matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM il IH Il GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine V OREŠKEM KAMUNU ZA VELIKO NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 13 (1294) Čedad, četrtek, 3. aprila 2008 nas casopu tudi na -» spletni strani S www.novimatajur.it Le implicazioni politiche ed economiche Il nostro confine e il silenzio sulla storia Finalmente alcuni intellettuali e giornalisti a Trieste e in Italia iniziano a porsi gli interrogativi che angustiano da decenni gli sloveni. E’ questa la riflessione di Ace Mermolja nella sua rubrica Zeleni listi che prende le mosse da un forte intervento di Paolo Rumiz su II Piccolo nei giorni scorsi. Come mai, si chiede il giornalista, la Germania si “allarga” economicamente e non soltanto nei paesi dell’ex blocco sovietico, mentre l’Italia è quasi immobile oltre il confine con la Slovenia e la Croazia? Non era qui da noi il “confine più aperto d’Europa” e lassù la cortina di ferro? L’economia tedesca si sta affermando anche in Slovenia e nei Balcani, aggiunge Mermolja, mentre l'Italia è appena presente. La ragione, spiega Rumiz, è che la Germania ha avuto il processo di Norimberga e successivamente ha ammesso pubblicamente le sue colpe per i crimini del nazismo, superando cosi la diffidenza dei popoli e dei paesi che l’avevano subito. L'Italia invece ha sem- plicemente rovesciato le colpe sugli altri. L’Olocausto? La responsabilità è dei tedeschi. Le fojbe? Degli slavi sanguinari. Come se da noi non ci fossero stati il fascismo e la persecuzione degù sloveni, la Risiera, Gonars, l’occupazione di Lubiana e il campo di concentramento italiano a Rab. E si è accreditato il mito di “italiani brava gente”. Anche in briuli qualcuno si dovrebbe porre la domanda perchè c’è stato lo spopolamento drammatico delle valli del Natisone, del Torre e di Resia , sottohnea Mermolja. Perchè c’è stato il fascismo, ma anche il dopoguerra. Che cosa faceva in tempo di pace e in democrazia Gladio? Perchè era vista con sospetto ogni automobile proveniente da Trieste e Gorizia? Perchè si evitava chi parlava sloveno? Perchè c’era il sospetto all’intemo stesso dei paesi? Perchè per decine di famiglie l’unica via d’uscita era l’emigrazione? Anche alla Be-necia e a Resia qualcuno dovrebbe chiedere scusa per quanto hanno patito. ŠPIETAR _ sobota, 5. aprila 2008 ob 19.30 Beneška galeri ja ČEZ NAMIŠIJ ENO ČRTO ovtoritev osebne razstave umetnika DAMJAN ŠTURM Iz Topol novega v Livak Spomini Alt la Klodiča o srečanjih Topolove-Livek Pel bo zbor Rečan ob 20.30 Slovenski kulturni center Gledališka predstava RADIOAKTIVNI LIVE: KABARET! Gledališka skupina Teater Komigo-ZSKD Nastopajo: Tjaša Ruzzier, Boris Devetak, Franko Korošec, Marko Sancin Društvo beneških umetnikov - Beneško gledališče - Zveza slovenskih kulturnih društvev Vodnik v štirih jezikih izšel v okviru Interreg programa Italija Slovenija IMA Po poteh miru v Nadiških dolinah Na pobudo Pro loco Nediške doline - Predstavitev v petek 28. marca v Hlodiču Kdor pride v Nadiške doline, pa naj govori slovensko, nemško ali angleško, poleg seveda italijanščine, ima končno na razpolago lep in pregleden vodnik, ki odpira novo okno na zgodovino, kulturo, naravo in ambient Nadiških dolin. Naslov je Poti miru, po sledeh prve svetovne vojne med Nadižo in Sočo, pripravila ga je prò loco Nediške doline v sodelovanju z društvom Don Eugenio Bianchini v okviru Interreg programa III A Italija Slovenija in v petek 28. marca so ga predstavili v plavi dvorani Občine Grmek. beri na strani 5 Predsednik prò loco Nediške doline Antonio De Toni, urednik Roberto Pensa in sodelavca Antonietta Spizzo in Franco Rudi V Cišnje, izpraznjena vas, kije doživela “malo apokalipso” V petek, 28. marca so v čedajskem gledališču Ristori predstavili kratkometražni film Alvara Petriciga Mala apokalipsa. Gre za slovensko-italijansko koprodukcijo, saj so pri projektu sodelovali Zavod Kinoatelje na slovenski strani in Kinoatelje iz Gorice ter KD Ivan Trinko iz Čedada. beri na strani 7 “Terra di castagne”, voglia di continuazione Presentati a Tribil i risultati conclusivi del progetto Una misura apposita per la pulizia ed il mantenimento dei castagneti. E’ quanto verrà previsto nel nuovo programma di sviluppo rurale dell’Unione europea per il periodo 2007-2013, con la previsione di contributi di 600 euro per ettaro, per un periodo di cinque anni. E’, soprattutto, questo il risultato che scaturisce dal progetto “Terra di castagne - Prostor kostanj a” voluto dal Comune di Stregna e supportato dall’Università di Udine, dalla Provincia, dalla Comunità montana Torre Natisone Collio e da partners sloveni come il Comune di Kanal ob Soči e l’Istituto per le foreste sloveno - Zavod za gozdove Slovenije, tutti enti coordinati dalla Kmečka zveza di Civi-dale. Sabato a Tribil superiore un convegno è stata l’occasione per tirare le conclusioni del progetto finanziato dal programma Interreg IIIA, ma anche per lanciare il segnale della volontà di proseguire nel recupero e nella valorizzazione del castagno - ormai simbolo del territorio comunale di Stregna - ampliando l’area di riferimento. leggi a pagina 4 Parte del pubblico che ha presenziato al convegno di Tribil superiore sabato 29 marzo GLASBENA MATICA I Koncertna sezona 2007-08 GLASBENI SPLETI V ponedeljek, 7. aprila 2008 ob 20.30 Večnamenska občinska dvorana v Hlodiču Fabian Perez Tedesco Dario Savron DUO MARIMBA Dreka - Solarje - Kolovrat v soboto 5. aprila 2008 ob 14. uri Otvoritev krožne steze Fiasp Inaugurazione circuito permanente Pot miru - Sentiero di pace FIASP Pro loco Nediške doline ANFI Čedad Četrtek, 3. aprila 2008 na Reki 2 „ ....... Obisk pri slovenski manjšini v FKJ in italijanski Skrb za manjšine in povezovanje v EU Prisotnost Slovenca v parlamentu v Rimu odraža vrednote enakopravnosti, integracije, sodelovanja in miru, na katerih temelji Demokratska stranka ter nadaljuje plemenito tradicijo njenih predhodnic, ki so v vsem povojnem obdobju zagotovile izvolitev slovenskega predstavnika. V to je prepričan poslanec Piero Fassino, ki se je v petek 28. marca v nabito polni mali dvorani goriškega Kulturnega doma udeležil volilnega shoda, ki ga je organizirala slovenska komponenta Demokratske stranke. “Glede na to, kdo bo v prihodnjih letih vodil Italijo, bo njena mednarodna vloga povsem različna. Z nami si bo Italija prizadevala za pluralnost in sožitje, za utrjevanje Evropske unije in čezmejnega sodelovanja. V našo vizijo politike je seveda vključena tudi zaščita narodnih manjšin, kar ne velja za desno sredino, ki jo še vedno zaznamuje korporativna, če že ne nacionalistična zaprtost,” je poudaril Fassino. “Če parlament hoče predstavljati državo, mora odražati njeno družbo”, je dejal še in nadaljeval: “Zato je zelo važno, da bo Tamara Blažina sedela v parlamentu in predstavljala slovensko narodno skupnost, kot je to doslej počel Miloš Budin. Gre za zelo pomembno po- litično odločitev, ki potrjuje veljavnost načel, o katerih sem spregovoril danes.” Fassino je namreč v svojem nagovoru poudaril pomembno vlogo manjšinskih narodnih skupnosti v združeni Evropi, obenem pa je izpostavil potrebo po dialogu, strpnosti in sožitju. Po Fassinovih besedah si je hkrati treba prizadevati za krepitev Evropske unije, vanjo pa je treba čim prej vključiti tudi Hrvaško in države zahodnega Balkana. Fassino, ki ga so spremljali deželni tajnik DS Bruno Zvech, člana deželnega vodstva Štefan Čok in Majda Bratina, kandidatka za deželni svet ter kandidatka za senat Tamara Blažina, se je pred shodom srečal z vodstvom SKGZ, ki mu je predočilo stanje in pričakovanja slovenske manjšinske skupnosti v Furlaniji Julijski Krajini. V nedeljo 30. marca seje na Reki srečal pa s predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem, z vrhom Italijanske Unije. Na srečanju je Piero Fassino zagotovil, da podpira idejo o sprejetju zakona v italijanskem parlamentu, ki naj zakonsko uredi stalen interes Italije za reševanje vprašanj italijanske skupnosti in dodal, da je lahko tudi prvi podpisnik zakonskega predloga, ki ne bi smel po njegovi oceni imeti težav v parlamentu. “Za nas bi bilo to priznanje prav tako pomembno kot uvedba Dneva spomina za ezule”, je izjavil Maurizio Tremul, ki je tudi dodal, da bi zakon jamčil enotnost italijanske manjšine, ki živi v dveh državah. S potrebo po enotnosti manjšine se je strinjal tudi Fassino, kije dodal, da bodo težave premoščene v vstopom Hrvaške v EU, italijansko manjšijno je pa vabil naj ima še bolj aktibvno vlogo pri krepitvi odnosov med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Pilifero, meno costi per riscaldare in montagna Anche il consiglio comunale di Pulfero fa sentire la sua voce a proposito dei contributi per l’abbattimento dei costi di riscaldamento delle utenze domestiche. In un ordine del giorno votato all’ultimo consiglio comunale e rivolto al Consiglio regionale viene avanzata la richiesta di modifica della legge regionale in materia (33/2002) ed inoltre di concedere il contributo a tutti i comuni montani nella loro interezza. Si eviti la zonizzazione degli stessi, prosegue il documento, evidenziando come a norma vigente, vengano escluse dall’accesso ai contributi le frazioni di “fondovalle che oggettivamente hanno una media delle temperature inferiore rispetto a quelle situate in quota e quindi costi superiori per il riscaldamento degli edifici”. Il consiglio comunale di Pulfero ha chiesto inoltre che il contributo per le spese di riscaldamento domestico venga erogato sulla base della semplice residenza della famiglia e non in base al reddito. P.ismo iz Ri Stojan Spetič 3 Pred nami je zadnji teden volilne kampanje, ki je pri nas začuda mirna, čeprav bomo volili celo na štirih, petih glasovnicah, od parlamenta do videmske pokrajine. Navadni volilci vidijo le televizijske razprave, časopisne oglase, srečanja na trgih, na dom prejemajo najrazličnejšo pošto. Pa se vprašajmo, koliko truda in denarja stane še tako skromna volilna kampanja... Spominjam se, ko sem bil še deček, da je moja teta, poštarka, kot naša nona, med volilno kampanjo razvažala volilno reklamo po hišah kar s samokolnico in sojo tudi slikali za časopis. Časi so modernejši, a ne drugačni, le pošto razvažajo s furgoni. Koliko stane taka kampanja? Pri nas se vse prične z zbiranjem podpisov, z burjo, mrazom in snegom. Potem je treba pomisliti na lepake. Po več tisoč jih je treba in tisk ni drag kot lepljenje. Za to so nekoč skrbeli aktivisti, sedaj pa posebne agencije. Vsak obhod vseh 150 občin naše dežele stane kakih 15 tisoč evrov. Ker jih trgajo ali jih dež spere s kovinskih tabel, je treba opraviti vsaj nekaj krogov lepljenja. Potem so brošurice, ki se pošiljajo po domovih. V naši deželi je nekaj več kot pol milijona gospodinjstev. Tiskati tako količino brošuric stane več deset tisoč evrov, čemur gre dodati poštnino, ki je na srečo za volilno propagando nizka, samo 4 stotinke za vsako brošuro, ki pa mora biti v plastičnem ovitku. Tudi strojno ovijanje stane, zato nekateri brošure delijo s privatnimi podjetji, ki pa niso tako skrbna kot pošta. To pa je le osnova komunikacijske strategije, kije veliko bolj razčlenjena. V poštev pridejo brezplačni televizijski reklamni spoti, ki jih oddajajo RAI in nekatere redke televizijske postaje. Druge sprejemajo le reklamo na plačilo. Vsaka sekunda politične reklame na privatnih televizijah pa stane približno 4 evre vsakokrat, ko oddajajo spot. Skratka, komaj vidljiva reklama stane nekaj tisoč evrov. Nekateri najemajo furgone ali kar tovornjake s tablami, kjer je slika kandidata s preprostim geslom. Plačati je treba najem furgona in čas šoferja, ki kroži sem ter tja. Drugi se raje srečujejo z volilci pod šotori, premožnejši ponujajo svojim gostom pico ali samo kozarec pijače. Za maljše volilce, tiste med 20 in 30 leti, pa je še vedno v ospredju računalniški splet, kjer kandidati objavljajo svoje spletne strani, bloge, klepetalnice ali pa pošiljajo volilcem svoja pisma in računajo na verižni efekt. To pa je, na srečo, skoraj brezplačno. Na koncu bodo stranke in kandidati ugotavljali, ali se jim je investicija izplačala. Samo izvoljenim bo država vrnila del stroškov in sicer po ključu enega evra za vsakega pridobljenega vo-lilca. Slovenija, stranke se pripravljajo na jesenske volitve Stranke v Sloveniji so pospešile tempo v vidiku priprav na jesenske parlamentarne volitive. Tako so se prejšnji konec tedna zvrstile številne pobude, na katerih so nastopili veljaki najpomembnejših strank in napovedali predvolilne programe. V primeru, da bo dobila mandat za sestavo vlade, bo vanjo povabila vse stranke, ki želijo delati v dobro Slovenije. Tako je dejal predsednik SDS Janez Janša. Po besedah predsednika SDS si želijo v stranki dobre odnose z vsemi strankami, zato do nobene od njih ne nameravajo zavzeti izključujoče drže. “Prav tako ne vidimo smisla v tem, da bi si katerokoli stranko izbrali za nasprotnika.” Po njegovi napovedi se sicer stranka, kot je to napovedala že pred časom, pred koncem predsedovanja svetu EU ne namerava ukvarjati s predvolilno kampanjo. Na posvetu so največ pozornosti namenili trem temam - to je izzivom, ki jih pred Slovenijo postavlja nov cikel Lizbonske strategije; oceni v kolikšni meri so uspela prizadevanja za trajnejši razvoj države; in pa korakom, ki jih je treba narediti, da bi se v vseh delih države omogočil enakomernejši razvoj. Na programski konferenci so se zbrali tudi predstavniki Nove Slovenije. Predsednik stranke Andrej Bajuk je prepričan, da Slovenija potrebuje nadaljnji zagon, kakršnega je dobila konec leta 2004 z nastopom sedanje vladne koalicije. Po njegovem v Sloveniji ni desne vlade brez NSi in da so v stranki “pripravljeni prevzeti več odgovornosti, tudi sestavo nove koalicije”. V stranki tudi verjamejo, da je potrebno, da takšna vlada, kot je ta, dobi drugi mandat. Programsko konferenco so organizirali tudi predstavniki liberaldne demokracije. Predsednica LDS Katarina Kresal je povedala, da so se pogovarjali o tem, kako pripeljati v Slovenijo čimveč tujih investicij, kako rešiti problem najnižjih plač in kako vrniti zaupanje v pravosodje. Predsednica LDS je še povedala, da so pripravili program za razvojno vodenje Slovenije za nadaljnja štiri leta, torej za pripravo alternativne politike sedanji. Na posvetu so se tako pogovarjali o zelo konkretnih zadevah. Razliko med posameznimi strankami vidi Kresalova v tem, kako konkretni bodo-programi. “Ali bomo znali izluščiti res prave probleme in dati zelo konkretne odgovore, kako jih rešiti, pa tudi kakšno ekipo imamo zadaj, ki bo sposobna te konkretne probleme rešiti.” Kot je poudarila, seje ekipa LDS zelo okrepila. Ti ki so ostali v stranki še od prej so podpredsednica LDS Zdenka Cerar, podpredsednik Slavko Ziherl in vsi poslanci, z Jožefom Školjčem, kot vodjo poslanske skupine. Stari člani pa so se okrepili z novimi svežimi ljudmi, kot so Matjaž Gantar, ki vodi odbor za gospodarstvo, Draško Veselinovič, ki vodi programski odbor za finance in zgodovinar Jože Pirjevec. Darko Brlek vodi področje kulture, Lucija Čok področje šolstva, pravosodje pa je prevzel Aleš Zalar. Na te ljudi računa tudi, da bodo tvorno sodelovali, če bodo imeli v LDS priliko sodelovati pri razvojnem vodenju Slovenije. Na programski konferenci je Jože Pirjevec dejal, da podpira LDS, ker meni, daje v družbi potrebne čimveč demokracije in svobodne razprave. Opozicijsko LDS podpira tudi zato, ker želi laično in liberalno usmerjeno družbo in ker je prepričan, da je “potrebno imeti socialno razvito družbo, ki se bo oblikovala znotraj nekega solidarnega koncepta”. Pri sedanji vladi Pirjevca najbolj moti prav kulturna zaprtost, revizionizem in pogled v preteklost, namesto v bodočnost. Dejal, je da bo morda, če bi ga v stranki prepričali tudi kandidiral za poslanca, (rp) Primi passi del parco sportivo di Stožice Schengen in aeroporto Dopo il superamento dei confini a terra e sul mare, sono “entrati” in Schengen anche gli aeroporti sloveni. Il 30 marzo sono stati infatti eliminati i controlli dei passaporti negli aeroporti della Slovenia e di altri otto paesi europei. Da tutta Europa in corteo Il prossimo 5 aprile ci sarà a Lubiana una manifestazione sindacale di carattere europeo. Vi parteciperanno infatti 43 organizzazioni sindacali provenienti da 25 paesi, 21 sono parte dell’Unione europea, ad essi si aggiungono Croazia, Macedonia, Svizzera e Ucraina. La rivendicazione fonda-mentale riguarda l’aumento dei salari e del loro potere d’acquisto. La manifestazione si terrà in concomitanza con il vertice dei ministri europei delle finanze e la BCE (Banca centrale europea) del 4 e 5 aprila a Brdo in Slovenia. Il sindaco piace Da un sondaggio realizzato per conto del quotidiano Deio risulta che il sindaco di Lubiana, Zoran Jankovič, gode di molto consenso tra i suoi concittadini. Il 68,4% degli in- terpellati ha dato un giudizio positivo o molto positivo del suo operato, appena TU,3% del campione lo ritiene al contrario negativo e molto negativo. La maggior parte del campione inoltre si è dichiarata ottimista riguardo la realizzazione del progetto Stožice. Firma per lo stadio Venerdì 28 marzo in Municipio a Lubiana il sindaco Jankovič, il direttore del gruppo Gradis, quello di Merkur ed il direttore esecutivo di Energoplan hanno sottoscrit- to un contratto per la costruzione del parco sportivo Stožice. I tre investitori privati hanno assunto il 51% dell’investimento pari a 81 milioni di euro. La costruzione, secondo contratto, verrà ultimata entro il 30 giugno 2010. Questo è il più grande progetto con capitale misto pubblico-privato in Slovenia. Il progetto prevede la costruzione di uno stadio con 16 mila posti e di un palazzetto dello sport con 12 mila posti, da entrambi ci sarà l’accesso ad un centro commerciale di notevoli dimensioni. Per soli amatori Da venerdì a domenica si è svolta presso il quartiere fieristico di Lubiana Collecta, la fiera internazionale del collezionismo. Vi hanno partecipato oltre 140 collezionisti di 20 paesi europei. Alla mostra - mercato si trovavano monete, cartoline, francobolli, piccoli oggetti di antiquariato, minerali, fossili, gioielli, dischi, CD, fumetti ed altro ancora. Nuova facoltà L’università di Maribor si appresta a costruire la nuova sede della Facoltà di Medicina. La ministra Mojca Kucler Dolinar ed il rettore Ivan Rozman hanno sottoscritto nei giorni scorsi un contratto che stanzia 1,44 milioni di euro per la realizzazione del progetto. L’edificio, che secondo contratto verrà completato entro il 2011, è stato progettato dall’architetto Boris Po-drecca. Libri in fiera Alla fiera del libro per ragazzi di Bologna, dal 31 marzo al 3 aprile, si è presentata anche la Slovenia con 150 libri, il fior fiore della produzione lettararia per bambini e ragazzi dell’ultimo anno. Kultura Koncert dua marimb v ponedeljek v Hlodiču Pričel se bo ob 20.30 in sodi v koncertno sezono Glasbene Matice Glasbeni spleti Tržačan Dario Savron in Argentinec Fabian Pérez Tedesco bosta v ponedeljek, 7. aprila odprla niz koncertov letošnje sezone Glasbene matice “Glasbeni spleti” v Benečiji. Tolkalca bosta nastopila z igranjem na marim-bi v večnamenski občinski dvorani v Hlodiču (Grmek). Koncert se bo pričel ob 20.30. Duo je začel delovati leta 2004 in od tedaj uspešno združuje dejavna glasbenika z mednarodno koncertno dejavnostjo, ki sta septembra lani gostovala v Av- straliji in zdaj načrtujeta snemanje prve cd plošče v duu. Dario Savron, bivši učenec Glasbene matice, poučuje na konservatoriju v Milanu in sodeluje z orkestrom gledališča Verdi v Trstu, kjer je redno angažiran tolkalec in skladatelj Fabian Pérez Tedesco, kije obenem docent tržaškega konservatorija Tartini. Obeta se po programu prijeten in po kvaliteti izvrsten glasbeni dogodek v neobičajnih tonih mednarodno obarvanega spore- da, ki sta ga priznana glasbenika sestavila prav za to priložnost. Programska usmeritev dua vrednoti ustvarjalnost krajevnih in sodobnih avtorjev, zato bodo koncert v Hlodiču obogatile med drugimi skladbe Fabiana Pereza Tedesca, Pavleta Merkuja in praizvedba triptiha “Trije poročni krogi v Olimbosu” Tržačana Marca Sofianopula. Koncert so omogočili Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Deželni sedež RAI v Trst in Zadružna kraška banka |M «É0M I» i Dario Savron (zgoraj) in Fabian Perez - Tedesco Dan rozajanski vačer blizu Bleda W saboto 29 dnuu) marča tu-w Bohinjski Bistrici tu-w njeh kulturni dom W saboto 29 dnuw marca zvečara tu-w Bohinjski Bistrici, blizu Bleda, na kom-panija tih mladih je organi-zala dan rozajanski vačer. Za isò ni so puklicali te ro-zajanske plesawce nu citi-rawce za pokazat ples anu Silvano Paletti za poslušat nji te rozajanske wuže. Isi vačer je bil tu-w njeh kulturni dom, ka to je dan lipi ano dan viliki tu-w sridi vase. Tu-w ti parvi štanciji, ko so wlaža nutar, so bili gani na vidanjé pa ni viliki litra-tavi od Rezije, librinavi anu kasete. Nejprid so zaplesali ti rozajanski plesawci pet wuž dopo jè wzela bisido Silvana, ka najé lòpu lajala po roza- So zaplesali ti rozajanski plesawci, Silvana Paletti je lajala nji poezije po rozojanskin, Luigia Negro jè je lajala po slavinskih janskin nji poezije. Luigia Negro je je lajala po slavin- skih. Po itin so spet zaplesali plesawci. So bile pa te lipe bile maškire. Jiidi jè ji bilu karjé anu ni so bili karjé vèsali pušliišat citiro ano videt, da kaku ni so lòpu plesali. Ko se rivalu isò, jiidi so mugle se wstavit anu pokušat pa kej dòbraga od Rezije. Studintavi od skule za tu-rizmo od Bleda ni so bili skuhali več riči: sope, čalčiine, več sjort misa, kruh. Ise ricete ni so je lajali tu-w librimi “Rezija jèst tu-w ti rožini dulini”, ka jè publikàl te rozajanski kumun ano ka sta ga napisala Vesna Leskovic anu Dino Del Medico. Več ka dan jé se wtavil anu pobaral, da kaku to jé tu-w Reziji. Kiri so bili wže tu-w naši dulini driigi so ra-kle, da ni be tèli radè prit jo vidèt. LN Le favole “ fatte in casa” nel fascicolo Mlada lipa Prezioso lavoro di ricerca di Bruna Balloch su Subit E’ uscito anche quest’anno il quaderno Mlada lipa, una pubblicazione modesta nella veste grafica, ma preziosa e significativa perchè da voce ad una parte della comunità slovena della provincia di Udine che si sta sempre più affievolendo, quella della comunità di Subit e dintorni nel comune di Attimis. Grazie al lavoro paziente ed accurato di Bruna Balloch, che da oltre dieci anni realizza la pubblicazione, è stato inoltre raccolto molto materiale prezioso, tramandato oralmente, testimonianza della ricchezza della tradizione culturale locale. Attraverso i suoi ricordi, le ricerche e le testimonianze degli anziani del paese, Bruna Balloch in questi anni ha strappato all’oblio racconti, aneddoti, favole, modi di dire, spunti di storia e di vita paesana... con l’unico desiderio di farli conoscere e tramandarli. Inoltre Mlada lipa è un utile strumento, purtroppo l’unico, per dare visibilità e voce alla variante locale del dialetto sloveno del Torre (tersko narečje) con i suoi suoni e “colori” particolari. Quello di quest’anno è l’undicesimo fascicolo, è uscito come supplemento del Trinkov koledar ed è tutto dedicato alle favole della tradizione locale, ma anche “fatte in casa” (pravece domah narete), quelle del gatto, della volpe e del cane, quelle dei folletti o Skretici, come dicono a Subit, ma anche della Juana e alcuni canti della tradizione popolare - piesm’ce che appartengono come molte favole alla più ampia area linguistica e culturale slovena. Infine ci sono una poesia Maina ma ed un racconto Na Staro Oro a ricordo della maestra Emma Scubla e di Romano Tomasino. Veduta di Subit, nel comune di Attimis dove si conserva un ricco patrimonio di tradizioni e seppur con voce sempre più flebile anche una varietà dei dialetto sloveno del Torre V soboto, 5. aprila, s pričetkom ob 20.30, bo v Kulturnem domu v Gorici slavnostni večer »in pesem lepa v naši sredi ne bo utihnila nikdar...« ob 10. obletnici delovanja Vokalne skupine »Sraka«, ki deluje v okviru KD Oton Župančič v Štandrežu pod vodstvom dirigenta prof. Bogdana Kralja. Začetki Vokalne skupine Sraka segajo v leto 1997, ko se je skupina šestih fantov, ki so prihajali z različnih koncev goriškega prostora, združila v sekstet pod vodstvom Pavla Durcika. Kljub »neresnim« začetkom, saj je bil njihov »krstni» nastop prvoaprilska pote- Slavnosti večer ob 10-letnici skupine “Sraka” V soboto, 5. aprila s pričetkom ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici gavščina, je sestav s temeljitim delom in zagnanostjo kmalu prerasel v oktet, umetniško vodstvo pa je v sezoni 2000/2001 prevzel profesor Bogdan Kralj. Po nekaj letih se je število članov podvojilo, oktet je postal vokalna skupina, v katero se vsako leto vključi nekaj novih pevcev z vseh koncev Goriške. Sobotni slavnostni večer bo razdeljen nekako na dva dela. V prvem, bolj uradnem delu, se bodo pevci pod vod- “Giomalismo e resistenza” venerdì a Cividale Venerdì 4 aprile alle 18, presso l'Associazione Navel, Foro Giulio Cesare 13 a Cividale l'Associazione II pane e le rose presenta l'incontro “Giornalismo e resistenza - Viaggio tra le inchieste giornalistiche, la poesia, la storia, la musica e la letteratura di confine”. Interverranno Silvio Ma-ranzana, giornalista de “Il Piccolo” e scrittore, Franco For-nasaro, farmacista e scrittore, Edoardo Kanzian, poeta, giornalista e animatore del volontariato culturale, Luciano Morandini, poeta e scrittore, Michele Obit, poeta e giornalista, Anna Piccioni, docente di Lettere e Filosofia. stvom dirigenta Bogdana Kralja predstavili s sporedom pesmi različnih avtorjev, sledila bo podelitev Gallusovih značk, s čimer bo fantom izraženo posebno priznanje ob tem jubileju, nato pa bodo pred mikrofon povabljeni gostje in predstavniki prijateljskih pevskih skupin. Predstavljena bo tudi krajša publikacija z naslovom 10 let z Vokalno skupino Sraka, ki bo izšla ob tej priložnosti in jo je uredil Damijan Vižintin. RAZPIS SL0RIJA Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) razpisuje javni natečaj za funkcijo ravnatelja Slovenskega raziskovalnega inštituta za 4-letno obdobje. Pogoji in oblike prijave so na razpolago interesentom na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), Trst, Trg Giotti 1, tel. 040-636663. Rok za prijavo je 21/04/2008 Aktualno Un esempio di innesto del castagno durante una dimostrazione avvenuta a Dughe, sotto due momenti del convegno di Tribii La proposta durante il convegno conclusivo tenutosi sabato Castagne, progetto da allargare ad un territorio più ampio Con il convegno finale tenutosi sabato 29 avviato nel 2005 dalFamministrazione co-marzo a Tribii superiore si è concluso il prò- munale di Stregna assieme a partners ita-getto “Terra di castagne - Prostor kostanja” liani e sloveni. ZELENI LISTI f/ Ace Mermolja Potrebne so odkrite besede L’appuntamento è stata anche l’occasione per imbastire il discorso su una prosecuzione, si spera allargata, di un progetto che, in tutti i sensi, ha dati i suoi frutti. Ne sono stati testimoni tutti gli intervenuti, rappresentanti dei diversi enti che hanno collaborato all’iniziativa. Giuseppe Firrao, del Dipartimento di biologia e protezione delle piante dell’Università di Udine, ha spiegato il procedimento con cui si è arrivati al risanamento, dal cancro della corteccia, di un castagneto a Dughe. Su 115 piante trattate, a distanza di un paio di anni 75 si sono cicatrizzate. Durante una dimostrazione con la popolazione locale, avvenuta sempre a Dughe, è stato anche distribuito del micelio in grado di guarire altre piante di castagno. Stefano Predan, direttore della Kmečka zveza di Civi-dale che ha coordinato il progetto, ha affermato che non è detto che il procedimento funzioni altrove, “anche per questo motivo vogliamo proporre il progetto in un’area più vasta”. Predan ha rilevato come, dalle prime riunioni nelle quali la presenza di proprietari di castagneti era stata scarsa, si è passati ad un aumento di interesse. I proprietari sono stati invitati ad incontri sulle metodologie di innesto e sono stati forniti di un buon numero di piante di castagno innestate con varietà locali. Il progetto ha fatto inoltre da volano al Burnjak, la festa delle castagne di Tribii superiore. Il primo risultato concreto, proiettato verso il futuro, è stato l'inserimento nel nuovo programma di sviluppo rurale di una misura apposita per la pulizia dei castagneti. Inoltre l’opinione pubblica è stata sensibilizzata rispetto al ruolo storico e paesaggistico delle castagne. Il progetto ha anche permesso di aumentare la visibilità del territorio transfrontaliero e delle sue produzioni tipiche. “L’idea è ora di allargare il progetto all’intera Comunità montana - ha affermato Predan - includendo pure la parte slovena da Brda a Bovec. Una sorta di 'strada del castagno’ collegata a quella del vino.” Una proposta accolta positivamente dall’assessore all’agricoltura dell’ente montano Lorenzo Cernoia, secondo cui il recupero dei castagneti va associato ad attività agricole e turistiche. Altri intervenuti, da Ne-rina Duri, funzionaria della Provincia di Udine, a Marko Janež cha ha parlato a nome dell’Istituto per le foreste sloveno, hanno espresso soddisfazione per i risultati del progetto. Da parte dell’amministrazione comunale di Stregna prima il vicesindaco Davide Clodig e poi il sindaco Claudio Garbaz hanno rilevato il ritorno all’interesse per l’ambiente che stanno vivendo le Valli del Natisone. “Il legame con il castagno non si è mai spento, e forse per la bellezza e maestosità della chioma, forse per la presenza di tante varietà e per l’indiscussa bontà dei suoi frutti, oggi è sato possibile riaprire una strada che sembrava perduta” ha detto Garbaz. Nel corso del convegno è intervenuto anche Carlo Chiarani della Cooperativa castanicoltori del Trentino Alto Adige, che ha portato la sua esperienza. A chiudere il convegno un intervento dell’assessore regionale Franco Iacop e la proiezione del video “Terra di castagne” realizzato, all’interno del progetto, dalla Provincia di Udine. (m.o.) Kot sem že pisal, si končno nekateri novinarji, politiki in intelektualci v Trstu in v Italiji pričenjajo zastavljati vprašanja, ki si jih Slovenci že več desetletij. Ob zadnjem obisku predsednika Napolitano v Trstu in Tržiču je novinar Paolo Rumiz napisal v tržaškem Piccolu pismo, ki mu bi ga pred kakim letom ne objavili, čeprav je lastnik časopisa blizu Demokratske stranke, kot je bil blizu Levim demokratom (gre za skupino Espresso). Rumiz se enostavno sprašuje, kako to, da se lahko Nemčija gospodarsko in drugače “širi” v državah nekdanjega sovjetskega bloka, Italija pa je skoraj nepremična preko meje s Slovenijo, Hrvaško, Balkanom in Srbijo. Ni bila tu morda “najbolj odprta meja v Evropi”, tam pa železna zaveza? Mi bi dodali, da se Avstrija in Nemčija uveljavljata tudi v Sloveniji, na Hrvaškem, in na Balkanu, kjer je Italija še vedno komaj prisotna. Rumiz ponuja zelo očiten razlog: Nemčija je doživela niirnberški proces in pozneje se je javno opravičila za nacistične zločine. S tem je izbrisala temeljno nezaupanje, ki so ga do nje imele sosednje in od nacizma opu-stošene države in narodi. Italija tega preprosto ni storila. Krivde je enostavno za- Programma di sviluppo rurale La direzione centrale delle Risorse Agricole, Naturali, Forestali e Montagna della Regione, organizza una serie di incontri per la presentazione del nuovo Programma di Sviluppo Rurale 2007-2013. Si tratta del documento principale di programmazione degli interventi a livello rurale, cioè dello strumento fondamentale di politica agricola, forestale e territoriale. Le riunioni avranno il seguente calendario: a Udine, il 3 aprile alle 14, nell’Auditorium della Regione di via Sab-badini, 31. Ad Amaro, T8 aprile alle 14, nella sala multimediale Agemont, in via Jacopo Linussio, 1. A Pordenone, il 10 aprile alle 20, nell'Audito-rium della Regione, in via Roma, 2. A Palma-nova, il 17 aprile alle 20, nell'Auditorium San Marco, in via Scamozzi, 5. A Trieste, il 22 aprile alle 14, nell'Auditorium del Museo Rivoltella, in via Diaz, 27. A Gorizia, il 29 aprile alle 20, all'Auditorium della Cultura Friulana, in via Roma, 5. vračala na druge. Holokavst? Krivi so Nemci. Fojbe? Krivi so krvoločni Slovani. Imajo do Italije nezaupljiv odnos narodi in države bivše Jugoslavije? Kriv je Balkan. Zdi se, kot da v naših krajih ni bilo fašističnega preganjanja Slovencev, da ni bilo Rižarne, da ni bilo Gonarsa in drugih taborišč, da ni bilo zasedbe Ljubljane, da ni bilo Raba itd. Rumiz kritično ocenjuje rek: “Italijani brava gente”, ki so ga skovali po kolonizaciji Etiopije. Tako piše Rumiz. Končno se pomembni del Italije sprašuje. Menim, da je tudi v tem okviru Boris Pahor našel svoje opazno mesto v italijanskih medijih, po vsedržavni televiziji in ga vabijo na mnoga srečanja, kamor prihaja veliko ljudi. Vse to je bilo prej odeto v medijski molk: z desne in leve. Podobno, kot se je Rumiz, bi se moral nekdo jasno in glasno oglasiti tudi v Furlaniji. Na obmejnem pasu, kjer so beneške doline in Rezija, so vasi vedno bolj prazne. Za mlade ni dela. Število prebivalstva se je dramatično skrčilo. Kraji so primerni le za izlete in za obisk kake gostilne. Stiki čez mejo, s Slovenijo, obstajajo, vendar jih razvijajo predvsem tisti, ki so jih desetletja: Slovenci in Domenica 6 aprile presso le carceri di Udine si terrà la tradizionale cerimonia in ricordo dei trenta partigiani fucilati dai nazifascisti nel cortile del carcere all’alba del 9 aprile 1945. Alle 10.30 avrà luogo l’incontro dei familiari dei caduti, dei sindaci, dei partigiani e dei cittadini, con la deposizione di una corona alla lapide che ricorda i patrioti fucilati. Alle 10.45 porteranno il loro saluto il sindaco di Udine prof. Sergio Cecot-ti e il presidente dell’AN-PI provinciale di Udine Federico Vincenti. L’orazione ufficiale sarà tenuta dal prof. Marcello Riuscetti dell’Istituto Regionale per la Storia del Movimento di Liberazione. Presterà servizio la “Nuova Banda” di Orzano, diretta dal Maestro Nevio Lestuzzi. Il 9 aprile 1945 i 30 partigiani di cui si ricorda il sacrificio vennero giustiziati nel modo più crudele, non furono cioè fucilati davanti a un plotone di esecuzione, come sarebbe spettato a combattenti, ma spietatamente macellati in massa slovenske organizacije. Kaj se je tu zgodilo? Je prišlo v preteklosti do kake epidemije? Menim, da je tudi tu, in posebno tu, Italija dolžna opraviti svoje drugo samo-spraševanje. Bil je fašizem, bila pa je tudi povojna in demokratična Italija, ki se je včasih obnašala, kot da se nekje v Špetru demokracija ukinja. Čemu so se tu ljudje še pred nekaj leti bali tujega (tržaškega ali goriškega) avtomobila? Čemu so se izogibali ljudi, ki so govorili slovensko? Čemu je v samih vaseh vladalo medsebojno zaupanje? Kaj je v demokraciji in miru tu počela Gladijo? Zakaj je bil za veliko število mož in njihovih družin edina rešitev odhod v belgijske rudnike, v Švico, v Francijo in severno Italijo? Tudi glede teh vprašanj so nam znani nekateri odgovori: slovanska nevarnost, komunizem, ekspanzionistične namere, petokolonaštvo beneških ljudi, ki so bili vedno pokorni in zvesti državljani. Ni morda prav, da bi tudi sem prišel nekdo in prosil odpuščanja? Tako se bo zgodila normalizacija. Dokler bo za vse gorje, ki so ga doživeli beneški ljudje in Slovenci videmske pokrajine, krivda neznana, neimenovana in v nekem “limbu”, se bodo preko povsem odprte meje vlekle niti nezaupanja: tako kot v Trstu, v Kopru, v Gorici, v Novi Gorici, v Ljubljani, v Špetru, v Tolminu, na Trbižu, v Kranjski gori in v Ljubljani. Cestne povezave, peti koridor, evroregija ne potrebujejo le zemlje in materialne osnove: potrebujejo tudi novo medsebojno zaupanje, iskrenost spomina, pogum, da vsak prizna svoje krivde. con l’uso anche di bombe a mano, e i moribondi finiti a rivoltellate. Nel comunicato il Tribunale Speciale giustificava così l’avvenuta esecuzione: «Per attiva partecipazione ad aggressioni, violenze ed assassi-nii», motivazione generica di una rappresaglia illegale. Fra i 30 condannati spiccano 2 nomi illustri: quello di Mario Modotti Tribuno e quello di Mario Foschiani Guerra, valorosi comandanti garibaldini accomunati da un tragico destino. Ricordiamo infatti che erano stati tra i primi a prendere le armi subito dopo l’8 Settembre 1943: Guerra era stato Commissario del Battaglione “Friuli”, costituitosi in zona Canebola-Farcadizzis sotto il comando di Giacinto Calligaris Enrico, mentre Tribuno, assieme a Mario Fantini Sasso, a Bruno Giorgi Brown ed altri, aveva costituito un altro gruppo. Gli uomini dei vari gruppi si erano poi riuniti a Nebola, formando il primo Battaglione “Garibaldi” sotto il comando di Tribuno. — Aktualno----------------------------------------- Predstavitev štirijezičnega vodnika v Hlodiču Po poteh miru v Nadiških dolinah Kdor pride v Nadiške doline, pa naj govori slovensko, nemško ali angleško, poleg seveda italijanščine, ima končno na razpolago lep in pregleden vodnik, ki odpira no- Na petkovi vo okno na zgodovino, kulturo, naravo in ambient Nadiških predstavitvi dolin. v Hlodiču Naslov je Poti miru, po sledeh prve svetovne vojne med je bil tudi Nadižo in Sočo, pripravila ga je prò loco Nediške doline v deželni sodelovanju z društvom Don Eugenio Bianchini v okviru odbornik Interreg programa IIIA Italija Slovenija in v petek 28. mar- Franco ca so ga predstavili v plavi dvorani Občine Grmek. iacop novi matajur Četrtek, 3. aprila 2008 5 Tu je beneško turistično društvo priredilo že vrsto srečanj, ki so, kot je poudaril njegov predsednik Antonio De Toni, “pomembna za nas, ki želimo živeti v Nadiških dolinah”. Vsa so bila usmerjena v pospešitev turističnega in splošnega razvoja tega prostora. V ta okvir sodi tudi komaj izdan vodnik v štirih jezikih, s katerim prò loco Nediške doline želi privabiti v naše kraje nove obiskovalce tudi iz sosednjih držav ter jih tu zadržati čim več časa, je poudaril urednik in koordinator celotnega projekta Roberto Pensa. Poti miruje publikacija, ki ni namenjena le ljubiteljem in specialistom prve svetovne vojne pač pa vsakemu, ki želi spoznati Nadiške doline, je dejal Pensa, saj spodbuja k ogledu manj znanih poti iz prve svetovne vojne, tistih, ki so bile v drugi in tretji obrambni črti italijanske vojske, opozarja pa hkrati na lepoto naravnega okolja, na kulturne bisere kot so Lan-darska jama in votivne cerkvice ter na pričevanja zgodovine, tudi na tista, ki oživijo vsako leto na zgodovinskih prireditvah. V vodniku je opis 11 poti, ki so namenjene pohodnikom (vse), a so primerne tudi za gorska kolesa (šest) ali jahanju na konju (pet). Nadiške doline so prav gotovo eno od najlepših in najbolj primernih območij za jahanje in to v vseh letnih časih, je na predstavitvi povedala An- tonietta Spizzo, ki je s svojim društvom bila partner v projektu in je v vodniku opisala poti primerne za konje. Nove izredne možnosti se seveda odpirajo sedaj, ko se vsak lahko prosto premika čez mejo. Povedala je tudi, da bi morah v Nadiških dolinah poskrbeti za kak star hlev, streho ali drugo zavetje za konje, kar bi še bolj pritegnilo avstrijske in nemške turiste, ki zelo radi zahajajo v naše doline. Franco Rucli, predsednik športnega društva Saltainbici in drug partner v projektu, kije prispeval opise poti za gorska kolesa je izrazil zadovoljstvo za vodnik, ki je v ponos Na-diškim dolinam. Drugi partnerji v projektu so bili Videnška pokrajina in Gorska skupnost podjetje Click Idea, Planinska družina Benečije, turistična agencija Fogolar Viaggi in Fundacija Poti miru v Posočju. Pravzaprav interreg projekt, kot je povedal Pensa, je bil zrcalni s slovenskim partnerjem, a v Sloveniji ni bil sprejet, na naši strani pa le delno. Predvideval je namreč tudi možnost najemanja gorskih koles na Solarjeh. Ostali so le vodnik in spletna stran. Na petkovi predstavitvi v Hlodiču so pozdravih gr-miški župan Paolo Canalaz in predsednik društva, ki združuje vse prò loco v FJK Franco Barbina, medtem ko je deželna funkcionarka Chiara Vecchiato predstavila nove možnosti, ki jih pri- naša Cilj 3 za čezmejne projekte. Nadiškim dolinam se sedaj tudi z vstopom Slovenije v schengensko območje odpirajo nove perspektive, je dejal deželni odbornik Franco Iacop, ki je zaključil srečanje. Evropska unija spodbuja sodelovanje in integracijo na tem prostoru, ki ga jemlje kot neko celoto, zahteva pa sposobnost skupnega načrtovanja in skupne strategije. Tu je torej priložnost za načrtovanje bodočnosti obmejnega teritor-ja je dejal Iacop, ki je tudi ponudil številnim predstavnikom društev, ki so se predstavitve udeležili, vso pomoč Dežele in njenih uradov in dejal: “Tu se bolj kot kjerkoli drugje gradi Evropa”. Pro loco, assemblea a S. Pietro Il Presidente De Toni E’ convocata per venerdì 11 aprile alle ore 20.30 presso la sala del Centro culturale sloveno l/assemblea annuale della Pro loco Nediške doline - Valli del Nati-sone. All’ordine del giorno il bilancio dell’attività svolta nel 2007 ed i programmi per il 2008 con particolare riferimento alla nuova programmazione europea e naturalmente l’approvazione del bilancio consuntivo per il 2007 e di previsione per il 2008. Pomladni izlet v Ljubljano ... in Volčji Potok - Bo 25. aprila z odhodom iz Špetra Društvo Srebarna kaplja (beneški upokojenci), Zavod za slovensko izobraževanje in kulturno društvo Ivan Trinko so tudi letos priredili že tradicionalni izlet v Ljubljano inv Volčji potok, kjer je znameniti Arboretum. Izlet bo v petek 25. aprila. Odhod bo iz Špetra ob 7. uri iz Špetra, ob 7.15 pa iz Čedada (trg Rezistence). Letos so program popestrili s tem, da so vključili tudi obisk Slovenskega etnografskega muzeja, kjer so uredili tudi vodeni obisk. Na ogled je Stalna zbirka in razstava “Zvoki Slovenije -Od ljudskih godcev do av-senikov je zgodba o zvoku in godčevstvu na naših tleh”. Kdor bo želel bo lahko šel tudi v Narodni muzej Slovenije, kjer je razstava ob 500.letnici rojstva Primoža Trubarja, kije napisal prve slovenske knjige. Sledil bo prost ogled mesta in tržnice, ob 13. uri bo kosilo po naročilu pri Šesti-ci, ki je ena najstarejših ljubljanskih gostiln in ponuja domače specialitete. Ob 14.30 je predviden odhod iz Ljubljane v smeri Volčjega Potoka, kjer je izredno lep park, ki se sedaj v pomladi predstavlja v svoji najboljši luči. Tudi tu bo poskrbljeno za vodeni ogled parka. Odhod proti domuje Pogled na slovensko glavno mesto ob 17.30 in povratek v Špe-ter je predviden ob 20. uri. Vpisovanje je do 20. aprila. Cena je 23 evrov (oz. 33 s kosilom), v ceno so všteti prevoz, vstopnine, vodena obiska Slovenskega etnografskega muzeja in Arboretuma. Informacije in vpisovanje: tel 0432 731386 - 0432 703119. In cammino con la Somsi Domenica 6 aprile, partenza 8.30 - A passeggio lungo la costiera triestina, nel centenario della nascita di J. Ku-gy. Domenica 20 aprile, partenza 13.30 - Le fresche acque dehe sorgenti del Poiana a Stupizza. Domenica 4 maggio, partenza ore 13.30 - La tradizionale escursione di inizio stagione sul monte dei Bovi. Domenica 11 maggio, partenza ore 10.00 - Ciclopasseggiata primaverile con grigliata finale per tutti Tutti i soci e i simpatizzanti sono invitati a partecipare alla grigliata finale, anche se non parteciperanno alla ciclopasseggiata. La grigliata si terrà al Parco della Lesa a Carraria dalle ore 12.30. La quota di partecipazione e’ fissata in € 10,00. Le adesioni si ricevono presso: segreteria della SOM-SI 0432-731416, Associazione Navel 0432-731976 Circuito Fiasp sul Kolovrat L’inaugurazione a Solarje sabato 5 aprile alle ore 14 Sabato 5 aprile nel primo pomeriggio verrà inaugurato a Solarje (Drenchia) nei pressi del rifugio escursionistico il circuito permanente FIASP “Sentiero della pace - Pot mira”. L’iniziativa è stata realizzata dalla sezione di (dividale dell’ANFI - Associazione nazionale finanzieri d’Italia grazie anche al particolare impegno ed entusiasmo con cui si è adoperato Mario Bu-covaz e con la collaborazione della Pro loco Nediške doline. Hanno aderito inoltre la fondazione “Fundacija Poti mira v Posočju” di Caporetto e la Fiasp. Il circuito è stato tracciato nei pressi delle trincee e fortificazioni militari della Grande guerra sul Kolovrat ed attrezzato con la segnaletica bilingue. La partenza e l’arrivo del percorso sono previsti nei pressi del rifugio escursionistico “Soiarie”, adagiato su una splendida sella a 970 metri che domina l’ultima valle intorno alla catena del Monte Kolovrat, nel piccolo comune di Drenchia che segna il confine con la Repubblica slovena. Proprio qui, nel 1915, cadeva Riccardo Di Giusto, il primo soldato italiano della Grande Guerra. Un monumento ne ricorda il sacrificio, ed apre la via ai due percorsi, uno di 6 Km e l’altro di 9 Km, verso la cresta e lungo il crinale del Kolovrat: un paesaggio in cui lo sguardo domina, nelle giornate terse, a 360 gradi spaziando ben oltre la pianura friulana, attraverso la Bainsizza sino al golfo di Due panoramiche del Kolovrat e Monfalcone e verso la valle dell’Isonzo, con il Monte Nero ed il Monte Rosso a sovrastare i paesi di Tolmino (Tolmin) e Caporetto (Kobarid) e lo smeraldo del fiume Isonzo (Soča) che li attraversa. Entrambi i percorsi sono stati tracciati nei pressi di trincee e fortificazioni militari della Grande Guerra - un museo all’aperto (il museo del “Na Gradu”) dal grande valore storico ricco di cammi- di Solarje namenti e tunnel scavati nella roccia - e ripercorrono gli stessi passi delTallora venti-seienne tenente Erwin Johannes Rommel nella sua conquista verso il monte Matajur. Lapidi di pietra con sopra incise le parole dei più famosi poeti sulle guerre accompagnano per un lungo tratto questa passeggiata. Esperte guide storico-naturalistiche saranno pronte ad accompagnare per visite guidate chi lo desidera. Kultura Luciano Morandini, pesnik in kulturni posrednik Njegovo zbirko Iti hoditi predstavili na ljubljanskem gradu Poezijo slovitega pesnika iz Furlanije Luciana Morandinija so antologijskem izboru predstavili v petek, 28. marca na Italijanskem kulturnem inštitutu v Ljubljani, kot del programa mednarodnega kongresa PEN pa še na literarnem večeru na Ljubljanskem gradu. Pesmi z naslovom ITI HODITI v italijanskem izvirniku in slovenskem prevodu Marka Kravosa je založilo Založništvo tržaškega tiska/EST iz Trsta. Knjigo je uredila Martina Kafol. Danes beležimo v Italiji zanimanje za slovensko književnost, kulturo in zgodovino, zgrešeno pa bi bilo pozabiti na “pionirje” stikov, ki so se pričeli predno je v njim v prid bila politična ura Najnovejšo knjigo enega najuglednejših italijanskih pesnikov je spremljala v Sloveniji velika pozornost, pa tudi majhen škandal, saj je bil Luciano Morandini (1928) iz Vidma, osrednji gost 40. kongresa PEN v Sloveniji, poleg nekaj slovenskih članov tržaškega PEN tudi edini uradno prisoten član italijanskega PEN. Delegacija italijanskega PEN, ki ima eno najdaljših tradicij v Evropi, namreč ni prišla na kongres. Odsotnost Italijanov je povzročila stara zamera iz leta 2005. Takrat je polemično živahen pisatelj Boris Pahor, zdaj z Nekropolo med najbolje prodajanimi avtorji v Italiji, s svojo perspektivo na zgodovinske odnose med obema sosednjima narodoma tako »užalil« prisotne člane italijanskega PEN, da to srečanje že tretje leto ignorirajo. Morandini je uveljavljen avtor: vsaj desetih samostojnih pesniških zbirk, več knjig proze, piše radijske igre, pomemben pa je še kot esejist ter urednik pri revijah in knjižnih založbah. Sodeloval je tudi pri prevajanju Srečka Kosovela v italijanščino (Kras, tudi v slovenščini in nemščini, 1979 in 1980). Pesniški list iz leta 1974 z naslovom Zlati slanik pa je bila prva Morandini-jeva knjižna objava v slovenskem jeziku pri nas. Kakorkoli, poezija Luciana Morandinija že dolgo vznemirja italijanske bralce. Njen avtor sodi v generacijo Pier Paola Pasolinija, Amedea Giacominija, Tita Maniacca, ki so soustvarili tako imenovani furlanski neoreali-zem. Morandinijeva poezija že od začetka pomeni odmik od tedaj prevladujočega her-metizma, po čemer je že takoj odstopala od kanonov, ki so tisti čas veljali v aktualni poeziji. Tržačan Marko Kravos, prevaj alee Morandinij a, tudi sam pesnik z vsaj štiridesetimi knjižnimi edicijami v različnih jezikih ter z vidnimi nagradami v Italiji in Sloveniji, v spremni besedi opozarja na Morandinijevo pesniško moč, a tudi na njegovo angažiranost, kije, kot pravi, »predvsem etičnega značaja«. Ob tem opozarja na posebno Morandinijevo občutljivost in pozornost do Slovencev ne le v Furlaniji, ampak tudi čez mejo. Dodajmo, da je Morandini resnično eden tistih, ki so elitne italijanske avtorje posredovali sosedom že od sredine petdesetih let vse do danes v različnih revijalnih objavah in knjižnih edicijah. Na tiskovni konferenci v Italij anskem kulturnem inštitutu v Ljubljani je pesnik Ace Mermolja kot predstavnik založbe ZTT v uvodni predstavitvi pomena nove antologije Luciana Morandinija poudaril še nekaj osebnosti, ki so zaslužne za kulturne vezi med Italijo ali vsaj Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo. Z italijanske strani so to med drugim Fulvio Tomizza, tudi že pokojni Arnaldo Bressan in celo nobelovec Salvatore Quasimodo. S slovenske strani je Mermolja omenil Zlobca in Jolko Milič. Zanimiv je seveda dogodek v zvezi z nobelovcem Quasimodom. Slednji je že v davnih šestdesetih letih prejšnjega stoletja stopil v bran v takratni Jugoslaviji politično najprej uničujoče diskvalificirani prvi večji italijanski antologiji jugoslovanskega pesništva, ki jo je pripravil slovenski pesnik Ciril Zlobec, kasnejši prevajalec mnogih italijanskih avtorjev - od Danteja, Carduccija, Quasimoda, Leopardija in drugih ter nosilec naj višjih slovenskih in italijanskih nagrad za poezijo in prevode. Zlobca je uradna politična in kulturna srenja napadla, ker je jugoslovanske avtorje razdelil po narodnem oziroma jezikovnem kriteriju in to v smislu pripadnosti, kar je izzvenelo kot “rušenje” jugoslovanske enotnosti pred tujimi (italijanskimi) bralci. Ciril Zlobec je sicer povezoval tudi večer Morandini-jeve poezije pred udeleženci mednarodnega kongresa PEN, kije potekal na Bledu. Ob povedanem pa smo na tiskovni konferenci v Ljubljani prav od Zlobca in Morandinija lahko izvedeli, kako so se pričele plesti prve vezi med povojno italijansko ter slovensko in jugoslovansko kulturo in poezijo. Mo- randini se je z Zlobcem spoprijateljil leta 1959. Prvemu večjemu izboru jugoslovanske poezije in likovne umetnosti v italijanščini je botroval Leonardo Sciascia (leta 1962). Nato je pri takrat znameniti založbi Guanda izšla antologija, glede katere seje vnela omenjena polemika proti Zlobcu. Morandini pa je dejal, da začetnih stikov niso dobrovoljno spremljali niti v Italiji. Negodovanje je bilo očitno tudi na “levi” strani, italijanski tisk pa je vse skupaj najraje zamolčal. Kot je videti že iz kratkega nabora navedenih imen in dejstev, pa so italijansko-slovenske literarne vezi zelo razvejane, četudi temelječe predvsem na nekaj ljudeh in njihovih prijateljskih stikih. Seveda ne gre prezreti tudi dolgotrajna prizadevanja nekaterih založb v Sloveniji in Tiskovna konferenca v Italijanskem kulturnem središču v Ljubljani. Z leve proti desni: Marko Kravos, Ciril Zlobec, Martina Kafol, Luciano Morandini in Ace Mermolja Luciano Morandini s pesnikom Cirilom Zlobcem (levo) ter pesnikom in prevajalcem Markom Kravosom Italiji, kamor sodi tudi Založništvo tržaškega tiska/EST iz Trsta. Danes beležimo v Italiji zanimanje za slovensko književnost, kulturo in zgodovino, ker se normalizirajo tudi odnosi med dvema državama. Zgrešeno pa bi bilo pozabiti na “pionirje” stikov, ki so se pričelji predno je njim v prid bila politična ura. Morandini tako znova stopa pred italijanske in slovenske bralce v dvojezični izdaji, kajti prvič je pri ZTT/EST izšel že leta 1976. Prevajalec Marko Kravos je upošteval dve njegovi naj-novejši zbirki - Camminando camminando (Iti hoditi, 2004) in Lemmi in fila (Od gesla do gesla, 2006). Kravos je v antologijo uvrstil kakšnih osemdeset pesmi, torej gre za obsežen, več kot reprezentativen vzorec. Če za Morandinijevo poezijo že od nekdaj velja neposrednost izraza, pa gre v tej antologiji še bolj poudarjeno za občutljivo, neposredno izraženo in pristno pesniško občutje, ki bo gotovo naletelo na hvaležen bralski odmev. Peter Kuhar (dodatki: A.M.) Kultura Cisgne (Čišnje) come simbolo dell’abbandono, ma anche come metafora di come lo sviluppo, pensando anche alle parole profetiche di Pasolini, abbia portato alla “degradazione antropologica degli italiani”. E’ su questa linea che si muove “Mala apokalipsa”, ultima opera di Alvaro Pe-tricig che completa la trilogia iniziata nel 1998 con “Sarce od hiše” (Il cuore della casa) e proseguito con “Starmi cajt. Il tempo ripido” (2003). “Mala apokalipsa”, frutto di una coproduzione sloveno-italiana tra il Zavod Ki-noatelje, il Kinoatelje di Gorizia e il Circolo di cultura Ivan Trinko di Cividale, è stato presentato venerdì scorso nel teatro Ristori di Cividale in prima assoluta per il pubblico, mentre in gennaio aveva avuto il suo “battesimo” nel Trieste Film Festival. Il piccolo gruppo di case, raggiungibile solo grazie a sentieri, spopolatosi progressivamente dagli anni ’50 e abbandonato definitivamente in seguito al terremoto del 1976, viene raccontato da Petricig attraverso le sole voci di alcuni testimoni - vale la pena elencarli: Luciano Trinco (Trinčanju), Gian Paolo Ble-dig (Pečenu), Mario Cernot-ta (Zuančarju), Delfina Du-garo (Rusacova), Silvana Dugaro (Skaunjakova), Silvia Dugaro (Skaunjakova) e Gianni Osgnach (Pierusu) -e le immagini di ciò che rimane del paese: i muri che stanno crollando, i rovi ed il bosco che stanno occultando a qualsiasi visitatore anche la semplice presenza dei resti delle case. Frammenti di ricordi e di macerie si mescolano, quindi, dando vita a quello che l’autore ha definito un “documentario di fantascienza”: il film infatti prende spunto da una storia realmente accaduta - la morte di un paese - per proporre riflessioni e interrogativi sul senso del tempo che il paesaggio delle rovine è in grado di suscitare. “Il mondo in cui oggi viviamo tende a non conservare rovine per il domani, -spiega Alvaro Petricig - ciò che giorno per giorno viene rimosso in quanto maceria, alla stregua di un residuo o rifiuto, allude alle tante rimozioni operate nella società contemporanea: la vecchiaia, la malattia, la morte. Ecco, costruire un racconto a partire dalle rovine di un paese abbandonato e della comunità che lo abitava, può essere un tentativo di riparare a queste amputazioni e recuperare, sul margine dell’abisso, qualche frammento di un’umanità poco § asse .• ■■("‘•V 1 Le voci di alcuni testimoni e le immagini di ciò che rimane. Ma a vera apocalisse è nella perdita del senso della comunità, nella possibilità di un incontro Frammenti di ricordi e macerie per una “piccola apocalisse” Il paese di Cisgne protagonista dell’opera di Alvaro Petricig appariscente, prima che va- come ha avuto modo di rile- Scienze politiche e titolare rappresenta un’eccezione in da definitivamente perduto.” vare nel corso della serata di del corso di Sociologia del Italia e nelle zone montane La vera apocalisse - con- venerdì Moreno Zago, ricer- Confine presso l’Università in generale - sta forse nelle siderato anche che Cisgne, catore presso la Facoltà di degli Studi di Trieste, non parole di un testimone quan- do afferma che un tempo si usciva di casa e ci si incontrava attorno alla fontana del paese, o si entrava nella casa del vicino la cui porta era sempre aperta. Oggi quello che veramente manca è questo, il senso della comunità, di una possibilità di incontro che certamente, scendendo a valle, nessuno degli abitanti di Cisgne ha più ritrovato. (m.o.) La scheda MALA APOKALIPSA Slovenija-Italia 2008 zamisel, scenarij in režija ALVARO PETRICIG fotografija in montaža PAOLO COMUZZI zvočna podoba MASSIMO TONIUTTI glas ELENA BUCCI, ANJA MEDVED pomočnica režije, organizatorka in intervjuji MICHELA PREDAN pričevanja LUCIANO TRINCO “TRINČANJU”, GIAN PAOLO BLEDIG “PEČENU”, MARIO CERNOTTA “ŽUANČARJU”, DELFINA DUGARO “RUSACOVA”, SILVANA DUGARO “SKAUNJAKOVA”, SILVIA DUGARO “SKAUNJAKOVA”, GIANNI OSGNACH “PIERUSU” prevodi MICHELA PREDAN, ŽIVA GRUDEN, KSENIJA LEBAN, NACE NOVAK tajnica produkcije SARA HOBAN izvršni producentki MATEJA ZORN, MARTINA HUMAR producent ALEŠ DOKTORIČ koproducent KULTURNO DRUŠTVO - CIRCOLO DI CULTURA IVAN TRINKO produkcija ZAVOD KINOATELJE (SLO), KINOATELJE (I) trajanje 41’ “Svet ni naklonjen ohranjanju ruševin za prihodnost” Petridg: “Ideja seje rodila iz sugestij, ki jih poraja nek prostor preden se začuti potreba po sestavljanju zgodbe v radonalni obliki” Ideja za ta film se je rodila iz sugestij, ki jih poraja nek prostor preden se začuti potreba po sestavljanju zgodbe v racionalni obliki. Morda je ta način sugestij odvisen od dejstva, da nas zapuščeni kraji istočasno soočajo s sestavnim delom življenja, z živahnim in nezadržnim delovanjem narave in z gotovostjo smrti, z razkrajanjem ruševin, ki pričajo o minulih življenjih, zbledelih v vrtincu pozabe. Svet, v katerem živimo danes, ni naklonjen ohranjanju ruševin za prihodnost. To, kar se dan za dnem odstranjuje kot razvaline na enak način kot da gre za ostanke oziroma odpadke, namiguje na številne primere odrinjenosti, ki so prisotni v sodobni družbi: starost, bolezen, smrt..., zakrite pod licemersko tančico učinkovitosti, blaginje za vsako ceno ali poveličevane v kakšni televizijski nadaljevanki. Tako se bolečina spremeni v fiction, spomin pa postane navlaka, ki se slabo prilagaja mehanizmom potrošništva v družbi, kije strukturirana na principu uporabi in odvrzi. No, zasnovati pripoved z začetkom pri ruševinah v zapuščenem kraju in skupnosti, ki je tam živela, je lahko poskus, da se na robu prepada obvaruje in ohrani kakšen delček te neupadljive človeškosti, preden se dokončno izgubi. Alvaro Petricig Alvaro Petricig (levo) s predsednikom Kinoateljeja Alešem Doktoričem in Michelo Predan, ki je sodelovala kot pomočnica režije na petkovem večeru v Čedadu, Volitve Po slabih dveh letih se volilci Videnške pokrajine vračamo na volitve za izvolitev novega predsednika Pokrajine in nov pokrajinski svet. Predsednik Strassoldo je bil namreč prisiljen na odstop zaradi grde afere Ta-voschi in predvolilnega dogovora glede zamenjave glasov za delovno mesto. Za mesto predsednika seje predstavilo 5 kandidatov. Na desni sredini se predstavljajo bivši ligaški poslanec Piero Fontanini, ki ga podpirajo Severna liga, Ude in Ljudstvo svobode, Marzio Strassoldo s svojo listo in na skrajni desnici Luca Battisti na čelu liste Fiamma tricolore in Ernesto Pezzetta pa La destra, Na levi sredini kandidira Diego Travan, ki ga podpirajo liste Občani za predsednika, Dipietrova stranka Italija vrednot, Socialistična stranka, Demokratska stranka in Mavrična levica. Diego Travan, 51 anni, avvocato, imprenditore, è presidente del Gruppo industriale Interna di Tavagnacco, a cui ha dato vita vent’anni fa ed è oggi azienda leader a livello mondiale nel settore degli arredamenti “chiavi in mano” per alberghi e comunità. E’ candidato del centro-sinistra per la presidenza della Provincia di Udine. Diego Travan Il 14 e 15 aprile si vota anche per il Presidente ed il Consiglio della Provincia La Provincia deve essere autorevole ed efficiente ALAZZO DELLA PROVINCIA ' m wmji t m Tra le priorità del programma il tema dell’Ambiente e la sburocratizzazione dell’ente. “La Provincia deve avere un ruolo da protagonista sul tema del lavoro e delle imprese” Per rilanciare la montagna occorre collaborare con la Regione. Va inoltre aperto uno sportello a supporto degli Enti locali per ottenere e gestire i fondi europei Il gruppo Interna ha chiesto e conseguito la certificazione etica. Che cosa significa e quali sono le ragioni di questa scelta? “Abbiamo voluto conseguire la certificazione SA 8000 per aderire a un progetto etico che riguarda il rispetto dei diritti umani e di quelli dei lavoratori, la tutela contro lo sfruttamento dei minori, le garanzie di sicurezza e salubrità sul posto di lavoro. Si tratta di una scelta che riflette l’impegno etico e sociale che abbiamo voluto prendere nella gestione della nostra azienda, e che non si esaurisce nel conseguimento della certificazione etica ma investe anche tutta la nostra visione del lavoro aziendale. Sottolineo che proponiamo ai nostri dipendenti, che in genere assumiamo appena usciti dall’università, solo contratti a tempo indeterminato. Inoltre, abbiamo deciso di non delocalizzare l’azienda proprio per valorizzare i prodotti made in Italy, operando una scelta esattamente opposta rispetto ad altre imprese che si sono rivolte a mercati più promettenti dal punto di vista della manodopera a basso costo.” Lei è un volto nuovo della politica. Quali sono le motivazioni che l’hanno spinta a impegnarsi in questa sfida oggettivamente impegnativa? “Dopo 30 anni di lavoro nel mondo delle professioni e delle imprese ho ritenuto opportuno dare il mio contributo nella vita pubblica del territorio dove vivo. Credo che il Paese, ma anche il Friuli, abbiano bisogno di grandi riforme, e per questo ho aderito al Partito Democratico sin dalla sua nascita. Mi sono candidato alla Presidenza della Provincia di Udine perchè, dopo anni di immobilismo, il Friuli ha bisogno di una Provincia efficiente, che risolva concretamente i problemi delle famiglie ma anche delle imprese. È un atto di coraggio, ma mi sto accorgendo, mano e mano che il giorno del voto si avvicina, che il mio progetto piace e interessa ai cittadini.” C’è bisogno di un nuovo inizio, lei ha scritto. In che senso? “Negli ultimi sette anni di gestione del centrodestra la Provincia di Udine è stata immobile e incapace di svolgere il suo compito, arrivando all’anticipata fine del mandato per una squallida storia di voto di scambio. Io parlo di un nuovo inizio, in quanto voglio ridare autorevolezza e dignità all’ente Provincia, e affrontare efficacemente i problemi che abbiamo di fronte.” Quali sono, brevemente, le priorità, i punti qualificanti del suo programma per il governo della Provincia? “Innanzitutto, l’Ambiente: occorre affrontare il tema dei rifiuti puntando sulla raccolta differenziata spinta per riciclare il più possibile riuscendo con una gestione più efficiente anche a dimi- nuire le tariffe a carico dei cittadini. Poi, bisogna sburocratizzare l’ente provinciale semplificando e velocizzando le pratiche che interessano cittadini e imprese. La Provincia inoltre deve avere un ruolo da protagonista sul tema del lavoro e delle imprese, favorendo l’incontro tra la formazione professionale e il tessuto produttivo, promuovendo il lavoro stabile e sicuro.” La nostra provincia per un lungo tratto confina con la Slovenia che ora è nostro partner nell’Ue, nell’eurozo-na e nell’area Schengen. Quali possibilità di collabo-razione intravede e quale ruolo può giocare la Provincia nei rapporti e nella collaborazione transfrontaliera anche a sostegno delle amministrazioni locali? “Un primo passo in questa direzione va fatto aprendo uno sportello provinciale che faciliti le amministrazioni locali per quanto riguarda l’assegnazione, l’ottenimento e la gestione dei finanziamenti europei destinati a queste aree. Un esempio concreto di questo tipo di ente è già stato realizzato dalla Provincia di Pordenone. Passa anche attraverso iniziative di questo genere la valorizzazione delle specificità dei territori transfrontalieri, la promozione e il confronto tra realtà differenti. Il Friuh deve aprirsi all’internazionalità, e bisogna iniziare a farlo proprio partendo dai territori confinanti.” Che cosa prevede in particolare per la montagna? Quella che si trova lungo la fascia confinaria con la Slovenia per ragioni geopolitiche ha più sofferto. Perchè al disagio ed alla marginalità della montagna si sono sommati il confine e per molti decenni la cortina di ferro oltre al fatto che qui fosse insediata la minoranza slovena. Come può intervenire la Provincia per favorire un riequilibrio socio-economico del territorio e per valorizzare le peculiarità linguistiche e culturali? “Per rilanciare la montagna, occorre innazittutto collaborare con la Regione per garantire uno sviluppo armonico di questo territorio. Penso che questo vada fatto partendo dalla valorizzazione delle realtà innovative locali, senza dimenticare il turismo che può servire da volano economico della zona. Bisogna andare incontro alle esigenze dei cittadini, e in special modo a quelle dei giovani: vanno garantiti servizi di trasporto pubblico locale più incisivi, per facilitare gli spostamenti, e un’azione di rinnovo e miglioramento della viabilità. Per quanto riguarda le peculiarità linguistiche e culturali, è stato fatto molto per la valorizzazione della lingua friulana: si deve proseguire su questa strada intervenendo anche a favore delle altre minoranze linguistiche, quella slovena e quella germanofona. Guardo con interesse alla scuola bilingue di S. Pietro al Natisone, la conoscenza di più lingue favorisce l’inserimento del cittadini in una società che sempre più ci porta al confronto con altre realtà nell’ottica dell’interna-zionalizzazione.”(jn) — Volitve------------------------------------- Intervista a Piergiorgio Domeniš, candidato per la Provincia “Basta contrasti con la Regione, le questioni da risolvere sono tante” Piergiorgio Domeniš, 52 anni, sindaco di Pulfero e vicepresidente della Comunità montana Torre Natisone Col-lio, torna a candidarsi alla carica di consigliere provinciale (nella lista del Partito democratico) dopo l’esperienza di due anni di opposizione alla giunta Strassol-do. Quali sono stati, intanto, gli aspetti positivi e negativi di questa esperienza? “Sicuramente ha concorso a migliorare il mio bagaglio personale, cosa che mi ha anche convinto a ricandidarmi. Di negativo ci sono stati due anni in cui la Provincia non ha fatto niente, soprattutto su questioni importanti come quella dello smaltimento dei rifiuti è stata immobile.” Quali sono ora le prospettive con la candidatura alla carica di presidente di Diego Travan? “E’ la prima volta che si impegna politicamente ma è un imprenditore, un manager, e la Provincia ha bisogno di queste figure. Deve sapere amministrare, più che fare politica, e soprattutto non fare gli errori del recente passato, quando tutti gli sforzi dell’amministrazione provinciale sono stati indirizzati contro la Regione. Passate le elezioni, bisogna sedersi ad un tavolino e cominciare a ragionare sulle cose da fare.” Cosa può dare la Provincia di Udine alla Benecia? “A parte azioni legate agli aspetti culturali, direi che la viabilità è il settore più importante, quello che produce maggiori effetti perché, e su questo sono concentrati anche gli sforzi dei sindaci, avere strade accessibili significa poter promuovere meglio il nostro territorio. La Provincia dovrebbe prendere in gestione le strade ex turistiche, che i Comuni non riescono a gestire per carenza di mezzi finanziari.” E sull’edilizia scolastica? “Purtroppo le necessità delle Valli non sono molte, perché abbiamo sempre minore utenza scolastica. In generale, direi che la Provincia dovrebbe avere maggiore attenzione per le valli del Torre e del Natisone, che sembra siano un po’ figlie di nessuno.” S. Pietro al Natisone, albergo Belvedere sabato 5 aprile, ore 17 Incontro pubblico con ALESSANDRO TES1JNI capolista PI) alle elezioni regionali TAMARA BLAZINA candidata PD al Senato PIERGIORGIO DOMENIŠ candidalo Pd alle elezioni provinciali dividale, Lea Irò Bis Lori mereoledì 9 aprile, ore 18 Elezioni regionali: il programma di Inlesa Democratica incontro dibattito con i candidati cividalesi di Inlesa Democratica alle prossime elezioni regionali concluderà: RICCARDO ILLY Četrtek, 3. aprila 2008 A colloquio con Giuseppe Marinig, candidato alla Provincia “Intervenire sulla viabilità delle ex zone confinarie” Giuseppe Firmino Marinig, 67 anni, consigliere comunale a S. Pietro al Natisone dove è stato sindaco per 15 anni, ex presidente della Comunità montana, oggi presidente regionale dell’Uncem, torna a impegnarsi nell’“arena” politica provinciale (è sfumata invece la sua candidatura alle regionali). E’ candidato nella lista dei Socialisti che appoggia il candidato alla presidenza della Provincia Diego Travan. Quali sono i punti principali del suo programma? “Il problema della viabilità provinciale è quello più importante, soprattutto per le zone montane, anche per non perdere l’opportunità data dalla Regione, grazie ad un’apposita legge, di intervenire sulla viabilità lungo la fascia confinaria. La Provincia dovrebbe essere più attiva per quanto riguarda i progetti di sviluppo nelle ex aree di confine, nella ristrutturazione e messa a norma delle scuole, negli aspetti legati al turismo culturale e ambientale e soprattutto nello smaltimento dei rifiuti: occorre trovare soluzioni rapide a questo problema, altrimenti rischiamo di fare la fine di Napoli... Infine, sugli aspetti linguistico-culturali, dobbiamo fare attenzione a non fare passi indietro.” Come giudica l’ultima esperienza della Provincia, quella conclusa in anticipo? “Il mio giudizio sulla giunta Strassoldo è positivo per quanto riguarda la se-gnalita bilingue apposta dalla Provincia nelle nostre località.” E per il resto? “La Provincia vorrebbe fare tante cose ma spesso i mezzi non ci sono, qualcosa è stato fatto per la viabilità ma non per le zone montane, che sono quelle più bisognose.” Come Socialisti appog- 588 Su-bit dam-bòt tàrjb-géx, su-žlb po-ni-pòtb, ànu nu-njésu 589-mjélb jédnaa sówta, Anu sù-parèli tà-dnemù. Anu ù-je-ju -prosòw, kàip nu-redó. Anu oné-su-(jàlb, kà nu-redó po 540 - svétu. Anu onì-su-jàlt, kè su - imbrojànt, za-twó-ie nn - njémaju jédnà sówta. 641 Te - mòli e - jbn - (jàw, kè, jè nu - stórju tl-k u -reče òq, k ù-je. 642-jé-nauóìtb. Ezàt e-jin-(Jàw: «Kòr-de yi-resté tùw-uétariju, uStir u-jé was-prosìtb, e vi dàp mate-rejè «pér - formadi», è te - drùb mate - rejè »pér - reióvpt, è te-drùb màte-rejè «per -ddjié-tréj», za-wsé-trì». 648 Anò, kòr so - Slé tàna - uštariju, uètìr u - è - u - prosùw, kuó ni -upràèaju; ditje dài; e-rièpondòw «pér -formddw, te-drùb e-riè-pondòw «pér-relóip>, te-drub e - (jàw «za-sèr», è te-drùb e-jàw; 644«za-wsé-trì». Anu uétl'r (Anu te-uSti’r) je-parnésu sèr anu 545kròx anu vino, ano oné - su- pili nujédlb. Ondo - ke su - (Ondó-ke su-) mjéli-ràt, ezàt oné-su-tówklb tana-tàolu, so-klfcalb uštkrja, 546 zà - k oti stori -kònt. Uètl*r e-(Jàw: «ikó vi - wpràèate?» Anu, sekóme -ke pi - e -bìw - ovizù te - mò§, kè nu - njémaju rejb jédne besjéde mdj, kuj twò, ka óp-je-réku pip, — oné, kór de uètl'r e-uprààuw, kó - e - no - tó, dàp e-jàw «za-sfer», te-drùb «zà-ra-647 žop», è te-drùb «za - sùse - tri». Ano uètl'r e-bìw w-étiób (velepàp), za-twó-k e-mjèw parnesti, pfp-parnesti sèr anu kròx anu vino; anu je< spéka »parnésu nu-drùu porbcjóp; anu su-snjédlb sèr nu 648kròx, ànu »poptlb vino. Nu-zàt oné su« spéka «tówklb tana-tàolu; 649 anu je - paréòw uéti'r wpràèat, kwó - nu - tè, kwó - no - tòju. Ano onb so, spéka «kllcalb: dàp e-klicu «za-sèr», te-drùb je-klieu «zà 660-raióp», è te-drùb «za-wsé-trì». Ezàt uéti’r e-sè-wstièù anu e-jàw, kè nu-wzomite luč anu ke nu-alitile spàt, «zàjtra bómo -stórli la-rèét, drùo». Énu onì-su-èlb spàt. 661 Ànu uèti’r e-jàw swóji-àenb: «iKwó momo-stortb, ke tjézjb nu-tóju màjkuj sèr, a mij -a-njémamo vèj?—jà, napcwój jà -man-zdrjétb wràta od-butége, anu màp-wkràstb sèr zà-jbn -dàtb pép zàjtra». 653 Énu-zàt drùb-dàp, k ù-je-pSrèìì ospodèp od-botége, o-ni 663-obrjétu sira, kè so-a-ukràdlb. Ano ópù-je-èòw lédat fàróu, 564 dàt notfcju. Ano sù-padlb pulieija «ppràéat uéti'rja, j ù-ma fo-666réàte. Uéti'r e-dàw, ké ma tri, ké nu-spòju. Anu pulieija 666 só - ^praèàlb, ké uu-spèju, k óm-pokàte nùmar. Anu pulieija 667 su - šib ta-jàmerb, ano su-tówklb tu-wràta. E tjézb ta-nótre dàq je-(jàw «za-sèr», anu pulieija ne-(Jàla: «za sèr, za sèr, jà». 558 Ànu te - drùb e - <]àw «zà - ražop»; è te - drùb e - (Jàw «za - wsé - tri». mJinéiime pulieija nà-ni-vjédala, kó na-ma-storti; oni nu-njésu 660- tjélb oprjétb, e pulieija né-udàrbla wràta. Ànu su-je-zvezàlb, ànu su-je-nàlb tùw-tribunàl, pretùri tuw-pèst, tuw-rèke. 661 Ano pretór e-ešaminft, é-je-upràèu, kàko so-storti; anu onà njésu-mjélb jédne besjéde mdj, kuj simpri: dàrp «za-Bèr», 662 te-drùb «zà-raàórp>, é te-drùb «zà-wse-trt». 3zàt pretór é-jirp -jàw: «je! pójta, pójta, kè ste norì, kè ste-od-làve, kè ni-vesté -niè, kwój pràvbte, kwój djélate». Éwàp (3wàp) Mòro Stél, tà-par Stèlo, mùnbx. 1873 - Flipana (Flaipano) Una volta, tre di loro, andavano per la strada senza un soldo in tasca. Sono arrivati vicino ad un uomo che chiese loro dove andassero. Risposero: - Andiamo per il mondo! Quelli che videro i viandanti, pensarono che fossero imbroglioni visto che non avevano un soldo in tasca, ma l'uomo incontrato prima, disse loro: - Se farete come v’insegno io, ve la caverete sempre. Quando andrete in un'osteria - disse - il cameriere vi chiederà cosa desiderate ordinare e uno di voi risponda sempre e solo “per formadi”; e l'altro dica “per režon” e il terzo dovrà dire “per dutis trej”. Cammina, cammina, stanchi, finirono in una locanda. All'oste che chiese loro cosa volessero comandare, ordinare, risposero: - Per formadi! - disse il primo. Per režon - aggiunse il secondo. Per dutis trej - concluse l'ultimo. Come era stato loro raccomandato. L'oste allora portò formaggio, pane e vino. Essi mangiarono e bevettero quanto più poterono poi picchiarono sul tavolo per avere il conto. Arrivò l'oste e chiese cosa desiderassero. Siccome non dovevano assolutamente dire altro che quelle parole suggerite dall'ometto le snocciolarono lì per lì, tutti e tre: Per formadi! Per režon! Per dutis trej ! L'oste un po' seccato li servì nuovamente ed essi mangiarono abbondantemente. Quando ebbero finito chiamarono l'oste picchiando sul tavolo. L'oste venne e chiese cosa volessero e di nuovo essi ripeterono la stessa richiesta: uno disse “per formadi”, l'altro “per režon” e il terzo “per dutis trej”. L'oste stizzito disse loro di prendere il lumino e di andare a dormire che i conti li avrebbero fatti l'indomani. Andarono a dormire. L'oste disse alla moglie: - Cosa dobbiamo fare con quei tre che vogliono solo formaggio e noi non ne abbiamo più. Io stanotte vado a buttar giù la porta del negozio vicino e rubo il formaggio da dare loro domani mattina per colazione. Il giorno seguente il negoziante non trovando il formaggio al suo posto andò a denunciare il fatto ai carabinieri i quali si recarono dall'oste a chiedere se avessero, al momento, dei clienti nella loro locanda. - Si - disse l'oste - ho tre strani personaggi di sopra che dormono ancora! Avuto il numero della camera, i carabinieri salirono e bussarono alla porta. Uno dei tre, da dentro rispose: - Per formaggio! Per formaggio, per formaggio, si! Il secondo cliente disse la sua e il terzo anche. I militi non sapevano cosa fare: i tre non volevano aprire la porta così venne buttata giù. Vennero catturati e portati in tribunale. H pretore chiese come avessero fatto a rubare nel negozio ed essi non diedero nessu-n'altra risposta all'infuori di questa: per formadi, per režon e per dutis trej. Il pretore s'indispettì e li fece filare via dalla sua presenza dicendo che erano matti, fuori di testa, che non sapevano cosa dicevano... nè cosa facevano. Così i tre giramondo se n'andarono impunemente per la loro strada. Giovanni Moro, Štel - sacrestano Traduzione: Bruna Balloch Šibek potresni sunek v okolici Bovca Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v torek, 1. aprila ob 23.12 zabeležili šibek potresni sunek, so sporočili iz Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 80 kilometrov severozahodno od Ljubljane, v okolici Bovca. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 1,9, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa je bila tretje do četrte stopnje po evropski potresni lestvici. Potres so čutili prebivalci Bovca. giate il candidato di centro-sinistra. Cosa che non avviene dappertutto, per esempio non a livello nazionale. “La nostra posizione è sempre stata nel centro-sinistra, storicamente. Io comunque sono per il sistema proporzionale, con uno sbarramento per avere partiti omogenei. Bisogna creare forze politiche che si aggreghino su programmi comuni.” V Sport Risultati 1. Categoria Medeuzza - Valnatisone 1:0 3. Categoria Zompicchia - Audace 2:1 Juniores Forum Julii - Pagnacco 5:1 Allievi Moimacco - Union 91 1:0 Valnatisone - OL3/B 4:0 Giovanissimi Moimacco - Bearzi 1:2 Centro sedia - Valnatisone 0-1 Sangiorgina - Valnatisone 1-3 Amatori Filpa - Anni 80 2:0 Tratt. Pizzeria Le Valli - Pozzuolo 1:0 Sos Putiferio - Pizz. da Raffaele 1:0 Orzano - Poi. Valnatisone 2:1 Calcetto Merenderos - Bunker 3 11:8 V-Power - Casaidea 8:5 Pallavolo Maschile Pol. S. Leonardo - Sicem 1:3 Pallavolo Femminile Pol. S. Leonardo - Aurora volley 0:3 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Arteniese (05/04) 3. Categoria Audace - Villanova Juniores Ragogna - Forum Julii Allievi Union 91 - Valnatisone S. Gottardo - Moimacco Giovanissimi Moimacco - Pomlad Valnatisone - Azzurra Valnatisone - Union 91 Esordienti Valnatisone - Fortissimi Pulcini Audace/C - Union 91/C Amatori Dimensione Giardino - Filpa (04/04) Sos Putiferio - S. Domenico (05/04) Tratt. da Raffaele - Pizzeria Le Val li (07/04) Osuf - Poi. Valnatisone (07/04) Calcetto Bunker 3 - Paradiso dei golosi (07/04) Varmo - Merenderos (07/04) V-Power - Stu Fagagna (07/04) Pallavolo Maschile Us Friuli- Pol S. Leonardo (04/04) Pallavolo Femminile Azzurra - Pol S. Leonardo (04/04) Classifiche 1. Categoria Maranese 45; Valnatisone 43; Riviera 42; Lavarian Mortean, Palazzolo 40; Cjarlins Mu-zane 37; Aurora Buonacquisto 36; Arteniese, Reanese 35;Torreanese, Tarcentina 34; Ancona 32; Latisana 26; Medeuzza 25; OI3 24; Castionese 21. 3. Categoria Sagrado 49; Cormons 47; Rangers 45; Azzurra 44; S. Gottardo 43; Moimacco 40; Villanova, Pocenia 39; Poggio 36; Ronchis 35; Zompicchia 34; Lestizza 33; Audace S. Leonardo 30; Pro Farra 26; Trivignano 11 ; Assosangiorgina 1. Juniores Bearzi* 56; Forum Julii 49; Reanese* 44; Arteniese* 38; Venzone* 34; Union Martignac-co*, Torreanese* 28; Graph Tavagnacco 27; Riviera 26; Pagnacco 22; Osoppo 19; Fortissimi, Ragogna 16; Majanese 5. Allievi Valnatisone 49; Esperia 39; Forum Julii 32; Moimacco* 28; Union 91 26; Buttrio 25; Azzurra Premariacco 21; Libero Atletico Rizzi 20; Serenissima 12; Cussignacco 11 ; S. Gottardo 4. Giovanissimi (Regionali) P lay-out Bearzi 13; Moimacco 12; Extra 9; Sangior-gina 7; Union 91 3; Pomlad 0. Giovanissimi (Provinciali) Valnatisone* 42; Forum Julii 35; Centrose-dia 32; S. Gottardo 28; Fortissimi 24; Azzurra 22; Buttrio 18; Cussignacco* 16; Aurora Buonacquisto, Chiavris* 6. Giovanissimi (Sperimentali) Itala S. Marco/A 49; Donatello/B 41 ; Virtus Corno 32; Valnatisone 28; Bearzi 26; Pro Romans 19; Cormons 18; Union 91 8; San-giorgina 7; Tre stelle 6. Amatori (Eccellenza) Mereto di Capitolo 32; Filpa, Ziracco, Gun-ners 27; Ba. Col. Lovaria 25; Felettis United 23; Flumignano 22; Anni 80, Latteria Trice-simo 21; Dimensione Giardino 18; Carrozzeria Tarando, Warriors 14; S. Vito al Torre 12; Rot-Ferr 11. Amatori (2. Categoria) Trattoria da Raffaele, Pro Cargnacco, Bira-go bar 27; Dinamo Korda, Sos Putiferio 19; Amatori Campeglio, Il Gabbiano 18; Colugna, Pozzuolo 17; Trattoria Pizzeria Le Valli 16; Amatori S. Domenico 15; Redskins 7. Amatori (3. Categoria) Amatori Beivars 30; Orzano 28; Ravosa 27 Polisportiva Valnatisone 26; Lovaria 23 Friulclean 20; Over Gunners 18; Carioca 15 Pingalongalong 14; Panda calcio 12; Gasthof Pork 9; Osuf 5. ‘1 partita in meno Le classifiche amatoriali di 2. e 3. categoria sono aggiornate alla settimana precedente Sos Putiferio fuori dalla mischia Vittoria sulla capolista - Sconfitte per Valnatisone e Audace r Nel campionato di Prima categoria l’anticipo di sabato 29 a Medeuzza è risultato fatale alla Valnatisone che ha rimediato una sconfitta di misura. La squadra valligiana resta al secondo posto con qualche rammarico in quanto anche la capolista Maranese ha fatto “flop” a Tarcento. Sabato 5 aprile alle 16 la Valnatisone ospiterà l’Arteniese. In Terza categoria l’Audace di San Leonardo è ritornata a mani vuote dalla trasferta di Zompicchia. La rete dei ragazzi guidati da Robi Cau-cig è stata realizzata da Marco Domeniš. Grazie alla tripletta realizzata da Luca Zuanella ed ai gol siglati da Lenardon e Luis, gli Juniores della Forum Julii sono ritornati al successo travolgendo il Pagnacco. Gli Allievi della Valnatisone, con la doppietta di Nicola Spagnut e le reti di Manuel Primosig e Conzut, hanno liquidato la OI3/B, formazione fuori classifica. Giornata favorevole anche Gabriele Gosgnach (Giovanissimi provinciali) per la compagine di Moimacco che, grazie a Michelutti, ha superato l’Union ’91. Una gara da dimenticare per i Giovanissimi regionali del Moimacco che sono stati superati di misura, tra le mura amiche, dal Bearzi. La rete dei ragazzi allenati da Ve-nica è stata realizzata da Nicola Strazzolini. Lo scontro di vertice del campionato provinciale giocato a San Giovanni al Nati-sone tra la formazione locale Classifiche calcio a 5 (aggiornate al turno precedente) Eccellenza Il Biscotto 32; Osteria alla Cjacarade 31 ; Varmo* 25; Bizetaauto Mobili 23; La Torate Paluzza, Euco Games*, Drimex 21; Paradiso dei golosi 20; Nuova Udinese Sport 15; Bunker tre 14; Merenderos 9; Al Bocal 4. Prima categoria Bar Erica 31; Pagnacco 24; Amici della palla 20; Zomeais 18; S.t.u. Fagagna, Manzignel 17; Pizzeria Grizzly, Ristorante alla Frasca Verde 16; Happy Hour 15; V-Power 11; Casaidea Immobiliare 10. Amatori (finale) Ristorante Morena 24; Carrozzeria Guion 23; Pizzeria Moby Dick, Ostarle la Catoliche 20; Rosanna e Maurizio 18; Cdu Calcio 17; D.L.F. Abramo Impianti 12; Amatori Forever 6; Tired Pigs 4. e la Valnatisone si è chiuso con il meritato successo dei valligiani. La partita, molto sentita dalle due squadre, è stata spettacolare. A passare in vantaggio dopo solo quattro minuti di gioco è stata la squadra guidata da Giancarlo Armellini al termine di un’azione corale conclusa da Gabriele Gosgnach. Il portiere ospite Alessandro Gosgnach ed il suo collega dirimpettaio hanno neutralizzando con bravura tre palle gol, così il risultato non è mutato. Domenica 6 aprile ultimo impegno a Savogna nel derby con l’Azzurra di Premariacco. Grande rimonta degli Sperimentali che a San Giorgio di Nogaro hanno chiuso il primo tempo sotto di un gol. Nella seconda frazione di gioco si sono scatenati superando la Sangiorgina con le reti firmate da Michele Oviszach, Pallavicini e Francesco Bellocchio. Prosegue il mediocre cammino della formazione degli Esordienti della Valnatisone, travolta dalla Torreanese. Buone prove dei Pulcini della squadra C dell’Audace a Manzano, andati a segno con Lorenzo Bisceglia, e della squadra B in gol grazie a Si-mone Carlig ad Udine con il Donatello, mentre la squadra A ha giocato un’ottima gara decisa da una disattenzione difensiva. Nel campionato di Eccellenza amatoriale la Filpa di Pulfero, con le reti realizzate da Boris e da David Specogna, ha superato gli Anni ’80. Preziosi successi delle formazioni di Seconda categoria. Ottima la prova della Sos Putiferio di Savogna che grazie alla segnatura di Matteo Trin- co ha vinto la sfida interna con la capolista Trattoria da Raffaele, portandosi in una zona più tranquilla di classifica. Giornata proficua per la Trattoria Pizzeria le Valli che, grazie alla rete di Alessandro Pinzani, ha superato il Pozzuolo scavalcandolo in classifica. In Terza categoria, infine, la Polisportiva Valnatisone di Cividale ha perso il treno della promozione perdendo la gara con la compagine di Orzano. La rete ducale è stata realizzata da Flavio Sambo. Paolo Caffi Dino Chiabai - Flegarju fa parte dell’Albo nazionale dei giudici di partenza SPORT PO SLOVENSKO TRENINO IN tehnika 2- LEVIČAR DESNIČAR ISRA V ZRAKU DREČI ŠTART @/V\6To 18 Athletic Federations). Dino Chiabai, Flegarju di Brizza, è da anni inserito in pianta stabile nell'Albo nazionale dei giudici di partenza, comunemente conosciuti come starter. E’ stato convocato a far parte del team partenze nelle più importanti manifestazioni atletiche svolte in Italia, dando il "via" ai più grandi campioni di atletica leggera del mondo. La formazione maschile della Polisportiva San Leonardo prosegue il cammino nei play-off. Nell’ultima esibizione casalinga, contro la Sicem, la formazione valligiana ha perso per 3-1 (25-21; 25-21; 22-25; 27-25 i parziali). La prossima uscita a Povoletto con la Us Friuli sarà venerdì 4 aprile alle ore 21. Sconfitta casalinga anche per le ragazze, superate per 3-0 (25-18; 25-20; 25-21) dall’Aurora volley di Udine. Venerdì 4 aprile a Premariacco alle 20 è in programma la gara con l’Azzurra. LE CLASSIFICHE Prima divisione maschile Caffè sport, Lignano volley* 24; Pittarello Reana 22; Aurora volley Udine 16; Sicem 14; Polisportiva San Leonardo 13; Us. Friuli 8; Flusystem* 6; Az. Agr. Vini Sbaiz 5. Seconda divisione femminile Pulitecnica Friulana 41; Il Pozzo Pradamano 28; Aurora volley Udine 26; Pallavolo Faedis 25; Afa Estin-tori-Rizzi volley 24; Azzurra Premariacco 11; Poli-sportiva San Leonardo, Dopolavoro Ferroviario 10; Amga Energia 5. Ecco chi dà il “via” ai campioni dell’atletica L'atletica vuol dire impegno, fatica, parte della "barricata", tra coloro (giu-sudore... e le nostre Valli sono sempre dici di gara della Fidai) che sono prestate feconde di campioni prestati al- posti a controllare che gli atleti in com-l'atletica. Oltre ai podisti veri e propri petizione osservino le regole stabilite c'è però anche chi si fa onore dall'altra dalla IAAF (International Association of Dino Chiabai con il primatista mondiale dei 100 metri Asaf a Powell Anna an Gino “že” trideset liet oženjena Hči, zet an parjatelji so jim organizal senjam Četrtek, 3. aprila 2008 Je glih ku trideset liet od tegà, nič se nie spremenilo! Lohni kajšan las je ratu bieu, na obrazu se lahko zaštieje kako gubo (ruga)... ona dva pa se imajo rada, ku tisti dan, ki sta se j ala ja. Je bluo na 27. marca lieta 1978, kar Anna Cibau iz Gorenje Mierse an Gino Chiabai - Uogrinken iz Velikega Garmikà sta se oženila v cierkvi v Podutani. Po poroki sta živiela v njega vasi an tle se je rodila tudi njih čeča Martina. Potlè sta paršla živet dol za kraj, na Liesa. Na 27. marca lietos je bluo trideset liet njih poro- ke an njih čeča, njih zet Massimo, “babe od kafe” an parjatelji so jim nardil pru lepo fešto. Parvo sta jim Stefano an Anna zagodla pod oknam serenato, vsi parjatelji so jim jo zapiel, “zagodli” so jim tudi z zvuonci, s škatlam.... an čeglih je biu daž, obedan se “La clape de Marcundele” si è incontrata ricordando anche l’amico Bepi “La clape de Marcundele”, associazione nata da un’idea del compianto Giuseppe Paussa che ne fu anche il primo presidente, si è riunita anche quest’anno, e come sempre, presso “Il vecio Mulin” di Danilo Bodigoi, a Torreano. Questa associazione ha come scopo finale la degustazione della marcundela, un piatto friulano che proviene dalla cucina povera. E’ composto dalla triturazione di organi del maiale che non possono essere mescolati con la carne di lavorazione in quanto considerato prodotto di scarto, restando quindi fedeli al detto “del maiale non si butta via niente!” Dopo la degustazione di questa specialità, la marcundela appunto, cucinata ad arte dalla signora Bruna, la serata è continuata in un clima di allegria, anche con le barzellette di Mario Floreancig. Un grazie all’ospitalità del Vecio mulin ed un ricordo a Giuseppe Paussa, Bepi, che rimane per sempre nel cuore dei suoi amici. nie nazaj potegnu. An potlè... vsi v hišo, kjer nie manjkalo ne za pit, ne za jest! An le napri so jo godli an piel vsi kupe. Trideset liet od tega je na ojceti godu tudi Keko, naš Keko, ki je nimar pieu z Anno, an tisto vičer, čeglih ga nie vič med nam, njega spomin, njega glas je biu kupe z njim! Če za tridesetlietinco poroke je bla prava ojcet, paš ki bo, kar Anna an Gino bota praznovala zlato poroko?! Anna an Gino zahvaleta vse, ki so se takuo močnuo ptrudil, za jim šenkat tak liep senjam. Tele so stvari, ki jih na obedan pozabe an ostanejo za nimar med te narlieušimi spomini. SPETER Gorenj Barnas / Petjag Smo imiel noviče V saboto 29. marca v cierkvi svete Doroteje v Petjage je bla poroka. Oženila sta se Laura Bellida iz Petjaga an Graziano Blasutig iz Gorenjega Barnasa. Kupe z njim seje veselilo puno žlahte an parjatelju. Lauri an Grazianu, ki bota živiela v Remanzage, žel-mo puno sreče an ljubezni. Senjam obartniku v Linjane V Linjane je biu v saboto 29. an nediejo 30. marca senjam obartniku (artigiani) an takuo so v tistim morskem miestacu počastil njih patrona svetega Juožefa. Na sejmu so nagradil, premjal, obartnike iz naše novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 34 evro Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 dežele, ki so se posebno dobro izkazali z njih dielam. Med premjanimi je tudi Leda Terlicher iz Špietra, ki že lieta an lieta diela kot frizerka, parukiera. GRMEK Bardo / Liesa Zbuogam Lina Buog je poklicu h sebe Lino Pauletig, uduovo Dre-szach. Imiela je 92 liet. Rodila se je v Baldovi družini na Barde, za nevie-sto je paršla na Liesa, v Ko-cajnarjovo hišo. Nje mož Li- m Včlanjen v USPI Associato airUSPI Giovane mamma cerca lavoro come aiuto in casa o pulizie ufficio. Telefono: 0432/714139 -334/7099726 CERCASI appartamento o casa in affitto zona San Pietro al Natisone. Telefonare al 338/7385168 vio je mlad umaru an jo pustu uduovo z majhanim otro-kami. Puno je predielala za jih zredit. Tri jih je imiela: Ettore, Rina an Mario. Kar so zrasli so šli po sviete, vračal so se damu, kjer jih je mama čakala. Čeglih je bla sama, nie nikdar zgubila ku-raže. Puno liet je daržala gostilno na Liesah. Kar je biu par nji sin Mario an ji je po-magu daržat odparto gostilno, pa tudi kar je bla sama an je imiel an magnjen mera, nie počivala: dielala je okuole hiše, skarbiela je za vart, za njivo... Lieta so šle napri, moči an tudi zdravje sojo počaso počaso zapustile, sin Ettore je že mlad umaru, hči Rina jev Kanadi, Mario pa v Milane an takuo, de njih mama ne bo sama doma, sojo pejal v čedaj-ski rikovero, kjer so pru le-puo skarbiel za njo. Sin Mario je pogostu taz Milana jo hodu gledat. V mieru je za venčno zaspala an nje pogreb je biu na Liesah v sriedo 26. marca zjutra. Puno ljudi ji je paršlo dajat zadnji pozdrav. V žalost je pustila Maria an Rino, njih družine, na-vuode an drugo žlahto. Sin Mario zahvale vse tiste ljudi, ki so paršli na pogreb mame, pru takuo vse tiste, ki so za njo skarbiel an še posebno vse od čedajske-ga rikoverja. Il figlio Mario ringrazia di cuore tutti della Casa di riposo di Cividale per le attenzioni e la cura rivolte a sua mamma Lina Pauletig, vedova Dreszach, morta nei giorni scorsi all’età di 92 anni e tutti quelli che gli son stati vicino in questo momento di dolore. Topol uove / Čedad Žalostna oblietinca i CERCASI appartamento in affitto Valli del Natisone modico prezzo. Telefono 334/3880512. Prodajam harmoniko diatonično Sitar Ceb. kot novo. Pokličite na 335/5387249 Adno lieto od tegà, bluo j e na 5. obrila, je za venčno za-pustu tei sviet Marcello Fi-lipig. Imeu je 83 liet. Biu je te narstariš od velike Ta-mažove družine iz Topoluo-vega. Bli so tarje bratje an adna sestra, Romilda. Seda je ostala samuo še ona. Marcello je živeu po sviete, kar se je varnu damu je šu živet z ženo v Čedad, želeu pa je bit podkopan v domači zemlji an takuo je: venčni mier počiva v Topoluovem. Ob teli parvi žalostni oblietinci se na anj spominjajo žena Irma Scuderin iz Ocnegabarda an vsa žlahta. SVET LENART Kozca An pogreb v naši vasi V čedajskem špitale nas je za venčno zapustila Felicita Carlig, uduova Tomasetig. Buog ji je dau učakat veso-ko starost, 92 liet. Za njo jočejo sin Bruno, neviesta, navuodi, prana-vuodi. Venčni mier bo počivala v britofe v Kozci, kjer je biu nje pogreb v sriedo 26. marca. SOVODNJE Ložac Žalostna novica Zapustila nas je Virginia Felettig, uduova Loszach. Bla je Klietine družine an je učakala 90 liet. Umarla je v čedajskem špitale an na telim sviete je zapustila hčere, zete, navuode an pranavuo-de. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Matajure v pandiejak 31. marca popudan. Pečnije Oblietinca Dvie lieta od tegà nas je zapustu Gino Golles, Mar-kulinove hiše iz Pečnijega. Z ljubeznijo an žalostjo se na anj spominjajo žena Marija Baštjanova z Bare, sin Romano, hčere Diana, Renza an Rina kupe z njih družinam. \ ' i- An prestrašen mož na telefone: - Gospuod dohtor, pridite hitro, moja žena muore bit operana za panedičito! Na stuojte zgubjat cajta! Pridite subit! - Nu, nu, na stuojte bit zaskarbjen - je od-guoriu gospuod miedih - za šigurno je an nesporazum (equivoco). Se zmislem lepuo, de sem ist operu apen-dičito vaše žene dvie lieta od tega an nisem nikdar ču pravce, de adna žena ima dvie apendičite! - Vam vieriem, gospuod dohtor, de niste nikdar ču pravce, de adna žena more imiet dvie apendičite, pa ka niste nikdar ču pravce, de an mož more imiet dvie žene?! An miedih na konferenci: - Se kličejo posmar-tni (postumi) tisti otroc, ki se rode potlè, ki je umaru njih oča. Adna nadužna učenka (allieva ingenua) je poprašala: - An tisti otroc, ki se rode potlè, kije umarla njih mama, kuo se kličejo? *** Adna žena je šla obiskat nje moža, ki je biu sprejet v norišnici (manicomio) an je poprašala direktorja: - Gospuod dohtor, al mi morete poviedat, kuo je stanje mojega buogega, dragega moža? Al se vam zdi, de je zbuojšu? - Sigurno, gospa, šigurno! - je odguoriu direktor - Do učera je mislu, de je Julius Cesar, seda je že veseu bit Berluskon! Miedih je poprašu moža, ki je umieru na pastieji: - Zaki čete bit podkopan sredi muorja? - Zatuo, ki moja tašča je parsegla, de bo hodila vsaki dan plesat na muoj grob! - je odguoriu buogi mož - Halo, pronto?! - je ueku tu telefone Toni -Gospuod dohtor, sem zlo zaskarbjen za mojo ženo! - Ka se ji je zgodilo? Povejte mi žihar! - je hitro odguoriu miedih. - Se je tu glavo ložla, deje ratala adna krava! - Če je takuo, parpe-jajte jo tle priet, ki morete, de jo previzitam, saj je zaries čudno, kar seji gaja! - Dobro, gospuod dohtor, vam jo parpejem ju-tre zguoda, subit potlè, ki jo pomuzem! “Pozdravljam vse tiste, ki me imajo radi!” “Al sta vidli, kuo san ratu velik tu adnim liete? Parvo lie- Četrtek, 3. aprila 2008 Luca Stulin je 5. marca praznovau parvo lieto življenja to mojega življenja san ga do-punu na 5. marca an tisti dan v moji hiši v Čjampeju, kjer živim z mojo mamo Tiziano Lauretig - Lenkcjovo iz Gni-duce an z mojim tatam, ki je Roberto Stulin - Mateužu iz Gorenjega Tarbja je biu velik senjam, kit kar san se rodiu! Kupe z mano so se veselili tudi nono Renzo Lenkcju an nona Fiorella Žefova. Obadva sta iz Gniduce, kjer tudi živjo an gor grem pogostu, zlo pogostu, še posebno tele zadnje cajte. Gor ušafam tudi mojo bižnono Vigjo, ki me zvestuo povaije tudi ona! Kakuo me imajo radi an kakuo so ponosni (or-goljožasti) imiet takega pridnega an liepega navuoda, se vide od fotografije! Pravejo, de san “nomalo”, samuo “nomalo” živ, pa vseglih me vsi zvestuo vaijejo, tudi moja kužina Giulia, ki živi blizu mene! Pozdravjam vse vas, ki pre-bierata Novi Matajur, mojo žlahto tle doma an še posebno tisto po sviete, s troštam, de jih srečan telo polietje!” Luca, si zaries puno zrasu! Želmo ti puno sreče, zdravja an veseja. Planinska družina Benečije nedelja 13. aprila ŠTUPCA / ROBEDIŠČE / ČRNIVRH - ob 8. uri odhod iz Štupce - Pradol - Most na Nediži - Robedišče, prihod ob 10.30 in kratek odmor - Čarnivarh, prihod ob 12.30 in pastašuta za vse udeležence pohod je lahek primeren za družine odg. Dario an Vilma (0432/716351) VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it ? Četrtek, 3. aprila Spremenljivo bo, v višinah bo pihal mrzel severni veter. V popoldanskih ali večernih urah bo lahko nastala kakšna krajevna ploha ali nevihta. Petek, 4. aprila Zmerno oblačno bo do spremenljivo, pihal bo zmeren do močan severovzhodni veter. V nižjih slojih bo ozračje zelo suho. V višinah bo mrzlo. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 3/6 7/10 Najnižja temperatura (°C) 2/5 6/9 Najvišja temperatura (°C) 14/17 14/17 Najvišja temperatura (°C) 17/19 15/17 Srednja temperatura na 1000 m: 4°C Srednja temperatura na 1000 m: 6°C Srednja temperatura na 2000 m: -4°C Srednja temperatura na 2000 m: -1°C SPLOSNA SLIKA Proti nam priteka iznad severne Evrope hladnejši zrak, ki se na južni strani alpskega grebena nekoliko segreva.Zaradi hladnega višinskega zraka je ozračj nekoliko nestanovitno. OBETI V soboto bo pretežno jasno ali zmerno oblačno, pihali bodo okrepljeni krajevni vetrovi. V gorah bo dopoldne zmerno oblačno, v popoldanskih urah se bo oblačnost povečala. Ure sonca Son« megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. .. . Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) OC?B>£ì<^i£) = = 8 ali več 6-8 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne o / 3-6 m/s >6 m/s t 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Miedihi v Benečiji Dreka doh. Maria Laura 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. Grmek doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak, sriedo an petak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 v torak an petak od 17. do 18. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 Srednje doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. 15.30 v petak od 11.30 do 12. do Svet Lenart doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do spitata ‘za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 708614). Pridejo oni na vaš duom. doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Sovodnje doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche vi- site ed esami 800 423445 HSA - Residenza Sanitaria Assi-doh. Tullio Valentino stenziale (Ospedale di Cividale) 0432.504098-727558 0432 708455 Špietar: v pandiejak, četartak Centralino dell’ Ospedale di Civi-an saboto od 9. do 10. dale ...............0432 7081 Nujne telefonske številke V Špietre je nimar vic ljudi Ce po drugih kamunah Ne-diških dolin je nimar manj ljudi, iz Spietra parhajajo dobre novice: v telim kamune jih je nimar vič. Muormo reč, de tle je puno velikih vasi v dolini, an tuole parpomaga puno. V telim kraju so zazidal puno stanovanj, puno hiš, an puno naših mladih, ki so se tele zadnje lieta oženil, so ostali tle namest iti dol po Laškem. Po-gledimo pa kakuo je šlo v teku lieta 2007. Parvi dan ženarja 2007 je špietarski kamun imeu 2.226 ljudi (1.084 moških an 1.142 žensk). Rodilo se je puno otruok: 19! Deset je puobču, devet pa čičic. Umarlo je deset moških an danajst žen, vsieh kupe 21. V kamun je paršlo živet 41 moži an 45 žen, vsieh kupe 86. Proč jih je šlo na 51: 23 moških an 28 žensk. Na 31. dičemberja je v špietarskem komunu živielo 2.252 ljudi (1.096 moških an 1.156 žensk). Tuole pride reč, de jih je 26 vič, kar nie malo! Kam po bencin / Distributori di turno NEDIEJA 6. APRILA Api Čedad (na pot pruot Manzanu) Nove hiše v Špietru Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 4. DO 10. APRILA Čedad (Minisini) tel. 731264 - Fojda tel. 728036 Tarbiž tel. 2046