Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka I Dto.
St. 3. - Leto XX. - Ktmfr 18. januar/a 1936.
...................i........... II T
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjtv trg štev. I. Telefon St. 73. Gorenjec" izhaja vsako toboio. Dopise Sprejema uredništvo do srede zveče,, Rokopisi sr- ne vračalo, Jefranki-ranih pisem ne sprejemamo* — Naročnin* za „Goren/ter. celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos. št. 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in pro$vet&
msmmMm mm mm mmmm mimmnn mm.......imun ■.....m......e
Kapitalizem
Ločimo gospodarski in socialni kapitalizem. Gospodarski kapitalizem je oni, ki upošteva rentabilnost in racionalnost v gospodarjenju. Ta gonpodarski kapitalizem se pojavlja v enaki meri v takozvnnih kapitalističnih ali buržujskih državah, kakor v socialističnih ali delavskih državah. V Rusiji se celo opaža, da je gospodarski kapitalizem v zadnjem času postal moda. dočim sc je v prvih početkih boljševiške vlade gospodarilo brez ozira na rentabilnost ali smotrenost produkcije. Mi vsi vemo, da se človeštvo gospodarskemu kapitalizmu izogniti ne more, pa najsi je kapital v rokah posameznika ali kolektivne skupnosti. Rentabilnost in racionalnost v go-spodarstu tudi mi priznavamo ter posebej ppvdarjamo, da proti tem osnovnim načelom nimamo pomislekov.
Lnravičeno pa dvijramo svoj erlas z j-per številne izrodke socialnega kapitalizma. Socialni kapitalizem nima pred očmi zgolj rentabilnosti in smotrenosti produkcije, ampak predvsem čim večji in trajnejši dobiček ter v posledici čim večje zasužnjenje delavnega ljudstva. Socialni kapitalizem trajno veča prepad med delodajalcem in delojemalcem ter delojemalcu postopoma jemlje osnovne človeške pravice in niža njegove eksistenčne pogoje. Delavec kar naenkrat občuti, da ni nobene notranje vezi med delodajalcem in njim, da nima nobenih pravic in da je lahko vsak čas zgolj iz kaprice vržen na cesto. Delavec občuti, da se delodajalec zanj manj briga kot se zanima za svoj stroj. Delodajalec na drugi strani dobiva prepričanje, da leži vsa njegova življenska naloga v čim večjem dobičku ter da mu delavec mora biti hvaležen, če - mu s svojo podjetnostjo sploh omogoča z .-služek in da je končno višina zaslužka odvisna le od njegove dobre volje. V tem psihološkem razpoloženju vidi v vsakem delavcu, ki se bori za svojo eksistenco in svoje delavske pravice, oviro za večji dobiček, če že ne upornika zoper obstoječi red. Poznamo posamezne podjetnike, ki priznavajo delavskim težnjam upravičenost ter celo podpirajo take delavske organizacije, ki resno in pametno branijo drdavske interes*. Mnogi podjetniki pa se do tega spoznanja ne dokopljejo ter nočejo ceniti delavca kot človeka in se ne znajo odpovedati dobičku, ki neupravičeno niža eksistenčne pogoje delavskega stanu.
Zlasti v Kranju in okolici opažamo že dalje čase pojave, ki jih moramo javno grajati. Nekateri podjetniki so prepričani, da ravno krščanske delavske organizacije ogrožajo njihov čezmerni dobiček ler deloma sami. deloma pa po svojih podrejenih uradnikih skušajo ubiti v kali vsako organiziranje
delavcev v krščanskih vrstahv Tako je bilo v nekem podjetju odpuščenih nekaj delavcev iz službe brez utemeljenega razloga samo zato, ker se je domnevajo, da kandidirajo za obratne zaupnike na listi JSZ.
Brez navedbe vzroka je bil odpuščen iz službe celo odbornik kraievne organizacije JRZ, ker organizacija JRZ oči-vidno tudi po mnenju podjetnika ni pripravljena podpirati zatiranje delavstva.
Če kateri delavec hoče izvoievati svoje pravice na sodišču, je že v naprej lahko pripravljen na to, da ne bodo njegovi tovariši upali govoriti resnice.
Znan nam je slučaj, da je delavka iz strahu pred izgubo službe preklicala pred podjetnikom vse izjave, ki jih je preje izven tovarne brez pritiska na resnicoljuben način podala na zapisnik.
So pa slučaji, ko niti podjetnik ne ve, da njegovi podrejeni uradniki, ki so po večini inozemci, delajo krivice posameznim delavcem. Javno pa pribijemo, da je tudi za te krivice odgovoren tist| delodajalec sam, ki ne dopušča, da bi se svobodno mogli preiskati ti slučaji pred vsako oblastjo ter krivci kaznovati. Mi razumemo, da imajo ravno inozemski uradniki, ki nimajo niti potrebne kvalifikacije niti niso nenadomestl ji-vi, tvidi interes na tem, da se izvaja teror nad delavstvom in se tako zasužnju-je delavski stan, ker se hočejo ravno svojemu delodajalcu prikupiti in prikazati kot nenadomestljivi.
Vemo, da .se delavstvo upravičeno mnogo pritožuje radi pomankanja nekaterih obratnih prostorov. Pristojna nadzorna oblast je bila doslej večinoma gluha za vse te pritožbe. Nekateri podjetniki se zanašajo na to popustljivost ali morda na še kaj drugega te nadzor ne obla.1 ti. Vsak pritožnik je lahko prepričan, da bo prej ali slej izerubil službo.
Odkrito povemo, da bomo vse storili, da prenehajo vse te nesocialnosti in da se v nobenem uradu več ne bo skrival kak ..gluhonemi" prijatelj takih podjetij, ki ne bi imeli ne ušes in ne besede za upravičene pritožbe delavstva. Noben nadzornik se ne bo več vozil z avtomobilom podjetja, ki ga ima nadzirati. Mnenja smo pa tudi. da podjetja, ki brez utemeljenega razloga odpuščajo in mečejo delavstvo na cesto, ne smejo več uživati naklonjenost drž. uprave.
Ze uvodoma smo povdarili, da podpiramo vsako podjetnost, ki gre za zboljšanjem gospodarstva in ki nudi zaslužek domačim liudem. Ne moremo in ne bomo pa podpirali izrodkov kapitalizma, ki jemljejo domačinu kruh in ki ustvarjajo iz svobodnega in dobrega slovenskega človeka — sužnja proletarca
novinske podpore iz bednostnega fonda ta, da se pri javnih delih zaposlijo občinski brezposelni, pa najsi bodo kakršnegakoli opredeljen nja?
Lansko pomlad se jo delila po znižani ceni tudi koruza. Da so je bili deležni tudi občinski reveži, prav! Prav pa ni, da so jo bili deležni samo pristaši g. Tonejca. Prav tako se govori, da je predsednik občine Mošnje podelil nekemu svojemu pristašu P. L. iz bednostnega fondi 200 Din podpore. Ali niso bednostni fondi zato ustanovljeni, da se brezposelne zaposli z delom, ne pa da bi se jim delila denarna podpora?
V občinskem proračunu za leto 1934—35 smo čitali, da prejme občina Mošnje v znesku 135.000 Din dohodkov od raznih davščin. Od tega prejme samo na trošarini na vino in druge alkoholne pijače 51.000 Din. Odkod ta ogromen dohodek v občinske blagajne? Sama občinska uprava priznava, da največ iz Brezij, kajti tam je tujski prome* najbolj razvit. Pa ravno Brezje so bile pod režimom JNS najbolj prezirane. Vsled tega si dovolimo vpr».šati g Tonejca, koliko je storil v vseh letih svojega paševanja za tujski promet tega kraja? Z mirno vestjo lahko trdimo, da nič! Vaške ceste in pota po vsej občim moramo itak sami posipati s tlako. Glavna peš p^t, po kateri se steka največ tujcev v občino, pa stoji še danes pred odprtim vprašanjem. Mi ne nosi v tem krivdo občinska uprava, katere dolžnost je skrbeti za povzdigo tajskega prometa v občini?
Ko se je pred leti na Brezjah ustanavljalo ./Tujsko prometno društvo", je bila občinska uprava z županom g. Tonejcem na čelu proti ustanovitvi takega društva. To pa zato, ker smo ga ustanavljali mi! Občinski možje so razširjali ves a, da bodo vsled tega društva zvišani davki. Pa kljub temu, da so temu društvu onemogočili delovanje, so se davki povišali, zlasti podjetjem, ki so služili tujskemu prometu. Avtobusnemu podjetju Cvenkelj - Grašič - Finžgar na primer, so se naložile tako visoke davčne dajatve, da sploh ne more več. obratovati,
Toliko skrbi za tujski promet, ki po sodbi vsakega človeka, ki je pri zdravi pameti, ne donaia občini nobene Škodo, temveč le dobiček, posebno pa občinski blagajni.
Da so- gg. okrog JNS iz naše občinske uprave dajali o naših somišljenikih višjim oblastem slabe kvalifikacije: je samo ob sebi umevno in ne bomo o tem obširno razpravljali. Omenimo pa samo en dokaz, ki nam pokaže vse, kaj se je odigravalo z* kulisami občinske uprave v Mošnjah.
Finančna kontrola v Radovljici se je obrnila na občinsko upravo v Mošnjah o nekih finančnih davčnih zadevah glede g. Mirkota Fin-žgarja, uglednega posestnika in gostilničarja na Brezjah. Občinski predsednik g. Valentin Tonejc je podpisal na tozadevno vprašanje sledečo izjavo:
St. 793/34
Oddelek finančne kontrole
v Radovljici.
Notri imenovani je v premoženjskih razmerah zmožen, njegov sloves je občini nepoznan, ker ni pristaš JNS.
Občina Brezje (Mošnje). V Mošnjah 4. IV. i934.
delovodja: predsednik:
košič .* nton 1. r.    pečat    Tonejc Valentin 1. r. občine
Zelo čudno se nam zdi, da župan občine Mošnje ne pozna svojega občana g. Finžgarja iz Brezi.ij ki je znan po vsej Sloveniji, posebno pa onim širnim plastem našega naroda, ki prihaja na Brezje. Naša občinska uprava ga pozna le v toliko, da je premožen in da ne trobi v rog JNS. S tem je dala občinska uprava g. Finžgarju v javnosti največje zadoščenje, sebe je pa spravila v veliko sramoto. Dokaze za to imamo na razpolago.
To naj bo za danes dovolj, prihodnjič se bomo pa še kaj pomenili. O vsem tem, kar smo vam danes povedali, naj presodi vsak po svoji vesti ter naj napravi svojo sodbo I 2. februarja so pa občinske volitve!!!
Kaj je s Prevolo?
Iz občinske uprave v Mošnjah
V predzadnjem ..Gorenjcu" smo čitali, da si je sedanji občinski odbor fulirane JNS z g. Tonejcem r.a čelu pri zadnjih občinskih volitvah 1933. leta priboril zmago z malenkostno večino 27 glasov. Danes, ko lahko svobodno govorimo, jim povemo to, da še ta bor^a zmaga ni bila njihova zasluga. Du so prišli na občinske ..stolčke" so si pomagali s terorjem, s katerim so mnoge prisilili, da so proti svoji volji glusovali za njihovo listo. Mnogi pa.niti nu volišče niso upu!i iti. Vsled tegu bi de mo-raji sedanji občinski odborniki s j redsednikom vred tele navidezne zmage do dna duše sramovati!
Ker io imeli, kukor so se sami izražali, oblast za seboj, se še danes, ko se jim ..stolčki" raa-jejo, ne zavedajo, du niso zasedli mest občinskih odbornikov po volji občanov, ampak le z nasiljem! V pijanosti in omahljivosti JNS duhovitosti so nas vse tiste, ki jih nismo volili in ki nismo trobili v rog JNS, smatrali za brezpravne občane. Vso krivice, ki smo jih morali prestati, smo na svoji koži sicer bridko občutili, pa se jim kljub temu nismo uklonili. Dunes, ko smo vse to preboleli, in ko lahko svobodno izpregov.mmo,  jim pa  povemo to:
Do občinskega predsednika so imeli njegovi
somišljeniki kar mogoče široko pot, kajti te je čezmerno oboževal. Našim ljudem se je pa znal vedno izmikati z raznimi zvijačnimi izgovori. Za naše ljudi so obstojali strogi zakoni, pristašem JNS se je pa lahko marsikaj izpre-gledalo. A ne samo to! Zmožni so bili namreč izvajati tudi razna kruta mt>3čevanja. Ta so izvajali v obliki različnih gnusnih ovadb, davčnih položnic in drugih stvari, ki so splošno znane, nekatere bomo pa še obelodanili.
Naj. nam g. predsednik Tonejc dovoli, da ga nu tem mestu vprašunio, s čigavim denarjem se je gradil most čez potok pri ..Ferjenu" na peš poti Mošnje — Brezje? Sušlja se, da iz badnostnega fondu za brezposelne občane, ki ga je občina prejela (.d lntnske uprave. Prav s tem denarjem se je menda nasipola tudi ]>eš pot skozi ..Ilruškcvlje". Vse lepo in prav, da so se napravila ta nujno potrebna dela. Toda kakšna krivica se je pri tem storila našim brezposelnim, ki občina ni brez njih, in delavstvu, ki plačuje v ta fond! Ugotovili smo namreč, da pri gradnji mostu in nasipunju poti ni bil zaposlen noben brezposeln, temveč samo premožnejši Tonejčevi pristaši, še celo člani občinske uprave, katere so smatrali za JNS somišljenike. Ali ni namen izdajanja ba-
Odkar smo v prejšnjih številkah pisali o nakupu „Prevole", dobivamo neprestano najrazličnejša vprašanja, tičoča se te zadeve. Žal do dunes nismo mogli d'ati natančnejših pojasnil. Sedaj pa smo v položaju, da lahko trdimo, da „Prevola" ne prihaja nič več v poštev za prvotno namišljeni namen, ter da se merodajne faktorje tozadevno ni pustilo v nikakem dvomu. S tem je tedaj izpolnjeno, kar smo že prej predvidevali in pred čemur je opozicija na tajnih sejah svarila večino, posebno pa za ta nakup  navdušene člane občinske uprave.
Tako je torej postavljena    naša občinska uprava pred prav svojevrstno nalogo, ki ji bo delala še velike neprilike. Vsi gospodje občinske uprave, ki   o se tako krčevito oprijemali te misli in zagovurjali nakup ..Prevole" na račun občine, naj sedaj  pokažejo drugo stran svojegu zagovora in svojih zmožnosti, to namreč, knr so trdili na tajnih sejah in pa tudi po kranjskih ..oštarijah", da bodo prodali ..Prevolo" lahko za dvakratni znesek. Sedaj gospodje je čas, da pokažete, koliko se v takih primerih more dati na Vaše besede in kako ste si osigurali hrbet za slučaj, če Vam kupčijo po prvotnem načrtu spodletil Sedaj odgovarjate za fiasko, ki je s tem nastal, ne same. moralno temveč  tudi  solidarično  materijeluo,  ker so občinski davkoplačevalci upravičeni terjati od vas vso eventuelno rudi nakupa ..Pievole" občini povzročeno škodo. V tem oziru ne bomo poznali nobenega obzira in bomo šli s svojimi zahtevami tako daleč, da se statuira eksenjpel. kako se z ol Jinskim denarjem ne sme igrati in skleputi pogodbe, za katere se   ni imelo prav nobenega izrecnega naloga, drugega kakor pod krinko tajne seje v kimajočih občinskih odbornikih povzročen strah pred eventuelnimi denuncijncijumi na višja mesta. Samo opozicija se ni bala takega ,.bn,vbava" in vam je nje Man jasno in določno povedul. da bo ta kupči-ju rodila zu krunjsko občino veliko škodo, od-nosno da s prvotnim namenom, kateremu naj bi bila ..Prevola" namenjena, ne bo nič. Mi prav dobro vemo, zakaj se je ta »Ivar proglašalo za tajno, na morda radi tega, da bi prodajalci no zvedeli o slinah, ki se cede občinski večini po tem bajo tako lepem in cenenem zemljišču, temveč samo za to, da bi se na tajin-stven način vso stvar provedlo, češ namenjena
je tako visokim svrham, da je vsaka debata, o tem nemogoča in izključena; to vse pa radi tega, da je bolj gotovo prišlo do zaključka kupčije, ki je stala občino še Din 7000.- na odvetniškem ekspenzarju poleg drugih stroškov, ki so jih plačali prodajalci, kar jim je bilo t očigled visoke kupnine seveda lahko in vse samo onemu, ki je napravil to pogodbo.
Sedaj je čas, da se gre nemudoma na prodajo tega zemljišča in da se objavi v listih in na vsak način skuša privabiti vse interesente, ki jih prvotni lastniki „Prevole" kljub ponovnim in različnim ponudbam niso mogli najti. Morda bodo gospodje od občinske uprave imeli v tem pogledu več sreče in bodo privabili kupce od drugod, če ne reflektirajo, da bi a% njive in z grmičevjem zarastli svet razpar-celiral in prodal okoliškim kmetom; ali pa morda zainteresirajo široke kroge iz Kranja in okolice, da bodo tam gori 2 in pol km od Kranja gradili posebno naselbino.
Mi smo prepričani, da bo treba za eno kakor drugo zamisel veliko naporov in mnogo letanja, ter si bo oni, ki bo izposloval, da se občina reši iz srečnega objema te kupčije, pridobil za njo velike in nevenljive zasluge. Ne mislite gospodje, da boste s tem odlašali in da bo ležala „Prevola" tako, kakor je ležala toliko in toliko let; obresti pa, ki jih je plačevati v znesku Dm 56:000.— za vsako leto bodo narasle in neprestano dražile to posestvo. Mi bomo na tem vrtali tako, da vam bo postalo silno neprijetno in vroče, kakor smo omenili že zgoraj. Take vrste kupčije v Kranju morajo enkrat za vselej nehati, pa naj bodo potem namenjene ..Prevoli'', kopališču ali čemur drugemu. Dokler ni vse drugo v popolnem redu, toliko časa se naj tudi nakup sveta nikamor ne mudi. kajti v kranjski okolici je vedno dovolj zemljišč na razpolago, ker imamo k sreči prav obširna in lepa polja.
Radovedni smo, kako bodo ti gospodje vnesli v bodoči proračun to ..Prevolo" in obresti za tu dolg in kaj bo rekla k temu banska uprava, ki bo to aprobirala in zoper kar bo šla brez-dvomno pritožba na njo, o čemur lahko zagotovim:) te gospode tajne sejalce, ki so sklepali kakor zloglasna srednjeveška Kabala, o premoženju mestne občine, že danes.
Mi vemo še vse druge detajla iz te zgodbe, ki jih na žalost ne moremo in ne smemo ob-
STRAN 2
GORENJEC«
javiti. Dovolj smo že povedali v zadnjih izvajanjih in kdor je pazno prečital, je mogel razbrati, kaj vse se je posameznim gospodom očitalo \ tej zadevi in sicer od zelo kompetentnih mest. Ta skušnja, ki jo je meščanstvo napravilo s sedanjim občinskim odborom, bo sicer za meščanstvo zelo draga poleg vseh drugih, imela pa bo dobro posledico, da se tudi ti gospodje ne bodo nikdar več drznili, če bi tudi eden ali drugi še prišel na stolček, kjer sedi sedaj; da bi sklepal za občinski denar take kupčije. Radovedni smo tudi, kaj bo k temu reklu revizija, ki jo gospodje pričakujejo in prepričani naj bodo, du bomo od svoje strani storili vse, da se to početje, od katerega je imel dobiček do slej samo eden, do dna raz-
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce   na sledeče:
Množe se primeri, da delodajalci ne prijavijo svojih de'avcev v zavarovanje. Ko jih urad pozove k prijavi, opustitev prijave utemeljujejo s trditvijo, da so najeli delavce ali vajence samo za poizkušnjo ali, da delavec ni izročil delavske knjižice in podobno. Taki izgovori po zakonu o zavarovanju delavcev niso utemeljeni  in jih  urad  ne more uvaževati.
Prijavna dolžnost teče takoj od dneva dejanskega nastopp dela brez ozira na to, ali je delavec najet stalno, začasno ali samo za po. izkušnjo. Delavec mora biti prijavljen najkasneje osmi dan   potem, ko je z delom pričel.
Vsaka zakasnela ali neresnična prijava more delodajalcu povzročiti visoke izdatke, ako delavec (vajenec) oboli pred prijavo ali v roku 8 dni po zakasneli prijavi.
Urad opozarja delodajalce, da jih more samo pravočasna in pravilna prijava delavcev (vajencev) varovati pred škodo, ki jim bi nastala t slučaju obolenja (nezgode) neprijavljenega delavca.
KRANJ
„Slovenski dom". Ta Slovencev popoldnevnik, ki je prvič izšel 28. dec. 1935. izhaja vsak delavnik ob 12. uri in se dobi v kranjskih trafikah že ob 15. uri. List toplo priporočamo.
Skupina poselske zveze sporoča svojim članicam, ida bo to nedeljo 19. t. m. popoldne ob pol 4, uri zopet šivalni tečaj v zavodu Marja-nišče. Vse članice, ki so se prijavile k tečaju, naj gotovo pridejo, da bodo skupaj določile čas za nadaljevanje tečaja.
Ljndski oder. V pondeljek dne 20. t. m. bo ob
8. uri zvečer v dvorani Ljudskega doma sestanek vseh igralk in igralcev Ljudskega odra. Na sestanku bo predaval predavatelj iz Ljubljane.
gali, ker smo do grla siti takih tajinstvenih ravnanj, in zahtevamo, kakor smo že v zadnjem članku povedali, javnega in jasnega obravnavanja občinskih zadev prod najširšim forumom, ne pn v tajnih sejah.
Trav iskreno želimo veliko sreče gospodom iz občinske uprave, da se jim prav hitro posreči dobra prodaja tega sveta in da čimpreje razhremene sebe in svojo vest ter občino velikih dajatev. Mi jim bomo pomugali samo s tem, du bomo prav pogosto terjali računa in pogosto zahtevali hitro prodajo in iznebitev tega tako lahkomiselno napravljenega bremena. Na plan velikopotezni JNS-finansirji. Hic saltu!
novice
Vabimo vse članice in člane Ljudskega odra, da se tega sestanka v obilnem številu udele/e. Obenem najvljudneje vabimo vse one, ki imajo veselje do igranja, da se tega sestanka udeleže in priglasijo k Ljudskemu odru, ki bo tu-di v bodoče sistematično gojil gledališko umetnost.
Fantovski odsek. Članom fantovskega odseka sporočamo, da prihodnja gimnastičnu ura V pondeljek dne 20. t. m. vsled sestanka Ljudskega odra odpade. Fante, ki imajo veselje do igranja, naj se tega sestanka polnoštevilno udeleže.
Prebivalci mesta ob Jezerski cesti so prav gotovo veseli, da prebivajo v tako lepem predmestju. Da pa ne bi bili njihovo veselje preveliko, skrbe skoro vsako noč razbrzdeni in sko-ro posuroveli razgrajači, ki se med seboj obkladajo s priimki, ki že niso več za javnost. Da o nekem spanju ne more biti govora, je jasno vsem. Mogoče nam ni občinska uprava preveč naklonjena, vendar bi lahko ukrenila, da policijski stražniki tudi v našem arugače tako lepem kraju m;Uo poskrbe za nočni mir, ki smo ga vsi potrebni.
„Le še par dni potrpljenja, potem pride zopet naš režim", tako troštajo kranjski JNS general-čki svoje, četudi že zelo redke pristaše, ki se nahujujo po večini med uradništvom -aznih kategorij. Neverjetno, a vendar resnično je. da se ravno oni, ki jih je JNS režim najbolj teroriziral, denunciral in preganjal, še vedno boje JNSarjev, ki so dants prav brez vsake politične, moralične in gospodarske veljave ter brez slehernega ugledu in da takim ljudem in njihovim napovedim od tedna do ledna verjamejo. Ker JNSarji te svoje žrtve dobro poznajo, zato si z njimi dovoljujejo vsak teden svoje posebne duhovitosti. Tako eden od generalov JNS pripoveduje vsak teden, da bo vlada padla iz tega ali onega razloga. Za ta teden napove-
duje koncent-ucijsko vlado, katero razume seveda tako, da bo tuku, ki bo njega zopet v moč in veljavo postavila A imamo še več takih JNS nrjev različnih sarž, ki najrajše pri cvičku, pa tudi po cestah in v javnih lokalih podobne de-fetistične govorice razširjajo. Mi vse te pojave registriramo le kot kronisti, ker vemo, da pametni ljudje na tako pralno govorjenje ne dajo ničesar. Spominjamo pa se pri tem na delovanje onih vzornih patriotov JNS nacionalistov najčistejšega kova, ki so v komaj pretekli dobi vsako še tako rahlo kritiko tedanjega režima denuncirali in preganjali, kakor najhujše /ločinstvo.
Gorenjski rejec malih živali v Kranju, obvešča vse rejce in prijatelje, kakor tudi ostalo občinstvo, du priredi dne 2. in 3. februarja 1936 veliko razstavo ptičev pevcev in eksotičnih ptičev, v prostoru g. Peter Mayer-ja nu glavnem trgu v Kranju. Prijavo za razstavo ptičev je poslati najkasneje do 27. I. t. 1.
Odbor se priporoča cenj. občinstvu, za obilno razstavo, kakor tudi za cenj. obisk.
Vse prijave za razstavo, je poslati na odbor: Gorenjski rejec v Kranju — Huje 13.
Uljudno vabljeni vsi brez izjeme!
Občni zbor ,.Rejec malih živali". V nedeljo 12. t. m. je imelo I. občni zbor društvo ..Rejec mulih živali". Zudnje čase vlada za to društvo veliko zanimanje v vsej kranjski okolici. Uspeh društvo se je pokazal tudi na III. obrtni razstavi. Kakor je društvo v preteklem letu lepo napredovalo tako upamo tudi od novo izvoljenega odbora, ki mu načeljuje g. Kristan Franc, da se bo začeto delo nadaljevalo v dobro vseh članov
Visok obisk na kranjskem rotovžu! Pred nekaj dnevi so dobili na kranjskem rotovžu obisk razrešenega kamniškega župana, ki se je baje prišel v Kranj informiral o pritožbi, ki jo hočejo v Kamniku gg. od JNS vložiti, proti razpustu občinskega zastopa. Kaj so gospodje na rotvožu govorili, kakšen nasvet so mu dali, seveda ne vemo. Navezani smo zopet na gostilniške razgovore. Kot kronisti jih navajamo, ne da bi zamogli prevzeti kako jamstvo o njih resničnosti. Pripoveduje se, da je bila prva posledica tega obiska v Kranju strah, da se ne bi tudi pri nas kaj takega zgodilo, potem pa sklep, da je potreba pripraviti se za eventuelno revizijo. Baje_ so naši JNSarji pravili, da so popolnoma pripravljeni za even-tuelni razpust in imajo zato že pritožbo pripravljeno! Ker smo mi JNS v Kranju vedno zastonj dajali dobre nasvete, jim dnmo tudi sedaj, tako dober nasvet, kakor ga le . 'o more dati. Če se hočejo res dobro pripraviti na revizijo, ki jo, kakor je videti s precejšnjo skrbjo pričakujejo, kar dokazuje najbolj, du so na pritožbo, ki bi sledila kakemu razpustu že sedaj pripravljajo, potem storijo najboljšo, ako vzamejo našega ..Gorenjca" v roke in ga zopet enkrat v celoti točno in dobro prečitujo,
kukor to store običajno z vsako številko, nnto pa nuj temeljito popravijo vse to, kar smo v ..Gorenjcu" grajali. Ako se jim to posreči in ako bodo popravo odkritosrčno izvršili, potem se jim ne bo bati razpustu občinskega odbora.
Vprašanje na OUZD. Kakor smo svoj čas poročali je prodal g. Franc Sire svojo parcelo na kranjskem polju OUZD za vsoto 50.000 Din. Pred nedavnim časom izjavil je g. Franc Stre v ..Slovenskem Narodu" javno, da je pripravljen pisrcelo za isto vsoto, kakor jo» je svoj čas prodal z vsem: pripadki vred, kar ta parcela do danes velja, vsak čas kupiti nazaj. Prav nič ne dvomimo, da je ta javno izrečena ponudila bila resno mišljena in du bo ponudnik svojo besedo, ki jo je javno zastavil, tudi držal. Ker pa je ta purcelu še do danes last OUZD in ker ne donaša nikake koristi in ni izgleda- da bi se drugod boljše prodala, s-? javnost zelo zanima zakaj do sklepa te kupčije še ni prišlo. Zelo bi bila javnost hvuležnn, če ,bi kdo izmed prizadetih stvar pojasnil eventuelno s kakšnim popravkom.
Premestitve na gimnaziji. Na II. državno realno gimnazijo v Ljubljani je premeščen g. prof. Josip Malnar. G. profesorju, ki se je za časa službovanja v Kranju mnogo in vidno udejstvovul pri kulturnih in gospodarskih društvih, želimo nu novem službenem mestu mnogo uspehu!
Malokalibrsko streljanje se vrši vsako sredo zvečer v dvorani ,,Stare pošte" a za dame vsak četrtek zvečer pri ..Zlati ribi" v Kranju.   Vabljeni vsi   in vse!
PRIMSKOvO
Novo znamenje. Na Krivčovem vrtu je dala napraviti lepo znamenje osebu, ki ne želi biti imenovana. Znninenje bo slovesno blagoslovljeno v postu in bo dan blagoslova javljen v ..Gorenjcu".
KLANC pri KRANJU
Velik napredek. Gotovo bo vsakoga zanimalo kakšni naprednjal.i smo tukaj. Dusiravno vas ni tako velika imamo vseeno ljudi .brihtnih glavic". Ker so pa sami preskromni in nočejo da bi jih poznali tudi drugod, zato si štejem v dolžnost, da vam stvar jaz razjasnim. Imamo namreč ..društvo malarjev' s sedežem na Hujnli. Kajne velik napredek, ker težko je dobiti tuko izurjenih delavcev kakor so ravno pri nas. Pa ne mislite da oni slikajo sobe — nikakor ne pač pn vam poslikajo hišo na zunuj in to prav lepo. Tudi predragi niso; pr>o poskušnjo so napravili celo ..zastonj". Kdor nc verjame in radoveden ter gu zanima napredek, naj si to
Tedenske
l.uvtižar Josip:
fanaška doba Slovencev
Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov.
(N a d a 1 j e v * n j e.)
Lenca je bila preveč utrujena ne samo vsled dolge hoje, temveč tudi zaradi močnih vtisov kot posledic njene vrnitve. In Križani so bili zadovoljni prvi dan že s tem, da je sploh prišla nazaj. Drugo bodo izvedeli pozneje.
Ves čas so ogledovali tudi dečko, sedečega poleg Lence.
„Saj ima prav take oči kakor Lenca" — so govorili nekateri.
„Ne samo oči, ves obraz je Lencin" — so rekli drugi.
..Odkod pa ta temna koža in ti črni lasje?" — so pomišljali tretji.
Radovednosti je naredil konec gospod vikar Prosil je ljudi, naj gredo za danes mirno domov, ker sta nova dva gosta zelo potrebna počitka.
»Povabim vas pa že danes" — je nadaljeval vikar — „povabim vas, da pridete prihodnjo nedeljo v prav obilnem številu v cerkev, da se vsi skupaj zahvalimo dobroti jivemn Bogu za njegovo veliko milost. Razglasite to po vseh vaseh."
Množica se je radovoljno pokorila dušnemu pastirju in odšla na dom. Lenci in dečku pa so napravile ženske prav mehki postelji.
„Kdo ve, kje ir kako sta prenočevala na dolgem potovanju?" — so se spraševale med seboj. „No prostem, na hlevih, na trdih klopeh sta pričakovala jutra. Bog obilno povrni vsem. ki so jima storili kaj dobrega!"
Vikar j,e med zadnjimi zapustil Grašičevo hišo. Župan ga je spremil v pozni noči do cerkve.
„Danes imate dokaz kako vas Bog ljubi" — je rekel vikar Grašiču in mu stisnil roko V slovo.
XXVU. V haremu.
Slana   je cveticam grobe izkopala, deva  pa  pO cvetju strtem  je jokala.
Lenca je morala večkrai pripovedovati, kje je hodila in koliko je trpela v Turčiji. Pustimo je samo govorili.
..Strašno je bilo že prvi dan, ko so Turki Dol-žanovo Rotijo. Markičevo Vido in mene na dveh vozovih odpeljali iz Križev. Pogumni vitez Gašper z Gutenberga je pridirjal s hlapci, da bi nas rešil. Tačas ko je trajal boj za prvi voz. v katerem sta sedeli privezani Dolžanova in Markičeva, so pognali Turki drugi voz. kjer sem sedela jaz. v Iako divji dir mimo prvega voza, da je vse odska-kovalo. Pričakovala sem, da pride Gašperjeva rešilna četa z nami, toda ni je bilo. Ostala sem sama v turški oblasti. To spoznanje je bilo tako hudo. da se me je popri jemal obup. Konja pa sta morala neprenehoma dirjali, da nas "preganjalci niso mogli dohiteli. V enomer sem jokala in mislila, da se mi blede. Toda solze so se posušile in postala sem brezčutna, Naj me peljejo, kamor hočejo, enkrat bo že konec.
Na vozu sla bila dva vojaka in voznik. Silno hudo mi je dejalo, da so me privezali k vozu. Bab so se, da ne bi ušla. Prav nič mi ni bilo mar, kar sem videla po potu. zelo pa sem se sramovala, ko so se ljudje ustavljali in začudeno gledali v mene.
Prvo noč in še tri naslednje noči smo ostali v gozdu, Jzprcgli so konja in jima dali jesti. Tudi meni so ponudili neko pečeno stvar, za postelj pa slamo, du sem jo razprostrla po vozu in legla nanjo. Noči so bile meseca vinotoka že bolj mrzle, obleko se.n imela pa le tisto, ki sem jo nosila doma, ko so me ugrabili. Sicer pa so bili Turki usmiljenega srca. Dali so mi vojaški plašč, da sem se pokrila ž njim. Iz žepa sem vzela rožni venec in toliko časa molila, da so mi padle oči skup. Toda mučile so me iako hude sanje, da sem se vsa tresla, ko sem se zbudila. Premišljevala sem, kdaj bo jutranja zarja saj drugega nisem vedela, kakor samo to. da je juho. poldne ali ' ečer.
Peti dan smo se pripeljali do velike vode. Rekli so, daje Savain daje naoni strani Bosna. Voz je ropotal čez dolg lesen most ter obstal pred visoko hišo, v kateri je stanoval turški paša. To pa sem izvedela šele pozneje, ko sem stanovala že nekaj dni tam. Kraju so rekli Bosanski Brod.
O kako se je zdaj spremenilo! Kot preprosta kmetskn mladenka pri dvaindvajsetih letih nisem še nikjer videla take bogati je in lepote, nikjer poskusila Iako izbranih jedil kakor tukaj. Toda gabilo se mi je. gabilo se in i posebno to. da se paša ni vedel tako dostojno, kakor bi se bilo spodobilo, njemu, imenitnemu gospodu. Raje bi bila stanovala \ revni koči kakor v listi paluči. „Kdo me bo oprostil sramotne sužnosti?" — sem večkrai vzdihnila. ,,Kje je rešitelj, ki me bo peljal iz tega brloga?" Toda brezuspešni so bili vsi moji klici. In če bi bila vedela takrat, da se bom še le po desetih letih vrnila na svoj dom. bi bila morala izgubili pamet. Vedno sem upala boljše prihod-njosli. Upanje me je podpiralo ves čas mojega bivanja na Turškem.
»GORENJEC« ~
STRAN 3
znamenitost ogleda na licu mesta tam na Klancu pri švelčevih. Sliši se da bodo ta izum dali patentirat. Trav, škoda bi bilo, da bi zato ne imeli patenta. — Hišo samo ne bo težko dobili saj je dobro zaznamovana.
Drugo kar bi bilo isto tako škoda prezreti pn je to. da imamo tudi svoje ..tiskovno društvo". To društvo pa ne dela po dnevi, pač pa samo po noči. Tiskajo se letaki, pa ne za razna društva pač pa za žalitve gotovih oseb. Svetujem jim nuj inserirajo v ..Gorenjcu" in s tem privabijo čim več naročil, s tem se jim bo izplačalo vzdrževati to tiskarno. Z drugimi tiskarnami jim ne bo težko konkurirati saj imajo delavce zastonj kar po drugih tiskarnah nimajo.
STRAZIŠCE
Tukajšnje prosvetno društvo priredi v prostorih Smartinskega domu igro „Zlatorog". Prva predstava bo v nedeljo dne 19. t. m. ob 7. uri zvečer, druga pa prihodnjo nedeljo 26. t. m. ob 3. uri popoldan. Igra je zanimivn in bo občinstvo z njo zadovoljno.
Občni zbor S. K. ..Savice" se nadaljuje v nedeljo 19. t. m. ob 10. uri dopoldan v prostorih Smartinskega doma. V nedeljo je bil isti prekinjen radi toga, ker so bili članski podatki nezadostni in se niso mogle vTŠiti volitve. Vse člane kluba kakor tudi njih prijatelje vabimo, da se občnega zbora vsi udeleže.
PREDOSLJE
Odprta noč in dan so groba vrata. Ni še dolgo od tegu ko sta se poročila gdč. Pavlu Ku-raltovu in g. Janez Zabret ml. Srečo jim ni bilo dano vživati dolgo. Neizprosna usoda je pretrgala nit življenja mladi soprogi — 14. t. m. je za vedno zapustila svoj dom. Pogreb je pričal o njeni priljubljenosti in marsikatero oko se je orosilo. Svojcem naše iskreno sožalje, a pokojnica naj počiva v miru.
Igra. Tukajšnje Prosvetno društvo priredi v nedeljo 19. t. m. ob pol 4. uri popoldne Vom-bergurjevo igro: VODA. Ker je igra zelo za-
Pazite,
da sopet ne po%a$rite
da vam za prodajo vašega blaga in izdelkov največ koristi dobra in lepa reklama / letaki, plakati in prospekti, ki vam jih poceni in nnjmoderneje izdela v eno ali večbarvnem tisku
Tiskovno društvo, Kranj
Telefon št. 75.
Starološki kaplan Janez Veider.
Naši kulturni spomeniki
Novoodkrite slike in druge zanimivosti crngrobške cerkve.
Ob stebrih srednje ladje stojita dvu nesime-tričnu mala zlatu olturčka iz 2. pol. 17. st. Desni jo posvečen sv. Aguti, ki jo obdajata že popisanu gotska kipa sv. Uršule in Neže. Nu gredeh sedijo trije zelo poetični angelčki z venčki v rokah. Nasprotni oltar tik pod priž-nico je posvečen sv. Luciji, ki jo obdajata sv. Barbara Katarina, — Naj razkošnejši pa ji- oltar sv. Martina koncem severne ladje i/. I. 1683. Tu stoji, koi že omenjeno, nu mestu, kjer je stal \eliki oltar v prvotni crngrobški cerkvi. Tu so tudi opisani' tri plasti fresk na stenah in tu visi tudi slavno crngrobško rebro ajdovske deklice'. Oltar je pn svojem delu soroden velikemu, le du je /a ea 50 let mlajži. V Ironu stoji lep kip sv. Martina nu konju, ki reže plašč raztrganemu beraču. Dva stebra obdajata tron. Slebia in njun podstavek sla bogato okrašena z listi, sadjem in angelskimi krili, ki tvorita obstranski niši, v katerih stojita kipu sv. Franca Asiškega in Anionu Padovanskega. Na krilnih okraskih sedila angela trobentača. Na krasni gredi sloji utikn. ki posnema glavni oltarni nastavek. V tem vrhnjem tronti stoji Mali božja z Detetom. V obkrnjnih nišah pa sv. Lovrenc in Štefan. Zuvršek oltarja tvori kip sv. Lenartu. Omenili je Še lep na menzi stoječ križ z Magdaleno i/ voska, ki je Še odlično tovrstno delo nekdanjih loških klaris.
Oglejmo si šeslike na platnu, ki visijo pocer-kvi. Najodiičnejši je pač Luverjev k rižev pot,
nimiva in se ne bo ponovila, zato naj vsakdo, kdor si želi poštene zabave, pride v nedeljo popoldan v naš prosvetni dom. Tajnik Jaka Jakopič pa vam garantira du bo tudi vasi navdušil za to. da vas dobra volja ne be minula cel popoldan in še dalj.
Cesta iz Kokrice v 3rituf se prav pridno nasipa in popravlja. Prav je, du se grumoz, ki je boljše kvalitete, da tudi na to cesto, toda z domačim gramozom je ostal marsikateri dinar v domači fari. Pruv bi bilo, če bi se nekatere ceste, ki vežejo vasi med seboj, držale nekoliko bolj v redu, n. pr. cesta Predoslje — Suha in cesta Kokrica — Mlukn. Znesek, ki ga je dalo 10°/o zvišanje celotnega občinskega proračuna nuj se poTabi ves v ta namen.
Iz statistike rojstev in smrti v naši fari je razvidno, da se množimo. In kur zu 100°/o je bilo več rojstev nego jih je umrlo. Kdo ve, če ne bo v kratkem potreben razpis pa licitacijo dobave gramoza za novo šolo? Zdrav rod pa je le v Pr.edosljih, pa recite du ni!
TRBOJE
Zudnje čase je pri nas popolnomn utihnilu znana himna „ . . . punktaši so barabe, brez barab punktašev ni . ." Prepričani smo, da je danes znani komponist te himne že uvidel, da je v času vsemogočne JNS vlade bil preveč idealen. Tudi nočni koncerti niso več tako pogosti in tako sijajni kakoT so bili pred letom dni. Upamo, da se nam pri prihodnjih občinskih volitvah ne bo treba tresti pred zastopniki JNS vlade. Vse tako kaže da bomo imeli iz Savla — Pavla.
KRIŽE
Visok gost v Križati. Preteklo nedeljo se je iz službenega potovanja na Golnik, za par ur •ustavil pri nas in se nuselil v župnišču naš ljubljeni gosp. ban Dr. Marko Natlačen. Ta vest se je mahoma raznesla po vasi. Gosp. ban sprejel tudi par oseb na kratek razgovor. Vsi so se čudili Teliki prijaznosti, ki jo je izkazoval g. ban; vsakdo je zatrjeval, da se razgo-varja s človekom kakor brat. „Zivel naš ljudski ban!"
Resen opomin! Pri odhodu, bi se g. banu zgodila kmalu velika nesreča. Ko je odpeljal avlo visokega gostfe izpred župjnišča^ proti kapeli, da bi tam obrnil, je prednji del avtomobila zavozil z enim kolesom v »nezavarovan kanal" in le šoferjevi spretnosti se je zahvaliti, da se ni avto prevrnil v kanal; kaj bi potem? K sreči je to opazilo par fantov in mož, ki so bili v bližini, ter takoj priskočili na pomoč, da so spravili avto na cesto. — No gospodje pri občini: „Kaj porečete Vi na to'" Kdo je kriv te nesreče? Kakšen utis je odnesel o Vas g. ban? Ako bi bila ob kanalu ograja in ako bi gorela luč pred ..Frmavžem", gotovo bi ne bilo te nezgode. Torej gospodje, mi ponovno zahtevamo radi varnosti: „da javne luči končno že zagorijo in močno ograjo ob kanalu!" Ali ste morda željni senzacij, nesreč, da še čakate?
Letovišče brez kolodvora! Pride človek na postajo, dež lije kot iz škafu, sneg mede, ali pa piha mrzli sever in ti moraš čakati, čakati, ter zmrzovati nu prostem, nko nečeš iti v gostilno. Zakaj? Zato. ker so pri občini tako revni, du niti ene zasilne barake ne morejo postaviti, da bi človek, ki čaka na vlak mogel najti zavetja. Seveda, najprvo v stranski vasi lepo telovadišče a drugi denur gre pu ves za javna dela. kot na primer: za ograjo ob kanalu, za javno luč, za brv čez Bistrico v Pristavi itd. Tujci pa naj le z domačini vred še v naprej vzdihujejo: „To je dvakrat Križ!"
ki je zelo originalen in tudi v barvah odlično ohranjen, ker je bil pod steklom. Oblike je podolgovate, Ohranili so se še tudi stari napisi v bohoričiei nu okvirjih. Nujsturejšu oljuuta slika je preznnimiva predstava o vredni in nevredni spovedi in vrednem in nevrednem obhajilu. Stduj \isi shku nud gluvnim vhodom. Nu okviru se nam je ohrunil komaj čitljiv napis, ki nam pove, da je t« slika saactue Svn-donis Bisuntinianae in Burgundia" in du jo je daroval llilurij Feihtinger 1. 1642. Slika je sicer močno preslikana, pa je vendar še izredno zanimiva. Na sredi je crngroško Oz-nanenje. Na vogalih spodaj je levo vrednu spoved. Spovednik nosi takratno duhovsko obleko. Pred njim kleči spovedanec, ki ga je imel vrag z vrvjo zadrgnjenega za vrat, pa se mu je vrv utrgala, da je vrag padel pot leh. Vrag z vrvjo stoji tik spovedanea in mu šepeta nu uho. naj se ne »pove odkrito. Vrv je zadrgnjena, angel varuh joku. — V gornjih vogalih je upodobljeno obhajilo. Mašnik obhaja vrednega obhajanca. \ rag proč beži z raztrgano vrvjo, angel se veseli, golobeek prinaša hosti-jo. Pri nevrednem obhajilu golobeek odnaša hostijo. angel joku. vrug pn stoji tik obhajanca.
< )l> velikem oltarju visi nasproti že omneje-nega Laverjevega Oznanenja lepa slika Brezma-/ne. ki je nastala okrog I. 1700. Marija stoji nu obli, obdajajo jo ljubki ungelei s simboli brezmadežnega Spočetju, spodaj je pokrajina, na kateri so posluvljiae romuntične stuvhe, ki predstavljajo Marijine predpodobe, n. pr. vratu nebeška, stolp Davidov, hišo zlato.
Za velikim oltarjem je več zaobljubi jenih slik od srede 19. stoletja dalje, starejše so se porazgubile.
Zakaj se je tako ustrašil?
Ker tako umazane vode pri perilu še ni videl nikdar. Ali je njegovo perilo res tako zelo zamazano? Bog obvaruj! Gospa Ivanka takoj pojasni uganko. Terpentinovo milo Zlatorog ima v svoji obilni, gosti in beli peni to izredno moč, da izvleče iz perila vso nesnago. Čim čistejše je perilo oprano, tem temnejša je voda.
ovoTERPENTINOVOMlip
Gospod urednik, zadnjič smo čitali v »Gorenjcu" kako so Šk. Ločuni radovedni. Oh, g. gospod urednik, pri nas šele in najbolj pa gg. okoli JNS. ker jih naši članki v Gorenjcu" zadnje čase tako hudo bolijo, pu so menda sklenili da morajo izvohat tega ..preklicanega" dopisnika in so se kar postavili na stražo v gostilni, kamor zahajajo „ajmohterji"; pa kar nič ne morejo pravega pogruntat. Kajne gospod urednik, da se tudi vam smilijo?
ŠKOFJA LOKA
Odbor za I. obrtno-industrijsko razstavo v Škof ji Loki razdeljuje svoj razstavni red in prijavnice. Ker vseh ne more takoj vsem vročiti, so nekateri nejevoljni, češ zakaj ne meni še ne dajo; tem in vsem naj velja, kar je odbor že sklenil, da nikogar ne bodo prezrli in da so vsi enako dobrodošli, od te ali one strani; naj malo potrpijo vsi bodo prišli na vrsto in k delu. Sedaj odbor išče podatke o starih obrtnikih in zanimivosti v kraju, da bo nato naš podpornik in dobrotnik vse to potom ..Radija" razlagal in predtaašal. Prav je da se naše delo enkrat javno pokaže. Drugič še kaj.
Umrl je v torek zjutraj g. Kramar Friderik, vpokojeni nadučitelj v St. Loki. Bil ie v 72 letu siarosti, zadela ga je kap in mu je g. župnik podelil sv. poslednje olje. Kot mnogoletni tajnik prostovoljnega gasilskega društva v Šk. Loki in tajnik gasilske župe škofjeloške se je do zadnjega, tudi v strahovladi JNS prav uspešno udejstvoval v delu za naše gasilstvo. Naj mu bo Bog milostij'iv!
Pasja nadlega. Po našem mest-, ki je priznan letoviški kraj. se podijo cele črede psov, ki niso le v nadlego, temveč tudi že javno nevarni. Redijo jih po nekaterih hišah kar po več, mesto, da bi podpirali naše siromake. Zadnje čase se pa dogaja, da nekateri psi po ulicah kur popadajo. Imamo slučaje, ko je pes v roke ugriznil starejšo žensko, dalje prevrgel in p.i-grabil starejšega možu, drugi je planil na 14 letnega fantka in ga prevrgel po cesti. Prizadeti so oblastem javili, toda brezuspešno, psi se še vedno preg;..ijajo po ulicah in so v nevarnost. Zadnje čase se pa prav posebno eden udejstvuje; zaletel se je s tako močjo v vojnega invalida, da m je palico kar čez dvoje prelomil, seveda gospodar mu je napravil drugo, da o tem ne izve policijski odsek; malo pozneje je popadel moža, mu raztrgul hlače in še pustil v nogi vtisnjene vse zobe. — posledica nove hlače in stroški za zdravnika. Pretečeno nedeljo pa je zopet popadel možu, mu raztrgal nove hlače tako, du niso več za rabo, — zopet bodo nove, da ostane tajno. Ali res ni več mogoče te gospodarje prisiliti, du take pse odstranijo ali pa vsaj pripno na verigo? Nujno priporočamo, da se za varnost tukaj vse potrebno ukrene, in četudi so lastniki teh psov odlični JNSarji, da M ne pripeti kuka nesreča; takrat bo prepozno valiti krivdo od sebe! Nujno !!!
Velikodušnost. V našem mestu prav uspešno deluje Vincenfijeva konferenca, ki podpira skoraj vse siromake v svojem okolišu. Samo za Miklavža je obdarila do "500 otrok, za Božič je razdelila \ blagu Din 2800.— in to 34. družinam. Ko pa se je obrnila s prošnjo nu Mestno županstvo, je ono iz proračunske podstavke Din 500.— dalo podpore celih Din 100.— nusprotno pa je Kolušicutn. ki niti javno ne povedo, kake in koliko podpor delijo, dalo županstvo podpore Din 200.—. Kako pa. ali ne diši tule slučaj pa strunkariji ??? — Vincencijeva konferenca pod vodstvom mestnega kaplana č. g. De ušurju prov resno deluje in tudi javno polaga svoje poročilo, dočim |>ri Kolnšicah vodstvo prehaja i/ rok v roke in tudi javnih poročil ne vemo ali ne more ali pa noče podati. Kaj je temu vzrok? favnost je radovedna kdo je vreden teh podpor. Še eno vprašanje aH ne bi hotelo mestno županstvo ostalih Din 200.— ponovno nakazati Vinccncijevi konferenci? Da ne bi ostalo pri velikodušni podpori Din 100,— priporočamo!
BISTRICA PRI TRŽIČU
Dne 14. tega meseca je umrl v Bistrici pri Tržiču g. I.ovro Aljmičie, posestnik in gostilničar v visoki starosti 77. let. Pokojnik je bil radi svojega poštenega značaja splošno priljubljen in daleč naokoli znan. Bil je sloveč in umon gospodar, ki je svoje obširno posestvo vodil in urejeval le z njemu lastno pridnostjo in ljubeznijo. Daleč naokoli pa je bila sloveča tudi njegova gostilna, kamor so se radi zate-
kali zlasti Tržičani. V mladih letih mu je bilo posebno pri srcu Bralno društvo v Tržiču, ki ga je štelo med svoje ustanovne člane in ga imenovalo pred leti za svojega častnega člana. Med drugim je opravljal tudi javne funkcijo ter bil dolgo vrsto let načelnik okr. cestnega odbora v Tržiču. Kako vsesplošno je bil pokojnik cenjen in spoštovan je dokazal njegov pogreb, kuteregu se je udeležilo poleg domačih uradov in raznih društev izredno mnogo njegovih številnih prijateljev in znancev iz bližnjih in daljnih krajev.
Pokojnik zapušča vdovo Marijo ki je doma iz znane rodbine Pogačnikovih na Dobravi pri Podnartu in štiri otroke, od katerih mu nuj-starejši sin Alfonz naslednje na domu, sin Joža je odvet. kandidat v Kranju, hčerka Anica je prometnem ali pa v tujsko-prometnem oziru. nikom iz Tržiča, hčerka Minka pa z uglednim trgovcem g. R. Hlebšom v Kranju.
Blagopokojnemu, ki je vse svoje življenje posvetil gospodarstvu in svoji družini, naj bo zemlja, ki jo je tako ljubil, lahka, njegovim preostalim pa izrekamo iskreno sožalje.
Knjige, mape. bloke, albume, odjemalue knjižice, kaširanje slik in zemljevidov, itd. izvršuje po izredno ugodnih cenah
Knjigoveznica
TISKOVNEGA DRUŠTVA V KRANJU
(za farno cerkvijo)
Vsa dela se izdelujejo elegantno, trpežno in ceno.
Javne knjižnice imajo popust!
SRESKI CESTNI ODBOR.
Dne 8. januarja t. 1. se je vršila v prostorih sreskega cestnega odbora plenarna seja. Nu seji so bili navzoči g. načelnik dr. Gre-gorin, odposlanci železniške uprave in 16 članov sreskega cestnega odbora.
Na seji se mnogo razpravljalo kako bi se uredila cestu škofju Loka—Železniki—Podrošt —drž. meja. Tu cestu je najslabša izmed vseh cest v Sloveniji. Za temeljito ureditev bi bil potreben kredit 6 Ido 7 milijonov dinarjev. Proračun za leto 1936/37 je bil v vseh točkah sprejet. Nekateri odborniki so sicer predlagali, da se postavku za gramoz zviša, da se napravi ta ali oni most itd. V proračunu je postvka Din 80.000 za odstranitev dveh ovinkov ceste pri Zabnici. Tu postuvku pa je premajhna, ker bi stul samo en ovinek mnogo več kakor pu polovico zneska stavljenega v proračun. Na prošnjo posameznih občin za podporo so bili vsi navzoči mnenja, du so podpore potrebne posebno tiste občine, ki nimajo banovinakih cest. banovinske doklade pa plačujejo. V srezu je mnogo cest, ki bi se prej ali slej morale Uvrstiti med banovinske ceste, ker so važne v prometnem ali pa v tujsko-prometnem oziru. Novi cestni odbor mora zastaviti vse svoje moči v to. kako urediti naše ceste, ki so posebno nekatere v obupnem stanju. — Podrobneje o proračunu bomo poročali prihodnjič.
Prevola naj bo letovišče za onemogle JNSarje!
Vedno več se v zadnjih časih po Kranju govori o Prevoli. Če bi registrirali vse govorice in vse kombinacije, ki se o Prevoli delajo v enem tednu bi bil naš list premajhen.
Nuš izvestitelj nam sedaj poroča, da je poslušni pred kratkim neko veselo in glasno JNSursko družbo, v kateri so se nuhujali sami pristni in zanesljivi JNSarji. taki, ki so sv aj eus javno proglašali, da bo JNSarija preživela najmanj tri generacije: ti so se »izgovarjali, kuj nuj sedaj i/ Prevolo postu ne, ko so se prvotni velikopotezni načrti pokvarili in ko so najbolj /usltiženi možje zu Prevolsko akcijo doživeli tako velika razočaranja in pa še ne-hvaležnost, ravno od onih krogov katere so upali s svojo prevolsko akcijo posebno nase pridobili Cule so se hude besede, ki jih pn naš izvestitelj ni mogel povsem pojmiti, četudi celo razločne in glasne. Fden od najbolj glasnih JNSarjev je neprestano govoril, da „živimo
STRAN 4
v času intrig", da je treba te intrige razbiti, da so vse napraviti, ida se te intrige razbijejo. ne samo v Kranju, ampuk tudi v Belgradu, da so pismo pisali, da bodo že pokazali nekemu funkcionarju itd. Govorili so intervencijah, o neki pismeni vlogi, ki je romala v Belgrad, pa tudi o neki osebni intervenciji v zadnjem času, o kateri se je zlasti eden jezil, menda, da ni preveč povoljno izpadla. Vse to so stvari, ki jih naš izvestitelj ni popolnoma razumel, a jih tudi mi ne razumemo, pa pričakujemo, da se bo že kak čitatelj našel, ki nam bo dal točnejša pojasnila za prihodnjo številko. Najbolj Vesel pa je bil konec.
Družba je zaključila svoja razmotrivanja že precej proti jutru, potem, ko je eden vinskih bratcev razodel novico, da bo v kratkem prišla »koncentracijska" vlada, ki bo JNS zopet na konja postavila in takrat pa mora JNS stranka v Kranju svoj čas temeljito izrabiti, bolj kot poprej. Joj, kako huda kazen čaka v tem slučaju vse protivnike JNS. Nobenega pardona — nobenega usmiljenja! Ne upamo se povedati kaj vse čaka take grešnike. Ko je družba vse nasprotnike popolnoma uničila, je začela razpravljati o svoji nagradi za zasluge. Vsak si je korito ubral. Slednjič so mislili še na preostale svoje pristaše in so soglasno sklenili, da je potrebno potem, ko bodo sami saturirani, da kranjska občina preuredi Pre-voio kot letovišče za zaslužne JNSarje, če bodo omagali v svojem pravičnem boju za svojo stvar, v katerem bodo brezplačno uživali kolikor bodo hoteli do svoje smrti. Seveda vse na stroške občine.
podala Lijo kot naturno žensko, ki je presenečala s svojim obsežnim, zelo prožnim in nenavadno kultiviranim glasom. Posrečen je bil tudi slikar Kalin, dasi se je videlo, da se igralec ni povsem dobro počutil v svoji vlogi. Vsi ostali so se potrudili po svojih močeh in dosegli povečini lep uspeh.
Dp. ponovimo: Uprizoritev je uspela, v primeri z nekaterimi drugimi predstavami je bila vzorna. Vsi nedostatki, kakor pretiranosi nekaterih figur, katera jih izpači v neprijetno karikaturo, dalje pomanjkanje govorne tehnike in neenotnost nastopanja bodo v bodoče gotovo izginili sami od sebe. Ne pozabimo, da smo kulturno mlad narod z vsemi napakam, in ono veliko odliko živega stremljenja po napredku in kulturi, s katero se je mogla doslej ponašati v skromnih razmerah naša inteligenca, ki je delala in doprinašalu žrtve, da omogoči sebi in skupnosti nekaj onega, kar imenujemo lepo in dobro.
odda samo naprava gramoza. Železniška dovozna cesta Tržič.
Dne 24. I. 1936 ob 10. uri dopoljdne za dobavo porfirnega gramoza za banovinsko cesto I. reda št. 3 Kranj -- Jezersko od 0,0 km do 7,000 km in od 13,000 km do 21,000 km, in za banovinsko cesto št. 112 Kranj — Bobovk (opekarna Za-bret).
Natančni podatki se dobijo v pisarni sreskega cestnega odbora v Kranju.
S  p o
Prpsveta
„Črnošolec'" v Šenčurju.
V uedeljo t2. januarja je uprizoril odsek Jugoslovanske strokovne zveze v Ljudskem domu v Snečurju dramo v 3. dejanjih ,.Črnošo-Iec". Drama je zgrajena na dokaj preprostih motivih, ki pa jih je avtor spretno obdelal in razpletel. Pisatelj  prikazuje s  krepkimi notranjimi učinki simboličen pomen v nasprotju z naturalističnimi in  idealističnimi osnovami. Med seboj se borita dva svetova, red in nered, luč in tema, vest in nagon. — Resnična tragika vedno sloni na osebni nekrivdi in zaradi tega vodi v očiščenje. Bogoslovec Pavel ni samo etično korekten,   ampak naravnost etično heroičen. On ne samo da ni kriv, ali ni marveč celo bežal pred grehom? To se čuti iz tega, ker nas njegova usoda gane vendar mnogo manj, nega Lijino zlo. Morda bi ubežni črnošolec nikdar ne prejel mašniškega posve-čenja dla ga ni ujela v svoje mreže demonska žena, ki je bila pripravljena uresničiti tudi najhujše zlodelstvo, samo da bi ga privedla k drevesu spoznanja ter mu odprla vrata v novo življenje . . .   Du, Lija ga je neizmerno ljubita. Zato je moralo pasti mlado telo nedolžne Rpzalke. — Sledi preobrat. Težke besede je bruhal mladenič v trudni somrak življenja njegove zveste zaščitnice. Ob grobu ljubezni se je porajalo spoznanje človeka, katerega je u-soda s krvavečim srcem pustila samega . . . Rože Jetinstva so ovenele! Morda je bilo bolje tako,  nego  bi jih  dohitela  jesen spoznanja v strupenem vonju svojih cvetov in sadov... Zdi se mi pač značilno za religiozni značaj te odpovedi, da zaključek ni porazen, mračen in brezupen, ampak je globoko pretresljiv, poln sočutja in svetal zaradi diha večnosti, zaradi očiščenja, ki se izlije ob koncu v solnčno harmonijo odpuščanja in povoličanja.
Igralci so položili v to igro mnogo vstrajno-sti in potrpljenja, zato njihov trud ni bil zaman. Strmeli smo na oder, ki se nam je nenu-dpma spet razodel kot nov, svojevrsten svet. Postali smo naivni gledalci in bili smo uklenje-ni v magični krog odrskega doživljanja. To delo v resnici pritegne z neko magično močjo človeka, čeprav sicer kot idejna manifestacija pisateljeve borbe v marsičem celo odbija. Ali tq je videz! Zakaj čim si zaslutil umetniško jasno nadosebne borbe, tedaj ti je postajala tudi moč posvetnosti in poštenja vedno jasnejša in umljivejša. V tem boju tiči veličina novega ideala čiste človečnosti in oznanilo tega značilnega nasprotja med človeško ničevostjo in božjo vsemogočnostjo. — Režiser je srečno uravnovesil ti dve nevarni nasprotji in tako dokazal izrazit, močan čut za enoto, naldiarjeno in skrbno režijo. Vendar je bilo kljub najskrb-nejši režiji opaziti, da so bile zaradi pomanjkanja vaj nekatere scene premalo izpiljene. — Sta rega Grešnika je podal Reraic Franc dokaj originalno ter ustvaril markanten lik, Z naravno občuteno igro sta se odlikovali Katarina in Gilka. dasi bi bili od njih tokrat še več pričakovali. Vse faze trpljenja, sanjarjenja, tipanja, resignacije in odrešenja je prikazal Pipan Fran..- (Pavel) z uravnovešeno, prečiščeno igro. Priporočamo mu za nadalje le malo več čustvenosti, do katere se bo sigurno kmalu povzdigni! s smotreno in krepko voljo. Malov-kn, Traven Jerica in njen sin Janez. Rudolf Zormaii, sta se odlikovala z naravno in učinkovito igro. Nesrečno Rozalko je igrala Erjavec Marica s temparamentom in se je s svojim lepim glasom zelo uveljavila. Zupan Ivanka je
Strelska družina v Kranju sporoča, da znaša članarina letno Din 25 za redne in Din 12.50 za izredne člane. Ta članarina se lahko plača v dveh obrokih. Odbor je pričel z vežbanjem svojega članstva v malokaliberskem streljanju in to vsako sredo zvečer za moške in vsak četrtek zvečer za ženske. Družina bo do končnega vežbanja s flobertovkami prirejala vs'ik mesec po enkrat tekmovanje za one člane in članice, ki so letos novinci in za one. ki do sedaj niso prišli do kakega darila. Ostali rutinirani strelci pri teh tekmah ne bodo smeli tekmovati v konkurenci, temveč šele spomladi t. j ob zaključku. K strelskim vajam in tekmam vabi družina vse Kranjsko prebivalstvo.
Odbor strelske družine v Kranju, ki je bil izvoljen na občnem zboru dne 21. XII. 1935 se je pri zadnji seji konstituiral sledeče: Predsednik g. Ciril Mohor, podpredsednik g. Ciril Jakof-čič, blagajnik g. Karol Češenj, tajnik g. Hinko Ločniškar. Odborniki: Gdč. Pavla Grabner-jeva, gg. Stane Košnik, Peter Kobal, Avgust Smole, Franc Bohorič in Alojzij Zupančič. Revizorji družine so gg. inž. Davorin Gros, Franc Gorjanc in Franc Smole.
Damski odsek strelske družine v Kranju, katerega bo tudi letos vodila marljiva odbornica gdčna Pavla Grabnerjeva, se z vso resnostjo pripravlja na prvi — konkurenčni boj — ki se Lo vršil v četrtek dne 23. t. m. zvečer v gostilni pri „Zlati ribi" v Kranju s flobertovkami. Taka tekma se bo ods'ej vršila enkrat mesečno, a le za one tekmovalke, ki bodo z „orož-jem v roki" letos prvikrat nastopile in za one, ki si do sedaj niso mogle pridobiti nobenega darila. Starejše, spretnejše strelke se bodo pa ..srdito spogledale" šele ob zaključku maloka-liberskega streljanja t. j. okoli Velike noči. Vsem tem damam in seveda tudi stalnim gostom strelcev je pa seveda dovoljena izvenkcnku-renčna borba pri teh tekmovanjih. Ker so te vsakomesečne tekme propagandnega značaja se nudijo zlasti novim strelkam možnost pri-boritve kakega praktičnega gospodinjsko-na-ui i/.nega predmeta, z malimi stroški. Poset teh tekem toplo priporočamo!
Gospodarstvo
LICITACIJA GRAMOZA.
Sreski cestni odbor za srez Kranjski razpisuje sledeče licitacije za dobavo gramozu in sicer:
Dne 21. junuarju 1936 ob 9 uri dopoldne zn banovinske ceste:
I. redu št. 3 Kranj — Jezersko, I. redu št. 7 Kranj — Šenčur — Brniki, II. reda št. 111 Križe — Trstenik — Preddvor od km 10 do km 15 to je od Trstenika — Preddvora, II. reda št. 112 Kranj — Kokrica — Gorice, do km 5.500, II. reda št. 113 Naklo — Kokrica — Šenčur, II. redu št. 114 Kokrica — Preclvor, Železniška dovozna cesta Kranj — Kolodvor.
Dne 21 januarja 1936 ob 2.   uri popoldan (ob 14 uri) za banov, ceste: II. reda št. 115 Visoko —■ Šenčur — Trboje,
II. reda š*t. 116 Visoko — Cerklje — Komenda
— Moste — Mengeš, II. reda št. 117 Šenčur — Trata — Adergas, II. reda št. 118 Kranj — Trboje — Smlednik — Tacen, II. redu št. 119 Lnbore — Mavčiče — Medvode, II. reda št. 120 Kruuj — Besnica, II. reda št. 121 Suha — Je-pcrcn — Smlednik — Vodice (od mostu v Smledniku do Vodic)
II. redu št. 126 Cerklje — Vodice — Tacen.
Dno 22. januarja 1936. pri podnačelniku g. 1'emc Rudolfu v Tržiču:
za banovin, cesto II. reda št. 109 Radovljica — Podnart cela proga, za banov, cesto II. reda št. 110 Tržič - Bistrica — Begunje cela proga, za banov, cesto II. redu št. 111 Križe Trstenik — Preddvor od km 0.000 do kin 10.000, za banov, cesto II reda št. 112 Krunj Kokrica
— Gorice, od km 5.500 do km 8.347 do konca za subvencionirani cesti: Tenetišc — Trstenik in Podnart — Zvirče — Kovor — Bistricu, se
Ženini in neveste!
Najlepše iu najcenejše vseh vrst fotografije, tudi povečave Vam naredi
Fotograf JUG Rranj
Pride tudi slikat na dom brez poviška cene. Kdor naroči 6 razglednic dobi eno veliko sliko brezplačno.
»GORENJEC*
KLOBUKI KLOBUKI
IZBIRA
VELIKA
CENE BREZ KONKURENCE
SE PRIPOROČA
Albin JaZbeC v Kranju
največja trgovina z Izgotovljenlml oblekami na Gorenjskem. Vsakovrstno blago za obleko, perilo itd
HI H L I O 6 l H S I
Za vsako besedo v malih oglasih se Plača 0 50 D. NajinaniSi znesek je 6 Din
Vina
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite   pri   Centralni v iiu.cni v Ljub-Ijani - Frankopanska ulica 11.
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana.
Fotograf Rovšek 52?
pustom. Pride tudi na dom brezplačno. Slike za legitimacije stanejo štiri samo Din 25.-Krunj, Cojzova 4 (pri pokopališču).
Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj.
Kuharica išče službe, pridna, poštena ter krščunskegu mišljenja, vajena vseh gospodinjskih del. Naslov v upravi.
Odda se prazna soba, Čirčiče št. 9
Knjižice mestne hranilnice kupim. Samo pismene ponudbe na upravo pod „Mestne".
.ve    Ay     * ¿f
ZAHVALA
Za mnoge tople izraze ljubljene soproge, gospe
iskrenega aožalja ob smrti moje nadvse
Pavle Zabret roj. Kurait
se vsem prav prisrčno zahvaljujem.
Posebno zahvalo izrekam prečastiti duhovščini iz Predoselj in g. šefzdravniku dr. Neubauer-ju za njih požrtvovalnost in lajšanje trpljenja blagopokojne.
Iskrena hvala nameščencem, delavcem in voznikom opekarne na Bobovku za njih odkritosrčne izraze sočutja, kakor vsem darovalcem lepega cvetja, zastopnikom obč. odbora predaške občine ter vsem dragim prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Vjem in vsakomur iskren Bog plačaj.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi v Predosljah.
Bobovk pri Kranju 14. jan. 1936
Žalujoč
ci soprog. Janez Zabret ml.
Hrar
(Ljudski dom) r. z. z n. z,
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago.
Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se i z p I a č u J e J o vsak  čas brez napovedi.
iine vloge se obrestujejo najugodneje.
JEa aredaištro ii izdajatelja ogovarja Kari Eržen v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.