Štev. 52. V Mariboru 27. decembra 1884. Tečaj XVIII Ijist ljudstvu v poBnK.BnP ||a)f prodaja knjiRar Novak na velikem trgu po 5 kr njem na donn » rele leto J «li , za pol lita 1 ¡tli. 90 kr., la «etri ttokopi.l n ne vra^io, neplaiar.t !lat! so ne sprejemno. leta 80 kr. — piaroenirin. no n.m; ia onrarnUtv»! v rUTMc.lrmri somAnl«!-•>-, 1 * ^ let« 80 kr. — Naročnina se poiilja opranilStTn v dijaškem somoni.v-r. (Kn.i,b<5nsorriin».r.>. — i»eicžnlki tluho^ce&a društva dobivajo iist bre» po»»ibnc. n&ročnine. o»ni>.nila plačuj-3 cd-.nitvadnc vrstice, So aH natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., ti i krat 18 kr. jjfl Vabilo k naročbi. 5c „Slovenski Gospodar11 prične z novim letom svoj XIX. tečaj. Dosedanji p. n. prijatelji, naročniki, društveniki „Tiskovnega društva" so proseni, da mu zvesti ostanejo šd zanaprej ter naročbo svojo ob pravem času ponovijo in listu pridobijo novih naročnikov. List bode izhajal s prilogami in stane za celo leto 3 JI., za pol leta 1 JI. 60 kr., za četrt leta 80 kr. Stare naročnike prosimo paradi polaj-sanja našega dela dosedanjo tiskano adreso na poštno nakaznico prilepiti, ali pa vsaj tisto številko nam naznaniti, katera se na vsakej adresi na desni strani tiskana nahaja. Onmiiišiio „SIct. Gospodarja". Slovo staremu leta. Leto J884 umira. Kmalu utone v preteklosti. Ozrimo se ob konci nanj za slovo. Obetalo je sprva spi ob malo, a doneslo veliko več, kakor smo se nadejali in tako je letina povprek boljim prištevati. Priraslo je vsega nekaj; zrnja prav lepega in sadja prav veliko Ljudje so posebno od slednjega dobili lepih denarjev in si precej pomogli. Bodi hvala Bogu za ves blagoslov, ki ga je letos nam naklonil. Kraljestvo božje na zemlji, sv. katoliška Cerkev, napredovala je zlasti v Ameriki, kder je bil velik cerkveni zbor, v Afriki, Avstraliji, Indiji, mej protestanti na Nemškem; papež Leon XIII je cerkvene razmere uredil naSvi carskem, v Belgiji, skušal Cerkvi mir nakloniti na Nemškem, Ruskem. Znamenita je njegova okrožnica zoper sedanje antikriste, freimaurerje, ki posebno na Italijanskem, Francoskem in v Belgiji razsajajo, tudi v Avstriji se po robu stavijo, najbolj s pomočjo lokavih Judov. Veliko preganjanje trpijo katoličani na Kitajskem, kder jih zavoljo vojske s Francozi silno sovražijo. V osrednjej Afriki pa je Hahdi prizanesel katoliškim misijonom. V političnem oziru je znamenita tricesar-ska zveza, katero so trije cesarji: avstrijski, nemški in ruski bili sklenoli na shodu v poljskih Skjernevicah, da Evropi ohranijo mir. Prebivalstvo množi se v Evropi silno, oderuštvo in liberalno gospodarstvo izsesava delavne stanove in kupici denarjev v pesteh pičlega števila izvoljencev, Vsled tega širi se siromaštvo, narašča grehčta in hudobija, neti nezadovoljnost: rodijo obupni nihilisti, anarhisti, praktični ne-verci in bogatajilci, ki hočejo z revolverjem in dinamitom priboriti človeštvu drugi red ali prav za prav še hujši nered. Tako bilo je letos povsod toliko socijalističnih nnfiorov, zločinstev. pravd in obsodeb. Veliko ljudi pa se je izselilo iz Evrope in tudi vlade evropske so začele v tujih delih sveta iskati novih zemljišč, da obilico ljudstva odpravljalo. Na Italijanskem umrlo je veliko tisoč ljudi gladu (bolezen Pellegra je glad). Ni čuda tedaj, da je tudi kolera silno pobirala medlo ubožno ljudstvo na Italijanskem, Francoskem in Španskem. V Avstriji vladarila sta grof Taaffe, pri nas še precej mirno, in Tisza na Vogeiskem, ki pa je imel dovolj sitnob zavoljo Judov in Hrvatov. Znamenito je, da so letos dodelali Arlsko železnico, potem železnico v Sarajevo in Beligrad. Nemško-liberalna stranka je hudo razsajala pa je vidno opešala. Zastonj troši denar, zahnian rogovili šulverein, jalov je ves napor v njihovih pojudenih in podmitanih novinah, prazno vse kričanje njihovo v državnem zboru. Potrle so jih zlasti zadnje deželnozborske volitve: propali so v Predarlskem, Tirolskem, Salcburškem in gornjem Avstrijskem popolnoma. Na Štajerskem so zmagali, ker so nekde pomoči dobili, katere še niti vredni niso. MC Denešnji list ima '/« pole „Gospodarstvene priloge" in „Kazale" kot prilogo. Slovani v Avstriji krepko napredujejo duševno in gmotno. Dokaz: češko krasno gledišče v zlati Pragi, pomnoženo število časopisov, galerija slik v Zagrebu, slovenske posojilnice; rastoča književna vzajemnost. Kako mogočno da je mej Slovenci začela pojavljati se narodna zavest, to nam svedočijo zadnje volitve na Koroškem in Štajerskem. Celo uže zapuščeni, ubogi Korošci so s tremi poslanci prodrli in štajerski Slovenci smo v res besuej volitevskej borbi sijajno zmagali povsod na kmetih, in v dveh mestih znatno glasov si pridobili, posojilnice, sadjerejsko in hmeljarsko društo, Slovensko društvo, Sokol, pevsko društvo in domojlubi vseh stanov delali so pogumno in vspešno. Največ trpel pa je gotovo naš „Slovenski Gospodar" v tem letu; vendar tudi to najhujšo borbo je srečno prestal. Konečno bodi še izrečena najiskrenejša zahvala vsem. ki so naš list kakorkoli podpirali in širili. Slava in hvala jim! Vsem dobrim Slovencem pa želimo: Veselo novo leto! Obligacije štajer. stanov od 1. 1809 se bodo v novem leti izplačevale. (Pozor, slovenski kmetje in občine!) Leta 1809 je štajerska dežela vsledfrancoske vojske v velike denarne zadrege prišla in so radi tega tadajšnji „stanovi-' (die Stande) primorani bili, narod k takozvanemu bojnemu posojilu prisiliti. Cez vsako tako posojilo so se izdale potem zadolžnice in obligacije štajerskih stanov (Zwamrsanlehens-Obligationen). Te obligacije še do sedaj niso izplačane in se deloma pri okrajnih blagajnicah, deloma pri občinskih predstojništvih, kakor tudi deloma pri posameznih „sosečkah" nahajajo. Razun velikih denarnih žrtev, še je narod leta 1809 francosko vojsko tudi z živežem preskrbeti moral itd., čez to so se takrat grajšči-nam in potem tudi občinam, sosečkam in po sameznim strankam nakaznice ali takozvani „kasašajni" izročili. Obresti od obligacij je do sedaj deželna blagajnica v Gradci izplačevala, od „kasašajnov" ali nakaznic pa do sedaj nikaldh obresti ni bilo. Vsled postave od 10. junija 1884 bodo se omenjene obligacije in nakaznice prihodnje leto 1885 izplačevale in se morajo vse take tirjatve do iil. januvarja leta 1885 pri deželni blagaj-nici napovedati. Z ozirom na to, si dovoljujem slavne okrajne zastope, občine, sosečke in posameznike opozoriti, da omenjene tirjatve ob pravem času in na pravem mesti napovejo, ker bi se lahko zgodilo, da se na tirjatve, koje bi prepozno napovedane bile, ne bi več ozir jemalo. Strankam, katere v tej reči kakega pojasnila želijo, podpisani z veseljem ustreže. V Ptuji 6 grudna 1884. Anton Gregorič, okrajni tajnik. Opomnja uredništva: Uže prihodnji mcsec mora biti vsaka obligacija (prestacija) napovedana. Ker se to nikder še ni prav nujno naznanjalo, mislijo nekateri, da v Gradci na našo pozabljivost računijo in da obrok zamudimo. Slovencem ni treba deželnej blagajnici v Gradci ničesar, še vinarja ne, pustiti. Gospodarske stvari. Slivar, slivni ubadar. Slivar ali slivni ubadar (der Pflaumen-stecher; Rhynchites cupreus L.) Rilčkar je bakreno-pozlačen, dostikrat tudi rudečkasto-rujavkast in prav na kratko poraščen; njegove dlačice časih tudi malo na sivkasto vlečejo. Bela ličinka njegova ima črno-rujavo glavo. Rilček ima dolg in precej krepik, kateri je pri zlatem rilčkarji temno-vijolčast, pri rudečkasto-rujavem pa črnkast. Keberček prikaže se pomladi, da polaga svoja jajčica v pričete, kot srednji bob debelo sadeže, najraje v češpljeve in slivine, če pa teh ni, spravi se na češnje, katerim do polne dozoritve ne prizanaša; sicer pa svoje malopridno početje na češpljah in slivah navadno do konca meseca julija izvršuje. Oplodena samica ubode sadek do koščice, kamor potem eno (le malokedaj po dvoji) drobno, podolgasto, rumenkasto-belo, polprozorno jajčice položi in pecelj do pol centimetra od sadežka oddaljeno (le redko tikoma sadeža) pregloda, da ta odpade. Cez nekoliko tednov (navadno 3 do 4) pozneje iz jajčeka izleze ličinka, se živi od vniče-nega sadu, a dorastla se v zemljo zarine, kjer pre-zimi, se zabubi, da v prihodnji spomladi zopet kot dovršeni rilčkar-ubadar na dan pride in svojo uničevalno malopridnost na koščičastem sadji iz nova pričenja in izvaja. Ena samica od-striže in ukon a sama do 50 in še več sadežev. Leta 1879. so na Premu in v okolici po tem škodljivci trpele posebno češnje, katere jo še odstrigal popolno dozorele, to pa zato, ker se je bil vsled dobre češpljeve letine 1. 1878, v obilnem številu prikazal, a leto potom pa za svoj daljni razvoj nobenih češpljev sadežev našel ni. Odstriženi sadežki, v katerih je zalega tega mrčesa, tudi v največi vlagi ne segnjijejo, nego ostanejo velo-gobasti. Zatira se ta hudi sovražnik koščičastega sadja najbolje s tem, da se odstriženi sadeži vedno sproti pod drevjem pobirajo in požigajo, dalje naj se v pozni jeseni in zgodnji pomladi zemlja okolo dreves globoko prekopuje, da se tako ličinke in bube, katere so plitvo pod rušo, globokeje spravijo, in ko njih čas pride, na po vršje ne morejo, ter v zemlji poginejo; dalje, če se rilčkarje ob mirnem in hladnem vremenu na rjuhe pod drevo raztegnejene otresa in pokonča; toplo in vetrno vreme za to ni; pri toploti sfrče, a veter jih pa med padom v stran odnese. Sejmi. 29. decembra: Orešje v Brežiškem okraji. 2. januvarja: Buče, Gradec, Radgona. 5. jan. Maribor. 7. jan. Lučane, Ptuj. 12. jan. Elanina, Nova Corkev. Dopisi. Iz Maribora. (Kreisamt, stolna cerkev, šolske sestre, Seidl) Znani „kreisamt" bode prodan za 12—18000 fl , kupiti ga želi mesto, ker je vrt že itak v trg spremeniti dalo. Šolskim sestram je mestni zastop naklonil 420 fl. podpore. — Zastran stolne cerkve sklenolo se je pozvati slovitega nekega slovitega arhitekta iz Dunaja in Wolfa iz Gradca ; slednji je tukaj z ¿0.000 fl. lepo obnovil in popravil križarjev cerkev (Leechkirche), katero so nekateri Gračani kar uže podreti hoteli. Imenovana dva pregledata i našo stolno cerkev, je li res za podreti ali se vendar tudi dostojno popraviti da! — Avstrijsko-vogerska banka ustanovi v Mariboru podružnico, poverjena sta J. N. Pfrimerja. — Umrl je znani Konrad Seidl, bivši kamški župan, deželni in državni poslanec , po mučnej bolezni. — V mestu in v okolici tatje silno marljivo kradejo, da imajo žandarji in župani veliko sitnob. Od sv. Martina na Pohorji. (Sad nem-ško-liberalnega šun tanj a.) Dne 19.. 20., 21, in 22. novembra bilo je pred celjsko okrožno sodnijo toženih 14 oseb: Štefan Vrečko (Sturm), Janez Vrečko, Anton Vrečko (župan), Sebast. Zorko, Mart. Brentuša, Anton Mojal, Jurij Zorko, Andrej Blažič (hlapec), Anton Koren, Jakob Potočnik. Jurij Koren, Matej Babič in Fr. Rebernik, zvečinoma v Breitenbachu doma. Zatožba veli: za den 6. julija je g. dr. Radaj naznanil volilni shod, da poroča o deželnem zboru, ker ga je pred 6 leti bilo vseh 8 volilnih mož St. Martinske fare volilo v poslanca. C. g. župnik M. Brezovšek dajo to pri cerkvi 29. jun. oznaniti. Sedaj raznese se glas po fari: „Slovenci hočejo imeti staro raboto in desetino nazaj". Najbolj razburjeni kažejo se Vrečkoti. Tako je Antonu Terglecu dne 5. jul. v Spesovej (Žnidar) krčmi djal Štefan Vrečko: „čakaj ti boš videl, kaj bomo jutri naredili s totim hudičem, z Znidarjem in s fajmoštrom, najprej bomo krote izpustili, Marburškim falotom pa čreve. Ti boš videl, kako bo vse šlo jutri. Zdaj so na- trofili ta prave, midva imama uže vse naštimano z rihtarjem, ti bodeš videl, kako bodo jutri šli." Po noči podžagajo maj s slovensko zastavo. Drugi den po rani sv. meši začne zborovanje a kmalu začneta pred Spesovo hišo stoječe ljudi z vinom in šnopsom napajati Štefan in Janez Vrečko in ščuvati zoper dr. Radaja in spremljevalce. (Dalje prihodnjič ) Iz Celja. (Posojilnica, nov odvetnik, okrajnizastop) Slovenska posojilnica močno grize naše nemčurje. Zato se silno vese lijo, da sedaj celjska „šparkasa" priredi tudi nekšno „Vorschusskaso". — Novi slovenski advokat g. dr. Filipič je odpretje svoje pisarne naznanil županstvom, duhovščini, raznim kor-poracijam itd Uradoval bode slovenski in nemški in se rad potegoval za vsako pravično reč. — Liberalni okrajni zastop tirja za drugo leto 35.299 fl. ter bode pobiral 25% okrajnih doklad od direktne dače, ki znaša 127.52b fl. To je precej občutno breme. Samo „šoderliferantom" se izplača čez 10,000 fl. Donesek za šole (7"/n) znaša 8927 fl., za reguliranje Savinje pa 3000 fl. Toda znanemu Nekermanu še ni dovolj potroš-škov. On tirja še štipendije za ženske, katere bi se naj v Gradci na porodišči izučile za babice. Da bi pa mesto menje zadeto bilo, so liberalci iztuhtali, naj se okrajna doklada skozi 12 let tistim opusti, ki bodo nove hiše zidali; da bo to Celjanom več koristilo, kakor dežela-nom, to je g. vitez Berks dobro dokazal pa liberalci so v takih rečeh za kmeta — gluhi. Iz Kalobja. (Častiti gospodi liaza-risti od sv. Jožefa pri Celji obhajali so pri Devici Mariji na Kalobji od 29. novembra do 8. decembra duhovne vaje. Ne le domači far-mani, tudi iz sosednih župnij vdeležiii so se v ogromnem številu in z veliko pobožnostjo^ poslušali nauke in prejeli sv. zakramente. Živo nam je v spominu lanski misijon, ali letošnje eksercicije storijo nam častite gospode nepozab-ljive. S hvaležnim srcem kličemo za Vami: Bog Vam plati! Kalobški farani. Od Nove cerkve. (Strassburški k a-p i t e 1 III.) Poslednji vikarji bili so tudi djanski kanoniki Strassburškega kapilelna, čigar udje ali članovi nosijo kot znamenje svojo posebne družbe pozlačen križec s prav lepo podobo sv. Miklavža v emailu. Križec podoben je križcem, ktere nosijo korarji Krške ali pa Lavantinske stolne cerkve. — Trak, na kterem se nosi, je pa ožji od unih, ter je modre barve, z dvema rudečima progama. To odlikovanje podelili so (emu Kapitelnu še le pokojni krški knezoškof I)r. Valentin Wiery. člani ali udje tega častitljivega kapitelna bodo brez dvoma tudi vsi prihodnji Novocerkevski farni predstojniki. Smrt Novocerkevskega dekana ne izprazni te fare, ki je za vselej Strassburškemu kapitelnu vtelesena, ampak izprazni le njihovo mesto v Strassburškem kapitelnu. Zato se tudi po smrti Novocerkevskega dekana v prvi vrsti no oddaja ta fara, ampak le en kanonikat Strassburškega kapitelna, čigar ude imenujejo mil. knezoškof. Strassburški kanoniki potem iz svoje sredo še le določijo kanonika, ki bo kot vikarij tega kapitelna pri Novicerkvi službo tukajšnjega farnega predstojnika opravljal. Temu se propuščajo navadno vsi dohodki Novocerkevske fare proti temu, da vsako loto pošlje za skupno mizo v Strassburg 210 11. gotovega denarja, ter da skrbi za to, da se cerkvena in farna poslopja pri Novicerkvi ohranijo v dobrem stanu, ne da bi bilo potreba Strassburškemu kapitelnu za popravila kaj vlagati. Strassburški kolegijatni kapitel šteje 7 pre-bend, namreč: 1 proštijo, 1 dekanatovino in 5 ka-nonikatov. — Od teh je dekanova služba vedno združena z 1 kanonikatom krškega stolnega kapitelna, prebenda pa ostaja zavolj prepičiih dohodkov vedno izpraznena. — To leto se je po povišanji v službi izpraznila kapitelska proštija in en kanonikat, smrt pa je izpraznila še dva druga kanonikata, tako da ves ta kapitel sedaj šteje le dva kanonika, proč. g. zlatomešnika Karlna Poldenega, mostnega župnika v Strassburgu, in kapitelskega oskrbnika, preč. g. Franca Baumana, kanonika tudi v Strassburgu. V Celovei kot sedeža krške škofijo iruela bi vedno dva Strassburška kanonika v tesni zvezi s krškim preč. konzistorjem bivati eden pa pri Novi cerkvi kot farni piedstojnik. Sedaj so pa vsi ti trije kano-nikati izprazneni. Bog daj kmalo najti vrednega naslednika pokojnemu preblagemu kanoniku Francu Juvančiču! Vprašanje, komu da bodo zdaj pripadli interkalarni dohodki, ktere je kapitel 1. 1835 po petletni pravdi iz štajerskega religionsfonda povrnjene prejel, rešilo se bo bržčas še le pred upravno sodnijo na Dunaji. Jernej Voh, nekdanji novoeerk. kaplan. Politični ogled. Avstrijske dežele. Cesarjeva rodbina obhaja praznike in novo leto v Budimpešti. — Vojska ima sedaj dva zelo nova regimenta: železniški in telegrafni, ki umeta v najkrajšem času za vojsko potegniti telegraf in Ipoložiti železnico. — Liberalni dobroživci in gospodje na Dunaji kradejo, da je strah, čeravno nekateri služi do 18,000 fl. Tako je nek Lukas giro-bauki ukradel 45.000 fi., Baldaj 120.000 fl., Jauner pa eskomptni banki 2'/2 pa jih ne uživa, ker se je ustrelil; v tatbino zapeljal ga je goljuf KufFerer. — V Brnu so pri volitvi v trgovinsko in obrtno zbornico prvokrat zmagali Cehi. teh je izvoljenih 25, Nemcev in Judov 23. — Finančni minister je ukazal, da morajo c. kr. tabak-trafike na Moravskem izobesiti tablice s češkim napisom. — V Pragi in Velehradu osnoval se je odbor, ki dela velike priprave za svečanost sv. Metoda. Drugo leto preteče namreč 1000 let od smrti Metodove, čegar sveto truplo počiva v Velehradu. — Kako nesramni so uže naši prusaki, kaže to, da Bismarku iz Dunaja pošiljajo po telegrafu prav veleizdaj-skih telegramov. Čudno pak je, da je Bismark v Trst poslal poverjenikov ogledovat, kako bi se tam dala ustanoviti „Deutsche Dampfschiff-fahrt-Gresellschaft", to je parobrodno društvo prajzovsko na Jadranskem morji. — Madjari snujejo „madjarski šulverein", da bi leži po-madjarili Slovake, Rusine, Rumune in Srbe. V Budimpešti so policaji najšli tiskarno socija-listov, zasegli več rokopisov in oklicev na delavce. Zaprli so posestnico tiskarne in stavca Spielmanna. — Hrvatski sabor je sklican v Zagreb. — V Dubrovnik je prijadralo veliko italijansko vojno brodovje, ki šteje pet lepih ladij in močnih oklopnic. To je prvo brodovje, italijansko, ki se po bitki pri Viši 1. 1866 zopet upa pokazati v Jadranskem morji, le češ: Italijani čeravno takrat tepeni, Jsmo zopet na morji mogočni. Vnanje države. Rusi začeli so se vtikati v egiptovske zadeve. — Turški sultan je Srbom zopet obečal, da hoče turško železnico Solunsko dati zvezati s srbsko. — Angleži so obrista Trotterja poslali v Macedonijo poizvedavat, je li res, kar se piše o trpinčenji Bolgarov. — Nemškega cesarja Viljema so hoteli anarhisti pri odkritji spomenika, postavljenega na Nieder-waldu ob Rheinu, da je bil 1. 1870 Francoz premagan, z dinamitom ubiti, pa reč se je izvedela. Zločinci Rheinsdorf, Rupsch in Wiichler so sedaj k smrti obsojeni. — Bismark je res dal v velikem ocejanu pograbiti rodovitne otoke : Nova Gruineja, Nova Britanija, Nova Irlandija in Admiralske otoke. Angleže to silno jezi, da so se zopet od Bismarka prevariti dali. — Francozom je kitajska vlada ponudila novo na-godbo, da bi se mir sklenol, toda francoski ministri so ponudbo odbili in pravijo, da hočejo prepir s Kitajci poravnati z orožjem. Bržčas jim daje novo pogumnost upor zoper kitajsko nasilstvo na poluotoku Koreji in upanje, da jim priskočijo še Japoni, ki uže od nekdaj črtijo Kitajce. Slišati je pa tudi, da nameravajo Rusi iz Vladivostoka planoti in pograbiti Korejo. — Velika nesreča zgodila se je v Severnej Ameriki: v mestu Brooklin unel se je samostan šolskih sester. Te so komaj rešili sebe in večino otrok v rjuhe, v katere so z oken poska-kali, a vendar je baje še 130 otročičev v poslopji zaostalo, zašlo in zgorelo. Za poduk in kratek čas. Trdnjave pod Pohorjem in za Dravo. I. A ko greš mimo Drave navzgor od Maribora ven tja do Mahrenberga. te bodo srečevale zanimivosti, od katerih še nisi sanjal ne. Tik cesarske ceste stojč posamezne šance brez rovov in posadke brez turnov, katero tem bolj potnika strašijo, čomvee so nevidne in neznatne. Vse to šance in posadko so v nemškutarskih rokah. Iz njih stre Ijajo streljači na poštenega Slovenca, da se vse kadi. Streljajo pa s takim smodnikom, da so ne vžge, in ne razpoči, samo takrat poči, kedar kateri streljač od jeze razpoči. Njih puško so take, da jih vsak drugi vidi, samo Slovenec ne; njih patroni so taki, da jih ne čutiš, ko v te prifrčijo. Kaj čuda tedaj, da ni še nikdo od njih zadet v krvi obležal. Te nomškutarske trdnjave so pa takšne : na štiri vogle zidane, imajo vhod na spredi ali pa pri strani, so podobne navadnim hišam in imajo okna kakti na-vodne hiše, iz katerih streljači streljajo. Kakšne pa so šance? No te lahko z navadnim korakom prestopiš, ni se ti bati, da z glavo v nje butneš, ali pa da se v rov prevrneš. Te šance so dežni kap, ko tu in tam postavljene cestne pregrade, da se v Dravo ne zvrneš. To so ti trdnjave in šance. Ka-košni pa so streljači na njih in v njih? Ti so nem-škutarji od glave do pet, nekteri so plešasti-, tudi krofasti, mladi in stari, medli in tolsti. Oglejmo si posamezne posadke in njih streljače. „Numero ans" je v Selnici. Ondi. pravijo ljudje, ima streljač hud pogled, da kar človeka pana, kateri pred njega pride. On ljubi vsakojako sredstvo, bodi katerokoli, kadar se gre za srenjske, okrajne, deželne in državne volitve. Druga trdnjava. Ondi, se govori, je bil 5. avgusta tega leta čuden zbor; pravijo, da so tam tistega poslanca volili, kateri bo gruntne štibre povikšal. Bili so pa tam zbrani sami streljači iz nemškutarskih posadk. To ti jo bil takrat vriš in piš, šunder in hrup, cmok in šterbunk! Kar glave so zmajavali. poleg pa pihali, da so šipe nu oknih žvenketale. To jo bil čuden zbor, streljači so imeli slovenske reponosce (žalostno), katerim so bile oči zvezane, da jih ni bilo strah, kadar so v trdnjavo prišli. Ali so tudi služili šnops, vino, tobak, tega ne vem, le toliko vem, da jih je „Gospodar" „črno na belo" zapisal. Vse druge njih dola in slavnosti najdeš popisane v nemškutarskih kronikah, ki izhajajo v Mariboru, Celji in Gradei. Tretja trdnjava. Ona stoji v Ožbaltski fari, zidana je na mali strmini mogočno dvigujoča se v oblake. V nji stolujft mlad, napet in vedno zapet streljač, o kterem pa ne vo človek, bi li bolj občudoval njegov lepi golč v ma-tornern'6 jeziku (tukaj mu gre hvala), ali pa njegove čudne lastnosti, ki naj bi Slovencem prah v oči sipale. Le ta izborni streljač, slovenske matere sin, je pri nemškem šulferajnu častni ud in se te časti neizmerno veseli, ona mu je ponos, kar mi je sam zatrdil. Kedar o tem govori, mu samega veselja iskre gosto švigajo iz oči in nosa. A ko sem mu rekel, da nemški šulverein tako za nas skrbi, da bomo kmalo vsi Slovenci „kinezarski" znali, mi tega ni verjel. A ko sem mu dopovedoval, da nemški šulverein skrbi za slovenske otroke, da bodo znali en jezik, kakor takrat, predno so Babilonski turen zidali, je z glavo odmajeval, z ramami migal. Meni je že vse eno, naj verje v Boga ali v nemški šulferein, samo da po smrti v nebesa pride. Od tega časa se je nopopisljiva ljubezen v mojem srci vnela do tega izurjenega streljača, in bi ga že večkrat objol, ko bi nemškutarsko ne gledal. Šterta trdnjava. Ta jo zidana na nevarnih tleh. Obdaja je od one strani mal potok, od druge jo varuje cerkveno ozidje. V kuhinji to trdnjave se zgoli nomškutarski žganjci mešajo, se nemškutarsko klobase pražijo, od ognjeno navdušenosti za pečene stvari se je celo nedavno dimnik te trdnjave vnel. Kaj čemo ? Nesreča nikoli ne počiva. Ali nekaj se v ti trdnjavi pogreša: prostorne sobano. Kajti soba srednje velikosti je za enega posilinemca pretesna, dva pa še prostora v nji ne najdeta. Ce pa še premišljujemo raznovrstne pole, napise in ukaze, potem se ne bomo čudili, ako so sklenoli toti streljači staro trdnjavo prepustiti mišim, podganam in dihurjem in novo bolj pros torno pozidati. Čestitamo ker potem smo varni pred Turkom in njegovo sabljo, akopram nam domači strel jači kožo na meh oderejo, saj to nas ne bo nič bolelo. (Dalje prihodnjič.) Smešnica 52. Kakšnih ljudij bi še na sveti treba bilo ? No, potrebni bili bi: eden, ki bi za bogate umiral, eden, ki bi za pijance plačeval, eden, ki bi za veliko število naših listov naročnino pobiral, eden pa za zaspane naročnike plačeval naročnino, eden, ki bi za neke naše uradnike se slovenski naučil in eden, ki bi za šulvereinske šole deco lovil itd. „Jurij s pušo". Bazne stvarL (Zborovanje.) Slovensko društvo zboruje jutri v Mariboru ob 4. uri popoludne, čitalnica pa ob 6. uri zvečer. Zatem je veselica s petjem. (Uči t e 1 j s t v o.) G. F. Pušenjak postal je nadučitelj v Cvenu, g. Fr. Prieger, poduči-telj v Studencah (?), g. Ana Pečovnik. učiteljica ročnih del v Velenji in št Ilji. (Bralno društvo) želijo domoljubi, da bi se osnovalo v Jarenini, nekde na gornjem Dravskem polji in v Ribnici. (V Laškem) sta dva železniška vlaka trčila le eden hlapon je poškodovan. (Trg ljutomerski) sme za podeljenje domovinske pravice tirjati 40 fl. in pasjega 2 ti. od vsakega psa. (Podčetrčani) imajo rojaka, ki na njihove stroške potuje iz Egipta nad Carji grad in domov, iskali so pomoči pri deželnem odboru zastonj. (Sv. tri k r al j e) jihovo potovanje v Bet-leliem spisal po vizijah Katarine Emmerich izdal je v 2. natisu preč. kanonik in stolni župnik ljubljanski A. ITrbas. Dodan je zemljevid. Cena 80 kr. Prodava: katol. bukvama v Ljubljani. (Prošnja za koroški „Mir"). Kdor more, naj podpira ta koroški izvrstni list z lil., da bode izdatelj leži ga izdajal in širil mej ljudstvo. Letošnje volitve na Koroškem so pokazale. kaj je Slovencem vreden list: „Mir." (Krasne poezije S. Gregorčičeve) so izišle v Ljubljani, 2. pomnoženi natis, založila Kleinmayer in Bamberg. Cena brušura-nemu iztisu 1 d. krasno vezanemu 2 fl. (Slovencem) ni treba slovenskih šol, tako modrujejo Rakusch-Besozzi in Glantschnigg v celjskej vahterci. Človek težko veruje pa brati je: „Ein Bedürfniss nach slov. Schulen hat es eigentlich nie gegeben itud wird es nicht geben " No, sedaj vemo ! (Uprava na Štajerskem). Dve leti uže v Ormoži posluje mestni zastop dalje, kakor mu postava od 1. 1864 dopušča. C. k. namestnik baron Kübeck je v deželnem zboru letos obečal nepostavnost odpraviti; ali vse tiči pri starem Zakaj? Vemo pa ne povemo, (V Konjicah) je baje tržnemu zastopu dotekla postavna doba. Zakaj se ne razpišejo volitve? Cemu je § 18. občinske postave? (M a h r e n b e r s k e g a) soduijskega adjunkta služba je razpisana. (Ne če se do p as ti) dr. Matzki v Bre-živab, čeravno so mu celjski nemčurji tam obetali zlatih gradov. (Železen most) da v Laškem okrajni zastop čez Savinjo napraviti namesto sedanjega lesenega. (Nesreče.) V Ključarovcih pri Ljutomeru je 10 posestnikov pogorelo, škode je 20.000 goldinarjev, delavkinjo Marijo Deželjakovo v Trbovljah je voz s premogom hudo ranil. (Grozno ustrašila) se je Rakuševa „vahterca" zaslišavša, da bi naj slovenski trgi sv. Juri, Brašlovce, Pilštanj, Rečica, Podsreda prosile pri državnem zboru za uvrstitev mej mestne in tržaške volilce. Žuga celo, da bi to „den tiefen Unmuth voll entflammen". Saj menda ni toliko slame v liberalnih glavah, da bi se požara takoj bati bilo ? Slovenci v dotičnih trgih pa naj hitro prošnje vložijo? („Duhovni pastir"). Tako se zove v Ljubljani mesečno po enkrat izhajajoči list, ki je namenjen slovenskim duhovnikom. In dovršenemu prvemu letniku moramo priznati, da ni zaostal za podobnimi časopisi inojezičnimi. List ugaja glede oblike in kar je največ vredno, glede vsebine. Samo želeti je, naj bi vrli duhovniki naši svoj edini strokovni list podpirali vsestranski s prineski slovstvenimi in s številnim naročevanjem (4 fl. na leto.) (Zahvala). Visokovr. g. Franc Perger, deficijent na Ptujski gori so tukajšnji šolski bukvarnici 23 bukev darovali. G. Franc Žun-kovič, načelnik kr. š. sveta je ubogim šolarjem za 5 fl. šolskih bukev kupil. Dobrotnikoma izrekuje prisrčno hvalo Domicijan Serajniki nadučitelj. (Pogorelcem v Trnovcah) darovali so Njih ekscelenca milostljivi gospod knezoškof 30 fl., č. g. Jurij Bezenšek, župnik Cadramski poslali 10 fl., preč. g. dekan A. Hajšek nabrali 48 fl., g. J. Rekar pek v Rogači dal 2 fl. Bog plati. G. Cene župnik. (Blizu Pragerskega) bil je nek Jud, ki je seno kupoval, ubit in oropan. (Ptujska slov. posojilnica) tamošnji „Vorschussverein" precej v oči bode, ker se je Pisk celo s slovensko okrožnico hudo pogrozil, ako bi mu deležniki smuknili k slovenskej posojilnici. (Šaleška čitalnica) ima svoj redni občni zbor dne 1. januarja ob 4. uri popoludne v čitalnici. (Most pri Spielfeldu) čez Muro za železnico bo lep in velikansk, celo iz železa. Listnica uredništva: Dopisi: Od Pohorja ob Dravi, Monsberga, novi ministerski ukaz iz Celja prihodnjič. Loterijne številke: V Trstu 20. decembra 1884: 83, 64. 67, 38, 52 V Linci „ „ 59, 8, 13, 43, 4 Prihodnje srežkanjo: 3. januarja 1885. V Jan. Leon-ovi tiskarni jo izišla: „Ljudska knjižnica". I. snopič, ki obsega 4 tiskane pole, jo prinesel pripovedko Mladi Ladis. „Ljudska knjižnica" velja za četrt leta 48 kr., za pol leta 90 kr., za celo leto 1 fl. 70 kr. ¡JgT* Pojedini snopiči veljajo 6 kr. s poštnino vred 8 kr. Drugi snopič pride v prvi polovici meseca januarja na s v iti o. .ltazgrlas« Podpisano ravnateljstvo Posojilnice v Mariboru naznanja s tem, da so se pri skupnej seji ravnateljstva in nadzorništva dne 23. dec. 1884 glede obrestovanja hranilničnih vlog v smislu § 36 društvenih pravil sklenile sledeče določbe: Posojilnica obrestuje hranilnične vloge počemši od 1. januarja 1885 s 4'/2 "/<>• Obresti računijo se od prihodnjega 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vloge od 1. oziroma do 15. pred vzdignjenjem. Nevzdignjene obresti prištevajo se 1. jan. in 1. julija vsakega leta glavnici. Ravnateljstvo. Oznanilo. Na Vidmu pri sv. Juriji na Sčavnici, v gornjem Sovjaku. prodam svojo tamošnjo gorico z lepim poslojem in prešo dne 1. prosinca 1885 popoludne na svojem domu prostovoljno ; gorica meri z drevjem in njivo 4 orale in 520 sežnjev. 2-2 Franc Šabot. Vošilne listnice tiskane z lepimi barvami s slovenskim napisom od 10 do 60 kr. v J. Leon-ovi tiskarni v Mariboru Šolske ulice 3. Hiša v najem se da blizu farne cerkve sv. Jarneja pri Konjicah. Hiša je prostorna ter sodi za štacuno ali kremo. Več povč Jožef Pirš pri sv. J ar-neji. 2-2 Oznanilo. Podpisani uljudno priporoča svoje iz najboljše snovi narejene * voščene sveče na naročbo. Moje sveče ne zaostajajo gledč čistosti za nobenim drugim izdelkom, gorijo dalj, kakor kterekoli, tako p. gori 7< Kile sveča 22 ur. Tudi so moje izvstne sveče s pričevali pohvalili rajni preč. g. Mat. Koglnik, inful. prošt v Spodnjem Draubergi; preč. g. Urban Diet-rich, nadžupnik, knez. škof. duhovni svetovalec, dekan pri sv. Martinu ; preč. g. Martin Terstenjak duh. svet, župnik v Staremtrgu i. dr. Cena Kilo fl. 2.30. Kdor vzame saj 10 Kilo se mu pošlje franco. Z odličnim spoštovanjem Aopst GMlier, 2—3 Slov. Gradci, Oznanilo zastran prošenj za sedem celih in eno polovično štipendijo na sadje- in vinorejski šoli v Mariboru ki se oddajo s početkom šolskega leta 1. marcija 1885. Prošnjo so predložiti osebno ravnateljstvu sadje- in vinorejskej šoli v Mariboru konci do 15. januvarja 1885. Več povč oznanilo v 51. številki „Slov. Gospodarja " Gradec 10. dec. 1884. Deželni odbor štajerski. !! Pozor!! DE in „pri škofu" v Celji, na oglu glavnega trga ,pri štepihu", priporočiijcta svojo posebno veliko in lepo zalogo zimskega blaga. kakor: vsakovrstne snknine, štofa, vatniola, spangoleta in druge volnate robe. Dalje imata v zalogi največjo izbirko velikih zimskih facaneteljev ali rut; najnovejše vzorke kretona in tiskanine (druka); lilaöevine in raznobarvnega barhenta; odeje, koče in različno drugo zimsko robo Ug'po naj nižjihcenah,"^ in sicer še cenejši kakor poprej. — Prave amerikanske šivalne stroje, najboljše in močnejše „Singer" in „Ilowe" za krojače, črevljarje in šivilje po 30, 35 in 40 goldinarjev. — Kdor dobro in ceno kupiti želi, blagovoli naj priti v našo prodajalnico. fj. Srftmifll ¿»t tlruinifi r f'etji. Zaloga sukna; platna vsakdanjega rokotvornega in novošegnega blaga, ter pravih amerikanskih šivalnih strojev na oglu glavnega trga in postnih ulic št. 38 v hiši gosp. Jožefa Kosta, fabrikanta žajfe „pri štepiliu". 3-3 Si ¡1$ "v.' ■•m i k i i % C» a h 11 ii i c e vsakovrstne velikosti ¡11 stroja s pristopnimi ventili, najizvrstnejše delane, in velike moči za brizganje, prilične srenjam, mestom, trgom in jihovim gasilnim društvom. II r I m ii* a 1 n I c e na kolesih, nosljali, v pntah za vrte, \roilonosiiilce razne sostave, najboljše cevi iz konopnino, gumija, za sesa-vanje vode ali za napeljavaujc vode, dalje vrctenice in tehtnice za ove cevi, kakor tudi drugo orodje gasilcem potrebno priporočnje po najnižjej ceni proti 51etnemn poroštvu ALBERT SAMASSA c. k. dvorni zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja r JLjuhljawL 32JE" Srenjam in gasilnim društvom dovoli se plačevanje v rokih. Podrobne cenilnilce dopoSilja brezplačno in franko - X ft* 11 " yZ. rr. ..J [iji i ffjei rjatiio £5 «•»'. Prodajalcem se dovoli primeren nadavek. V zalogi Janeza Leona v Mariboru je ravnokar izišel Južnoštajerski koledar za na steno x nemški in slovenski izdaji Kil S. zapopadajoč zraven popolnega koledara vse mrakove solnca in meseca, kmetov-ske pregovore o vremenu in letini, vse letno in živinske sejme, dozdevno vreme, državne prepovedane čase, lestvice za pristojbine kolkov ali štempeljuov itd. Praktično urejeni koledar ima to prednost, da je natisnen na velikej četverici in ga je možno povsod na steno obesiti. Si, rt» Najnovejši ? HITRI RACUNAR * v katerem se iznesek vsakoršne kupčije vže izračunjeno najde, se dobiva v JU J. Leon-ovi tiskarni v Mariboru (gfg šolska, ulica, £5. IiivnE>nn, Badgasso Nr. 9, blizo si. cerkvc. privil. Številnih priznnjil za zlite zronore Jc prlreiljeitlh z» ogled. zvonarna in livarna. g. Janeza Dencel-na in sinov v Mariboni, zliva posebno izvrstne zvonovo in najcenejše zvono-vine v vsakei velikosti s iz nova izumljenimi pregibnimi kronami (ki se naj ne jemljejo za navadne dcbeie, lite tečaje) na vsakojaki glas, katerega koli do želi, bodi v popolnih, vbranih akordih ali kot spolnilo $.c obstoječih starih zvonil z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starim nebi vjernali, vzcincmo zopet nazaj. Zvo-nilno spravo priskrbimo iz razno robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz bcsemeiskega jekla in iz hrastovega lesa in sicer po novem načinu z blazinicami na perotih tak6, da se zelo leliko zvoni in v zvoniku nič no trese. D^E" Imam tvdi harmonična zvonila ali zvončke na prodaji JadaMj in /ali žit i k tisk. kal. društvo. Odgov. urednik L. Kordcs. Tisk J. Leon-a v Mariboru. (Odgov. Lav. Kordfš.)