resničnosti človeških žrtev je bilo odkritje človeške lobanje. To lobanjo imajo sedaj v muzeju »Pe-abody« v Bostonu. Sedaj je Thompson preti-čal dnevno po tri ure pod vodo in si pomagal edinole s tipanjem, ker ni mogel v glo-bočini ničesar videti. Tako je privlekel na svitlo kosti, tablice kadila, zvonce, žerjav- Gabriiela Reuterjeva Prvi pomladni dnevi — ni se še razvila poletna krasota, ki čaka na nas, še, so barve narave rezke in jedva naznačujejo, kaj še pride. Toda ni-li čudno, da nas. ko se vse blišči v žaru solnca, vedno prevzema tiho hrepenenje po prvih pomladnih dneh. ko je vaa rast še v obetih, ko je svet še v brstju? Sladki čar popka — mar ga je mogoče nadomestiti z bohotno obliko, z bogato dragocenostjo cveta? Mar ne slutimo v njem ie propadanja, mar še ne veje okoli žareče-ga žameta onih rož, zlatih zvezd, modro-oldh češulj dih trohnobe? In bujnost listja na visokih drevesih — mar ni že z enim samim rumenim listom zaznamovana s smrtjo? Ali ni pretresljivo simbolično, da nas sleherno slavje v življenju in naravi nekam razotoži, ker nam baš s svojo popolnostjo predočuje propast, ki je skupna človeku z vsakim listom, s sleherno cvetko? Zakaj popolnost ubija nade, in od nad se šele raz-življa naša duša. Brstje — najslajši proizvod narave — kdo se ozira nate v tvoji ugašajoči milini kakor zaslužiš ? Ali ne nosiš delikatnejših barvnih zmesi v nerazcvelih oblikah, kakor jih premore vsa razgibana krasota cvetov in listov? Kje se meša pozneje tako nežna rožna barva s toli fino vijoličasto, z rjavo hi žolto, ki se blišče nalik staremu barvnemu krasotju na slikah velikih mojstrov? Ali ni zamamno razmišljati o čudesu, kako i najmanjši popek že po svojstvu svojega bitja smiselno nakazuje bodočo rastlino? Da, bistvo mogočnih dreves je vsebovano v majcenem popku slehernega njegovih listov. Ali mar ne vidiš jedrovite zgradbe bogatega temnega listja kostanja v okroglosti in togem sestavu njegovih popkov, iz katerih rasto listi kakor prsti? Mar kodrasto hrastovo vejevje ne odseva iz kodraste tvorbe lističev, ki kipe iz popka? Mar ni v oblosti jabolka podoba podolžne, koničaste tvoritbe listnih popkov na drevesu? Ali nam je brstje nemara zaradi tega tako drago, ker je v njem, ko je še ograjeno v varujoče liste mladosti, uklenjena vsa njega bodoča osebnost in bistvo? Brstje in deca — kdo bi ju ne primerjal? Vsakdanja primera, a vendar kako globoka — vsakdanja, ker je v njej neizrekljiva večnost. Kdor ne zna opazovati popkov v pomladnih dneh, tudi ne ve, kaka je z dero. Trdno zaprt vase kakor popek, tak je otrok. Nikomur ne moreš videfi v čašo kakor pozneje razvitemu cvetu, odraslemu človeku, čigar bitnost se javlja z dejanji. Kakor zre dete zaupno na nas s svojimi jasnimi očmi, tako tajinstveno bo vedno nam odraslim njegovo duševno življenje. Zakaj zakon našega razvijanja je tak, da smo pozabili, kako smo čutili, mislili, sanjali, ko smo dihali še v raju svojih pomladnih dni, skriti v brstnem ovoju svoje nedolžnosti. Le časih se nežni ovoj malce natrga. In nenadoma zazremo stvari, da se čudimo ljubkosti sladkega občutja, jedroviti sili hotenja, ki se javlja iznenada in ki je v pretresljivem nasprotju z majcenostjo organizma. Dušica govori — jeclja otroške glasove, često na videz brez smisla, to je, brez razuma »odraslih«, toda iz prainstinkta, dviga-ja s prstki zastor z lastne bodočnosti. V popku je slika zrele rastline. V detetu in njegovih bebljajočih glasovih se kaže značaj zorečega človeka. Na tem vzgoja ne more ničesar spremeniti — morda, morda nekoliko obličiti in svoje prispevati k umanj-šanju ali lepemu razvijanju. Ah, otroci... sai ne vedo, kaj delajo, kaj govore — saj tudi še nimajo pravega razuma ..., tako pravijo starli. A tudi popek se v list in v cvet ne razvije z razumom, nego po zakonu razvijanja, ki je v njem. In taisti zakon deluje in ravna tudi človeško dete, neoviran po miselnih napakah in abot-nem mozganju. Veselite se brslenja svoje dece, opazujte jo v miru, ne vsiljujoč ji svojega vpliva, kako samoniklo poganja list za listom in se izmotava iz ovoja, kako prehaja iz najnež-nejših barvnih tonov svojega bistva v jačje. polnejše barve ... Nikarile vedno samo vzgajati! Mar popki preneso, če jih otipavate 7 radovednimi, nenežnimi prsti, hoteč jim iz nepotrpežljivosti pomoči v rasti? Mnogo jih je med njimi, ki so tako občutljivi, da po takih poskusih shujšajo in predčasno odpadejo. Hitro kakor sen so minili prvi pomladni dnevi — če sle z mislijo motrili brstje, vam razviti človek v svojem početju in nehanju ne bo zadajal več nerešljivih zagonetk. Nič več ne boste nad njm ogorčeni, ne razočarani, ne prevzeti, temveč boste razumeli, da ne more biti drugačen kakor je nastal — in ga boste ljubili, nesebično po zakonih njegovega bitja. niče, bakrene plošče, zlate zapestnice in bi sere vseh vrst in oblik. Transport predmetov iz MehLke je Thompson izvršil s pomočjo Indijancev, in sicer na mulah, do pristanišča Progreso, oddaljenem 180 milj od svetega vodnjaka. Od Progresa naprej so najdenine prepeljali na parniku do New Orleansa in odtod po železnici v Boston v »Peabody« muzej. Vrednost teh predmetov cenijo na 2 milijona dolarjev. Njihova umetniška vrednost pa je mnogo večja, kaiti oni predstavljajo vez med staro dobo in sedanjostjo. Usodno guganje nesrečnih žrtev nad vodnjakom čičen - Ica je bilo sveto mesto kraljestva Majabov. Bil ie najbrže stari vodnjak, ki je napravil mesto pomembno. Majabi so bili zelo dovzetni za redke naravne pojave. Sveti vodnjak se je razlikoval od drugih naravnih vodnjakov po svoji karakteristični obliki: okrogel je in ima strme skalnate robove. Voda prihaja iz izvirkov, ki so v globočini. Naravno je, da je napravil pogled na ta docela svojevrsten vodnjak na prve Majabe, ki so prišli v Jukatan, velik vtis. Iz njegovih enakomernih linij, njegovih strmih sten, njegove temnozelene vode, so sklepali, da mora biti prebivališče Boga. Njihovi svečeniki so jim oznanjali, da prebiva tu Goh-oh Jum Chad, daritelj dežja, od katerega je odvisna žetev in torej tudi življenje. Ko se je uveljavila vera vanj. so se pričeli najbolj kruti običaji s človeškimi žrtvami. Spomladi so prirejali Majabi svečanost, tekom katere so žrtvovali daritelju dežja mladenko, ki so jo vrgli v sveti vodnjak skupaj z raznimi dragocenostmi. Ko se je govorica o svetem vodnjaku razširila, so prihajali tudi iz drugih mest majabskega kraljestva romarji in metali devojke in dragocenosti v vodnjak. Devojke so metali v vodo duhovniki z nalašč v ta namen sezidanega templa. Dva duhovnika sta dvignila posvečenko in jo gu-gala kakor v zibelki. Gugal.i sta jo vedno hitreje, kakor je pač postajalo bobnsnje močnejše. Končno sta vrgla mladenko, ki je vpila in se je krčevito trudila, da bi se jima iztrgala, med ljudskim prepevanjem svetih pesmi v globočino, pri čemer sta jo poprej zadavila s hitrim prijemom. Če je mladenka kljub temu prišla na površino, je postala • višja s večen ica. Takšen čudež se je mogel seve le tedaj pripetiti, če sta oba svečenika izvršila zadavljenje iz neznanih vzrokov manj resno. Med zakladi, ki Čakajo, da jih bodo dvignili. je brez dvoma na stotine predmetov neprecenljive vrednosti za znanost. Mogoče se bo posrečilo, da bodo popolnoma raztol-tnačili hieroglife Majabov in na ta način dobili vpogled v njihovo zgodovino. Profesor dr Albert Porta iz San Francisca (umrl leta 1924) je na podlagi dolgoletnega proučevanja prišel do zaključka, da so bili Majabi Etruščani. Ves znanstveni svet čaka sedaj z veliko napetostjo na naialjno dviganje zakladov. Ali že imate Album slovenskih književnikov? — Naročite ga pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Nesreča v Kamniških planinah Kamnik, 28. maja. Te dni se je zglasil pri tajništvu tukajšnje podružnice SPD neki dijak iz Ljubljane in javil, da se je pod Ojstrico ponesrečil Aleksander Klemene, trgovski sotrudnik, rojen leta 1901. v Ljubljani, stanujoč na Grajski planoti, ter da leži v planinski koči na Korošici, v katero je moral vlomiti, da ga je začasno tam namestil. Povedal je. da se je hotd s ponesrečencem povzpeti na vrh Ojstrice, da pa mu je spodrsnlo, tako da je padel ter potegnil s seboj Klemenca, nakar sta oba zgrmela 14 metrov globoko. On sam je padel na snežišče ter se lahko poškodoval, Klemene pa je priletel na skalo ter si zlomil medno kost na desni strani. Kamniška pogružnica SPD je takoj ukrenila, da odide naslednjega jufcra po Klemenca rešilna ekspedicija. Transport ranjenca, ki so ga prinesli na nosilnici čez Ptesedlaj in Belo na Kopišče in odtod do Konjske, kjer so ga naložili na voz in odpeljali v Kamnik, je bil zelo težak. Za pot z ranjencem s Korošice do Kopišča so potrebovali skoro šest ur. V Kamnik so prepeljali ranjenca ob 20.30. Tu ga je pregledal zdravnik dr. Dereani in odredil, da so ga takoj odpeljali v ljubljansko bolnico na kirurgični oddelek. Kakor nam poročajo, je ranjesičevo stanje zadovoljivo ter bo kmalu okreval. Slava naše policije »Berlmer Tageblatt« je objavil naslednji dopis iz krogov svojih čitateljev: Nemška slikarica I. H. je živela od pomladi L 1925. v Dubrovniku, odkoder je bila izgnana v mesecu septembru 1927 zaradi d en unči ja-cije, da se bavi z vohunstvom. Skušala je doseči, da se ukine odredba o njenem izgonu in sicer potom tamošnje policije in jugoslovenskega poslaništva v Berlinu, ki se je pokazalo zelo ustrežljivo. Končno so ji svetovali pred nekoliko tedni, na.i sama uredi zadevo pri jugoslovenskih ministrstvih. Zato je odpotovala pred nekoliko tedna v Beograd in po brezkončnih in brezuspešnih naporih pri tamošnjih oblastih jo je 30. aprfla zaprla politična policija. Nujni in energični intervenciji nemških predstavnikov se je posrečila njena oprostitev. Obtožba proti slikarici je popolnoma neosno-vana. ker je politično povsem nezainteresi-rana in ni nikdar imela opravka z vohunstvom in sličniimi stvarmi. šaljivo štivo Ni mogoče »Pravite, da vas ie Ponoči mrzlica tresla Ali so vam morda šklepetali zobie?« — »Ne vem. čez noč iih namreč devam na mizo.« Prevejanec Dete priteče k mami: »Kaj ne. draga mamica, da je grdo kričati?« — »Seveda, srček zlati.« — »Veš. že snet se mi ie m.eko razlilo po namizniku.« Posledice zakona Duiam Zlodre. ki že dolgo ni videl prijatelja Tudora. naleti nani z vso svoio družino. Predstavi mu io pa takole: »Evo ti, moja žena. In to ie posledica naiinega zakona«, namigne proti deci. Potres Nekje v Dalmaciji ima star učenjak opazovalnico za potrese, nad niim oa stanuje debela gospa. Nekoč se iame vse poslopje sumMivo tresti. »Bežite, liudie božji, potres,« prikriči sivobradec iz sobe. — »Aj ne,« ga pomiri od zgorai neznan glas, »samo naša gospa pleše svoi čarlston!« Razstresenec Bolnik: »Zdaj že. prav izvrstno spim in imam dober Lek.< Zdravnik: »I. no. v Kratkem vam še to preženemo.« Mirna vest Gospod in gospa sta udobno sedela v gledališču na mehkem naslanjaču. Kar se domisli boljša polovica: »Oh. Julče, ali si popolnoma preverjen, da ie bila že ugasnila vžigalnica. ki si io zdoma gredd vrgel v koš za papir?« Slaba reklama Lekarnar (svoji debeli družici): »Beži, beži, Reza iz lekarne, da te ne bo videla Frlinčeva gospa. Veš. zadnie čase kupuje NAD 13 MILIJONOV. Jean Antoine Houdon, francoski kipar iz Versaillesa (1741 -1828), je izvršil sohe raz« ličnih odličnih mož, med temi Voltairovo. Njegova dela slovejo po svoji prirodnosti in istinitosti. Te dni se je ob kiparjevi sto« letnici preprosta doprsnica iz marmorja, predstavljajoča njegova hčer Sabino iz le* ta 1788, prodala v Londonu za 49.000 šter« linov, torej blizu 14 milijonov dinarjev 3BC3IOBOBC3IC3BC3IOIOBO- 0 ■ o ■ o ■ o BLUZE co es opal, sur. svila, crep de chine v najmodernejših vzorcih velika izbira. — P. MAGDIČ, Ljubljana. 0 ■ o ■ o ■ o Z) ■ CD ■ CD I CD ■ CZ) ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ O Binkošti v Benetkah Dekle, ki ni imelo denarja za zomdoto ter se ]e moralo vrniti peS. Poč ljubezni in* sovraštva Mozart in Alojzija Weber i. Bilo Je meseca oktobra 1777.. ko je dospel mladi Mozart v spremstvu svoje matere v Mannheim. ki je slovel takrat kot muzfkalno mesto. Bil ie na potu v Pariz, toda izredna in prisrčna gostoljubnost me-Sčar.ov ga je zadržala dalj časa v tem mestu. Predvsem pa se ie sprijateliil z družino kapelnika Cannabieha in glasbenika Wend-linga. S svojo materjo je bil skoraj vsak dan gost v eni ali drugi družini. Mladi Mozart se ie pričel končno intere-sirati za glasbeni talent najstarejše hčere kapelnika Cannabieha, gospodične Roze. katero ie pričel na željo njenega brata poučevat na kiavirju. Svojemu očetu ie pisal Mozart: »Ona ie zelo lepo in dobro vzgojeno dekie. Za svojo starost ima mnogo pameti. je zelo resna, ne govori veliko, če pa govori, govori zelo prijazno.« Istočasno je VVendlingova družina skrbela za čim prijetnejše Mozartovo bivanje v mestu. Mozart se je moral udeleževati vsakovrstnih zabav, prirejenih v njegovo razvedrila. Za vse to ie kmalu izvedel njegov oče v Salzburgu. ki kot resen in skrajno moralen mož ni mogel odobravati sinovega občevanja s to družino, ki ni bila baš na preveč dobrem giasu. Saj ie znano, da so poveličevali Dorotejo VVendling kot »nemško Melpomeno« in da so občudovali lepo Av-gusto VVendling. ki ie bila ljubica mannheim-skega kneza, tudi Wieland. Schubart in Heinse. Mladi 'mojster je nekaj časa z veseljem užival v tem živahnem krogu, ki so ga obvladovale lepe ženske in ki niso bile ravno nasprotnice »nedolžnega ljubimkanja«, toda kmalu ie zmagal v njem razum ter se je pričel ogibati te družbe, katere se je njegova mati tako bala. Saj je pisala v Salz-burg: »Mati in hči ne gresta skozi celo le- to v cerkev, ne gresta nikdar k spovedi, pač pa pridno v gledališče.« Toda vse to v bistvu ni oddaljilo Mozarta od te družbe. Glavni, globlji in usode-polni vzrok je v poznanstvu družine gledališkega suflerja in kopista Fridolina Weber-ja. Kdor je le samo površno zasledoval kratko in vendar tako bogato življenje Mozartovo. ta ie moral jasno sprevideti. da ' se je pričela nesreča, ki je spremljala njegovo življenje, v tei družini! Mladi, idealni Mozart, ki so ga Weberje-vi sprejeli z odprtimi rokami in z veliko prijaznostjo, ie postal prav kmalu dober prijatelj družine, ki ie živela v skrajno slabem gmotnem položaju. »Zdai odpotuje naš najboljši prijatelj in naš dobrotnik.« je vzkliknil stari Weber ob Mozartovem odhodu. »Vaš sin ie storil toliko dobrega moji hčeri, da mu ostane večno hvaležna.« Itn res mu je ostala zelo hvaležna! Sedemnajstletna Alojzija se je poslužila vseh ženskih sredstev, vseh rafiniranih ženskih umetnosti, ki jih ie kljub svoji mladosti poznala zelo dobro, da je spravila mladega in v liubezni neizkušenega Mozarta v svoje mreže. Zaman je svaril oče svojega sina. zaman se ie pritoževala mati o veliki spremembi Wolfganga. »Res je.« je pisala svojemu možu. »ona poje krasno, toda vzlic temu se ne sme pozabiti na svoj lastni interes.« Uboga, dobra mati. ki ni umela. ker ni hotela umeti. da ie bil Wolfeangov interes na dobrobiti te družine, in sicer v umetnostni izpopolnitvi Alojzije. »Tako rad imam to nesrečno družino,« je zapisal Mozart. »da želim samo njeno srečo, kar se mi mogoče posreči.« Posledica ie dokazala, da ie mogel to storiti, seveda na škodo svojega ranjenega srca. (Nadaljevanje v prihodnjem »Ponedeljku«.) Tuberkuloza pri psih in mačkah V nemški strokovni reviji »Živinozdrav-niski pregledi sta objavila profesor dr. Hinz in privatni docent dr. Schroeier zaključke svojega 3-letnega znanstvenega proučevanja tuberkuloze pri psih in mačkah. Članek, ki je velikega znanstvenega pomena, zasluži splošno pozornost zlasti v onih točkah, v katerih govori o nevarnostih okuženja človeka po tuberkuloznih psih in mačkah. V splošnem se ne nagibajo psi in mačke tako zelo k tuberkulozi, kakor n. pr. goveja živina. Po več znanstvenikih ugotovljene odstotne številke se gibljejo od 0.053 do 2.75% za psa in 1 do 2% za mačko. Profesor dr. \Virth z dunajske živinozdravniške visoke šole je ugotovil od 1. januarja 1916. do 1. junija 1922. med 6700 psi v 67 primerih (1%) tuberkuloze. Profesor dr. Hinz in dr. Schroeder sta od 1. aprila 1923. do 31. marca 1926. dognala med 23.000 psi 63 in med 2300 mačkami 42 tuberkuloznih primerov, kar ustreza odstotnemu številu 0.36 oz. 1.82. Očitno je tu sorazmerno večje število tuberkuloznih primerov pri mački Pse in mačke okuži v prvi vrsti človek, kajti nalezljivosi s požiranjem tuberkuloznih odpadkov ali mleka, vsebujočega tuberkulozne bacile, je kaj majhna. Pes in mačka sta torej oba žrtvi svoje bolne okolice. Po smrti tuberkuloznega družinskega člana ob-drže žival iz pietete do umrlega, čigar ljubljenec je bila in je kot taka največ pripomogla k njegovi propasti, kot stalno na-lezljivo ognjišče še nadalje pri hiši. Za spremembe pri živali se običajno ne brigajo ali pa jim podtikajo druge vzroke. Napredujoče shujšanje, kašljanje, težavno dihanje, lišpavost, bruhanje, lijavica, vse to vzbuja sumnjo tuberkuloze, ki je potrjena, posebno če je žival iz tuberkulozne okolice. Z odstranitvijo za tuberkulozo obolele živali ne bi smeli niti trenutek odlašati. Potrebno je, tudi iz ljubezni do živali, paziti, da ne pridejo psi in mačke v dotiko s tuberkuloznimi bolniki, in naj ti to še tako bolestno občutijo! V boju proti tuberkulozi človeka ni nobena žrtev prevelika! Resnice in kresnice Prosluli igralec David Uarrick. ki ie imel mišice svojega lica toliko v oblasti, da se je znal hkratu jokati in smejati, je bil slab vračnik. Nekdaj je »navrtal« lorda Chester-fielda za 50 šterlingov in obljubii da jih vrne v enem mesecu. Tako je zares naredi! Nedolgo, pa se zopet obrne na istega plemiča za posojilo 25 šterlingov, češ: »Sai vidite, blagorodje, da sem besedo držal« Ali Chesterfield odvrne: »Nič vam ne posodim več, ne maram, da bi me imeli dvakrat za bedaka«. ★ Pisatelj Jean Richepin ni maral angleščine, češ, da je trda, neblagoglasna. Povzpel se je nekoč celo do trditve, da se v tem jeziku ne morejo izražati pesniški dojmi in doživljaji. Takoj mu je pričel ugovarjati nekdo v družbi, rekoč: »Kai pa Shakespeare?« — »Shakespeare?« povzame Richepin, »ta pa niti Anglež ni bil. To je »Francoz Jacques Pierre, ki so ga onkraj Preliva tako pretvorili!« ^ Marcel Schv/ob izda celokupne spise Ri-chepinove. Natisk se ie zakasnil, ker stavci ne morejo citati urednikovega rokopisa. Schwob namreč uporablja zgolj stara pe--resa. Ko ga je prijatelj vprašal, zakaj ravna tako skopuško. se je odrezal: »S starim peresom se ne da hitro pisati, tako mi preostaja časa za točneje mišlienje<. * Rosny starejši si je pisateljsko delo tako uredil, da dopoldne dodeluje dobre stvari, popoldne pa piše sestavke, ki jih je prevzel zaradi zaslužka. V pomenku z odlikovan-cem Goncourtove akademije je nekdaj rekel: »Jaz sem prečital Vaš roman Ste li tudi vi prebrali vse moje?« »Samo dopoldanske, ker tedaj so naše zmožnosti največje«. — »Vi, mladi tovariš«, sklene Rosnv imate pač navado delati pozno v noč?« Kmet iz vzhodne Malopolske pride na volišče. Ker ie nepismen, prosi volilnega ko- yy Ponedeljkov" listek Čudna zgodba Ivan Dobrave c. III. Hiiain mož je pričel pripovedovati Šaljivo zgodbo, ki jo je sproti dopolnjeval z izmišljotinami. Očividno zato, da bi vplival na gospo Lijo. predvsem pa, ker se je bal Julijevega nastopa. Sicer ni bil strahopetec — saj je kljuboval celo ljubosumnosti svoje žene — toda svojega Tieomadeževanega državljanstva ni nikdar izpostavljal nevarnosti. Gospa Lija je sedela tako, da ni mogla videti Julija, ki je nerodno dvoril plesalki ter se istočasno oziral po naši družbi. — Da ne bomo zadnji! je začela siliti gospa Hiida. — Zadnji ali predzadnji... — In juiri je tudi še praznik! sem pomagal njenemu možu, ki je videl v zavlačevanju morda edini izhod iz mučnega poiožaia. — Natakar! — jaz ne bom več! — Tudi jaz ne! Gospe sta se upirali zaman. Zabava je postala prisiljena. Skušal sem piti čim najmanj, toda moral sem izprazniti več kozarcev. Da, moral. Razpoloženje me je prisililo. Pričakovanje nečesa neizogibnega. Nečesa, kar mora priti, čemur pa ni treba prisostvovati. V tem sklepu me je potrdil tudi spomin na Julijeve besede v restavraciji, da človek dostikrat ne ve, ali igra tragično ali komedijantsko vlogo. Izginil sem. Previdno, toda trdno odločen, da se ne vrnem, če tudi bi me zalotili pri zadnjem koraku ob izhodu. Silna radovednost me je gnala po mestu. Na vsak način sem hotel zvedeti, kaj se je zgodilo. Bil je že pozen popoldan, ko sem sedel na kavarniški verandi. Že sem mislil, da ne bom videl nobenega od naše sinočne družbe, ko sem zagledal na cesti Lijo. Samo in otožno. Stopil sem za njo. Pričakoval sem celo kopo očitkov in še kaj hujšega. — Dobro ste storili. — Moral sem. • I. — Ne mislim vašega odhoda. Kaj takega nisem pričakovala od vas. Brez pozdrava in brez dogovora za sestanek? Saj vendar niste bili pijani, čeprav ste trdili, da je danes praznik! — To ne, ampak... — Zbali ste se! — Morda. — Stopiva v park! Povedala mi je vse. Ko me ie pogrešila, se je ozrla po dvorani. Mislila je, da sem prisedel h kakemu znancu. In ko je tako gledala naokoli, je zagledala Julija. Ostala je mirna, toda drugi so opazili, da ga je videla. Bilo jim je neprijetno in so ugibali vse mogoče stvari v zvezi z mojo nenadno odsotnostjo. Ko so odhajali, je vstal tudi Julij. Stopil je pred njo in ji poljubil roko. V tem hipu se je plesalka v loži zasmejala tako glasno in prezirljivo, da je Lija dvignila roko. Nastal je zmešnjava. Zdelo se ji je, da je Julij izginil. In res. Naenkrat je stal zopet pred njo z brado in naočniki. »Neumnež!« mu je rekla in ga opomnila, da je med njima vsega konec. Razjarjen je pred vsemi imenoval moje ime in prestavil, da je že dcrfgo vedel o najinem razmerju. Ni ga hotela poslušati. Odšla je. — Kako smešno, kako smešno! — se je smejala. — In neumno! — Bedasto! Pomislite, da je danes pomirjevalnemu sodniku tvezil o vas! — Kaj? — Rekel je, da ima dokaze. — Torej hoče sedaj on... — Da! Pravi, da pristane na ločitev samo po moji krivdi! — In če te krivde ni, keHMe ne more biti? — Mora biti! — Lija? — Ločitev se mora izvesti! In vi mi boste pomagali? — Lija? — Zanašam se na vas! — Vse bom storil... — O, saj sem vedela, da me imate še vedno radi! — Vse bom storil, toda na njegove dokaze o moji sokrivdi ne morem.... ne smem... nočem pristati! — Torej sem se varala? — Ne sklepajte tako hitro! — Kaj ne da mi boste pomagali? — Razmišljal bom. Govorila sva ponovno o nočnem incidentu, se smejala in se čudila. Navzlic vsemu smehu mi je bilo v duši kakor človeku, ki so mu storili krivico, ki pa rad trpi, ker pričakuje zasluženega zadoščenja. Nerad sem obljubil, da pridem zvečer k njej na čašico čaja. misarja, naj mu izpolni listek Poverjenik napiše neko ime in vrže glasovnico v skrinjico. »Ali bi mi velemožni gospod hote!! povedati, koga sem volil?« — •Takoj se mi poberi, kmetavs«. ga nahruli gospod, vali ne veš. da so volitve tajne?« * Alfons Allais. humoristični r-isafeij. si v j hotelu naroči porcijo piščeta. Ko sa v ra-I čunu vidi. da mu jc ie nataka-" všte! z V-i franki, ga nahruli: »Slišite, natakar, aii s?s ob pamet, da koljete tako dracroccne živali!« * Isti pisec je nekoč stopil v trgovino, da bi si izbral neko blago. Komij mu razgrne celo skladovnico, pa nobena tkanina ne kaže pravilne odličice v rdeči barvi. Ko se naposled Allais vendar zadovolji z neko vrsto, ga uslužbenec ves oznojen in zasopel vpraša. »Koliko metrov želi gospod?« — »Ej, pri meni ne gre na metre! En centimeter bo dovolj, potrebujemo namreč tak košček pri lovu na žabe.« Kron;ka pravi, da je moral pisatelj urno odnesti pete, drugače bi bil dobil z metrom po plečih---- Ob drugi priliki je poskusil slično komedijo v drugi prodajalni. Ali ko izmučeni pomočnik vpraša, koliko blaga nai gospodu odreže, vrže ta srebrnik za 5 fr. na mizo. češ, za tale denar. Obenem se kupec ozira proti vratom. Ali glej čudo! Naletel je na flegmatika, ki položi srebrnik na blago ter izreže takšno kolesce, rekoč kar se da ravnodušno: »Takole, gospod je postrežen«. * »Denar ali življenje!« zaskoči pot raz-mršen postopač gospodu, ki se vrača malo natrkan po samotni ulici domov. »Sreča vam ni mila, sta me že dočista obrala dva druga nemaniča«. — »Osel«, zakai pa niste vpili na pomoč; bil bi pritekel jaz!« ★ »Gospodična Nosanova«, naroča gospa Floramija modistki. »pošljite mi tri račune domov: enega na 300 Din, ta bo zame, drugega na 450, ta bo za moiega moža, tretjega pa za 600, ta bo za znanke.« ★ »Vidiš, Anka, kdor išče, najde. Semle poj-deva na prigrizek, k »Fantovskem solncu«. Tu piše, da je obed od 11. do 14. in -da stane 25 Din. Za tri ure gostitve je dovolj poceni«. * Oče: »Tvoj ženin ie na slabem glasu«. Hči: »Tako? Gotovo ima precej pod palcem. Glej si ga no. jaz sem mislila, da je ubožen kot cerkvena miš«. * »Prosim, gospodična, program!« — Saj je že pol enajstih, vsak čas bo predstave konec«. — Ej. veste, jaz ga potrebuiem za svojo ženo, da bo vedela, kje sem bil«. A: »V slovenščini poznam neko besedo, ki se vedno napak izreka«. B: »Katera je to?« A.: »Napak.«_ • ' Špecijalni artistični atelje za črko: slikarstvo PRISTOU & BRICEU LJUBLJANA, Resljeva cesta št. 4 — Sv. Petra cesta št. 39. — Telefon 2908. L Mikui i MESTNI TRG ŠTEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic I Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan« cem vest o smrti naše iskreno ljubljene soproge, mamice, stare mamice in tašče, gospe rttiine del Cott soproge okrajnega glavarja v pokoiu katera je dne 26. maja t. 1. ob 10. uri zvečer, po kratkem, mukepolnem trp« ljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče blago v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne, blage pokojnice se vrši v torek dne 29. maja 1928 ob ]/2 3. uri popoldne od doma žalosti, Strossmayerjeva ulica št. 3, na poko* pališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi Sv. Petra dne 30. t. m. ob 9. uri. Drago pokojnico priporočamo v blag spomin! Ljubljana, dne 29. maja 1928. Žalujoče rodbine: Gustav del Cott, Herbert del Cott, dr. Trenkler. Brez posebnega obvestila. T E R O T T E R R O T E R O kvalitete j E R R O T .JAP" motocikli Nov cenik totografičnih aparatov in potrebščin ie ravnokar izšel. Na razpolago je gratis in poštnine prosto. 6514 a Orogeri a Gregorii LJUBLJANA, Prešernova ulica 5 nammsmmui Največje skladišče AVRAM KAJON Sarajevo — Prestolona stednika Petra allca 26 Motocikli TERROT - JAP- Vam nudijo kvaliteto trpežnost eleganco in konfort Oglejie si zalogo pri MOTOR IMPORT [ie. LJUBLJANA KREKOV TRS 10 Ceniki in prospekt' brezplačno V globoki žalosti naznanjamo, da nam je danes ob 3. uri zjutraj po mukepolni bolezni umrla naša ljubljena hčerka oziroma sestra Jožica mozetič učiteljica Pogreb predrage pokojnice se bo vršil dne 29. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice bolnice usmiljenih bratov v Kandiji. Priporočamo jo v topel spomin. Novo mesto, dne 27. maja 1928. Žalujoča rodbina MOZETIČ, i RUZNA HBANILk neg. pes, in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cest^ IS Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtira menice, Inka- Sprejema nranilne vloge na knjifice ali v tekočem Kol pooblaščeni prodajalec srečH Državne razredne iotei»«« sira fakture ter Izvršuje razen deviznih in valutnih vse »računu ter opo v bančne stroko spada posle Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d d.», njen predstavnik Fran JezerSet, vsi » Ljubljani.