Osebna izkaznica Vinko Petrič, predsednik skupščine KS Gro-suplje. Vinko Petrič: » Krajevno skupnost Grosuplje se-stavljajo naselja Grosuplje, Brezje Brvace, Gatina, Hrastje, Sp. Blato in Sp. Duplice, njenapovršinapa znaša pribliino 16 km2. V 1.500 gospodinsjatvih Živi okrog 5.000 prebivatcev. Zaposlena je polo-vica vseh prebivalccv, od tega 51% v občini, 49% pa vsosednjih občinah (v glavnem v Ljubljani), kar pomeni, da so praktifno zaposleni vsi odrasli pre-bivalci. V krajevni skupnosti daje delo dobrim 47% krajanov /7 delovnih organizacij. Dve dejslvi: da je naselje Grosuplje hkrati tudi sedei občine in bliiina Ljubljane, dajeta krajevni skupnosti Grosuplje posebno obeieije. Naselje Grosuplje se naglo razvija in širi, kar povzroča hude problemepri komunoinem opremljanjn, to po je seveda kronična bolezen vseh naglo se razvijajo-čih naselij. Poleg tega ima Gmsupljesamo bislveno drugačne težave kol preosialih šesl naselij. Naloga skupščine krajevne skupnosti in sveta krajevne skupnosti, ki morata vsklajevati dostikrat povsem nasprotujoie si inlerese osrednjega in obrobnih na-selij, torej nikukor ni lahko. Pa vendar obema or-ganoma ob pomoči druibenopolitičnih organiza-cij, delovnih organizacijin krajanovsamih, ki vtem času zbirajo že tretji samoprispevek, uspeva zndo-voljevati potrebe vseh naselij v krajevni skupnosti, seveda v sk ladu z možnoslmi, kisov tem času hudo omejene. V preteklem marrdatnem obdobju se je skupščina sestala šeslkrat, ne računajoč slavnostnih sej ob praznovanju krajevnega praznika, svetpa34 krat, karpomeniiivahno delo in budno spremljanje dogajanja v krajevni skupnosti. Ob sprejemanju vsakega pomembnega dokumenta so bile organizi-rane široke javne razprave. V zadnjih letih je bilo v krajevni skupnosti Gro-suplje opredeljeno več pomembnih del: fisfaltirana je bila cesta Grosuplje—Brezje, pove-čana je bila transformalorska postaja Perovo, na Spodnjem Blalu je bila asfaltirana cesla in urejen odtok površinske vode, zgrajeni sta bili novi kriiiia Adamičeve ceste s Taborsko ler Adamičeve ceste s Kadunčevo in rekonstruirano kriiišče Adamičeve ceste z Ljubljansko, v Brinju sta bili asfaltirani obe cesti, asfallirane pa so bile tudi Zupančičeva, Jak-hlova, Kadunčeva ih Stritarjeva cesta, ceste: Pod gozdom IV., Vll in VIII, Cesta Ane Galelove in Roina dolina. V Brinju je bila izvršena II. faza i'z-gradnje kanalizacije, v naselju Grosuplje je PTT podjetje Ljubljana poloiilo novo kabelsko omreije in razširilo telefonsko cenlralo, zgrajen je bil nov vrtec in gasilski center, adaptirana mrliška vežica, asfallirana ploščad za kultumim domom ter zgra-jenajavna razsvetljava ob cesti Podgozdom IVier v novem naselju v Jerovi vasi in v Roini dolini. Ves čas je tekla akcija ozelenitve Grosupljega. Vseh leh del ne bi bilo mogoče opraviti brez izdatnih denar-nih pomoči delovnih organizacij, obrtnikov in kra-janov, ki so sodelovali tudi s prostovoljnim delom. Tudi za naprej si ni mogoce predsmvljaii uresniče-vanja zastavljenega programa krajevne skupnosti brez takšnega sodelovanja. Seveda pa la dela niso edino merilo delovanja krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti deluje v tesni povezavi z družbenopolitičnimi organizaci-jami, ki tako sodelujejo v reševanju perečih pro-blemov in so stalno m tekočem. V krajevni skupnosti Grosuplje delujeta dva pev-ska zbora v okviru KUD Svoboda, ter več zelo ak-tivnih športnih društev kot so taborniki, kolesdrji, sirelciin drugi, ki zbirajopredvsem mladino. Poleg teh delujeia tu še dve gasilski društvi, Rdeči križ. in še več drugih organizacij. Dokaj uspešno delujeta tudi svel potrošnikov in poravnalni svet, čeprav je\ očitno, da se krajani neradi zatekajo po njuno po-rnoč. Čepravje delo v krajevni skupnosti Grosuplje dobro, obstaju še kup perečih nerešenih problemov, ki pa kot rečeno - tarejo vsako naglo rozvijajočo se krajevno skupnost. Nekateri so sorazmerno lahko rešljivi, za rešitev drugih pa bo treba vložiti precej naporov in denarja. Star problem. ki pa bo - kot -kaie - do pomladi rešen je prestavitev smetišča ob Taborski cesli na lokacijo ob ccsti Grosuplje- Višnja gora. Druga velika ležava je neurejena avtobusna postaja, ki predstavlja ob konicah in slahi vidljivosli precejšnjo nevarnost za hiteče polnike. Trgovska ' mreia s precejšno teiavo dohiteva naglo se naselju-joče krajane. Trenuthoje največjiprobtem trgovina v Jerovi vasi, kjer je ie naseljenih precej prebivat-cev. Težava jetudisprostori, kjernajbidelaliobrl-niki, karpa bo vsaj delno rešeno z realizacijo zazi-dalncga načrta za obrtno cono v Rožni dolini. Dva od ključnih problemov sta tudi premajhna sola in premajhne kapacitete otroškega varstva. Še en ležtik problem visi ves čas kvt Damoklejev meč nad krajevno skupnostjo Grosuplje. Krajevna skupnost s 5.000 prebivakev nemore delovati brez profesionalnega tajnika in administratorke. Tu pa nastopa dvojna tefuva; kadriin financiranje. Vse.io bo treba rešiti v najbliiji prihodnosti. ¦ V krajevni skupnosti Grosuplje teče—kot rečeno —že ireljisamoprispevek. Kersose oduvedbelega samoprispevka do dunes pogoji bistveno spremeni-//'. je svet krajevne skupnosti Grosuplje pripravil predlog spremembe progtama tretjega samopri-spevka, ki so ga obravnavali in sprejeli zbori kraja-nov ter skupščina krujevne skupnosli. Program je prirejen tako, da se denar, nabran iz samoprispevka lahko porabi sproti in za potrebe, ki so trenutno najbolj aktualne. Prednost naj bi irnela izgradnja prostorov za olroško varstvo v blokovni gradnji »Ob Grosupeljščici« za 90—100 otrok (13.000.000,00 din), vodovod v Hrastju 1.400,000,00 din, ureditev kanalizacije v starem delu Grosupljega (1.000.000,00 din) ter sanacija vasi Gatina (2.000.000,00 din). Preostala dela — sofinanciranje izgradnje pločnikov ob Taborski cesti (3.500.000,00 din), izgradnja pločnikov ob Ljubljanski cesli (6.000.000,00 din), rekonstruk-cija omovne šole Louis Adamič (6.000.000,00 din), javna razsvetljava za potrebe krajevne skup-nosti Grosuplje (2.000.000,00din), sofinanciranje asfaltnih površin za ceste v naselju Grosuplje (5.000.000,00 din), sofinanciranje kanala »B« za povezavo kanalizacije vzhodnega dela Grosupljega z obstoječo čistilno napravo (10.000.000, OOdin) in sofinanciranje ceste na Perovem v višini 50% inve-sticije (1.500.000,00 din) naj bi se izvajalo glede na poirebe, pripravljeno dokumemacijo in moinost sofinanciranja.