Kamniški OBČAN St. 1 Visoko državno odlikovanje Planinskemu društvu Kamnik in Prvemu slovenskemu pevskemu društvu Lira Predsednik Republike Slovenije dr. Jane/ vo 110-letno uspešno delo in Prvo pevsko Drnovšek je na slovesnosti 23.decembra 2003 v društvo Lira s častnim znakom svobode veliki dvorani predsedniške palače odlikoval Republike Slovenije za 120-letno narodno Planinsko društvo Kamnik s Srebrnim častnim buditeljsko, kulturno in vsestransko dejavnost, znakom svobode Republike Slovenije za njiho- Več na 2.stran Informacija, da je z izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo izobraževalnega centra na dosedanjem začasnem makadamskem parkirišču med dupli.ško Železniško postajo in vrtcem dokončno izgubljena priložnost, da bi ta prostor še kdaj služil stanovalcem Groharjeve in Blejčeve za tako potrebna parkirišča, je spodbudila Franca Grešnika, predsednika sveta ks Duplica, da je s. januarja sklical izredno sejo sveta ks. na katero je povabil župana, vodjo oddelka za okolje in prostor, občinske svetnike z območja KS, .IMilKlitatSL RUSA OLJA plačila na obroke D ob en o 75,1234 Mengel Telefon; 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.il TEČAJI TUJIH JEZIKOV PRIPRAVA NA MATURO DOMŽALE, Ljubljanska cesta 110 tel/faks: 01/724 30 89 _ www.poliglot.si Naslednja številka kamni ikega občana bo izšla v petek. 30.januarja. Članke oddajte najpozneje do četrtka, 22. januarja; Ogla* *e. zahvale in obvestila pa do torka, 27.januarja, v naše uredništvo v Kam niku, (,lavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, I. nadstropje), tel.: 01/83 91 311 in 04 I/662 450, e. naslov: sasaniejae (Svolja.net. Uredništvo odprto: ponedeljek od K. do I S., torek od 8. do 13-, sreda od 8. do 12. in od 13- do 17. ure. 43. leto Kamnik, 16. januarja 2004 Z leve: direktor občinske Uprave Ivan Pristovnik. predsednik Ure Franci Poljanšek. predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek, član upravnega odbora PD Kamnik Stane Simšič in župan Tone Smolnikar na slovesnosti ob podelitvi državnih odlikovanj. Vroča razprava na izredni seji sveta KS Duplica o pozidavi »peščenega parkirišča« med vrtcem in železniško postajo Graditelj zemljišče z gradbenim dovoljenjem za gradnjo izobraževalnega centra prodal skupnosti Jehovovih prič ravnateljici osnovne šole in vrtca ter predstavnike skupnosti lastnikov stanovanj na Groharjevi in Matija Blejca ulici. Več na .3. strani. OTROŠKA SRCA NAS OGREVAJO Vsako leto, ko se približa novoletni čas, dedek Mraz s sivo brado, kučmo na glavi in polnim košem daril, ki' mu ga z dobrosrčnostjo prijazno napolnijo dobrotniki, razveseljuje vse pridne učence OŠ 27. julija. Ob tako srčnih in prizadevnih učiteljih, ki so res lahko za vzor, je na tej šoli vselej čutiti ljubezen in spoštovanje do prav vsakogar. Da bi bila ogreta otroška srca in bi iskrice v njihovih očeh žarele skozi vse leto, moramo poskrbeti tudi odrasli. Ob prihodu dedka Mraza so na OŠ 27.julija v sredo, 24.decembra, učenci s pomočjo učiteljev pripravili igrico, z radostjo v srcih so zapeli in zaplesali. Več na strani 9. VERA MEJAČ Svečani listini Planinske zveze Slovenije Bojanu Pollaku in Cenetu Griljcu Na slovesnosti, ki je bila 13. decembra 2003 na Bledu, so bila podeljena najvišja priznanja Planinske zveze Slovenije zaslužnim planinskim delavcem. Častna člana PZS sta postala nekdanji predsednik Tomaž Banovec in neufrudni Avgust Delavec iz Mojstrane. Spominske plakete je ob življenjskem jubileju prejelo 19 planincev. Svečano listino PZS za leto 2003 je kot najvišje priznanje za izreden prispevek k razvoju planinske dejavnosti in za življenjsko delo je prejelo 11 planinskih delavcev. Od teh sta kar dva iz Kamnika. Cene Grilje je prejel priznanje za vsestransko delo v PD Kamnik in na področju delovanja G RS, Bojan Pollak pa za vsestransko delo v PD Kamnik in PZS, s posebnim poudarkom na vzgojnem področju in pri delovanju Nepalske šole gorskih vodnikov. Obema prisrčne čestitke! PD in GRS Kamnik D U D E center za tuje Breznikov* 15 1230 Domžale VPIS V JEZIKOVNE TEČAJE ZA OTROKE IN ODRASLE S 01/721 69 13, 729 24 86 www.dude.si Dolgoletno prizadevno in uspešno delo Bojana Pollaka in (.eneta Griljca v planinski organizaciji je nagrajeno z najvišjim priznan jem Planinske zveze Slovenije sieiano listino. VISOKO DRŽAVNO ODLIKOVANJE PLANINSKEMU DRUŠTVU KAMNIK IN PEVSKEMU DRUŠTVU LIRA Prednovoletni sprejem pri županu Smolnikarju v Domu kulture Jubilejno leto Planinskega štva Kamnik se je uspe.šno !ilo. Na Kokrškem sedlu je v letošnjem letu začela delovati ekološko napredna naprava - vetrni agregat, poletna planinska sezona je uspela, markacisti so dobro označevali in uredili gorske poti za varno hojo, vsi daištveni organi so delovali v tem letu še bolj intenzivno, udeležba članic in članov društva na organiziranih turah in tudi na zaključni turi na Triglav od 8. do 10. avgusta je povsem uspela. Poleg dobrega gospodarjenja in pomembnih alpinističnih uspehov se društvo lahko pohvali še z vrsto drugih uspelih akcij. Na slovesnosti ob 110-letnici društva v Domu kulture in na vsakoletnem srečanju -Dan Kamniških planin« na Kamniškem sedlu se je zbralo lepo število ljubiteljev gora. Planinsko društvo Kamnik pa je bilo še posebej počaščeno s prejemom držav- nega odlikovanja. Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je Planinsko društvo Kamnik odlikoval s SREBRNIM ČASTNIM ZNAKOM SVOBODE REPUBLIKE SLOVENIJE. Zaradi bolezenske odsotnosti predsednika PD Kamnik Dušana Štefule je državno odlikovanje prevzel član upravnega odbora PD Kamnik Stane Simšič na posebni slovesnosti v torek, 23. 12. 2003, v Veliki dvorani predsedniške, palače v Ljubljani. Odlikovanje je podelil dr. Janez Drnovšek osebno. To je najvišje odlikovanje, ki ga je PD Kamnik prejelo, pomeni posebno priznanje za 110-letno uspešno delo in obenem tudi obveznost, da bo sledilo svojemu poslanstvu. Slovesnosti ob podelitvi državnih priznanj tudi še nekaterim društvom in posameznikom so se udeležili mnogi vidni predstavniki družbenega in političnega življenja: župan Kamnika Tone Smolnikar, ki je predlog za podelitev državnega odlikovanja tudi podprl, direktor občinske uprave Ivan Pri-stovnik, predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti g. Žek.š, predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar, generalna sekretarka PZS Lojzka Tacar in številni drugi. Med prejemniki državnega odlikovanja je tudi Prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika. Za svoje 120-letno narodno budi tel j-sko kulturno in vsestransko dejavnost je LIRA prejela ČASTNI ZNAK SVOBODE REPUBLIKE SLOVENIJE. To državno odlikovanje je na slovesnosti sprejel predsednik Lire Franci Poljanšek. Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek se je z nami, nagrajenci in gosti, zadržal še v prijetnem pomenku na družabnem srečanju. STANE SIMŠIČ Skok v novo leto na kamniških ulicah Ob koncu starega in začetku novega leta je kamniška Agencija za turizem in podjetništvo na Glavnem trgu organizirala rajanje ob zvokih narodnoza-bavnega ansambla Viharnik. Kljub rahlemu dežju se je zbra lo kar nekaj ljudi, predvsem stalnih udeležencev silvestrovanja na prostem v Kamniku. Že po tradiciji je na odru vesele in nežne melodije igral na orglice Kamničan Lojze Jakša. Ob polnoči je dobro razpoloženi druščini nazdravil župan Tone Smolnikar in zaželel lepe praznične dni ter srečno novo leto. V izbranih besedah iskrenih želja za vse lepo je na kratko orisal dosežke preteklega leta, med katerimi je bil najpomembnejši projekt devetletnega osnovnega šolanj;! in zaključek izgradnje SOle Marije Vere na Duplk i. Zamišljen se je zazrl v pravkar prihajajoče leto, v katerem se bo tudi občina Kamnik morala še bolj angažirati izven domačih meja. Zaradi poglabljanja gospodarskih interesov, ki ne poznajo ne lokalnih ne državnih meja, se bodo z vstopom v združbo evropskih narodov tudi Kamniku ponudili novi izzivi, ki jih ne smemo prezreti. Zaradi znanja in sposobnosti, ki jih prizadevni Slovenci imamo, župan z optimizmom pričakuje vstop v Evropsko unijo. Besedilo in fotografije VERA MEJAČ Ob polnoči so rakete osvetlile prizorišče silvestrovanja na prostem. Župan Tone Smolnikar pa je odprl šampanjec in nazdravil dobro razpoloženi druščini Na silvestrski večer se je na Glavnem trgu kljub dežnim kapljam zbralo kar nekaj ljudi Ljubitelji plesa so zaplesali ob zvokih nar-odnozabavne-ga ansambla Viharnik. Kamniški OBČAN Izdajatelj Bistrica d.o.o., Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. * Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo s postajo in vrh eni dokončno izgubljena priložnost, da bi ta prostor še kdaj služil stanovalcem Groharjeve in Blejčeve za iako potrebna parkirišča, je spodbudila Franca OreŠnika, predsednika sveta KS Duplica, da je 8. januarja sklical izredno sejo sveta ks. na katero je po vabil župana, vodjo oddelka za okolje in prostor občine Kamnik, bčinske svetnike z območja KS, ravnateljici osnovne šole in vrtca ter predstavnike skupnosti last- je Skupnost Jehovovih prič, krščanska verska skupnost, Poljanska cesta 77a, Ljubljana. Pristov-nik je poudaril, da je ves postopek potekal v skladu z veljavnimi predpisi. Kljub lemu "pa je občina, ko je izvedela za spremembo, podala pritožbo zoper spremenjeno odločbo, ki pa jo je Upravna enota Kamnik 24. 12. 2003 zavrgla. Na vprašanje Grešnika, zakaj je občini Izdala pozitivno lokad jsko informacijo za gradnjo izobraževalnega centra, čeprav ji je bil dobu i znan problem pomanjkanja parkirišč u.i I »upllci, (s tem pa izguba okrog 140 parkirnih mest). je Pristi ivnik i dg< >v i »ril, da Za Izredno sejo sveta KS Duplica je vladalo veliko zanimanje, saj so ci do kraja napolnili prostor KS v kulturnem domu. nikov stanovanj na Groharjevi in Matija Blejca ulici. Preko 30 udeležencem, ki so napolnili prostor KS v kulturnem domu. je Prane Ore.šnik uris.il potek dogodkov, ki so pripeljali do sklica izredne seje in posebej poudaril dosedanja prizadevanja Sveta KS Duplica za zagotovitev nujno potrebnega števila parki rišč in prometno ureditev v tej krajevni skupnosti. Pri tem je segel tudi nazaj v leto 1976, ko je takratni zazidalni nacrt na tem mestu predvideval tri tripleks garaže S skupno 210 parkirnimi mesti. Gradnjo garaž SO stanoval ci podprli tudi v posebni anketi leta 1991, ko so hkrati na tem mestu odklonili gradnjo verskega objekta. Kot je poudaril (JreSnik, v tem primeru ni šlo za ali proti Cerkvi, Saj SO pozneje našli ustreznejšo lokacijo ob l.jubljan s ki cesti, pa< predvsem zato, da Stiska ž javnimi površinami n.i i ,1'ohaijcvi ne prenese nobenega dodatnega objekta. Kot je uvodoma poudaril Ivan Pristovnik, direktor občinske up rave, ki je opravičil službeno zadržana župana Toneta Smolnikarja in Bojana Mlakarja, vodjo oddelka za okolje in prostor (istočasno je namreč potekala na občini prostorska konferenca za KI Kamnik Center), v Kan pri meru ne gre za gradnjo sakralnega objekta, pač pa za izobraževalni center, S. 1, 2001 je Gradi telj vložil zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo izobraževalnega Centra. Kei je Graditelj za tO zemljišče zahteval po 200 evrov za m . ga občina ni mogla odkupiti za svoje potrebe, na primei za parki rišča. V oktobru 2003 i«' < iradltelj pridobil gradbeno dovoljenje in ko je to postalo pravnomočno, |e takoj sklenil kupoprodajno po godbo z znanim kupcem. V no-vembni pa je pridobil še odločbo o spremembi Investitorja. To pa je to zemljišče v skladu s spremembami prostorskega akta leta 1992 (določeni so bili prostorsko ureditveni pogoji), možno nameniti le za družbene dejavnosti. V več kot triurni razpravi SO udeleženci poudarili, da bi morala občina v skladu z interesi krajanov tudi pri izdaji lokacijskih pogojev imeli pred očmi potrebe krajevne skupnosti po parkiriščih: KS je predlagala, naj bi se rudi pri gradnji kakršnega koli objekta na leni območju predvidelo najmanj tri podzemne etaže za parkirišča. Svet KS je lani, ki i |e bila s strani slani »val cev Groharjeve zavrnjena možnost, da bi pridobili nekaj parkirišč n.i Zelenici med bloki pred lagal, naj se ta sredstva skupaj z dodatnimi sredstvi proračuna v letu 2004 namenijo za odkup Graditeljevega zemljišča. Na vprašanje kako, lx) izgledala stavba izobraževalnega centra, je Pristovnik pojasnil, da bo objekl oddaljen 42 metrov od železniške proge, tlorisne površine 52 x Id metrov (K+P+N), potem ko le 16. 8. 2001 občina k prvotnim gabaritom dala negativno mnenje. V razpravi je bilo izraženo mnenje, da krajevna skupnost nima nobenega vpliva na tovrstna dogajanja na svojem območju, lahko se le seznanja z že izvršenimi dejstvi. .Še manj pa da bi bila lahko stranka v postopku. Po mnenju Braneta t rolubovi-ča, občinskega svetnika, je verjetno Graditelj že vnaprej vedel, za koga pripravlja tO gradnjo, saj je dal v javnost, da bo gradil mednar(xlno šolo, ko pa je pridobil gradbeno dovoljenje, je takoj prodal zemljišče novemu investitorju. To je po njegovem mnenju moralno sporno, saj gre Za kamniško podjetje, ki živi s tem mestom že vrsto let, ki je še v prejšnjem sistemu dobilo precej žeml|is< v d.n od ol h ine. Ver jetno ima še interes graditi v občini, da ni obvestil občine in ji ponudil dogovor glede odkupa morda le dela zemljišča. Drugo, kar se mu zdi moralno sporno, da je lahko neka verska skupnost prišla v nek prostor brez pogovora z ljudmi, ki tu živijo, skrila se je namreč za lastnika zemljišča Gre za 2490 tir uporabne površine, tu bodo študentske sobe, konferenčna dvorana za 99 ljudi, itd. Vprašanji' je, ali bo obstoječe infrastruktura lahko vse to prenesla. Čudi se tudi, da občina do zadnjega nI vedela za spremem bo investitorja, saj je napisana na prvi strani odločbe. Ostali razpravljale! so največ pozornosti namenili vprašanju, kako sedaj zagotoviti nujno potrebne dodatni' parkirne površine, kako najbolj ustrezno urediti promet okrog vrtca in osnovne šole, ki s svojo gostoto že sedaj ogroža tudi najmlajše. Precej kritike je bilo izrečene na račun obi inske upra ■ ve. tudi ZatO, ki i i™ občina ni izrabila predkupne pravne pri prodaji navede nega zemljišča, kar udeležen I* d'«-'ktor občinske uprave ponovno obrazložil s pomanjkanjem proračunskega denarja. Hrane Golubovič je tudi predlagal, naj občina komunalni prispevek v višini preko 40 milijonov SIT, ki ga je plačal investitor izobraževalnega centra, nameni za reševanje problemov parkirišč na Duplici, poleg tega pa naj se krajevna skupnost takoj vldjiu i v razreševanje namembnosti zemljišča (sedaj makadamsko parkirišče) na Klavčičevi ulici, ki je tUdI last Graditelja in se kaj lahko ponovi zgodba z Groharjeve. Dušan Košir je poleg tega opozoril na problem lastništva funk cionalnega zemljišča, ki so ga kupili kupci stanovanj skupaj s stanovanji, sedaj pa ga je z.aiadi nekih zapletov s kupoprodajnimi pogodbami z Graditeljem v zemljiško knjigo vpisala občina kot lastnik Za sprenevedanje pa je označil ravnanje nekaterih v občinski upravi in na upravni enoti, ki so več kol desel let poznali prostorske probleme na Duplici in so pustili, da se je zadeva zapeljala kol se je, predvsem v interesu (.laditelja, ne pa kia janov Duplice. Predlagal je, da bi V tej zadevi sprožili ustavni spor. Vend.ii kakega zakljui ka v tej smeri, niti v zvezi z izrednim pravnim sredstvom, kot so predlagali nekateri, sv el ECS še ni sprejel. Tako je zaenkrat brez jasnega odgovora ostalo vprašanje, kam S preko sto avlomo bili, ki sedaj parkirajo na peščenem parkirišču, ko bo novi investitor (nekateri so predlagali, naj bi njegove predstavnike povabili na pogovor), okrog gradbišča postavil dva metra visoko ograjo. To vprašanje seveda že dolgo kliče po celoviti prostorski rešitvi, ne po koščkih, parkirišč na Duplici, v naselju z največjim številom prebivalcev v kamniški občini, FRANC SVETEIJ Vi sprašujete, župan odgovarja A, M. iz Kamnika sprašuje župana, aH ima občina urejeno vprašanje razlrosa pepela pokojnikov na pokopališču Žale? Čeprav smo komajda vstopili v novo koledarsko leto in si drug drugemu zaželeli kar največ zdravja, sreče, uspehov in osebnega zadovoljstva, si nikakor ne moremo zatiskati oči pred dejstvom, da je vsako življenje minljivo i u dii tudi zaključno dejanje vsakega posameznega človekovega življenja zasluži posebno pozornost vseh tistih, s katerimi je v svojem življenju delil sre< ne in morda manj srečne trenutke. Ob tem ne gre spregledati, da so se pogrebne slovesnosti v zadnjih desetletjih tudi pri nas močno spremenile. Od izjemnih primerov žarnih pokopov dandanes povsod po Sloveniji beležimo vse večje število tistih, ki želijo, da se njihova življenjska pot z zaključno obredno slovesnostjo konča na netradi-cionalen način. K spre-memhi običajev v marsičem sili tudi omejen fizični prostor, namenjen tako po-smrtnemu miru }>okojnikov kot spominu na njihovo bivanje še živečih sorodnikov. Poleg klasičnih in žamih pokopov se pojavljajo tudi želje po raztrosu pepela umrlega. Izvajanja pogrebne dejavnosti sodi med obvezne go-sjjodarske javne službe, za katero so dolžne skrbeti lokalne skupnosti. Na splošni ravni vprašanje načina pogreba umrlih opredeljuje Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč. Slednji med drugim določa, da se po volji umrlega lahko opravi anonimen pokop krste ali žare oz. z raztro-sotn pepela na posebej določenem prostotu brez označbe imena umrlega Podrobnejša ureditev izvajanja pogrebov j>a je v naši občini opredeljena z Odlokom o fx)kof>ališkem redu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 23/97). Kar se tiče konkretno zašla t 'Ijeneg a vprašanja glede možnosti razlrosa j>ej>ela /pokojnikov na Žalah, je treba povedati, da je omenjen način izvedbe pogreba v odloku nedvoumno opredeljen, na pokopališču pa je za ta namen določen poseben j)roslor. Doslej je bilo oprav- ljenih že nekaj primerov raztrosov pepela umrlih Vzdrževalec pokopališča načrtuje v bližnji prihod nostl urediti ludi prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč, prostor, na katerem se izvajajo raztrosi pepela, pa ustrezno označiti in ga oj>remiti s skuj>~ nim obeležjem. Z nedavno spremembo in dopolnitvijo odloka o ureditvenem načrtu območja K 5, K 76 Žale se razrešuje vprašanje po večanja prostora za žarne fx)kof>e. Ne glede na navedeno se prostor za raztros pepela ohranja na obstoječi lokaciji v območju obravnavane funkcionalne enote. V Kamniku torej že nekaj let sledimo dolžnosti spgrehne slovesnosti. ANTON TONE SMOLNIKAR, ŽUPAN Svetniki sprašujejo in predlagajo Za odgovori svetnikom naj bodo konkretna imena Tatjana Rot Djalil je predlagala, naj bi V bodoče za vsakim odgovorom na svetniško vprašanje bilo navedeno ime tistega občinskega uslužbenca, ki je odgovor pripravil. Na to pobudo je Rafael Zagoričnik iz službe občinskega sveta odgovoril, da bodo od 8. seje občinskega sveta poleg župan navedeni tudi delavci občinske uprave oziroma predstavniki institucij, ki so posamezne odgovore pripravili. Gradivo za seje občinskega sveta lahko preberemo na spletni strani občine www. kainnik.si Marjeta Humar je predlagala, naj se gradivo za seje občinskega sveta objavi na svetovnem spletu, da bo na voljo vsem občanom, ki jih določena problematika zanima. Podoben predlog je dal Brane Golubovič, ki je predlagal, da se vsaki svetniški skupini posreduje sprejet proračun za leto 2003 v pisni in elektronski obliki. Rafael Zagoričnik odgovarja, da je bilo celotno gradivo za 6., 7., in 8. sejo občinskega sveta že objavljeno na spletnih straneh. Tudi v bodoče bo tovrstno gradivo mogoče prebrati na spletni strani občine Kamnik - www.kamnik.si. Pridobivanje in sanacija v kamnolomu Calcita poteka v skladu z občinskimi akti - Učinek sanacije bo vidnejši leta 2005 Marjeta Humar je v imenu svetniške skupine NSi vprašala, ali potekata eksploatacija in sanacija kamnoloma Calcita v skladu s prejetimi občinskimi akti. Rana v naravi je namreč vidna že zelo daleč. Matevž Kirn, direktor Calcita d.d., je med drugim odgovoril, da v kamnolomu Stahovica pridobivajo kalcit in apnenec na podlagi dovoljenja za izkoriščanje, rudarskih projektov za izvajanje del, koncesijske pogodbe z Ministrstvom za okolje in prostor itd. Izvajanje pogojev v teh dokumentih nadzirajo različne inšpekcije. Vsi projekti od leta 1997 so v skladu z ureditvenim načrtom R2. Pridobivanje se izvaja po novi odkopni metodi od zgoraj navzdol s sprot- no rekultivacijo končnih brežin. Ta dela so začeli izvajati že leta 1998, vendar so pozneje zaradi povečanja eksploalacijskih rezerv ponovni; pričeli Z odkopavanjem na višjem nivoju. Poseg je na tako strmem terenu tehnično izjemno zahteven. Na najvišjem delu kamnoloma še vedno potekajo nekatera pripravljalna dela, ki bo končana julija prihodnje leto. Jeseni bodo končno obdelali ixlkopani breg in ga ozelenili, da bo hitreje dobil svojo prvobitno podobo. Računajo, da bo učinek rekultivacijskih del vidnejši leta 2005. Za rekultivacijska dela, ki jih strokovno izvaja podjetje PUH d.d. v Calcitu letno namenjajo okrog 15 milijonov SIT, v prihod-nje pa hxxlo sredstva za ta namen še povečali. Kaj bo z dupliško kulturno dvorano? Ob hitrem propadanju tudi nekoč uspešnega Stola nas resno skrbi nadaljnja usoda kulturnega doma na Duplici, je zapisala v svojem vprašanju Tatjana Rot Djalil Posebno krajani KS Duplica ga zelo potrebujejo za kulturne, društvene in družabne prireditve ter delo organov KS. Ob informacijah, da bi namembnost doma spremenila v stanovanjsko oziroma poslovni; smer, bi po njenem mnenju morala občina zavarovati interese krajanov, ki so dom gradili tudi s prostovoljnim delom. V odgovoru Nataše Bider Humar in Antona Kamina je rečeno, da je olxina Kamnik v okviru svojih pristojnosti izkoristila vse možnosti, da bi kulturna dvorna na Duplici s pripadajočimi prostori postala last KS Duplica, vendar ta prizadevanja zaenkrat niso bila uspešna. Zato občinska uprava ponovno poskuša doseči isti cilj v postopku stečaja Stola. V pogovoru s predstavniki Stola d.d. in SRD-a v.likvidaciji, so predlagali dolgoročni najem (za 99 let), kasneje po likvidaciji SRD-a pa bi dom prešel v last Občine. Seveda prevzem lastništva nad takim objektom pomeni tudi stroške, ki jih bo treba predvideti v občinskem proračunu. Odgovor sedanjih lastnikov občinska uprava pričakuje v kratkem. Ta ponudba je vezana tudi na ureditve nekaterih drugih lastniških razmerij na zemljiščih, predvsem na območju Korenove ceste, kjer je občina s tožbo dosegla zaznambo spora glede nekaterih zemljišč. F. S. Kamniški gojitelji ptic nizajo uspehe Ker se zadnja leta pojavlja kar nekaj društev, ki jim z upadanjem števila vzgojenih ptic lastna društvena ocenjevanja niso ekonomična, se le-ta združujejo na regionalnih področjih, in tam opravijo skupna tekmovanja oziroma ocenjevanje ptic, ki so predpogoj za možnost nastopanja in sodelovanja na vseh višjih nivojih tekmovanj, kot so državna, mednarodna ali svetovna tekmovanja in razstave. Take razstave že kar nekaj let organizirajo društva Nova Gorica, Ajdovščina in Kranj. S svo- Z izredno lepim križancem listka s kanarko je kamniški gojitelj ptic Drago Kovačič prejel veliki pokal za šampiona med šampioni. jimi člani in pticami se jih udeležujejo društva iz vse Slovenije, tako, da gre v teh primerih že za -razširjena regijska tekmovanja-. Društvo za varstvo in vzgojo ptic »Lišček« iz Kranja je s svojimi izredno prizadevnimi člani prevzelo pobudo in že pred nekaj leti začelo organizirati regijske razstave in tekmovanja ptic za področje Gorenjske. Nekaj takih prireditev se je odvijalo v Stražišču pri Kranju, lani pa je občina Šenčur pri Kranju z županom Mirom Koželjem pokazala polno mero razumevanja za take prireditve in postala največji sponzor prve razstave ptic v tej občini. V domu krajanov v Šenčurju se je 7. novembra zbralo kar 608 ptic, 68 članov-gojiteljev iz 9 slovenskih društev iz Ajdovščine, Jesenic, Kranja, Kamnika, Domžal, Gorišnice, Tržiča, Trbovelj in Škofje Loke. Ptice je ocenjevalo 6 sodnikov v soboto, 8. novembra, v stranskih prostorih, tako, da je bila istočasno odprta razstava tudi za obiskovalce, ki pa jih je bilo že prvi dan presenetljivo veliko. Naslednjega dne, se je dvorana dobesedno dušila od množice ljubiteljev ptic. V nedeljo popoldne je bila svečana razglasitev najboljših in podelitev nagrad. Pred samo podelitvijo je prisotne in sodelujoče pozdravil predsednik društva Ivan Po-savec, se vsem zahvalil za sodelovanje in čestital dobitnikom nagrad. Za njim je nemalo pohvalnih in vzpodbudnih besed s toplimi čestitkami izrekel tudi sam župan občine Šenčur g. Miro Koželj, ki mu je na koncu kot glavnemu sponzorju pripadla častna naloga podelitve pokalov najboljšim med najboljšimi. Podeljeno je bilo 72 kompletov zlatih, srebrnih in bronastih kolajn s pripadajočimi diplomami vsem najboljšim v zastopanih tekmovalnih skupinah. Podelila sta jih predsednik in tajnik društva Ivan Posavec in Franci Remic. Iz kamniškega društva so na tej prireditvi s svojimi 12 pticami nastopili 3 člani: Franc Petelinkar s 5 papigami aga-pomisi, Marko Govekar s 5 kanarčki in 1 primerkom favne ter Drago Kovačič z enim primerkom križanca liščka s kanarko. Kljub skromni številčni zasto- DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU DOMŽALE Vabi k vpisu od 19. januarja do 4. februarja DOMŽALE: Stara OŠ Venclja Perka (za knjižnico), ponedeljek in sreda od 18. do 20. ure KAMNIK: OŠ 27. julij (zraven policije), Tomiičeva 9, ponedeljek in sreda od 19. do 20. ure Joga v vsakdanjem življenju je sistem vadbe, ki je zaradi svoje postopnosti, enostavnosti in učinkovitosti priznan in sprejet po vsem svetu. Izoblikoval ga je indijski učitelj Paramhans Swami Mahcshvrarananda na podlagi izvornih indijskih učenj ter praktičnih izkušenj v dolgoletnem delu z učenci po svetu. Vadba po sistemu Joga v vsakdanjem življenju vam omogoča postopen in zanesljiv razvoj, ne glede na to, kateri aspekti joge vas zanimajo. Rezultati redne vadbe so: • sposobnost, da si pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah; • izboljšanje zdravja in počutja; povečana sposobnost koncentracije; ■ samozavest in spokojnost; ■ osvoboditev nezaželenih navad in vezanosti; • samospoznanje. V začetni stopnji je vadba preprosta, primerna za vse generacije in priporočljiva za vse tiste, ki imajo težave s hrbtenico in se težko zberejo. panosti pa je kamniško društvo doseglo presenetljivo število vrhunskih nagrad. Tako je Franc Petelinkar z agapornida-mi posamezno osvojil bronasto kolajno, Marko Govekar s kolekcijo rdečih mozaičnih kanarčkov tudi bronasto odličje; s primerkom ahatnega bre-zovčka posamezno pa kar zlato kolajno in pokal šampiona grupe. Drago Kovačič pa je z izredno lepim križancem liščka s kanarko osvojil celotni šampi-onat gorenjske regije, saj je kot prvi v skupini posamezno prejel zlato kolajno, kot najlepši med križanci pokal šampiona grupe in kot najlepši med vsemi šampioni skupin tudi pokal šampiona razstave. Imenovani in z ličnimi pokali nagrajeni šampioni posameznih skupin so: Lipokromski kanarčki - Edvard Blažko iz Ajdovščine, Melaninski kanarčki - Edvard Blažko iz Ajdovščine, Postavni kanarčki - Jože Goste iz Trbovelj, Križanci - Drago Kovačič iz Kamnika Eksotične ptice - Milan Škulj iz Kranja. Standard papige - Ivan Hafner iz Škofje Loke, Srednje papige - Ivan Trafela iz Trbovelj, Velike papige - Anton Podplatnik iz Gorišnice, Favna Evrope - Marko Govekar iz Kamnika. Petčlanska sodniška komisija je še pred samim zaključkom ocenjevanja med najboljšimi izbrala najboljšo kolekcijo in jo proglasila za šampionske). Le-ta je bila sestav 4 čudovitih križancev liščka s kanarko, goji-telja Jožeta Repinca iz. tržaškega društva. Izbran je bil tudi šampion razstave kot posameznik, to pa je bil križanec liščka s kanarko, ocenjen z 92 točkami, ki ga je vzgojil Drago Kovačič iz Kamnika. Prejel je veliki pokal za šampiona med šampioni. Pokal je bil posebna nagrada glavnega sponzorja, torej občine Šenčur, slavnostno pa ga je Dragu Kovačiču podelil sam župan Miro Koželj. Kot šampion razstave pa je dobil še dodatno, veliko unikatno sliko na platnu upodobljenega liščka, darilo g. Janeza Kanta iz Škofje Loke, ki je kot vnet slikar tudi velik ljubitelj ptic in hkrati član kranjskega društva "Lišček«. KODRA Planinski jubilanti Upravni odbor Planinskega društva Kamnik je na svoji decembrski seji namenil posebno pozornost aktivnim planinskim delavcem -jubilantom. Vsako leto se društvo namreč spomni svojih jubilantov in dolgoletnih aktivnih sodelavcev in jim ob tej priložnosti poleg lepih želja izroči tudi priložnostno darilo, tokrat je to bil okrasni krožnik. Prejeli so ga za 60 let Bojan Pollak in Franci Poljanšek, za 70 let Janez Kumer, Cene Grilje in Janez Majcenovič. Seje se je udeležila tudi sekretarka PZS Lojzka Tacar. Uspešno leto gasilk GZ Kamnik Članice GZ Kamnik vsako leto v svoj letni plan uvrstimo ustvarjalno delavnico, kjer pridejo na dan ideje in zamisli glede likovnega ustvarjanja. Zadnji dve leti material nabavi iz sredstev, ki jih nameni GZ Kamnik za naše delovanje (v preteklih letih smo tovrstne aktivnosti financirale same). Letošnja delavnica je bila v soboto, 8. novembra, v prostorih PGD Kamnik. Udeležilo se je je 26 članic iz šestih prostovoljnih gasilskih društev naše zveze. Delavnica vključuje izdelo vanje novoletnih voščilnic, ki jih nato GZ Kamnik ob koncu leta odpošlje. Poleg tega pa si vedno naredimo še nekaj zase, da imamo kot spomin na prijetno druženje. Letos smo s seboj prinesla majico svetlejše barve, na katero smo z barvami za tekstil poslikale izbran mu tiv. Najbolj zaprisežen je bil jasno motiv gasilke, kar je razvidno tudi z zgornje fotografije. Ker smo bile članice zbrane v večjem številu, smo izkoristile priložnost in ob koncu delavnice imele tudi sejo. Pred sednica komisije za članice GZ Kamnik Vladka Bučevec nas je seznanila z dejavnostmi, ki so se odvijale med letom. Poleg vsakomesečnih sej Komisije za članice, ki so se odvijale po različnih društvih v zvezi, je bilo v okviru plana izvedeno naslednje: izobraževanja, posvet za članice regije Ljubljana III v Komendi 16. maja, udeležba na paradi na bledu ob kon gresu GZS, udeležba na drugih gasilskih slovesnostih v GZ, priprave na občinsko in regijsko tekmovanje in uspešni nastopi ekip na regijskem tekmovanju (članice A, PGD Sela 3. mesto, članice II, PGD Kamnik, L. mesto ter članice A, PGD Sela - 3. mesto v ligaškem tekmovanju). V septembru smo se dobre' volje podale v naravo. Naš cilj je bil na višini 1453 metrov nad morjem - dom na Menini planini in od gasilskega doma v Motniku, od kotlet smo zjutraj krenili, smo se dvignili kar za 1021 metrov. Naš glavni vodič je bil Jože Keršič, poveljnik PG1) Motnik, sicer velik ljubitelj pohodništva. Pripravil je načrt pohoda ter postanke na krajih, ki so jih kakorkoli zaznamovali zanimivi dogodki. Soglasno smo ugotovili, ,da je bil dan Čudovit, izlet odlično organizi ran, zato smo se gasilke zaliva lile poveljniku Jožetu Keršieii in drugim gasilcem iz Motnika za organizacijo z željo, da se še kdaj srečamo in se skupaj podamo v naravo. Letos je imel Jože še eno pomembno srečan je - srečal se je z, Abrahamom, zalo mu gasilke ob jubileju iskreno voščimo z željo, da nje gova ljubezen do narave in dobra volja ne bi minila, ampa z leti še naraščala. V oktobru, mesecu požarne varnosti, je potekalo delo po društvih v okviru društvenih vaj. 18. oktobra pa smo si ogledali Center za zaščito in reševanje na Igu, kjer so nam prikazale veliko zanimivega in poučnega. Konce novembra se je udeležila posveta v Dobrni tudi članica naše zveze. Kot že nekaj let doslej, bomo ob zaključku koledarskega leta organizirale novoletno zabavo. Ob kom U seje smo se okvirno dogovorile Za plan dela v prihodnjem letu, kar bo podlaga za pridobitev finančnih sredstev in, nenazadnje za uspešno realizacijo aktivnosti, ki jih bomo prav gotovo izpolnile, saj nas povezujeta zagnanost in veselje do gasilskega dela. Za članice GZ Kamnik MATIJA SIAPNIK i, i k Šest zlatoporočenskih parov Zlatoporočenci (z leve): Hribar, Šimenc, Vavpetič, Košir, Janževec in Homar. Na zadnjem kulturno-zabav-nem popoldnevu kamniških upo kojencev v decembru, je bilo zelo veselo in zabavno. Srečanja se je udeležilo tudi 6 parov zlatopo ročencev, ki so pred petdesetimi leti sklenili zakonsko zvezo: Ljudmila in Jože Vavpetič iz Podgorja (poročena 4. julija 1953), Frančiška in Janez Hribar iz Šmarce (poročena 3. oktobra 1953), Marija in Anton Janževec iz Kamnika (poročena 17. 10. 1953), Francka in Anton Šimenc iz Zg. Strani (poročena 17. otobra 1953), Angelca In Anion Homar iz. Kamnika (poročena 7. novembra 1953) ter Panika in Matevž Košir iz Kamnika (poročena 28. novembra 1953). Dništveni pevski zlx>r je zapel pod vodstvom Karle 1 ah, lolk loristi SO zaplesali več spletov plr sov, Marija je govorila o Prešernu in recitirala nekaj njegovih pesmi, Jožefa pa je predstavila svojo zadnjo pesnitev -Inventura). Za glasbeni del sta skrbela Jože in božo, ki je tudi vodil celotno prireditev, V nagovoru je Stane Simšič predsednik društva, pozdravil slavljence, razmišljal o opravljenem delu v letu 2(X)3, se zahvalil za aktivno sodelovanje in Zaželel vse lepo v prihajajočem letu, Ohranimo našo dediščino Velika planina Velika planina je ena najbolj značilnih visokogorskih kraških planot Kamniško -Savinjskih Alp v nadmorski višini med 1400 in 1650 m. Omejena je z dolinami Kamniške Bistrice, Podvolovljeka in Volovljeka na vzhodu in dolino Črne na jugu. Na vseh straneh jo obdajajo strme in prepadne stene. Obsežna in valovita alpska planota je ostanek prcdledeni.škega reliefa, kjer so vladale drugačne klimatske razmere, verjet no tropske, kar dokazujejo terasasto se spuščajoči ravniki. Površje je zaradi dviganja in kasnejših ledenih dob kot tudi zaradi kraških procesov močno preoblikovano. Zaradi pasu spodnje triasnih ploščatih apnencev In dolomitov, ki SO težje topni za vodo. so posebno v južnem in vzhodnem delu planote ohranjene lokve ali kali za napajanje živine in pobočja, primerna za sočnejšo pašo. Velika planina je bila zato že v preteklosti pomembno območji' za planin sko pašo. Zaradi paše je bila gozdna meja V preteklosti umetno znižana, o čemer priča planšarska tradicija z. ohranjeno etnološko stavbno dediščino planšarskih stanov. Preskarjeva bajta je predlagana za kulturni spomenik državnega pomena z vplivnim območjem celotne Velike planine. Na Veliki planini se skriva tudi veliko arheoloških sledi, ki so povezane z zgodovino rudarstva in železarstva (nahajališči bobovea - železove rude). Velika planina je del predlaganega Karavanško--Kamni.ško-Savinjskega regijskega parka, Za kraško planoto so značilne številne vrtače, uvale ter kraške jame in brezna. Velika in Mala Vetemica Sta udomi, med seboj povezani snežni jami. Jama na Kolčah je ena največjih jam na Veliki plani ni. Svoj čas so njen vhod uporabljali pastirji kot zavetišče. Med brezni omenimo Sandijevo jamo in Luknjo pod /členim robom. Severni del Velike planine s severnimi stenami, Rzeniško steno in Mravljinčjim robom ter s suhim podoljem Dol so geo- morfološko in geološko najslikovitejši. Po mnenju številnih geomorfologov naj bi bil Dol, izrazita vrzel med Rzenikom in Veliko planino, ostanek nekdanje rečne doline, predhodnice Kamniške Bistrice. Velika planina je zaradi vseh naravnih značilnosti privlačno te kreacijsko - turistično območje z izletništvom, lovom, smučarskim turizmom v zimski polovici leta, Pastirske bajti' se neustrezno spreminjajo v počitniške hišice, z opuščanjem paše se zemljišča zaraščajo z gozdom. Vse le dejavnosti imajo za posledico slabšanje kvalitete okolja: ogroženi so izdatni kraški (podzemni) viri, problematično je odvaža-nje odpadkov kot tudi čiščenje komunalnih odplak, problematična je širitev novih cestnih povezav kot ostale infrastrukture (energetsko omrežje, oskrba z vodo, telekomunikacije...). Po Veliki planini poteka meja ekološko pomembnega območja, ki je predlog evropske mreže posebej varovanih območij Natura 2000. Kraška planota je pomembna za ohranjanje, razmnoževanje in sezonsko razmnoževanje ogroženih vrst živali. Prizadevanja za varovanje narave postajajo ponovno aktualna, prav tako kol pred več kol štiridesetimi leti, ko so si ljubitelji dediščine, tako naravne kot kulturne, prizadevali Veliko planino zavarovali kol kulturni Spomenik pred smučarskim Uirizmom in pozidavo kot rezervat, kol narodni park..., Spet smo pred odločitvijo, pO kateri razvojni poti bomo šli Odločitev je v nas samih. MAJA BROZOVIČ, univ. dipl. Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj Literarni večer z Dušanom Lipovcem ob pesniškem prvencu Barve besed Slikarjeva pesniška govorica FESTIVAL LJUBITELJSKEGA FILMA IN VIDEA RADOMLJE 2004 Kulturno društvo FotO kino in videoklub Mavrica Radomlje je bilo ustanovljeno 27. 1. 1969, dejanski začetki delo vanja pa segajo v leto 1964, ko je manjša skupina mladih začela z. dejavnostmi na foto in filmskem področju. Letos tako Mavrica praznu je svojo 35-lethiCO delovanja in 40-letnlcp začetkov dejav n< isti. Osrednja prireditev, s katero bomo člani Mavrice in z nami številni gostje in avtorji filmov obeležili ta dva jubileja, je Festival ljubiteljskega filma in videa RADOMLJE 2004, ki bo potekal .si.januarja v Kulturnem domu v Radomljah. K sodelovanju smo povabili vse sami Btojne ljubiteljske filmske in video ustvarjalce in skupine. šolske krožke, klube in dru.šl va iz Slovenije ter rojake iz zamejstva. V 35 letni zgodovini Mavri < e sini i priredili (> klubskih in l medklubska filmska Pesti' vala, zaupana pa nam je bila tudi organizacija in izvedba Štirih republiških festivalov amaterskega filma v okviru tedanje Foto-kino zveze slo venije. Tradicijo prirejanja festivalov smo po osamosvojitvi obnovili leta 2001. Tako se Festival ljubiteljskega filma in videa Radomlje 2004 postavlja ob bok mednarodnemu TOTEMU festivalu v Mariboru in Neodvisnemu filmu v Ljubljani. Na letošnji festival |e svoja dela poslalo 16 samostojnih avtorjev, 8 klubov in društev, 4 krožki na šolah in v dijaških domovih, skupno pa SO poslali Si video filmov. Filmi so prispeli IZ Maribora, Ljubljane, Ptuja, Gomje Radgone, Iga, Kamnika, Tržiča, Šmart-nega pri Ljubljani, Koroške Bele, Jesenic, Metlike, Ajdov sčine. Semiču in kar IH iz Radomelj, na festivalu pa sode lujejo tudi avtorji iz Trsta In Celovca. Strokovna žirija, ki jo sestavljajo filmska režiserka Maja Welss, filmski režiser Franc Arko in ljubiteljski lilnidr Vili Veler, je 10.januarja izbrala dela, ki so uvrščena v festivalski del. Janez Kosmač predsednik FKVK Mavrica Znan in in uveljavljeni kamniški slikar Dušan Lipovec je svojemu likovnemu opusu dodal še pesniško zbirko. Saj ne, da bi bili preveč presenečeni - konec koncev smo lahko tudi brali njegove pesmi v Kamniškem zborniku, vendar je izdaja zbirke kljub vsemu sveže presenečenje. Knjižica je že na pogled lična, likovno lepo urejena, opremljena pa je z Lipovčevimi akvareli in drobnimi vinjelami. Knjigo je opremil in jo pripravil za tisk Lojze Kalinšek. Spremno besedo o Lipovčevi poeziji je prispeval Tone Ftičar, dolgoletni kamniški kulturnik, ilustracije pa je komentiral emi-nenten likovni kritik in teoretik Mikček Komelj. Tone Ftičar je med drugim o novi pesniški zbirki zapisal: -Tako je s pesniško govorico ubesedeno slikarjevo rojevanje jpodob, tlenje 0 bčutij v širokem svetlobnem in barvnem razponu, od belomodrega hlada preko toplejših tonov zemljenarave v plodovih obetav nosli... in naposled tudi atmosfero zgo-ščujočih pretenj temnin, ki jih pesnikov življenjski vitalizem predira s humorno, ironično ali celo cinično-sarkastično poanto.- Knjigo je izdala in založila Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik. Seveda pa to ne bi bilo mogoče, če njen direktor Miran Jereb ne bi bil poznavalec in ljubitelj knjig, torej pravi bibliofil. Knjiga Lipovčevih pesmi je razporejena na sedem tematskih sklopov, s katerimi ube-seduje skozi barvite metafore svoj odnos do sveta, resničnosti, narave, sebe in... celo psov! Že po pogosti rabi barv in po tem, da jim dodeli posebne pomene, je videti, da je pisec bolj kot drugi vizualo senzi-bilen. Prav takšen občutek spreleti morda kakšnega bralca, ko bere kratke, lepe in zgoščene utrinke iz narave v ciklu Pejsaži. Posebnost zbirke je igrivost, ki se kaže skozi besedne igre, zvočnost, jezikovna občutljivost in tudi siceršnja občutljivost v odnosu do vsega, SLIKARSKA RAZSTAVA OB DVAJSETLETNICI GALERIJE NEPTUN Ob dvajsetletnici galerije NEPTUN na Cankarjevi 7 v Mekinjah, ki jo vodi akademski slikar Dušan Lipovec, so kamniški likovniki pripravili jubilejno razstavo. Slikarji: Alojz Berlec, Štefan Jež, Lojze Kalinšek, Ivo Kor-daš, Dušan Lipovec, Vanja Repič, Dušan Sterle in Matevž Sterle so razstavili likovna dela, ki so nastala ob poletnih druženjih in likovnih delavnicah, v Kremenjaku pri Primskovem na Do-lenjskem. Na Lipovčevem posestvu, ki ga je oblikoval kot muzej na prostem - skansen, se vsako poletje zberejo kamniški slikarji in nekaj dni uživajo v slikanju v naravi. Tako je nastalo lepo število slikarskih del Primskovega in bližnje okolice. Del tega gradiva so slikarji postavili na ogled ob jubilejni razstavi. Dušan Lipovec med predstavitvijo svoje knjige Barve besed v pogovoru z Bredo Podbrežnik Vukmir kar pesnika obkroža. Poezija je estetska in mnogopovedna. V Matični knjižnici smo se z novo kamniško knjigo in pesniškim prvencem Dušana Lipovca Barve besed srečali v torek, 16. decembra. Program so nam pomagali oblikovati učenci Glasbene šole Kamnik. Pogovor z Dušanom je vodila avtorica teh vrstic, sicer mimogrede tudi ljubiteljica poezije, ki kot direktorica knjižnice včasih moram prevzeti tudi vlogo izpraševalke. O Lipovčevi poeziji je spregovoril Tone Ftičar, med pogovorom pa tudi avtor sam. Med drugim je povedal, da je v njem nastalo na milijone pesmi, v knjigi pa je zbranih le nekaj tistih, ki jih je zapisal. Vsaka nova kamniška knjiga je za Kamnik praznik, temu primerno pa je bilo tudi vzdušje na tej predstavitvi. Slikarju in pesniku Lipovcu čestitam za njegovo vsestransko ustvarjanje in upam, da bo z delom še naprej nadaljeval, saj je pri tem uspešen.Da ne bo slučajno uresničil tistih lx.-sed. ki jih je izrekel na koncu: -Zdaj pa ne bom nič več naredil, ker sem že skoraj star.« Najbrž se je hecal, saj verjamem, da človek, v katerem utriplje ustvarjalna žilica, te ne more zatrete le zato, ker je vsako leto pač starejši za eno leto. BREDA PODBREŽNIK VUKMIR Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično informacijski center Tomšičeva 23,1241 Kamnik tel: +3861 83914 70 tax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnikesiol.net hrtp://turizem.kammk.s.i KamniK KOLEDAR PRIREDITEV KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 831 76 47, 831 76 62 e-mail: marko.kumer@guest.ame8.si V sodelovanju z Študentskim klubom Kamnik prireja Sobota. 31. ianuaria. ob 20. uri Koncert klasične glasbe v okviru cikla »STUDENT IN MUZIKA«, salon gradu Zaprice; nastopata Dimitrij Lederer - klarinet in Dijana Čizmok-Tanović - klavir Vstopnine ni! * # * MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si http://vwm.kam.sik.si Torek. 20.januarja. ob 19. uri v dvorani knjižnice: Predstavitev knjige avtorice Vere Pire Prelovšek- Utrinki trenutka večnosti Torek. 27.januarja, ob 19. uri v dvorani knjižnice: Osrednja knjižnica Celje, Glasbena šola Celje in člani ljubiteljskega gledališča Teharje pripravljajo recital pesnika Franceta Balantiča z naslovom Tihi glas piščalk Sreda. 28. januarja, ob 19.30 uri v dvorani knjižnice: V sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik pripravljata Samo Lazar in Ana Bratun potopisno predavanje ŠRI LANKA. Sreda. 11. februarja, ob 19.30 url v dvorani knjižnice: V sodelovanju sStudentskim klubom Kamnik pripravljamo potopisno predavanje z Matejem Vrenkom- TIBET DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 10. do 12. ure na tel. 839 76 06, GSM 041/ 580-818 www.domkulture.org; e-mail: infp9domkulture.org Nedelja. 19. januarja, ob 19.uri Zavod EN-KNAP MEZZANINO plesno-gledališka predstava Za Mladinski abonma in izven, vstopnina: 1500 SIT Četrtek. 22. januarja, ob 20. uri FILMOTEKA Dom svobode Vrtoglavi ptič Za izven, vstopnina 300 sit Sreda, 28. januarja, op 16, uri Mestno gledališče Ptuj CREEPS gledališka predstava Za Dijaški abonma in izven, vstopnina 1500 SIT * * * ARBORETUM VOLČJI POTOK Volčji Potok 3, Radomlje Tel: 01/831 23 45 e-mail: arboretum®arboretum-vp.8l www.arboretum-vp.si Sobota. 31. januarja, ob 10. url Organiziramo javno vodstvo s temo Prezimno trdni bambusi v Arboretumu Volčji Potok. Vodi Matjaž Mastnak. Zbor je na vhodu v park. Vstopnine ni, vodenje je brezplačno. V primeru padavin, vodenje odpade. Iz torbe Krištofovega Pepeta II Kamničan bo kmalu izdihnil, če mu bodo tako uničevali železniške postaje... Tfamničan bo kmalu izdihih nil, če mu bodo tako uničevali železniške postaje... jyt smo preživeli tudi tokrat 1 deževno silvestrsko noč ob vstopu v četrto leto novega stoletja. Temnih deževnih oblakov niso mogli pregnati niti številni privatni ognjemeti in petarde, uradnega občinskega ognja tokrat ni bilo. niti zagnani Vi-bamiki. ki so ob skromni udeležbi nabijali poskočne viže na Glavnem trgu. Za bolj razgibati konec leta 2003 pa je poskrbel župan Tonti. ki je v naš dom kulture na sprejem javnih delavcev povabil kar samo čistilko Marijo, ki pa ni kaj dosti čistih, saj je skoraj celo uro likala pislančeve gate, vmes pa pita njegov viski. Posebej pa velja -pohvaliti- slat no ekipo DKK. kije tako lep) božično novoletno okrasila veliko dvorano doma. da številni obiskovalci niso nikjer liaeli niti ne smrekoiv vejice, kaj šele kakšne jelke ali smrekice. Menda je tako "kramljanje- zanje že zdavnaj prežitvto. Za tako {K)končno držo jim bo župan Tonti za občinski praznik gotovo pripel teliko medaljo... Zadnjič sem za drvarnico videl Frtavčkovega Gustelj-na. kako je zavzeto žagal svoj leseni čolniček. ki ga je pred leti sam stesal za plutje po križkem bajarju. Kaj pa vendar počneš, sem ga pobaral? A Tič posebnega, samo tole kori-1 V to bom malo skrajšal, ker je po novih merilih, menda ministrstva za vrtce, nekoliko predolgo in zato ne bom deležen občinske podpore za svojega vnučka v vrtcu. Tudi on se je namreč že enkrat peljal v temle koritu. 5lišal sem, da bodo po novem letu tudi lastniki bleščečih mercedesov smje najmlajše mzili v vrtec raje s katrcami in stoenka-mi. Zato bo verjetno tem kripam na trgu cena zelo poskočila... Zdi pa se, da nikogar nič ne boli srce, ko naš stoletni blapon Kamničan tolikokrat na dan skoraj povsem prazen premeri železno cesto proti beli Ljubljani in nazaj. Istočasno pa se, denimo med Trzinom in Črnučami ob praznih vagonih, potujočih proti Ljubljani, vije dolga kolona železnih konjičkov vseh znamk in barv. ki poskrbijo zlasti za jutranje in popoldansko odišavljenje zraka z bencinskimi hlapi. Ko pa se bo vodstvo slavnega ajzepona spet odločilo, da bo zaradi racionalizacije ali varčevanja naš blapon ostal v ljubljanski kurilnici, pa bo spet nastal vsesplošni velik vik in krik, kako nam ukinjajo stoletno pridobitev, ali smo se zato borili... ? 5icer fxi so se naši nepridipravi že pred božičnimi prazniki odločili, da bodo pred ukinitvijo vlaka najprej razbili železniška postajališča. Zato so totalno v prah zdrobili zastek-leno dupliško postajo, da o reklamnih panojih in izropani stoenki ob peronu ne govorimo... ro se je zgodilo samo nekaj metrov stran od bodočega •mednarodnega izobraževalnega centra-, 0 katerem je javnost, pa tudi občinske može, seznanjal naš Graditelj. Nekateri so kar začeli s pohvalami našim zidarjem, ker da imajo toliko posluha za gradnjo mednarodne fakultete, ki bo našim mladim generacijam z znanjem utrla pot v Evropo. Odprto je bilo le še (za nekatere) obrobno vprašanje, kam s stotnijo avtov, ki sedaj parkirajo med vrtcem in Groharjevimi bloki. Pred božičem pa so vJavnost pricur-Ijale informacije, ki kažejo, da se s ion problemom in prebivalci Groharjeve ne bo več ukvarjal Graditelj, ker da je parcelo za borih sto milijončkov (z gradbenim dovoljenjem vred) prodal neki ljubljanski nepo-svetni organizaciji. Kakšna •fakulteta' bo v novem objektu, se še ne ve, bojda je novi investitor zahteval, da mora biti stavba ograjena z dva metra visoko žično ograjo. Ali bo sedaj zaradi te fakultete- koga kaj bolela glava, se pa tudi še ne ve... ~ryed nekaj meseci je za-± gledala beli dan lična knji- žica z naslovom Krajinska zasnova Volčji Potok, ki jo je, kot piše v njej, izdala naša južna občinska domžalska soseda, sofinancirala pa naj bi jo sama Evropska komisija. Z njo pa naj bi zavarovali območje med Prevojami, preko Kolovca, Pa-lovč do Volčjega Potoka. Polna je lepih besed o čudovitih gmajnah, mlakah, blatih, rožicah itd. itd,, ki naj bi jih ohranili, kot pravi županja Cveta, našim zanamcem, naš župan Tonti je z nekaj uvodnimi stavki bolj realen, saj ima park in golf Arboretum že ograjen". Županja pa v isti sapi nima nobene besede zaobljube, da zato v Kolov-ških gmajnah ne bo novega odlagališča odpadkov, da v Želod-niku ne bo nove industrijske cone, da ne bo stanovanjske pozidave v Rovah, ne povezovalne ceste med Želodnikom in Vodicami itd. itd. Samo lepe besede o ljubezni do narave, čeprav financirane z evropskim denarjem, še niso dovolj... Ob vseh silnih koordinacijah in spletnih informacijah moramo doživeti, da likovni umetnik ter likovni kritik (ali f>a kdo drug?) določi /predstavitev svoje/xsniške zbirke na isti dan in na isto uro, ko se ima v Maleševi galeriji zglj slikovit opis tega pojava je psp<«larskem <>l>m<>č-ju. Napisal je precej strokovnih člankov in doslej izdal knjige Vodni pogoni v borovniški kotlini, zgrajeni pred 2. sve lovno vojno (1997), Nekdanji Breginj f 1999), Propad turjaške graščine - Gozdarstvo turjaške graščine od prehoda v 20. stoletje do 2. svetovne vojne (1999) in Iška, Iški vintgar (2001). V njih je združeval strokovne podatke S krajevnimi posebnostmi ter poznavanjem ljudi in dogodkov. Vse so bile izredno lepo sprejete. Nova knjiga je temeljit prikaz zgodovine doline Kamniške Bistrice in njenega gozda. Poleg številnih podatkov o zanimivih dogodkih in ljudeh v nekdanjih časih vključuje tudi Zgodovino lova, planinstva in Vodna riža (drča) za spravilo lesa v Koroški. 9 Kulturni dom Franca Bemika Domžale KOLEDAR PRIREDITEV GLEDALIŠČE četrtek, 22. januar 20.00 IZVEN SEX, DRUGS, ROCK&ROLL > komedija Matjaž Javšnik - Dnevi kulture SKD nedelja, 25. januar 20.00 IZVEN DIAREJA POD SLOVENCI > komedija Dejmo stisnt teatr - Dnevi kulture ŠKD sobota, 31. januar 20 00 IZVEN Tone Partljič: ČAJ ZA DVE > komedija Drama SNG Maribor GLASBA sreda, 28. januar 20.00 IZVEN SToP - SLOVENSKI TOLKALNI PROJEKT > koncert ZA OTROKE sobota, 24. januar 10.00 IZVEN MOJCA POKRAJCULJA > lutkovna predstava Mini teater, Ljubljana sobota, 7. februar 10.00 IZVEN BRUNDARIJA > lutkovna predstava Lutkovno gledališče Papilu GALERIJA DOMŽALE 15. januar - 9. februar 10.00-12.00 in 15.00-19.00 VSTOP PROST STALNA ZBIRKA GALERIJE DOMŽALE INFORMACIJE Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 drugega pod našimi gorami, (»menja pa tudi zgodovino Kamnika. Vsebino 328 strani velikega formata sestavlja 190 strani besedila in kar 115 strani, na katerih je 362 dokumentarnih fotografij, sledijo bibliografija in viri, dodano je še osebno kazalo. Knjiga je izšla v samozaložbi in s pomočjo kamniške občine. Vsebina nedvomno kaže, da se je avtor dolga leta z neverjetno vztrajnostjo poglabljal v zgodovino našega območja. (»bdela! je tudi pre< ej pomembnih vprašanj, ki se jih drugi doslej še niso lotili. Znan je kot izreden zbiralec gradiva. Marsikje je bil edini in celo zadnji, ki je uspel obiskali ljudi, za katereje samo domneval, da kaj vedo. Poiskal je dragocene podatke, fotografije in drugo gradivo, kar bi bilo sicer za vedno pozabljeno in izgubljeno". ('.lavna je seveda pripoved 0 zgodovini bistriškega gozda. V njej so podatki o presenetljivih arheoloških najdbah, o imenih, zapisanih ob koncu srednjega veka; in o ljudeh, ki so se tako ali drugače mudili v Kamniški bistrili. Med prvimi obiskovalei so bili drzni lovci, divji lovci, za ti j i n i i kožarji in ovčarji, ki so dosegli vse najvišje vrhove. Sledili so jim rudosledci in nabiralci rastlin, drvarji, fuži-narji in šele pozneje prvi naravoslovci, zcmljemerci in turisti. Nastopajo vsi od njih. Temeljito so predstavljeni stari gozdarski zemljevidi in številna ohranjena imena. Glavne osebe v knjigi so številni domačini. Med njimi izstopa znameniti Valentin Slat nar, po domače BOSOV Tine ali bos. Sprva je bil mlad divji lovec, ki se je med dekletom in Plavci usmerjajo hlode po kanalu preprečujejo, da bi voda odnesla les gorami odločil za skale in lov. Potem je postal lovski nadzornik. Kot najsposobnejši plezalec tistega časa je preplezal vse, kar je bilo takrat mogoče. Sam je zatrjeval, da pije gamsovo kri in se mu prav zalo ne more nič zgoditi. V času po obdobju rokovnjačev je bil seveda tudi strog. Legendarnega človeka ovijajo številne nenavadne zgodbe, še posebno tista, v kateri je ustrelil mladega divjega lovca, sina svoje nekdanje izvoljenke, za katerega so nekateri domačini domnevali, da je bil morda celo njegov sin. V naših Grintovcih ni druge takšne osebnosti, ki bi mu bila enaka. Juš Kozak ga je upodobil v knjigi Beli macesen. Tomaž Kočar je o njem poiskal precej novih podatkov, s katerimi bo mogoče še dodatno podpreti hvalevredno prizadevanje, da bi Bosu v Bistrici postavili spomenik. Avtor je tudi o drugih doma činih skušal zbrati čimveč zanimivih podatkov. V množici sorodnikov in soimenjakov Urši-čev, Balantičev, Erjavškov, Gra-diškov, Kemperlov in drugih je po najboljših močeh opisal vsakega posebej in ga postavil na svoje mesto. Včasih je o nekaterih uspel ohraniti le še zani- Kamniške Bistrice do žage v Stahovici. Groblje naprej po Bistrici. ograja iz lesa - pa miv drobec, spet drugk" pa nam predstavlja še marsikatere podrobnosti. Prav ti podatki so najdragocenejše gradivo in spodbuda za domače raziskovalce, da bodo iskali naprej. V knjigi so zanimivi opisi plavljenja drv in lesa po Kamniški Bistrici. Pri tem je pomembno opozorilo, da so na enak način plavili tudi v Gor-njesavski in Savinjski dolini. Plavljenje je pomenilo delo za sto domačinov in ga je vcxlil plavni mojster, ki je bil najbolj izkušen domačin. Brez knjige bi si težko predstavljali, kako je v divji in mrzli Bistrici potekalo to težko in nevarno delo. Izredno dragoceno je slikovno gradivo, ki ga je avtor dobil v zapuščini inženirja Viktorja Rebolja, prav tako pa številne fo- tografije iz zbirke šmarskega fotografa Petra Naglica. Nastopajo tudi znani kamniški rojaki, še posebej v zvezi s kamniško meščansko korporacijo, ki je meščanom dolga desetletja pomenila pomeml)en vir blagostanja, po drugi strani pa tudi veliko dela in skrbi Podatki so predstavljeni na dobrohoten oseben način in dokumentirani, kolikor je bilo le mogoče. Širina in poglobljenost, s katerima je avtor zbral in ohranil izredno dragoceni; obsežno gradivo, kažeta, da gre za njegovo življenjsko delo. Vabljivo knjigo bodo z veseljem jemali v roke ne samo domačini, ampak tudi ljubitelji in strokovnjaki najrazličnejših področij. FRANCE MALEŠIČ Plavljenje lesa je bilo težavno opravilo, še posebej v Predaslju. kjer se je les v globoki in ozki soteski zagozdil tudi večkrat na dan. Delavci na fotografiji spuščajo les pod slap oziroma gradijo lijak za spuščanje lesa pod slap. Plavljenje lesa Zaradi slabe vozne poti s hudimi klanci. /x>sehno na Kobilici in pod Hudim koncem na Iverju, so les iz Konca transportirali naprej po dolini s plavljenjem jx> Bistrici. Pri tem so nastale pre-cejšnje izgube (do 12 %). Les so plavili od aprila do junija, ko seje v gorah topil sneg in je voda naraščala: plavili pa so tudi jeseni ob daljšem dežetju. Plavcev je bilo veliko (čez sto), predvsem moških, pa tudi ženske in otroci. Delo je bilo izredno nafx>rno in nevarno za zdravje, tako zaradi nevarnosti, ki so pretile, kot zaradi brodenja po mrzli mdi, včasih tudi do pasu globoko. Pri tem "mokrem" opravilu so plavci /jogosto zaužili precejšnje količine žganja in špirita, ki ga je dobavljala korporacija v večjih (12 1) balonih, steklenih /posodah. Hude težave pri [davljenju so se pojavljale predvsem v Predaslju, kjer se je les v globoki in ozki soteski zatikal tudi po večkrat na dan. Tam so spuščali v globelpo vrvi enega ali dva delavca, da sta s cepinom ali sekim spmščala les. Včasih pa so delavce, predvsem novince, pO pomoti" navezane na vrvi tudi /xpto/pili v vodo - in bila je zabava, seveda >tam zgoraj- in ne za -tamokrega lam spodaj-. Starih mačkov- se niso upali 4unkati-. Pri tem nevarnem početju so se seveda dogajale tudi nesreče, tudi smrtne, posebno če je hlod padel za vrv, na kateri je bil privezan drvar. Iz župnijske knmike Janeza iMngerholca: -Na dan sv. Florjana leta 1903 je pri plavljenju lesa v Bistrici utonil 70 let stari Anton Gradišek. izKregurjevega 10-Pocesnkov-Zaradi/x>goslih težav splavljenim lesom v Predaslju so tam zgradili lijak- 10-metrsko drčo na slapu, da je les lažje letel čezenj. V Stahovici so plavljeni les lovili malo višje nad žago. Tam je bil Ferjanov jez, nad njim pa so postavili iz kolov jx>lkrožne grublje, kjer so plavajoči les usmerjali v kanal, od tam pa ga valili na kupe. Ob zelo močnih nalivih, ko seje Bistrica spremenila v dir ji hudournik, je bila nevarnost, da so pri/plavale z veliko hitrostjo proti jezu velike količine lesa, ki so ogrožale grublje. Tak primer je bil npr. leta 1933, ko so sredi noči na žagi zbrali vse delavce in jih razporedili oh jezu in kanalu, ki so ga vsaj deloma sproti praznili. Včasih pa tudi to ni pomagalo in so blodi prebili grublje ter priplavali celo do Trzina. Tudi leta 1934 so bile -visoke vode-. Kadar je bilo malo vode, pa s/pet ni bilo dobro. Iz struge so "pobirali- večje skale, da niso ovirale lesa jrri plavljenju, ob bregovih pa so /pričvrstili les, oblovino, in s tem zožili strugo, daje bilo več vode (-da seje voda na/x4a-). V letu 1936, se spominja Kazinarjev Joža, so nekako prignali- les do Hudega polja (danes Pri Gamsu), potem pa so prišli furmani, vozniki, celo iz Šmarce in vozili les naprej na žago v Stahovico. Debele hlode so skladiščili na Hudem polju in čakali višje vode. ki pa ni prišla, zato so tudi tiste debele in težke hlode txpzili z vozovi tako, da so -na obračanju forrajtali-. pripregli (nad današnjo /erasovo hišo, Stahovica 26). (odlomek iz knjige Tomaža Kočarja, Kamniška Bistrica - Bistriški gozd, str. 88) 8 16. januarja 2004 PRAZNIČNI DECEMBER Kamniški OBČAN Praznični utrinki z Vranje Peči in Palovč Božične pesmi in razstava jaslic Zbrani so poleg lepega petja, ob zvokih flavte ter orgel občudovali postavljene jaslice spretnih in prizadevnih domačinov. Kot že tolikokrat doslej na kulturnih prireditvah, razstavah, predavanjih, delavnicah, tematskih družabnih srečanjih v Bud-narjevi muzejski hiši, smo tudi v solx)to, 20. decembra, začutili življenje naših dedkov in babic in spoznali, da so se tudi oni imeli kdaj pa kdaj lepo. V farni cerkvi svetega Urha na Vranji Peči so nastopili učenci glasbene šole Zavoda sv. Stanislava iz Šentvida pod mentorstvom Daliborja Miklavčiča. Jera Petriček je ob njegovi orgelski spremljavi igrala na flavto. Na enomanu-alne cerkvene orgle, ki sta jih za cerkev na Vranji Peči izdelala konec 19. stoletja brata Zupan iz Krope, so igrali Ana Gregorič, Urška Krese in Gašper Jereb. Mladi glasbeniki so izvajali skladbe Johanna Se- bastiana Bacha, italijanskih in francoskih baročnih skladateljev ter nekaj modernejših skladb. Dijaki so pred tem prepevali pri maši ob orgelski spremljavi Daliborja Miklavčiča. Njihovo muziciranje, ki je bilo zaradi mraza gotovo zelo naporno, smo spremljali z občudovanjem. Drugi del koncerta so izvajali pevci Vokalne skupine Svoboda Črnuče z umetniškem vodjem Vinkom Jagrom. Poslušali smo božične pesmi v različnih priredbah. Njihov repertoar je zelo raznolik, v pripravi imajo tudi koncert pastirskih pesmi. Iz lepe gotske cerkve sv. Urha se kljub mrazu ni bilo moč posloviti ne da bi si ogledali cerkvene jaslice, ki jih vsako leto postavljajo marljivi domačini. Župnik Štefan Štele je ob iskrenih voščilih in toplih stiskih'rok sokrajanov in drugih poslušalcev koncerta prejel čestitke tudi ob 73. rojstnem dnevu. Sam pa pravi, da se ima za vse, kar je dosegel v 13-ih letih župnikovanja na Vranji Peči, zahvaliti prizadevnim krajanom. Farna cerkev sv. Urha se prvič omenja leta 1463, nato 1488. Od leta 1875 je tu župnija, prej pa je cerkev sodila k Šmartnemu v Tuhinjski dolini. Zdaj se fara navezuje na Kamnik, povezuje se tudi s Šmartnim. Cerkev so v 18. in 19. stoletju večkrat prezidali, a je v osnovi ostala gotska z. novejšo opremo. V zadnjih letih je bil oltar popravljen z restavrira-njem, ki ga je opravil rezbar Jane/. Ahčin iz Tuhinjske doline, ki se bo skupaj s hčerko Anko z rezbarskimi izdelki predstavil v Budnarjevi hiši ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja. Po koncertu je župnik Štefan Štele v dveh razstavnih prostorih Budnarjeve muzejske hiše v Zgornjih Palovčah blagoslovil razstavo jaslic treh avtorjev. V večjem razstavnem prostoru smo občudovali prav posebne jaslic e Jožeta Karto I ja iz Ljubljane, ki se v zadnjem času posveča predvsem sakralnemu slikarstvu. Na Pedagoški fakulteti je diplomiral na temo Kri-žev pot kot likovni organizem. Njegovi najpogostejši motivi so križev pot, apostoli in svetniki. Pri ustvarjanju ga najbolj zani- Po koncertu je domači župnik Štefan Štele v Budnarjevi hiši blagoslovil razstavo jaslic. Oljne slike jaslic avtorja Jožeta Bartolja na prenovljenih vratih izpovedujejo Kristusovo rojstvo, življenje in ljubezen. ma odnos barve in likovne za-konilosli glede občutenja lip ljenja, bolečine, osamljenosti... pa tudi ljubezni, dobrote in sreče. Zna ceniti dediščino starih vrat in oken. Ko zavržene najde, jih očisti in za vsak element vnaprej ve, kakšna bo prenova. Oljne slike, ki nastajajo na njih, jim zagotavljajo življenje. Umetniška izpoved Kristusovega rojstva na njih je tokrat tudi dovršena simbolika rojstva, življenja in ljubezni. Jaslice, ki ponazarjajo Velike; planino s pastirskimi bajtami, lužami in pastirji sta v manjši prostor postavila indu sirijska oblikovalca Samo Mo-har in Jože Kozjek. Vsako leto postavljata jaslice v cerkvi sv. Martina v Dobu. VERA MEJAČ Božič v Zgornjem Tuhinju V župniji Marije Vnelx)vzete v Zgornjem Tuhinju smo se za letošnji božič res lepo pripravili. Otroci so obiskovali različne delavnice, izdelovali ad-ventne venčke. ki so jih na prvo adventno nedeljo po simbolični ceni ponudili vernikom; izkupiček je namenjen za orgle. Tudi Miklavž se je oglasil; pripeljal se je s konji, v spremstvu angelov in par-keljnov, se pred cerkvijo ustavil, nagovoril otroke in njihove starše, povprašal otroke, če so bili kaj pridni in jim položil na srce, naj bodo dobri do vseh ljudi, jim delil fige in sladkarije. Otroke je obiskal in jih obdaroval tudi v dvorani kulturnega doma na Lazah. Nekaj mladih se je udeležilo delavnice na temo božiča v sosednji župniji Šmartno, starejši pa so z zanimanjem sledili ad-ventnim predavanjem v domačem župnišču, vsi pa smo poskrbeli za pravo duhovno obnovo. Mladi so upanje za bodočnost župnije, zato je njihovo sodelovanje in pridno delo vredno pohvale. V cerkvi so postavili čudovite jaslice, pripravili božičnico pred polnoč-nico in ko je zadonela pesem »Sveta noč, blažena noč...-, se je v naše duše naselil mir. V Zgornjem Tuhinju smo novorojenega Odrešenika sprejeli z radostjo v srcu in to dokazali tudi z veliko udeležbo pri pol-nočhici, veliko ljudi je pristopilo k obhajilu. Prav tako je bilo tudi pri zorni božični maši, še posebej prisrčno pa pri dnevni božični maši, ki so jo z božičnico za otroke popestrili najmlajši do 4. razreda. Naša Janja in njeni sodelavci so se res potrudili, da so mladi pevci, oblečeni v angelska oblačila s svečkami v rokah, pred oltar jem vzneseno prepevali slavo Jezuščku v jaslicah, v igrici pa pokazali svojo dobroto in odprto srce. Na domove smo ponesli betlehemsko lučko, ki kažejo dobrodošlico vsem, ki gredo mimo naših hiš. Na Štefanovo je bila tradicionalna maša po namenu ko-njerejcev, z blagoslovom konj in soli za živino. Na nedeljo Svete družine je bil pri deseti maši blagoslov otrok. Pravo veselje je bilo videli mlade mamice z otroki - veliko jih je bilo pri maši in po svoje so popestrili dogajanje v cerkvi! Naša župnija je ena redkih, ki se lahko pohvali, da ima več krstov kot pogrebov in Bog daj, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Na soboto pred praznikom Treh kraljev so nas na domovih obiskali koledniki, ^zapeli ko- V lepem ambientu farne cerkve na Vranji Peči so nas božične pesmi Vokalne skupine Svoboda Črnuče prijetno ogrele. Miklavž se je ustavil tudi v Zgornjem Tuhinju in na lazah, kjer je otroke obdaroval v dvorani kulturnega doma. ^mmmm^m^mmmm^^«■■««__ Mladi pevci, oblečeni v angelska oblačila s svečkami v rokah, so popestrili dnevno božično mašo. lednico, prejete darove pa letos namenjajo otrokom v Kongu. Pa še ena stvar nas je razveselila: zadnjo decembrsko ne deljo je izšla prva številka župnijskega lista Odmev izpod Me-nine, ki smo ga farani z vesc Ijem sprejeli. Izhajal bo vsakih štirinajst dni in nas bo obveščal o masnih namenih, o dogajanjih v župniji, z. razlago ev an gelija in berila, skratka vsega, kar smo doslej pogrešali. Zato prosimo obilo božjega blagoslova župniku Jožefu Tomšiču, ki je z veseljem podprl in vzpodbudil farane k različnim dejavnostim, članom novo ustanovljenega ŽPS in vsem njegovim sodelavcem. MARINKA MOŠNIK Božiček je obiskal tudi vse liste, ki so na božični dan uživali v Termah Snovik. Po naporruh pripravah daril za »ta pridne« in dolgi poli v mrzlih zimskih dneh bi se tudi njemu prilegla sprostitev v vročem masažnem bazenu... Otroška srca nas ogrevajo Novoletno srečanje na OS 27. julij Vsako leto, ko se približa novoletni Čas, dedek Mraz s sivo bradi >, kučmi i na glavi in polnim kciscin daril, ki mu ga z dobrosrčnostjo prijazno napolnijo dobrotniki, ra/vese ljuje vse pridne učence OS 27. julija. Ob tako srčnih in prizadevnih učiteljih z ravnateljico Mileno Brajer, ki so res lahko za vzor, je na tej šoli vselej čutiti ljubezen in spol tovanje db prav vsakogar. Da bi bila ogreta Otroška srca in bi iskrice v njila ivih < >čeh za rele skozi vse leto, moramo poskrbeti tudi odrasli. Naš posluh in pripravljeni>sl nista zaman, dobrota vselej obrodi bogate sadove za sedanjost in prihodnost. Prihod dedka Mraza so na OŠ 27. julija pripravili učenci Z učitelji v sredo, 2'l.ilcccmb ra. Lepa novoletna prireditev s številnimi nastopi učencev je še posebej razveselila prijazne starše leh Otrok, Poleg dedka Mraza sta Otroke obdarila tudi župan občine Kamnik Tone Smolnikar in župan občine Komenda Tomaž Drolec (na sliki), saj to šolo obiskujejo otroci obeh občin. eragi , Kar Kam - Primož Zaji; Papirnica in Učenci in delavci Sole se lepo zahvaljujemo vsem, ki sle Omogočili obdaritev in vam želimo srečno ter /ilravo leto Obdaritev so omogočili: ObCihfl Kamnik - župan Anton Toni Smolnikar; Občina Komenda - župan Tomaž Drolec; Yasmin d Kranj; Vemas d.o.o. - Štefan Verovšek, Godič; Obrtna zbornica Kamnik; Pletenine Spenko, Komenil Medic Stane s.p.; CiKa Cola Be knjigarna Ideja, Kamnik; Svitan Forum, Kamnik; Trgovina Mcrv Trgovina Kini, Kamnik; Mesnin servis Kamnik; Sinila. I )< mižale Koneilja; Pivovarna t inion; MN Mihaela, Domžale; DARS; Telet Trgovina Mani, Mengeš; plform Kamnik; Mercator center Kamn »004. Svhi Slo lik; Knjigarna in papirnica ik; Žito Kamnik; Žilo Ljubljana; ■ dežele kranjske, Kamnik; Študentski Modni dodatki Tina; Kozmetika drogerija, Domžale; Priz.er.ski salon ani, Ljubljana; Pelali. Domžale; Šmarca; lpeja 2000 - Majda Kobav, k; Ljubljanske mlekarne. Ljubi Vele Domžale; Ideja 2000 - Olivera Beganovič, Kamnik; Tosama d.d., Domžale; Emisija Duplica; Pashion & Co Šutna, Kamnik, Sena - Ksenja Zupan; KIK Šmarca; Donna d.o.o.. Bohinjska Bela; Cvetlicama Slovnik. Ihan; Šiviljstvo Dragica Kepec, Bi.šče; Rauch, sadni sokovi; Adriaplin, Ljubljana; AleS Oražerh s.p., Godič; Družina lah, Komenda; Radioiclev izi|a Slovenija; Kam - Bus Kamnik; Maks Slapar. Mengeš; Člani Sveta .sole in Sveta staršev; Kamniški občan - Vera Meiač. Novoletno vzdušje tudi v ZUIM-u Direktor Svtianita Bogomil Wiegele je izročil direktorici ZUlM-a Zdravki Starec darilo, ki so ga otroci zavoda še posebej veseli - ček za nakup pripomočka za samostojno branjenje otrok. Po prireditvi in obdaritvi učencev OŠ 27. julij je župan Tone Smolnikar z voščili in darili odhitel v ZDIM Kamnik, kjer so ga prisrčno pozdravili otroci, mladostniki, starši in zaposleni v zavodu. Zupan jih je prijazno nagovoril in jim, kot že večkrat doslej, podaril knjige za zavodsko knjižnico. Posluh za humanitarnost že več let izkazuje tudi Svilanit. Sredstva namesto čestitk ob novem letu namenja podpori dejavnosti lega zavoda. Ček za 430.000,00 Sil je zavodu izročil direktor Svilanita Bogomil Wiegele Zaposleni v Svilanitu so ob jubileju, 6S-letnici podjetja, želeli veselje deliti z otroki in mladostniki iz Zt'lM Kamnik. Denar je namenjen nakupu pripomočka za samostojno hranjenje otrok Srečni otroci so se zahvalili s prisrčnimi voščili in glasbenimi točkami ter dobrotnikoma izročili sim-lxjlični darili — izdelka otrok zavoda. Kamniško tekstilno podjetje Svil.mil se tudi sicer dnevno srečuje s težavami delovnih invalidov predvsem zaradi ponavljajočih se gibov, značilnih za tekoči trak v tekstilni industriji. V začetku lanskega leta je zaživelo tudi hčerinsko invalidsko podjetje. Zaposluje približni) 80 delavcev, od katerih je 44% invalidov, ki tako ohranjajo delo, stik s sodelavci in elelovno-socialnim okoljem. VERA MEJAČ PRAZNIČNI CAS PRI NAS DOMA Pri Sitarjevih je dišalo po poticah Božični in novoletni prazniki so minili. Spomini, zlasti lepi, naj ostanejo, morebitne grenke trenutke pa kar se da hitro pozabimo. Božič je dnigi največji cerkveni praznik, ko si vzamemo čas zase in za svoje najdražje. V sivih dneh in dolgih večerih posije luč, rodi se upanje. Božič je praznik, ko se ob topli kmšni peči in ob družinski mizi z dobrotami zberejo družinski člani in ohranjajo medsebojne vezi. Tako je tudi pri Sitarjevih na Palovški cesti na Novem trgu pri Kamniku. V tej kmečki dnižini že od nekdaj ob posebnih praznikih vsi radi pečejo in kuhajo. Zato z njihovega štedilnika, iz. kntšne peči in pečice štedilnika na drva večkrat slastno diši. Za kmečka dela poskrbi 33-letni Andrej, mama pa mu kljub bolezni še vedno pomaga, kolikor le zmore. Sestra Francka in njen sin Sebastjan, ki je pravi zaklad pridnosti in dobrosrčnosti, skrbita za gospodinjstvo, priskočita pa na pomoč tudi pri delu na njivah in travnikih. Tudi sestre Olga, Milena in Marija z dmžina-mi redno obiskujejo rojstni dom in pomagajo. Ob praznovanjih božiča, novega leta, velike noči, rojstnih dni in godov se redno zbere številna dmžina Sitarjevih. Ob tem otroci radi prinesejo svoja peciva in s tem dokazujejo, da niso pozabili, kar sta jih naučila pridna starša. Ker pogosto mislimo, da je kuhanje in pečenje le v domeni žensk, so se nam Andrejeve kuharske in pekovske sposobnosti zdele še posebej zanimive. Res je priden ta Andrej, malo je takih. Zlasti pred prazniki vstane zgodaj, da poskrbi za živino v hlevu, saj ga pozneje čaka delo v kuhinji. Spretno se suče pred delovnim pultom in štedilnikom. Začne mleti orehe, gnesti testo in opravi lz kuhinje Sitarjevih je dan pred božičem prijetno dišalo. Andrej, ki je že kar pravi pekovski in kuharski mojster, je spekel slastne potice z različnimi nadevi in z njimi razveselil domače in prijatelje. Ko je odprl pečico, sla v kuhinjo prihiteli mama in sestra Francka, Andrej pa je ponosno narezal prve kose slastnih potic. vse drugo, kar je potrebno za izdelavo dobrot, ki bodo krasile praznično pogrnjeno družinsko mizo. Za božič je Andrej zamesil testo za potice iz treh kilogramov moke in spekel slastno, hrustljavo orehovo, kokosovo in ocvirkovo potico. Tako je skupaj z domačimi, ki so skrbno uredili in okrasili dom, poskrbel za praznično vzdušje. Andrej je po poklicu strojni ključavničar. Pet let je delal v Al-premu kot monter trgovinske opreme, zdaj pa je deset let zaposlen v Homcu kot stavbni steklar, kjer delo z veseljem opravlja. Peče in kuha že petnajst let. Domači še posebej pohvalijo njegova okusna, raznolika nedeljska kosila in pravijo, da skuha vse, kar si zaželijo - enolončnice, segedin, rižote, različne omake, golaže, juhe, prikuhe,... Zna speči tudi pehtranovo, makovo, čokoladno in rožičevo potico. Kad pripravi rolade, kremšnite, torte, piškote in razna biskvitna peciva. Prijatelje in domače navdušuje z musako in picami iz krušne peči, nadevanimi z doma pripravljenimi sestavinami Andrej je skri>-men fant, s posebnim ponosom pa pove, da pri hiši še posebej njemu uspejo kvašeni flancati in krofi, napolnjeni z doma skuhano marmelado. V novem letu Andrej želi sebi, domačim, prijateljem in vsem drugim zdravja, sreče, miru in S klekeljni na punkelcu ustvarja čudovite čipke ■ Jože Galičič v prazničnih dneh, koje vzdušje doma še posebej prijetno in toplo, rad sede za punkelc s klekeljni in ustvarja čudovite čipke. S tem bistri spomin in se sprosti. Tudi pri Galičičevih na Duplici se v božičnih dneh zbere vsa družina. Oče Jože še posebej v tem času rad sede za pun-keljc s klekeljni in izpod njegovih spretnih prstov nastajajo najrazličnejše čipke, s katerimi razveseljuje domače in prijatelje. V TRZIN eT VTOMARKE PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel.: 01 552-33-00 • Faks: 01 562-21-63 CITROEN NOVA VOZILA LETNIKA 2003! VAŠA PRILOŽNOST UGODNEGA NAKUPA! PREHITITE VIŠJE CENE EU! Jože Galičič, rojen leta 1936 v Poljanski dolini, se upravičeno počuti pravega Kamničana, saj tu prebiva že 50 let. Po poklicu je dimnikar, to delo je opravljal 10 let, nato je bil 30 let sprevodnik na avtobusu, zato ga Kamničani dobro poznajo. Pravi, da ga na vsa leta službovanja vežejo lepi spomini. Pred 13-imi leti se je upokojil, takrat se je z ženo rad podal v hribe, na kolesarjenje in sprehode. Še danes rad balina, s svojo skupino je dosegal lepe uspehe. Žal mu je le, da za vse te konjičke ob službi in gradnji hiše ni bilo časa že prej. Jože se je veščin izdelovanja čipk učil doma od 7. do 15. leta skupaj s staršema in štirimi sestrami. Naslednjih 43 let je moral tovrstno dejavnost zaradi drugih obveznosti opustiti. Ob upokojitvi leta 1992 so mu domači, žena Tinca, hčerki Ana in Mateja ter sin Jože, kupili punkelc s klekeljni, vzorci in drugim priborom. Začel je z izdelovanjem prtičkov, ovratnikov in raznimi vzorčnimi motivi. Stene njegovega toplega doma na Duplici krasijo razni vzorci čipk. Kleklanje mu pomeni sprostitev in način ohranjanja spomina, še zlasti po možganski kapi leta 1998, saj ixl takrat poleg kleklanja le še balina in hodi na lažje sprehode. Rad skrbi za sadovnjak z različnimi drevesnimi sortami, ki ga je postopoma zasajal že pred letom 1972, ko se je z. družino vselil v novo hišo. Ponosen je in srečen, da mu sa-dovanjak bogato obrodi, prav tako tudi trta in kivi, ki mu po sedmih letih zasaditve že dve leti s sadovi vrača trud. VERA MEJAČ Računovodske in knjigovodske storitve opravljamo v celoti za družbe in podjetnike. Svetujemo ob prehodu iz enostavnega na dvostavno knjigovodstvo. Vaša poslovna dokumentacija bo strokovno in pravočasno urejena. Pirma. d.o.o.. Bazoviška 7, Kamnik, tel., taks: 01 831 46 58. 031 843 667 Božično-novoletni večer v Mekinjah je postal nepogrešljiv družabni dogodek »Toplo ognjišče in smeh v očeh, iskreno želim vam, v teh prazničnih dneh, da zdravja in srečnih trenutkov nešteto, v obilju nasulo hi novo vam leto!« ... tako je 19. decembra 2003 v dvorani ŠKD Mekinje Irena Kališnik pozdravila zbrane Mekinjčane! Vsakoletni prednovoletni večer je za mnoge postal že nepogrešljiv družabni dogodek. In tudi tokrat so v lepem številu napolnili dvorano, saj je marsikoga prepričal res pester program. Uvodoma sta v soju žarometov in divjih ritmih zaplesala Maja in Rok Omovšek. ki sta ob svojem drugem plesu tako navdušila publiko, da si je z bučnim aplavzom celo izprosila dodaten ples. Program je nadaljeval Cerkveni pevski zborček iz Mekinj pod vodstvom Ines Novak in s tremi prijetnimi božičnimi melodijami v dvorani vzdra-mil pristno praznično vzdušje. Tudi najmlajši so prispevali svoj delež - pod budnim očesom Damjane Balantič so učenci mekinjske šole na odru veselo zaplesali. Plesu in petju smo mekinjski kulturniki dodali še eno zvrst zabave: v goste smo povabili mlada harmonika ša Tino in Matjaža Poljanska, ki sta ubrano zaigrala na diatonični harmoniki. S seboj so ju pripeljali člani Kluba harmonikarjev Stopar iz Mengša, ki so na oder stopili za njima. Veselo, nasmejano, živahno je bilo vzdušje ob njihovem nastopu. Publika je s ploska- njem sodelovala od prvih taktov in tri pesmi so bile kar premalo... A vendar so se tedaj na oder prikradle prikupne mladenke plesne skupine Štupi iz Tunjic in v povsem drugačnih (shovvdance) ritmih navdušile tako moški kot tudi ženski tlel občinstva. Praznično voščilo pa je prineslo tudi nekaj deklet Mažo-retne skupine Veronika iz Kamnika, ki so se za svoj nastop oblekle kar v Božičke! Praznični program so zaokrožili še veseljaki - člani Društva ljubiteljev harmonike iz Godiča so zaigrali tako prepričljivo, da jih publika sploh ni spustila z odra. Skupaj z Robijem Stoparjem so odigrali kar precej bolj ali manj prazničnih viž. Vmes je za nekaj trenutkov še zadnjič vskočila povezoval ka programa in svoj šopek voščil, ki jih je tokrat pripravila namesto veznih besed, povila v celoto ter krajanom zaželela zdravo, duhovno bogato leto, ki naj bo vsaj tako veselo, kot je bil ta praznični božično-novoletni večer. Obiskovalci prireditve so bili verjetno že praznično razpoloženi ali pa so na svoj način dali priznanje nastopajočim in članom ŠKD, ki smo pripravili ta utrinek k prazničnemu veselju... kajti le malo jih je takoj po prireditvi odšlo domov. Se več ur smo se družili, zabavali in se veselo vrteli ob zvokih harmonikarjev, ki jih je vzdušje v dvorani prav nenavadno spodbujalo. Čeprav smo organizatorji dolžni zahvalo vsem nastopajočim - hvala vam, pa naj posebna zahvala velja prav harmonikarjem in še posebej Robiju Stoparju, ki so se kljub obveznostim odzvali našemu vabilu in dodali pomemben pečat mekinjskemu prazničnemu vzdušju. IRENA KALIŠNIK Dedek Mraz izpod kamniških planin obkrožen z otroki in starši vrtca Mojca iz Kamnika. Kje zares živi dedek Mraz? V poplavi instant Miklavžev, dedkov Mrazov in Božičkov v vsakem velikem trgovskem centru, ob vsej bleščavi in svet-likanju, ki ga v zadnjih letih premore praznični december, so nekaterim tiste preproste in lepe stvari vseeno bolj pri srcu. Starši in vzgojiteljica Alenka Jevšnik iz vrtca Mojca smo si želeli, da bi lelos otroci zares srečali pravega dedka Mraza in si tako vtisnili v spomin doživetje, kakršnih skoraj nismo več vajeni. Kamniška Bistrica je »Pvvaninci« obiskali Gorice Pašna skupnost Velika planina je za svoje člane 15. novembra organizirala strokovno ekskurzijo v Slovenske gorice. Ekskurzije se je udeležilo 53 povabljenih, med njimi tudi velika večina pastirjev, ki so letos poleti pasli na Veliki planini. V Slovenskih goricah., so si ogledali in se seznanili s tamkajšnjim načinom življenja in delovanja pod planinami in pa življenjem in delovanjem v zelo razgibani pokrajini, kjer sicer ni visokih gora, je pa kljub temu zelo malo ravnega sveta in so vse obdelovalne površine v bregu. Poleg tega so šli mimo samostana v Železnih Dverih zalemu pa obiskali znano cerkev, v vJeru-kateri hranijo znamenito podobo Žalostne matere božje, ki so jo prinesli križarji po vračanju iz ene od križarskih vojn. Ogledali so si tudi plavajoči Babičev mlin na Muri pri Veržeju in manjši vinogradniški muzej Malek, za telo pa so poskrbeli na turistični kmetiji Frank-Ozmec v Slamnjaku v občini Ljutomer. Da je vse potekalo v redu, je poskrbel turistični vodnik Jože Romšak iz Podjelše. B. P. prelepa pozimi in poleti. V njej je polno skritih kotičkov, je izhodišče za mnoga gorska pešačenja. Človek tam vsakič odkrije nekaj novega. In mi smo odkrili domovanja dedka Mraza prav tu! Otroci so dedka Mraza srečali na Lepem kamnu nad dolino Kamniške Bistrice. Pravzaprav 80 ga v soboto, 13- decembra, zbudili v koči na skali, kjer si je hotel malo odpočiti od napornih priprav pred odhodom v dolino. Kako vesel je bil obiska! Že res, da je najraje sam v gorah, toda otrok z velikimi začudenimi očmi in sramežljivo zapetih pesmic se še kakp razveseli. Čaj i/, zdravilnih gorskih zelišč in sveži krofi, ki jim jih je postregel dobrodušni mož, je mladež napolnilo z energijo in skupaj so odšli na potepanje po gozdu. In tu jih je čakalo pravo presenečenje! Dedek Mraz ima hudomušne palčke, ki lepo in glasno žvižgajo. Ko so otroci zaslišali žvižg, so poleteli v njegovo smer. Pod drevesnimi koreninami je bilo prvo darilce, malo dalje je bilo še eno, pod večjo skalo spet tretje in tako dalje. Palčki pa so se skrivali in Žvižgali, da ne bi slučajno pozabili na kakšno darilce. Dedek Mraz je medtem otrokom pripovedoval 0 življenju v gorah, 0 živalih v gozdu in vršacih, ki obkrožajo njegova začasno prebivališče. Če se je morda kdo spotaknil ob kamen ali mu je spodrsnilo na mokrem mahu, tokrat še opazil ni. Hitro na noge in brž za dedkom Mrazom! Z ozadjem, sicer le zasneženih vrhov, v pravljično lepi pokrajini, kakršne ne bi znal narisati noben slikar, v sončnem decembrskem opoldnevu, smo celo starši za hip pomislili: »Morda pa res...-Ravno prav utrujeni, rdečih lic in zarečih obrazov so se poslovili od dobrega moža. Mahali so mu vse dokler ga niso zgubili s pogleda, Kakšno lepo darilo smo dobili! Dedka Mraza pa obiščemo spet drugo leto! SAŠA KOSTEN-ZABRET Rok Predanič na obisku v varstveno delovnem centru Sožitje Kamnik Nepozabni dnevi v Troifaiachu Obstaja zgodba, zgodba o mladem slovenskem atletu Roku in Urški, dekletu Z motnjo v duševnem razvoju. Ko sta bila še majhna sta se vsako poletje srečala na morju. Ki ik se je na I Irskim i veliko veselje potapljal, ji prinašal školjke in tudi popazil nanjo, če je bilo potrebno, Stkalo se je trdno prijateljstvo, plavanju, skoku v daljino in metu žogice. Stanka, ki je letos prvič tekmovala v posebnih športnih disciplinah imenovanih MATP, mu je ponosno pokazala medaljo in športno majico. Razkazal! smo mu delavnice, čajno kuhinjo, kjet si varovanci pripravljajo malice, vrl za kate rega vzorno skrbijo in seveda Atlet Rok Predanič je z obiskom prijateljice Urše razveselil varovance Varstveno-delovnega centra Sožitje na Lokah. Skupaj so izdelovali zapestnice iz fitno mase, predvsem pa so si imeli veliko povedati. ki je športnika pripeljalo v naj varstveno-clelovni center. Urška je namreč zrasla v Uršo in se zaposlila v delavnicah pod posebnimi pogoji na Lokali v Tuhinjski dolini, lik pred Termami Snovik. V četrtek, 20. novembra, je v našem VDC že od jutra vladalo posebno razpoloženje. Pogovori so se kar naprej vrteli okrog športa, pogledi pa so uhajali k oknu. »Je že tu!« je završalo, Urši pa so se usta razlezla v širok nasmeh. Pa ni' za pet minut ali pol uri' kot si' rado dogaja. Rok se nam je kljub zaposlenosti pridružil za celo dopoldne. S seboj je prinesel material za izdelavo zapestnic. Toda preden je lahko pričel z delavnico, je moral potešiti radovednost naših varovancev, tako o svojem življenju, treningu, tekmovanjih, ilos<-/.kili, poškodbi, ki jo je pred kratkim prebolel, kot tudi vračanju na atletske steze. Prevzel nas je s svojo preprostostjo, neposrednostjo, še posebej smo prisluhnili njegovim načrtom za prihodnost, nastopu na ()l v Atenah, kar je Rokov življenjski cilj. Tudi sami so mu pripovc dovali o sebi, o specialni olimpi adi, o svojih zmagah v teku , svoje izdelke, v katere vlagajo mnogo truda. Po pogovoru je v Rokovi delavnici pod spretnimi prsti naših fantov in deklet nastalo 17 unikatnih zapestnic iz limo mase, naredili so jih tudi za liste sodelavce, ki jih ta dan ni bilo. Kajti med zaposlenimi v VDC Sožitje Kamnik vladala solni,n nost in prijateljstvo. Roku smo dali besedo, da bomo odslej ob sprem Ijanju vseh njegovih tekem trdno stiskali pesti, Rok pa je obljubil, da nas bo še kdaj obiskal. In če je res kar pravijo, da je misel energija, poleni bo mladi športnik dosegel svoj življenjski cilj, mi pa ga drugo leto spet pričakujemo v našem VDC. V tem času pa se je v našem varstveno delovnem centru ZVT stila še cela vrsta aktivnosti, ki nas je še trdneje povezala z okoljem. Že v mesecu oktobru smo v Cankarjevem domu ob prazni > vanju štiridesetletnice /veze Sožitje predstavili del svoje novoletne ponudbe, naše povsod priljubljene medvedke iz. blaga, ki bi lahko postali že kar naša maskota, pa glinene pujsc za srečo, okraske za novoletno jelko iz slame, voščilnice, zapestnice prijateljstva in še mnogo drugih realiziranih ustvarjalnih zamisli. Z našimi izdelki smo obdarili tudi varovance VDC MUC iz Braslovč, ki so nas obiskali sredi decembra in pomagali napolniti koš dedku Mrazu, ki je obiskal vrtec v Šmartnem. Medvedek iz naše šivalnice je razveseljeval tudi najmlajše člane Društva Sožilje Kamnik, ki so prihod Božička skupaj s Starši, sorodniki in prijatelji pričakali v OŠ 27. julij 19. 12. 2003, Našim fantom in dekletom, ki jih je od jeseni sedemnajst, je Z Ustanovo kot je VDC Sožitje prihranjena bolečina, ki jo rodijo zapostavljenost, izključenost in živolarjcnjc nekje na robu družbe. Kljub drugačnosti so se v triletnem delovnem usposabljanju izmojstrili v vztrajnosti, Stanka Hribarje na letošnjih atletskih igrah v okviru Specialne olimpiade Slovenije za odrasle s težjo motnjo v duševnem razvoju prejela medaljo in majico, ki ju je ponosno pokazala Roku ob obisku. natančnosti in svobodnem izra zanju v različnih materialih. K temu sle pripomogli vsi, ki posegate po njihovih izdelkih ali p.a se vsaj ozrete v izložbo na (.lavnem trgu, kjer so razstavljeni in z nakupom ali zgolj s pohvalo osmislile njihovo in nase delo. Srečno, prijatelji! Za VDC IRENA BIZJAK DESUS-ovo novoletno darilo varovancem ZUIM-a Zdravka Slavec, direktorica ZUIMa, seje Gordanu Ambrožiču in njegovim kolegom iz vodstva DliSVS-a ter kamniškega občinskega sveta toplo zahvalila za novoletne čestitke in izvirno darilo... Konec decembra so člani kamniške območne organizaci sednika in občinskega svetnika Gordana Arnbrožiča skupaj i je I )L,SI ISa pod vodstvi itn pred nekaterimi občinskimi svetniki ZLSD in /členih obiskali Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Najprej jim je direktorica zavoda Zdravka Slavec nazorno prelistavala več kot petdesetletno zgodovino in današnjo organiziranost ter delovanje te edine slovenske tovrstne ustanove, nato pa so si z zanimanjem ogledali posamezne oddelke zavoda. ( >l> tej priložnosti so pred slavniki kamniškega DESUSa, z njimi je bil tudi Marjan Vrabec, predsednik pokrajinskega odb < >ra I )L.SI IS za (porenjsk« >, gojencem poklonili tri računal' niske programe za reševanje križank avtorja Borisa Lorgerja iz Velenja, ki je tudi sam podat il dodatni izvod lega programa F. S. Poslali smo pravi smučarji. Kamnik in Trofaiach vežejo dolgoletne prijateljske vezi. Številna srečanja športnih skupin, pevskih zborov, ljubiteljev 'planin potekajo v sproščenem prijateljskem vzdušju, ki ga je potrebno doživeti, da si sploh lahko predstavljamo čar teh druženj. Tako smo tudi mi imeli priložnost preživeti pet dni polnih domačnosti in topline v Trofaiachu in na bližnjem smučišču v Pribichlu,. Ideja o vabilu skupine otrok iz občine Kamnik na brezplačni petdnevni smučarski tečaj se je rodila predsedniku planinskega društva Prijateljev narave iz Trofaiacha, gospodu Rudiju Ehvveinerju, mestnemu svetniku. Pri izvedbi so mu pomagali gospa Helga Pongraz, mestna svetnica za finance, gospod Armin Hofmann, ugledni gimnazijski ravnatelj v pokoju in seveda nepogrešljivi Janez Ivane, slovenski rojak, ki je duša kamniško-trofa-iaškega prijateljstva, sicer aktivni občinski aktivistu v Trofaiachu z dodatno nalogo prevajalca in »oficirja za zvezo«. Svojo idejo so posredovali občini Kamnik, Oddelku za družbene dejavnosti, kjer so se glede na okoliščine odločili, da v Trofaiach pošljejo učence naše šole. Priprave še zdaleč niso bile enostavne. Na avstrijski strani meje so se ukvarjali s pridobivanjem donatorjev in vsebino srečanja, Oddelek za družbene dejavnosti z gospo Miro Resnik na čelu pa je poskrbel za prevoz, komunikacijo in ostale organizacijske zadeve. Vabilo has je zelo razveselilo, čeprav je šlo ravno za čas prazničnih dni od 26. do 30. decembra, ko so pouka prosti dnevi. Najbolj težavna naloga šole je bila izbrati 18 otrok, ker je bilo prijav veliko. V sodelovanju s starši smo dorekli še zadnje organizacijske priprave, izdelali spominska darila in že se je približal čas odhoda. V hladnem zgodnjem jutru 26. decembra smo se odpeljali proti našemu cilju. Vožnja je minevala v prijetnem pričakovanju neznanega. V petsto let stari graščini, sedaj evangeličanskem župnišču, v središču mesta smo se prav udobno namestili. Debele stene, visoki stropi, stari lestenci in starinska vrata so nas opominjali na preteklost te stavbe in prispevali k posebnemu vzdušju. Spali smo v velikih skupinskih spalnicah. V večjem skupnem prostoru sta bila nameščena biljard in namizni nogomet, ki sta obetala veliko zabave in igre. Naši dnevi so se pričenjali z obilnimi zajtrki, za katere je skrbela kuharica Ana, ki je pripravljala tudi slastne večerje. Pomagali smo ji pri serviranju hrane in pospravljanju jedilnice. Evangeličanski senior župnik Hubert Lintner je vsako jutro zakuril veliko lončeno peč in nas razveseljeval s toplino in živahnostjo svoje osebnosti. Po vsakodnevni vožnji z avtobusom do smučišča je sledil smučarski tečaj. Vodili so ga Rudi, Armin, Janez in Helga, tudi šofer Matjaž in obe učiteljici smo priskočili na pomoč. Skupina je imela zelo heterogeno smučarsko predznanje, od popolnih začetnikov do zelo izurjenih smučarjev. Začetnike sta prevzela Helga in Armin, ki sta se jim zares predano posvečala skozi celotni tečaj. Ta skupinica je ob koncu pokazala tudi največji napredek. Rudi in Janez sta prevzela skupino, ki je že imela smučarske izkušnje. Smučišča so bila zelo primerna za vse stopnje smučarskega znanja, pa tudi snega je bilo zadosti, saj je zadnja dva dneva novi sneg izdatno pobelil okoliške strmine. Kosili smo v bližnji gostilni, kjer smo bili zelo gostoljubno postreženi. Tudi po končanem smučanju se nismo dolgočasili. Ogledali smo si mesto, mogočno cerkev in bližnjo okolico, kar je vse presenetljivo spominjalo na Kamnik. Večeri so minevali v prijetnem druženju in igri, posebno zanimiv je bil večerni sprehod z baklami. Neznanje nemškega jezika ni predstavljalo nikakršne ovire, saj smo se o vsem z lahkoto sporazumeli. Seveda gre največja zasluga gospodu Janezu, ki je neutrudno prevajal, a tudi mi smo se naučili nekaj nemških besed in ugotovili, da marsikatero že znamo ali vsaj razumemo. Tudi gospa Helga, profesorica angleškega jezika, se je naučila precej slovenskih izrazov. Največ smo se sporazumevali v angleščini. Tako smo spoznali, da tam, kjer sta prisotna dobra volja in iskreni nameni, za sporazumevanje ni ovir. Ob taki komunikaciji smo se vsi udeleženci osebno obogatili z. novimi izkušnjami. Pet dni je minilo kakor blisk. Med nami so se stkale močne prijateljske vezi, ki vzniknejo le takrat, ko se ljudje nesebično in brezpogojno predajajo skupnemu poslanstvu. Skupna želja vseh sodelujočih je bila, da bi otrix'i v čim bolj prijetnem vzdušju začutili globlji pomen sodelovanja in prijateljstva, ne samo med našima občinama, temveč predvsem med dvema sosednjima nan »doma, Zadnji večer smo se s krajšo zabavno prire- ditvijo, s pesmijo, plesom, zabavnimi skeči in čarovnijami poslovili od novih prijateljev in si izmenjali spominskima darila. Težko smo se ločili od njih, čeprav smo se radi vrnili domov. Upamo, da se kmalu spet srečamo in da bomo svojim novim prijateljem lahko povrnili vsaj delček njihovega gostoljubja in nesebične skrbi pri nas v Tuhinjski dolini. V imenu staršev, učencev in v najinem lastnem imenu se zahvaljujeva občini Kamnik, ki nam je omogočila tako nepozabni; srečanje. Učiteljici Tanja Drovenik Čalič in Urša Kotnik, OŠ Šmartno v Tuhinju Nov dan, nova stran www.studentvkl-klub.com Pesem slovenske skupine Hiša pripoveduje te verze - Nov dan, nova stran, v knjigi tvojih sanj ... Leto 2004 se je začelo in upam, da ste ga vsi pričakali in začeli tako, kot ste si najbolj želeli. V najbolj prijetnem okolju, obkroženi s prijetnimi ljudmi, dobro voljo in najboljšimi željami. In če mnogi trdijo, da so naša življenja knjige, ki jih pišemo predvsem mi sami, potem se potrudite, da boste tudi to leto vanje pisali sanje in njih uresničitev. Na Študentskem klubu Kamnik se bomo seveda trudili, da bo vaša knjiga sanj nosila tudi naš pečat. Kot dobro veste, ne počivamo na lovorikah in tako bo tudi januar poln različnih, predvsem zimskih aktivnosti in radosti. Zvesti obiskovalci klubskih prostorov ste vedeli za zabavno igranje vodne košarke v kranjskem bazenu, ki je žal že za nami, ravno tako tudi potopisno predavanje Sabine Stopar o Tanzaniji in Zambiji. Zamudili pa ste tudi prvo priložnost za cenovno ugodno in zabavno smuko na Rogli, vendar je na vašo srečo januar eden najdaljših mesecev. Enaindvajsetega tega meseca boste imeli priložnost za še eno v vrsti adrenalinskih zabav in sicer za divjanje z motornimi sanmi na Krvavcu. S formulo ena na snegu boste divjali kar sedemdeset minut in dodobra okusili razburljivost in vznemirjenost. V pičlih petih sekundah boste dosegli hitrost stotih kilometrov na uro, kar je za običajne avtomobile precejšnja redkost. In prav 100 km/h je priporočljiva hitrost za dirjanje po snegu, čeprav to ni tudi najvišja hitrost, če razumete namig?! Nikar ne zamudite! Že naslednji dan se boste lahko odpravili na nekoliko bolj umirjeno smučanje na Rogli, obolele ude pa boste lahko sprostili v zreški savni. Osemindvajsetega januarja boste v kamniški Matični knjižnici lahko prisluhnili potopisnemu predavanju Sama Lazarja in Ane Bratun o čudoviti Šri Lanki. Zaključek meseca bo znova v znamenju Kište, katere gosti pa naj zaenkrat ostanejo presenečenje. Končuje se tudi končno opremljanje naših novih klubskih prostorov, ki so vedno bolj oblegani in tako lahko kaj kmalu pričakujete vedno več novosti in privlačnih storitev, ki vam jih bomo ponudili. Naj vam omenim tudi možnost nakupa Dekaloga za Kino Dvor, ki je znova odprl vrata za nekoliko bolj zahtevne ljubitelje sedme umetnosti, za zgolj 5500 SIT pa boste lahko uživali v kar desetih predstavah. En paket velja celo leto, vsak pa lahko v šolskem letu kupi tri pakete. Po izredno priljubljenem Jokerju - osem predstav si lahko ogledate za 5500 SIT - torej še dodatna ugodnost za filmofile. MATIC SI AI'ŠAK, pr kamnik«študentski klub.i oni 72 16. januarja 2004 ŠPORT Kamniški O^Č/liV < Iz nogometnega kluba Kamnik Tudi med zimskimi in prazničnimi dnevi v nogometnem klubu Kamnik ne počivamo, vse selekcije redno trenirajo in nabirajo moči za novo pomladansko sezono, udeležujejo se tudi turnirjev po Sloveniji in uspešno zastopajo nogometni klub kot tudi občino Kamnik. V decembru in začetku januarja smo člani NK Kamnik organizirali turnirje v vseh mlajši selekcijah (U-8, U-10, U-12, U-14, U-16, U-18). Tekmovanja so se odvijala v Športni hali v Kamniku, udeležilo se jih je 96 ekip iz vse Slovenije kakor tudi iz sosednje Hrvaške. Organizacija tekmovanj je potekala na zelo visokem nivoju, kar so nam potrdile tudi vse sodelujoče ekipe z besedami, da se naslednje leto spet vidimo. Vse mlade nadobudneže, ki bi radi igrali nogomet ali pa ga že igrajo, vabimo da se nam pridružijo, vse informacije lahko dobijo v prostorih nogometnega kluba Kamnik, Cankarjeva 23a, priključijo pa se nam lahko sredi februarja, ko začnemo z vadbo zunaj, na igrišču v Mekinjah. REZULTATI TEKMOVANJ: U-8: 1. KONDOR, 2. RIJEKA, 3. FACTOR, 4. MALI ŠAMPIJON-CEUE. OLIMPIJA, 2. RIJEKA, 3. FACTOR, 4. NK KAMNIK. . ND ILIRIJA, 2. NK 2ALEC, 3. MULCI-KAMNIK, 4. NK U-10: 1. U-12: 1 KAMNIK U-14: 1. NIK. U-16: 1 4. BRITOF. U-18: 1, NK DOMŽALE, 2. SLOVAN L, 3. SLOVAN II., 4. NK KAM-NK KAMNIK L, 2. NK KAMNIK II., 3. KMN BAKOVNIK, KMN BAKOVNIK, 2. OLIMPIJA, 3. ARSENAL Uspešen lokostrelski december Utrinek z zadnjega treninga v letu 2003 (z leve stojijo: Sašo Ahlin, Jure Gubane, Danijel Stojkovič in Darja Verbič) V soboto, 20. decembra, V Postojni se je 7. decembra odvijal IV. memorial Mateja Šabca. Mednarodni dvoranski lokostrelski turnir v spomin na mladega lokostrelca, ki je v cvetu mladosti tragično preminil v prometni nesreči. Tekme, ki je štela tudi za slovenski pokal in je bila prva v novi sezoni na domačih tleh, se je udeležilo 175 lokostrelcev, med njimi tudi kamniški loko-strelci v naslednji sestavi: Darja Verbič, Danijel Stojkovič, Matej Fideršek in Jure Gubane, pod vodstvom trenerja Gregorja Končana. Tik pred tekmo je za angino zbolel Gašper Potočnik. Bil je dobro pripravljen in v dobri strelski formi, zato je bil besen kot ris. Tudi tokrat so se naši člani dohro odrezali. Darja Verbič je, kot običajno, zasedla 1. mesto v konkurenci kadetinj. Močan lokostrelski boj je Danijel Stojkovič v močni konkurenci z izkušenim hrvaškim reprezen-tantom Jakopovičem izgubil za eno samo točko in zasedel odlično 2. mesto med kadeti. Danijelov povprečen strel je bil 9,2 (sam s tem ni bil zadovoljen). Matej Fideršek je tokrat zasedel 7. mesto med kadeti, kar tudi ni slabo. Med dečki je, tudi v močni konkurenci, Jure Gubane dosegel 6. mesto. Naj omenim, da je dan po tekmi, na kateri je tudi nastopil, tragično preminil dolgoletni lo-kostrelec, zanesenjak in sedanji precLsednik lokostrelske zveze Slovenije Dušan Perhač. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. smo bili povabljeni na zaključno prireditev v Velenje. Darja Verbič, Danijel Stojkovič, Matej Fideršek in Gašper Potočnik smo bili dobitniki priznanj za evropske in državne rekorde ter dosežke v pretekli sezoni, ki je bila ena najuspešnejših v več kot dvajsetih letih delovanja kamniškega lokostrelskega kluba. Časa za praznovanje pa ni bilo ravno dosti. Že naslednji dan, v nedeljo 21. decembra, smo se odzvali vabilu stre-ličarskega kluba Cekin iz Varaždina. Praznovali so 30- letnico lokostrelstva v Varaždinu. Božičnega turnirja smo se udeležili tudi vsi kamniški dobitniki priznanj iz Velenja. Kljub pomanjkanju spanja in dolgi vožnji smo se zopet izkazali. Darja Verbič je dosegla 1. mesto med kadetinjami, med kadeti je tokrat slavil Matej Fideršek, 2. mesto je zasedel Danijel Stojkovič in 3. mesto Gašper Potočnik, ter tako po-metli s hrvaško konkurenco. Seveda brez dobrega trenerja, pedagoga, psihologa, prijatelja, voznika na tekme in še kaj bi lahko naštel, Gregorja Končana, takih rezultatov lokostrelci ne bi dosegli. Z njegovim načinom, disciplino in pristopom do trdega dela, smo uspeli doseči dobre rezultate. Nova sezona je torej že krepko v teku. Se naprej bomo pridno trenirali in poskušali rezultate še izboljšali, SAGITTARIUS Košarkarji državnega KK Komenda : KK Mario Primorac v zmagah 2:0 Z zmago v gosteh pri KK Mario Primorac, ki so jo priborili pionirji Komende v I. slovenski košarkarski ligi z rezultatom 95 : 88, smo si delno (xlprH vrata do polfinala državnega prvenstva v košarki. Seveda pa je bilo potrebno odigrati tudi povratno tekmo. V končnici tekmovanja za državnega prvaka ni •outsiderjev", zato je bilo tudi k tej tekmi, ki smo jo 16. 11. 2003 odigrali v Komendi, potrebno pristopiti z vso resnostjo. Nivo tekmovanja že zahteva tehničnega delegata, predstavitev igralcev, seveda pa tudi brez navijačev ne gre. Teh se je zbralo okoli 150, najbolj glasna pa je bila skupina iz Vodic. Da gre za tekmo »preživetja- so igralci Komende pokazali takoj na začetku, saj so* s tesnim pokrivanjem nasprotnika, odlično obrambo in napadotn že v osmi minuti prve četrtine povedi! s 23 : 3, ('ciriina pa se je k ončala z rezultatom 30 : 7 za Komendo. V nadaljevanju tekme je bila igra bolj enakomerna, s tem, da so priložnost dobili vsi igralci. Končni rezultat 99 : 82 je ko-mendskj ekipi prinesel vstop v polfinale. Strelci tekme SO bili za ekipo Komende Luka Hren - 7 točk, Zobavnik G. 23, Špendal D. 8, Zmrzlikar J. 4, Korošec A. 12, Cibašek D. 5, Vozel K. 16, Verlič M. 6, Kuhta B. 2 in Pire J. 16. Pri Komende do polfinala prvenstva gostih pa so bili najboljši Hratina 25, Mikluš 24 in Juršnik 10 točk. Po polfinalu z Unionom Olimpijo ekipa Komende 5. v državi Polfinalni boj med KK Komen da in Unionom Olimpijo (v nadaljevanju UO) je potekal 23. 11. 2003 na nevtralnem terenu - v hali KC Domžale pod organizacijo KK Helios. Tudi to tekmo so pionirji Komende pričeli odločno in trdo z željo po zmagi. V tem delu popravnega izpita ni bilo, kajti tekma je bila samo ena in zmagovalec se je uvrstil v finale državnega prvenstva. V prvi četrtini sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, zaključek pa je pripadel Komendi z rezultatom 21 ; 18. V dmgi četrtini so igralci Komende pritisk še stopnjevali, vodili celoten del in zaključili polčas z rezultatom 47 : 38. Verjetno so takrat mnogi že videli Komendo v finalu, ampak v košarki je vse mogoče ... Med polčasom je prišlo do pritiska s strani nekaterih staršev UO na vodstvo tekmovanja, kar se je očitno poznalo v nadaljevanju tekme. Sodnika iz Vrhnike in iz Izole sla spremenila kriterij sojenja v škodo Komende. Osebne napake sta kar po vrsti dosojala igralcem prve peterke, z nekaterimi odločitvami pa sta očitno kršila košarkarska pravila. Z dosojanjem 5. osebne napake igralcem smo proti koncu tekme ostali brez štirih standard- Čepijo od leve proti desni: Saje Tilen, Strmole Žiga, Cibašek David, Špendal Dan, Miklič Žiga, Hren Luka, stojijo: trener Kuzma Brane, Korošec Aleš?, Kuhta Blaž, Verlid Miha, Pire Jure, Vozel Klemen, Zobavnik Grega, Zmrzlikar Jure nih igralcev. Pri tem pa se je prednosi Komende vidno /.nize vala. Se dve minuti pred koncem srečanja smo vodili za 6 točk, kar pa neizkušenim igralcem druge peterke« ni uspelo obdržali. V ključnih trenutkih smo zapadli v krizo, saj smo zaporedoma Zgrešili kar sedem prostih metov, v zadnji minuti pa sta sodnika zaradi 5. osebne napake izključila še zad njega igralca i/, začetne poslave. 11 sekund pred koncem tekme smo vodili 3 točke, ko je z vrha -rakete- nasprotni igralec vrgel za tri točke in zadel, s tem pa izenačil izid. V podaljških je imela ekipa UO »daljšo- klop, zmagala z rezultatom 101 : 95 in postala četrti finalist. Komendčani smo izgub ljetu> priložnost podoživljali še kar nekaj dni: v vseh pogledih smo bili boljši, vodili praktično celo tekmo, na koncu pa smo ob slabi realizaciji prostih metov in izdatni pomoči sodnikov izgubili. Strelci Za Komendo: Strmole Ž. (3), Zobavnik G. (12), Špendal l >. (11), Korošec A. (16), Cibašek D. (7), Vozel K. (18), Verlič M. (5), Kuhta B. (2), Pire J. (21 točk). V finale državnega prvenstva 14. decembra 2003 SO se lako uvrstile ekipe Elektra iz Šoštanja, 1'arklji Bežigrad, Janče in Union Olimpija - vsi iz Ljubljane. Ekipa KK Komenda pa je Z uvrstitvijo v polfinale kljub vsemu zasedla odlično 5. mesto. Za mlad klub, kol je Komenda, je tO i/je men uspeh. ROMAN GROŠEIJ Mladi triatlonci na enem prvih treningov v Stranjah V Kamniku zaživela šola triatlona Športno društvo Trisport iz Kamnika že 8 let združuje slovenske vrhunske triatlonce, ki dosegajo vidne uvrstitve tako na domačih, kot tudi na mednarodnih tekmovanjih. Poleg tekmovalcev v klubu deluje tudi organizacijski odbor, ki je zadolžen za izvedbo tekmovanj v aquatlonu, duatlonu in triatlonu. Sedaj so presodili, da je skrajni čas, da začnejo še s sistematično vzgojo mladih. In zato so se odločili ustanoviti ŠOLO TRIATLONA. V ta namen se je vodstvo kluba odločilo izšolati še dodatne strokovne kadre in sicer so naziv Vaditelja triatlona pridobili še trije kamniški študentje na Fakulteti za šport - Grega Zore, Andreja Burja, Domen Hribar. Tako bo šolo triatlona vodil Grega Zore, ob pomoči Andreje in Domna ter pod nadzorom Mira Kregarja in Igorja Kogoja. Delo šole je zaenkrat zasnovano v okviru danih možnosti. Čez zimsko obdobje je predvidena dvakrat tedenska vadba v telovadnicah OŠ F. Albrehta, T. Brejca in Stranje in enkrat tedensko plavanje v Termah Snovik, spomladi pa se bo vadba teka in kolesarjenja prenesla še v naravo. V Kamniku in Stranjah že delujeta dve skupini dečkov in deklic starih od 11 do 14 let (5.-7. razred). Program je zastavljen tako, da mlade navaja k splošni gibalni dejavnosti, izpopolnjevanju tehnike in ni naravnan zgolj v tekmovalno dejavnost. Ker triatlon združuje tri aerobne dejavnosti (plavanje, kolesarjenje in tek) in ima še dve podzvrsti (aquatlon in duatlon), je vadba priporočljiva za vse, ki se radi gibljejo v naravi in bi se radi izpopolnili v tehniki naštetih disciplin. Otroci zatrjujejo, da komajda pričakujejo ponedeljek in petek, ko se s sovrstniki dobijo na zanimivi vadbi v telovadnici in na sobotnem jutranjem plavanju v Termah Snovik. Ker bodo tudi letos konec maja v Kamniku organizirali Trišportni dnevi Elektrončka, kjer se šolarji lahko dokažejo na »pravi tekmi« v aquatlonu, duatlonu in triatlonu, je sedaj pravi čas, da se začnejo priprave. Še posebej to velja za tiste, ki ste na teh tekmah že nastopili - pazite, da vam novopečeni triatlonci na tekmah ne bodo kazali pet. Najboljše, da se jim pridružite pri vadbi!!! x Za ŠD Trisport - MIRO KREGAR Končano državno prvenstvo motoristov v spretnostni vožnji V soboto, 15. novembra, je bila v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani slovesna podelitev pokalov za končano državno prvenstvo v spretnostni vožnji. V lanskem letu je bilo predvidenih šest tekem, od katerih sta dve odpadli. Prvo tekmo, 11. maja, je že tradicionalno organiziral Kamniški motoklub. Po lepem sprejemu v gledališču smo si za uvod ogledali komedijo .v dveh dejanjih. Sledil je nagovor predsednika ZMKS g, Leopolda Pungerčarja in predsednika odbora za šport g. Saša Mažgona. G. Purigerčar je povedal, da je znanje obvladovanja motornega kolesa, ki ga pridobimo v avtošolah premajhno in da so tekmovanja v spretnostni vožnji namenjena nadgradnji znanja. Povedal je tudi to, da si pravzaprav aplavza ne zaslužijo samo tekmovalci motoristi, ampak naše družine, partnerke, žene, ki so med vikendi same doma in trepetajo, če se bomo z izleta z motorjem srečno vrnili domov. Podelitev je potekala v treh delih. V vsakem delu so podelili pokale za prva tri mesta, dveh kategorij (skupno jih je 8). Kamniški motoklub so na prvenstvu zastopali: Janez Moneta - 2. mesto v kategoriji chopper, Matej Slapnik - 3. mesto v kategoriji nad 750ccm, Roman Burja -4. mesto v kategoriji nad 750 ccm. Zanimanje za to. panogo športa upada, kar pa vsekakor ni vzpodbudno, kajti zavedati se moramo, da je le spreten motorist varen motorist! Zato torej drugo leto na tekmah pričakujemo tudi vas, če ste lastnik katerega jeklenega konjička (za samo tekmovanje ni potrebno članstvo MK). Roman Burja iz Godiča (4. mesto nad 750 ccm), Matej Slapnik iz Zagorice (3- mesto nad 750 ccm), Janez Moneta z Rodice (2. mesto v kategoriji chopper) so na državnem prvenstvu motoristov v spretnostni vožnji uspešno zastopali kamniški motoklub. Naslednja ovira k vrhu Evrope - Innsbruck Veselje kamniških odbojkarjev po zmagi v Kanalu, (Jdbojkarji CALCIT Kamnika so v povratni tekmi l/S finala pokala Anslrain Airlines Top tcams v Kanalu pričakovano dosegli rezultat, ki jih je popeljal v četrt finale tega tekmovanja. Kljub najvišjemu porazu na gostovanju v Kanalu, pa so Kamničani že prvi set zbrali dovolj veliko zalogo točk, da so se brez težav uvrstili naprej, kjer bodo sedaj poizkušali pre magati Še Avstrijski Innsbruck. Prva tekma med Calcit Kamnikom in Wasserkrtaft Innsbruck bo v kamniški Športni dvorani v sredo 21.1.2004, ob 19.00 uri. Ker imajo glede na poznavanje nasprotnika Kamničani realne možnosti za ugoden rezultat že v Kamniku, vas seveda vabijo, da ste na tej tekmi osmi kamniški igralec in skupaj Z igralci popeljete kamniško odbojko še višje proti vrhu Evrope - na finalni turnir najboljših ekip v tem tekmovanju. Kamničani so tekmo v Kanalu začeli izredno dobro in bili vseskozi boljši nasprotnik, nekaj napak V končnici pa je botrovalo k temu, da so domači i/koristili kamniško darilo in dobili sel na 24, V drugem setu SO domači sicer hitro povedli, a so Kamničani z rutinirano igro proti koncu seta osvajali čedalje več točk - 19. Tudi tretji set se je začel podobno kot drugi, vendar si 1 morali Kamničani za napredovanje osvojiti le enajsi točk in po osvojeni enajsti točki so se glasni kamniški navi jači že začeli veseliti napredo vanja v četrtfiriale, še posebej pa dejstva, da bodo lahko - zaradi bližine tekme - Kamni-čanom pomagali tudi v Avstriji, Sicer pa so Kamničani v zadnjem kolu v lanskem letu na domačem terenu nepričakovano izgubili proti novomeški Krki, ki je v Kamniku zaigrala kot v transu in domači niso imeli večjih možnosti za uspeli. Poleg tega se je poznala tudi poškodba libera Marinka, čigar nastop je vprašljiv tudi na evropskih tekmah, saj bo zdrav- niški pregled pokazal ali je potrebna operacija kolena. Kljub porazu pa so Katnniča ni prihod v novo leto pričakali na prvem mestu prvenstvene lestvice, o štartnem položaju v ligi za prvaka pa tako in tako odločajo le tekme med štirimi najboljši ekipami - zaenkrat kaže na Calcit Kamnik, Salonit, Svit in Šoštanj - med katerimi pa s® Kamničani zaenkrat na najboljšem. A do razigravanja jih čaka še šest krogov v katerih Se bodo pomerili še enkrat z. vsemi tremi tekmeci. Naslednja leknta na domačem terenu pa bo 24.1.2004 ob 19.30 uri, ko bo v Športni dvorani Kamnik gostoval Fužinar. Dekleta so po pričakovanju v zadnjem kolu izgubila v gosteh proti Solkanu. F.kipa Solkana je v letošnjem letu zopet kandidat za uvrstitev v prvo ligo, vseeno pa 90 se Kamničanke dobro upirale domačim in bile kljub visokemu porazu enakovredne tekmice. Pri Kaninu\inkah se je poznala odsotnost Koroščeve, Zato pa sta za dobri okrepitvi pokazali Horvatova in Zerovni-kova. Pri domačih pa je v letošnji sezoni najmočnejši adut izredno neugoden servis, ki je tudi tokrat deloval skoraj brezhibno in Kamničanke so imele precej težav s sprejemom le tega. Kljub predzadnjemu mestu na lestvici pa se Kamničanke še niso predale v boju za obstanek v drugi ligi. Že na naslednji tekmi obljubljajo poln izkupiček V tekmi / zadnje uvrščeno ekipo Bleda, ki bo v Kamniku gostovala 24. 1. 2004, ob 17.00. Plesno glasbeni dogodek na Duplici vodstvom strokovnih učiteljev plesa naučilo prvih plesnih korakov in jih izpolnjevalo nekaj desetin novih plesalcev in plesalk, od najmlajših do starejših. Poleg okrog 70 glasbenih video spolov I Bepop, Natalija Verbolen. Sebastian Itd.), ki jih ima Jani za seboj, je s skupino Ritem planet izdal dve plošči. Vrhunec enoletnega dogajanja v tem plesno rekreacijskem centru, ki je pO svoje poživil povsem usahlo kulturno zabavno življenje v naši največji krajevni skupnosti, pa se je zgodil 6. decembra, ko so plesalci vseh starostnih obdobij pokazali, kaj so se naučili v minulem letu.. Najmlajše pa je obdaril tudi Miklavž. Plesno glasbeni dogodek, ki je do kraja napol-nflfdupllško dvorano, predvsem z mladimi, pa so popestrili tudi člani /nam- glasbene skupine Bepop, ki so ta čas na veliki koncertni turneji PopStars pO Sloveniji. Dodali je treba, da mladi diipliški plesalci sodelujejo tudi pri snemanju nekaterih videospotov. Takp SO denimo za skupino llepop posneli spol za skladbo Zapleši Z nami. B. P. Jani je še posebno vesel sodelovanja najmlajših plesalcev... Več let zapuščena dvorana kulturnega doma na Duplici že dobro leto dni ponovno živi. ••Krivec« za to je Jani Pavec, glasbenik in režiser videOSpOtOV ter vodja glasbene skupine Ritem planet iz Podgorja, ki je lanskega decembra v tej dvorani pognal v tek svoj plesno rekreacijski center Ritem planet. V enem letu se je tu pod V letošnjem sprevodu ob blagoslovitvi konj v Zgornjem Tuhinju je bil še posebej dobre volje mali Tomaž Pirš. ki je v spremstvu očeta Rafaela pogumno jahal na svojem poniju, v Blagoslov konj na Štefanovo Konjerejsko društvo Tuhinj je 26. decembra, na praznik sv. Štefana, organiziralo tradicionalno srečanje z blagoslovom konj, že osmo po vrsti. Lep in sončen dan je v Zgornji tuhinj privabil veliko obiskovalcev iz domačega, pa tudi iz sosednjih krajev. Ob 10. uri je župnik Jožef Tomšič daroval mašo za konjerejee in njihove plemenite živali, po njej pa blagoslovil konje, ki so čakali v sprevodu okrog cerkve. Zbrane konjerejee, goste in obiskovalce je pozdravil predsednik Ko-njerejskega društva Tuhinj Franc Klemen, v čast organizatorjem in v čast državnega praznika dneva samostojnosti je spregovoril tudi župan Tone Smolnikar, ki rad prihaja med Tu-hinjce. Letos je bilo v sprevodu 26 konj, na čelu sta bila konjenika s praporom konjerejcev in slovensko zastavo, za njima so se zvrstili konji, vpreženi v vozove, zapravljivčke, jezdeci... Posebno nasmejan je bil mali Tomaž Pirš, ki je pogumno jahal na svojem poniju! Konjerejci so vsem zbranim ponudili kuhano vino in peci- vo, udeležencem in gostom, ki so se zbrali pri Jernajevih, pa poklonili svoje koledarje in lično izdelano spominsko medaljo s podobo konjske glave in napisom Konjerejsko društvo Tuhinj - Štefanovo 2003 in jih pogostili z odličnim konjskim golažem. Manjkal ni niti muzikant, pravzaprav so bili kar trije, tako, da so se ob dobri hrani in pijači, ob zvokih polke in valčka vsi dolgo zadržali na prijetnem srečanju konjerejcev in njihovih družin. MARINKA MOŠNIK v OS Toma Brejca z obema ekipama naprej Ekipa starejših deklic OŠ Toma Brejca. Področni center Domžale in Društvo odbojkarskih sodnikov Ljubljana sta tudi letos organizirala področno prvenstvo za osnovne šole v odbojki za starejše dečke in deklice. Kot že nekaj let poprej so tudi letos krojile predvsem kamniške ekipe, pridružila pa se jim je tudi tokrat OŠ Jurij Vega Moravče. Pri fantih so bili tudi tokrat -kljub zamenjavi generacije - za razred boljši igralci OŠ Toma Brejca, pri katerih v igri izstopa Bernard Bezek, ki je bil tudi najboljši igralec področnega prvenstva. V finalu so imeli v prvem setu sicer kar precej težav z igralci iz Moravč, vendar so se ob koncu seta zbrali in set dobili, nato pa v drugem setu dobesedno povozili nasprotnike. Pri dekletih so se v finalu p<> merile med seboj kamniški ekipi OŠ Toma Brejca in OŠ Stranje, v napeti tekmi pa so bile še drugič letos uspešnejše Stranjčanke, ki so se tako maščevale za lanskoletni poraz v istem finalu. Nivo igre je pri fantih v letošnji sezoni sicer nekoliko padel, pri dekletih pa ostaja nekako na istem, skrbi pa dejstvo, da ostala področja - predvsem Domžalsko - z izjemo Moravč, ne kažejo bistvenega napredka. Upajmo, da bodo v naslednjih letih tudi v Domžalah in Medvodah posvetili več pozornosti tej športni panogi! V nadaljnje tekmovanje sta se pri fantih uvrstili ekipi OŠ Toma Brejca in OŠ Jurij Vega Moravče, pri dekletih pa OŠ Stranje in OŠ Toma Brejca! Cfco 1. Novi markacisti prejeli značke Planinsko društvo Kamnik vzorno skrbi za označevanje in vzdrževanje planinskih poti, kar je pogoj za varno hojo vseh, ki obiskujejo gore v Kam-niško-Savinjskih Alpah. Na.pobudo PD Kamnik je Meddru-Štveni odbor- Kamniško Bistri škega področja v sodelovanju s komisijo za pola pri Planinski /vezi Slovenije v prostorih društva pripravil seminar za mar-kaciste že leta 2001. Vseh prijavljenih je bilo 28. V času tečaja in na podlagi praktičnega dela na terenu je 26 tečajnikov uspešno opravilo izpit. l'o propozicijah so vsi udeleženci tečaja morali v dveh letnih sezonah opravili predpisano šle vilo ur markiranja planinskih poti. Pravica za prejem značke •Markacist- |e dosegla večina tečajnikov, od lega kar devet s kamniškega območja. Obiskovalci naših gora so gotovo opazili, da se je označevanje in nadelava planinskih poti nadaljevala in še izboljšala. V prostorih PD Kamnik je konec novembra vodja tečaja Alojz Pirnat v prisotnosti predsednika komisije za pota pri PZS Toneta Tomšeta in nedavno izvoljenega predsednika Ml)() Kamniški» Bistriškega območja Lada Kladnika izročil nove značke. Med prejemniki so bili tudi člani PD Kamnik: i'etei feras, Ivo Rostan, Franc Novi markacisti člani PD Kamnik in del markacislov iz PD Bajtar Velika planina. Pohlin, Franc Obreza, Jože Klene in Zdravko Markuš ter člani PD Bajtar: Martin Nerat, Rajko Balantič in Blaž Nerat. Poleg navedenih so značke prejeli še udeleženci iz drugih planinskih društev. Ob tej priliki podeljevanja značk »Markacist- je bila Zdrav-ku Markušu, dolgoletnemu mar-kacistu in večletnemu načelniku markacijskega odseka pri PD Kamnik, podeljena posebna ■KNAFELČEVA DIPLOMA-. Prejemnikom značk veljajo čestitke, vsem obiskovalcem gora pa markacisti želijo varno hojo po dobro označenih ih zavarovanih planinskih poteh. STANE SIMŠIČ V Članku Većina planinskih koč zaprtih v 21. številki Kamniškega občana je bila za Domžalski dom na Mali planini objavljena telefonska številka, ki ni več veljavna. Zato pokličite novo telefonsko številko 041/647-523. JANKOTU MOČNIKU V SPOMIN Sva skupaj zjutraj v cerkev šla, da tam slavila bi Boga, pri Sveti maši sodelovala, ker Sveta Neža je bila. Ko Sveta maša se začne, sam Bog pride po Tebe. Božja volja taka je bila, da sva zaenkrat se razšla. Sam Bog je v cerkvi Te počakal, da vzame s sabo Te na pot, oči moje pa zaman iščejo Te vsepovsod. Sedaj v nebesih Ti prebivaš, na zemlji pustil mene si. tam pri Bogu srečo uživaš, varuješ me iz večnosti. Odšel si tja, od koder se nihče ne vrne, preteklo mnogo je solza, a enkrat se tako obrne, da se pri Bogu srečava. Ne veš. kako me to boli, ko Tebe več med nami ni. tolažim se le s tem lahko, da snidenje tem lepše bo. Tvoj poslednji dom obiščem, tamkaj lučko Ti prižgem in takrat se mi zazdi, da si ob MENI Ti! 21. januarja bo preteklo leto dni, polno solz in žalosti, odkar zapustil si me Ti. Zahvaljujem se vsem, ki skrbijo za to, da vedno lučka Ti gori in kdor z lepo mislijo na Tebe ob tvojem grobu postoji. Žena Štefka Sela, januar 2004 Iščemo informacije v zvezi s prometno nesrečo 14. 9. 2003 se je v nočnem času na lokalni cesti Kamnik-Godič pri kraju Zduša pripetila prometna nesreča, v kateri je umrl 18-letni pešec Aleš Močnik iz Bistričice pri Kamniku. Z dosedanjim obsežnim delom nismo prišli do sledov ali koristnih informacij, ki bi pripomogle razjasniti potek prometne nesreče. Za pridobitev koristne informacije v zvezi s prometno nesrečo razpisujemo denarno nagrado do 500.000 SIT. Višina denarne nagrade bo odobrena po pridobitvi in oceni koristnosti informacije. V kolikor o dogodku kdor koli kaj ve, pozivamo, da to sporoči najbližjemu policistu oz. pokliče št. 113 ali anonimno št. 080 1200. Policijska postaja Kamnik Velika planin A vabi na prijetno smuko in sankanje Ugodne snežne razmere in še ugodnejše cene smučarskih vozovnic od 1.500 SIT (otroška 2-urna) do 3.000 SIT (celodnevna odrasla). Tudi 2-, 3- in 4-urne smučarske vozovnice, ŠOLA SMUČANJA in mnogo užitkov na snegu. NEPOZABNO DOŽIVETJE: NOČNO SANKANJE vsak petek in soboto od 18.do 20.ure do konca februarja - prvo sankanje to soboto, 17.1.1 V sklopu smučarskih tekmovanj za POKAL VELIKE PLANINE prirejamo tri vesleslalome - ob sobotah, 17. in 31. januarja ter 14. februarja. Prijave na spodnji postaji nihalke najpozneje do 10.ure na dan tekmovanja. Startnine ni! Informacije po telefonu 839 71 77 In 832 55 66 - spodnja postaja žičnice VELIKA PLANINA - ZIMSKA PRAVLJICA k) RENAULT VOZILA LETNIK 2003 DO 600.000 SIT POPUSTA Slika jc simbolična NOVO: CENTER RABLJENIH VOZIL NA ZALOGI VEDNO VEČ KOT 30 TEHNIČNO BREZHIBNIH RABLJENIH VOZIL Z ZNANIM Ivi IN GARANCIJO DO 12 MESECEV. AVTO SET „ o„ Dragome! j 26, Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure Prodaja vozil: 01 /56 27 111 041 / 648 166 Servis: 01 / 56 27 333 031 /648 166 Nadomestni deli: 01 / 56 27 222 E-mail. tomai.setnikar.avtoset@dealer.renault.si mm STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik MALI OGLASI Oddam ali prodam hišo v Tuhinjski dolini. Tel. 031/608 642. INSTRUIRAM matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. Najamem dvo ali trisobno stanovanje v Kamniku. Tel.: 031/290-876 Iščem pridnega upokojenca za občasna dela v delavnici. Ročno delo z lesom. Inf. 031/652-889 Skodlarstvo s.p., Stahovica 29a Pl »Ni smrt tisto, kar nas loči, in Življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas." tM. KačiČ) ZAHVALA ■ V 76. letu življenja je prenehalo biti srce naši mami MILKI RESNIK roj. Šekoranja Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih dnevih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Njeni: mož Ivan, sinova Ivan in Roman z družinama December 2003 ZAHVALA 72. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, ati, dedi, tast, brat in stric JANEZ PORAVNE z Duplice, Jakopičeva 20 Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem, sosedom in njegovim dolgoletnim prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala družini Prošič za nesebično pomoč. Hvala tudi pevcem, praporščakom, g. župniku in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Duplica, Šmarca, Nožice, januar 2004 mrk ZAHVALA V 86. letu nas je zapustil naš dragi oče, ata, tast, brat in stric TONE SUSNIK Logarjev Tone iz Črne Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem iz Titana za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, g. župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem za zapete pesmi in ansamblu Svetlin za zaigrano žalostinko. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi November 2003 Ogenj je ugasnil, veter se je ustavil, človek je utihnil in se obrnil nazaj, odprla se je noč, zemlja je ladja v čudežni kraj. ZAHVALA Mnogo prezgodaj v 43. letu je odšla od pas ljuba mamica, žena, hčerka, sestra, teta, snaha in svakinja MAJA PODBEVŠEK KUKANJA z Duplice Najtoplejc se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem, kolektivu in dijakom Šolskega centra Rudolf Maister, osebju Kliničnega centra, gospodu župniku Miru Šlibarju, delavcem Komunalnega podjetja Kamnik za izrečena sožalja, tolažbo, pomoč in trud, cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Janezu Gerkmanu za lepo opravljen pogrebni obred in svete maše, pevcem kvarteta Krt in trobentaču Marjanu Sitarju za ganljive pesmi. Hvala vsem, ki ste našo Majo pospremili na njeni zadnji poti in obiskujete njen prerani grob. Vsi njeni. December 2003 AVTOBUSNI PREVOZI VRANKAR - BUS, d.o.o. BUC 20, LAZE, 041/606 321 tel.: 01/834 60 23, 834 72 03 Vabi na nakupovalne izlete na razprodaje 31. januarja v Miinchen; 21. januarja na razprodaje v Trst in Lenti Pokličite in se nam pridružile! ŽELITE ZA SVOJ DENAR KUPOVATI NAJCENEJE?! TEHNIČNA TRGOVINA PERNE^ toranj* £?OV7^g>» TmxM»m7F Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje trgovine Utok) tel.: 831 72 03 UGODNA PONUDBA za mnogo različnih artiklov iz našega prodajnega letaka TV in GLASBENI STOLPI, VIDEOREKORDER JI, DVD, AVTOZVOČNIKI, BELA TEHNIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI. NAJUGODNEJŠE CENE MIKROVALOVNIH PEČIC BARVNI TELEVIZORJI NAJNIŽJE CENE AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO 31.1. 2004 OZ. DO ODPRODAJE ZALOG. - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV BREZ OBRESTI KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/565 51 20 Zasebna zobozdravstvena ordinacija dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 721 29 90 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h AGROPROMET CERKLJE UU.okt.10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE - VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe) - JABOLKA za ozimnico Cene za krmila so tovarniške 37^6 ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica PEPCA PODJED iz Iunjiške Mlake pri Kamniku Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni December 2003 ZAHVALA V 54. letu življenja je po težki bolezni zaspala MARIJA WEBER iz Kamnika, Kersnikova 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sošolcem, sošolkam ter razredničarki 7. B. razreda OŠ Toma Brejca za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo zapete pesmi. Vsem prav lepa hvala. Žalujoči: Družina VVeber Kamnik, december 2003 ZAHVALA V 68. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi DINO DOMINIK OSOLNIK iz Kamnika Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem /a izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred in trobentaču Igorju Zajcu za zaigrano Tišino. Vsi njegovi November 2003 j«t» \ «1 Zaman je bil tvoj boj, zaman VSi dnevi Upanja, trpljenja. Boltten jc bita močnejše oii tivtjenja. ZAHVALA V 67. letu življenja nas je zapustil naš dragi oče, brat in stric DRAGO AHČIN 7, Okroga pri Motniku Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče ter našega Dragota pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi December 2003 ZAHVALA V 79. letu je tiho odšla od nas naša draga mama PAVLA JERIČ i/ Kamnika Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za spodbudne besede v težkih trenutkih, podarjeno cvetje in druge darove ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala neveljskim pevcem za lepo zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni December 2003 Odšel si nemo, tiho, brez besed in brez vzdiha, kol ugasne zarja tiha. ZAHVALA V 39. letu življenja nas je zapustil naš dragi sin, brat, stric in svak _ PETER SLAPNIK F™ z Velikega Hriba Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Menine d.d. in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali za svete maše, cvetje, sveče, za cerkev ter za vsa pisna in ustna sožalja. Zahvala gospodu župniku Jožefu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebcem, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Vsi njegovi December 2003 V naših srcih ti naprej živiš. zalo pot nas vodi tja. kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN 16. januarja mineva trinajst let žalosti in bolečine, odkar nam je kruta usoda iz naše sredine vzela dragega GREGORJA URSICA Žalost in praznina ostajata. Vsem, ki našega Gregorja nosite v spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke v spomin, iskrena hvala. Vsi njegovi Stahovica, 16. januarja 2004 IN MKMORIAM 27. januarja bo minilo 10 let, ko smo v prometni nesreči izgubili našo ljubljeno hčerko in sestro MATEJO ROSTAN (1970-1994) Spomini nate ostajajo, za nas si bila kot sončni žarek, ki je prekmalu zašel za goro. Naučili smo se živeti z bolečino, ki je še toliko večja ob spoznanju nezaupanja v naš pravni sistem. V večni žalosti: mami Iva Rostan v imenu družine Kamnik, januar 2004 Predno je zagorela Betlehemska luč. je tvoja že ugasnila. Še nismo peli Sveto noč, nam ni rekla lahko noč. Odšla si tiho v temno noč. ZAHVALA V 78. letu življenja nas je nenadoma zapustila naša mama MARIJA GRADISEK s Kregarjevega la LepO se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, nosačem in skupini Jutranja Zarja Za podarjeno cvetje, sveče, darove za maše in cerkev. Posebna /ahvala dr. Jermanovi, sestri Miheli in reševalcu Mirotu. Iskrena hvala gospodu župniku Tonetu Berčanu za zelo lep mašni obred in cerkvenemu zboru za lepo zapete pesmi. Hvala tudi vsem, ki ste nam izrekli sožalje, vsem. ki ste našo mamo imeli radi in ste njeno delo tudi spoštovali. Hčerka Joži z družino in drugi njeni Kregarjevo, december 2003 Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi upanja, trpljenja. hflr.rti je bilu rn/iinrjša od življenja. ZAHVALA V 62. letu življenja nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, brat, stric in svak TONČEK TURK iz Kamnika Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, vsem sosedom, še posebej Jenkovim in Joškovim iz Virč, nekdanjim sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, vso pomoč, darovano cvetje in sveče, darove za svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Plavčevi in sestri Emi za požrtvovalnost pri zdravljenju, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in trobentaču. " Žalujoči: žena Jožica in drugo sorodstvo ' December 2003 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Vse življenje si trpel, za starše in domačijo skrbno skrbel. Tiha, nemaj? fomUa, l/ii tMoj ti z očetom in materjo v večnem miru počivaš, kjer ni več gorja in ne trpljenja. ZAHVALA V 44. letu življenja nas je nenadoma zapustil naš dragi brat, stric, nečak in JOŽE CERAR « iz Špitaliča 26 Iskrena hvala vsem dobrim sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše in izrečeno sožalje. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, govorniku za besede slovesa in gasilcem iz GD Špitalič. Prisrčna hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali ter našega Jožeta pospremili na njegovi zadnji poti. Za vse smo vam zelo hvaležni. Žalujoči: vsi njegovi December 2003 Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega neveste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. 0V0RJE št. 13,4207 Cerklje Tel.: 04/252 14 24 GSM: 041/624 685 ZAHVALA V 94. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga APOLONIJA ŽIBERT roj. Mušič Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter praporščaku Društva upokojencev. Žalujoči: Vsi njeni Podgorje, Kamnik, december 2003 Ljubil si delo, polje in dom, zdaj pa zazvonit ti farni je zvon. ZAHVALA V 79. letu življenja se je od nas poslovil dragi mož, oče, stari ata in stric ANTON TREBUŠAK Matičkov Tone iz Srednje vasi Iskrena hvala dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem Svilanita in Veleja za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvala osebju zdravstvenega doma Kamnik, govorniku za besede slovesa, župniku za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Srednja vas, Stranje, december 2003 ZAHVALA V 77. letu življenja nas je zapustil naš dragi oče IVAN GERŽELJ i Duplice pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem in praporščakom. Žalujoči: hčerke Vesna in Majda z družinama ter Veronika Duplica, Pijava Gorica, december 2003 ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila naša draga mama, f J babica, prababica in teta ... c FRANČIŠKA BARONIK roj. OVIJAĆ i/ Kajuhove poti 1 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji podarili cvetje in sveče, jo pospremili na njeni zadnji poti. nam pa izrekli sožalje. Žalujoči: sinovi, snahe, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo December 20Q3 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo trdih rok ostaja. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila naša draga MARIJA COTIČ i Duplice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, še posebej stanovalcem Jakopičeve 28, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodu Branku iz ZB in gospodu Jožetu Resniku za ganljive besede slovesa, Društvu invalidov, osebju Doma starejših občanov Gornji grad za nego in lajšanje bolečin, pevcem, g. Marjanu Sitarju za zaigrano Tišino in praporščakom. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo imeli radi. Žalujoči: vsi njeni December 2003 VELE 1 Ponudba VELE ^j^L\^L\^L\^L\m velja v vseh živilskih prodajalnah VELE mM m. Lk J f tekstila in obutve d„ 40% od 12. 01. 2004 do 02. 02. 2004 Vele Domžale oda Mengeš Mengeš Otroška moda Kamnik Modna hiša Kamnik Nova moda Kamnik Športni oddelek: Blagovnica Domžale od 12.01. do 18.01.2004 pn nakupu smuči, desk za smučanje, smučarskih čevljev, vezi in drsalk nudimo Banane, 1 kg pride, POPUSTI ZA Get?. 150.000 sit S&trrnt dO 250.000 sit ELANTRA 250.000 sit MATRUC do 400.000 sit Cmtptr do 800.000 sit S ON Al A 300.000 sit TRflJET 300.000 sit santa rct, do 350.000 sit Terracan 500.000 sit HI 250.000 sit Količina vozil omejena! • kredit na položnice s • bančni krediti 5 do 72 mesecev • staro za novo LETNIK 2003 VELIKA NAGRADNA IGRA Ura vašega obiska vam lahko prinese čisto novega Hyundai Getza do 28. februarja www.avtocenter-subelj.si Obrtniška ul. 8, Domžale tT 721 62 21, 724 42 34 Trgovina obutve in tekstila Moste 88A, Komenda tel.: 01/834 10 29 it OBUTVE V GOSTILNA LEDRAR Žiga Leber, s.p., Loke v Tuhinju, tel.: 01/839-27-82, 041/732-802 DNEVI RIBJIH JEDI OD 23. JANUARJA DO 1. FEBRUARJA RAZVAJALI VAS BOMO Z RIBJIMI SPECTALITETAMI OB DALMATINSKI ŽIVI GLASBI »KLAPE BODULI« Z BRAČA. REZERVACIJE ŽE SPREJEMAMO. Obiščite nas in okusite različne specialitete naše kuhinje vsak dan od 8. do 22. ure, ob petkih in sobotah od 8. do 24. ure, ob torkih zaprto. NAJPAMETNEJŠI IZKORISTI POPUSTE ŽIVIM. DA VOZIM popust 100 popust 416.000 SIT popust 570.000 SIT Space Star 1.3 Family Space Star 1.6 Comfort Carisma 1.6 Comfort Outlander Comfort 2.0VVD .-i, darilo avtoradio s CD A MITSUBISHI MOTORS m10 www.avtocenter-subelj.si Obrtniška S, Domiale tel.: 01/721 62 21 01/724 42 34 KOLIČINA VOZIL JE OMEJENA! ♦ KREDIT NA POLOŽNICE ♦ BANČNI KREDITI DO 60 MESECEV ♦ STARO ZA NOVO SALON KUHINJI IN BELE TEHNIKI Liiz Karantania Do 15. februarja M -30% brezplačna dostava tovarniški popust ,n montaža r~Ku«» za vse modele kuhinj za vse modele / + 50.000 SIT bon-gratis na tri modele GI ANA, PR0VENZALE ANTONA SKOKA 2, DOMŽALE, TEL. 01/729-27-20 TOPNIŠKA 5, LJUBLJANA, TEL. 01/430-77-30 www.liiz-karsntanla.Bi RENAULT VAŠA VARNOST JE PRI NAS NA PRVEM MESTU! * Pregled izpušnih plinov * Ureditev dimnosti vašega dizla z najmanjšimi stroški * Nastavitev motorja * Pregled in ureditev podvozja * Pregled zavor * Izvedba tehničnega pregleda Za kleparska in ličarska dela imamo z zavarovalnicami sklenjene pogodbe. AvtO Car d.o.o., Svetčeva 1 -1234 Mengeš tel: salon 01/723 74 14, servis 01 /723 72 79