v 
UDK (UDC) 377:371.214:061.25(100) IKV·528.9 
377(497.12):528.9 
061.3(497.12):528 Geodetski dan „1993" 
IZOBRAZEVANJE NA 
v 
PODROCJU KARTOG 
profdr. Branko Rojc 
Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, Ljubljana 
Prispelo za objavo: 4.11.1993 
Izvleček 
V referatu je obravnavan izobraževalni model Komisije 1 
ICE za izobraževanje. Podane so značilnosti študija 
kartografije v Sloveniji in novi trendi v kartografskem 
izobraževanju. 
Ključne besede: Bled, Geodetski dan, ICA, izobraževalni 
model, kartografija, Slovenija, trendi, 1993 
Abstract 
The cartography education model of ICA Comission I is 
described. The characteristics of the study of cartography in 
Slovenia as well as some new trends in cartography 
education are presented. 
Keywonlls: Bled, cartography, education model, Geodetic 
workshop, JLA, Slovenia, trends, 1993. 
UVOD 
FIJE 
Pomen in položaj kartografije v svetu se je začel pred 30 leti spreminjati: začel se je močan razvoj kartografije na področju znanosti in tehnologije. Pomembne 
premike v kartografiji je povzročilo prepričanje, da je treba gledati na kartografijo in 
na njen rezultat - karto - kot na komunikacijsko sredstvo. Razvoj kartografske 
tehnologije vpliva na izobraževanje, predvsem na naslednjih področjih: 
o aerofotogrametrija in satelitska snemanja, ortofoto proces 
o tehnike izdelave in reprodukcije kart: maskirne folije, rastriranje, gravura, 
kopirni procesi 
o avtomatizacija, informatika. 
KOMISUA ICE ZA IZOBRAŽEVANJE 
Eden najeminentnejših atributov vsake samostojne znanosti je kompleksen izobraževalni sistem. Z modelom izobraževanja v kartografiji se od ustanovitve 
ICE (1964) ukvarja posebna komisija. Komisija ICE je predlagala izobraževanje za 
naslednje poklicne skupine: 
o W4: kartografski risar 
o W3: kartografski tehnik 
o W2: kartografski inženir 
o Wl: znanstveni kartograf. 
Izobraževanje naj bi potekalo v okviru specialnih kurzov oziroma samostojnih univerzitetnih študijev. Predlagan je študijski program, v katerem so predmeti za 
Geodetski vestnik 37 (1993) 4 
različne izobrazbene ravni različno udeleženi in obravnavani. Poleg splošnih 
predmetov s področja matematike, fizike, kemije, fotografije, geografije in tujih 
jezikov so v izobraževalnih programih še predmeti s področja geoznanosti in 
antropogeografije (fizična geografija, biogeografija, ekonomska geografija, politična 
geografija, populacijska geografija, geologija, pedologija, geomorfologija, 
meteorologija, klimatologija); nadalje s področja aplikativnih znanosti (astronomija, 
geodezija, topografija, aerofotogrametrija, daljinsko zaznavanje, toponimija) in 
kartografije (predmet kartografije, področje kartografije, zgodovina kartografije, 
matematična kartografija, teoretična kartografija, kartografsko izražanje in prikaz, 
topografska kartografija, tematska kartografija, kartografska redakcija, projekt karte 
in izdelava kartografskih originalov, tehnike izdelave karte, tehnike reprodukcije in 
tiska, vzdrževanje kart, avtomatizacija). Končno so v programu še dokumentacija, 
statistika, organizacija kartografskih del, avtorstvo in zakonodaja. V študijski 
programski shemi ICE opazimo dve značilnosti: močno povezavo kartografije z 
geodezijo in geografijo ir;t dokaj interdisciplinarni značaj študija kartografije. 
zadnjih nekaj letih so pri izobraževanju v kartografiji poudarjeni naslednji trendi: 
študij računalniško podprtega oblikovanja kart 
o študij kartografije okolja 
o študij uporabe kart in aplikacij GIS-a in 
o študij kartografskih aplikacij daljinskega zaznavanja. 
KARTOGRAFIJE V SLOVENIJI 
Sloveniji je do sedaj potekalo najpopolnejše izobraževanje kartografov profilov 
W2 in W3 v okviru študija geodezije na Oddelku za gradbeništvo in 
geodezijo FAGG Univerze v Ljubljani. Prvotno je bila kartografija obravnavana v 
okviru dveh predmetov: Kartografija in Matematična kartografija. Pri prvem so 
študenti dobili splošen pregled zgodovine, metod prikaza, izdelave in reprodukcije 
kart ter kartometrije, pri drugem predmetu pa je bil poudarek na teoriji 
kartografskih projekcij. Kasneje se je študij razširil na pet predmetov: Kartografija, 
Praktična kartografija, Tematska kartografija, Kartografske projekcije in 
Avtomatizirana kartografija - skupaj prek 400 ur. Eksperimentalne vaje se izvajajo 
delno v laboratorijih Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, kjer spoznajo 
študenti sodobno konvencionalno in računalniško podprto kartografijo. Študijski 
program kartografije poteka v okviru višjega in visokega študija geodezije. 
novi shemi bo kartografija obravnavana takole: 
višji študij: - Kartografija 
- Tematska kartografija 
Praktična kartografija 
o visoki študij: Kartografija I 
- Kartografija II 
Kartografske projekcije 
- Seminar iz kartografije. 
aši diplomanti dobijo s tem dovolj kompleksno in sodobno znanje iz 
kartografske teorije in kartografske tehnologije. Spoznajo nova načela 
kartografskega izražanja, oblikovanja in kartografske generalizacije, to je modeliranja 
Geodetski vestnik 37 (1993) 4 
v skladu s teorijo vizualne komunikacije. Seveda pa se morajo, tako kot velja to 
povsod, ob praktičnem pripravniškem delu naučiti svoje znanje tudi ustrezno 
uporabiti. Na Geodetskem oddelku je organiziran tudi podiplomski magistrski in 
doktorski študij kartografije. Podiplomski študij ustreza po sistematiki ICE rangu Wl 
(znanstveni kartograf), program kartografije na visokem študiju ustreza rangu W2 
(kartografski inženir), program na višjem študiju pa rangu W3 (kartografski tehnik). 
ovi študijski programi sledijo sodobnim trendom. Njihova vsebina se sproti 
prilagaja novim teoretičnim spoznanjem v svetu in novi tehnologiji. Pred več kot 
desetletjem je bil pri nas organiziran v okviru študija ob delu višji študij kartografije, 
ki je edini tak primer pri nas, Bil je izrecno praktično usmerjen in je dal nekaj dobrih 
kartografskih strokovnjakov. Tečajev za kartografske risarje (W4) pri nas ne 
organiziramo. Do sedaj je bil izveden en sam tak tečaj (leta 1976) in to z dobrim 
učinkom. Nekaj znanja iz kartografije dobijo tudi študenti na Oddelku za geografijo 
FF in na BTF (gozdarji in krajinarji). Žal ne dobijo osnovnega znanja kartografije 
arhitekti, geologi in drugi, ki se kakorkoli ukvarjajo s prostorom in okoljem. 
NOVI TRENDI V KARTOGRAFSKEM IZOBRAŽEVANJU 
Informacijska revolucija je zahtevala tudi novo definicijo kartografije in karte. Tako je bil pred štirimi leti na kongresu na Dunaju podan naslednji predlog: 
„Kartografija pomeni organiziranje in posredovanje prostorskih informacij v grafični 
ali digitalni obliki; obsega vse faze od zajemanja do prikaza podatkov in njihove 
uporabe." Komunikacijski in novi tehnološki vidik kartografije je prav tako zajet v 
novi definiciji karte: ,,Karta je kompleksni prikaz in intelektualna abstrakcija 
geografske stvarnosti, ki jo posreduje za določen namen ali za različne namene. Zato 
se relevantni geografski podatki transformirajo v končni izdelek, ki ga je mogoče 
percipirati bodisi vizualno, bodisi digitalno ali taktilno." V teh dveh definicijah se 
zrcalijo praktično vse dramatične spremembe zadnjih let. Razvoj kartografske 
infrastrukture v teh letih je res impresiven. Pod infrastrukturo ne mislim samo na 
razvoj teorije in tehnike, strojne in programske opreme, ampak predvsem na 
kartografske podatkovne baze. 
Razvoj GIS-a pa pomeni tudi nastanek novih skupin uporabnikov kartografskih podatkov. Druga posledica informacijske revolucije je, da postajajo kartografi 
tako kot mnogi drugi, odvisni namesto od grafičnih od digitalnih podatkovnih baz. 
Zaradi navedenih sprememb in procesov je nujno uvajati tudi spremembe v 
izobraževalne programe, in to predvsem v naslednjem smislu: 
• močnejša orientacija k uporabnikom kart 
• večja povezava kartografije s sorodnimi in relevantnimi disciplinami in 
tehnologijami: predvsem z računalniško tehnologijo (na področju 
oblikovanja, kompilacije, produkcije in uporabe kart) 
• ustrezen nivo sodobnosti, s tem pa prava vrednost programov. 
artografsko izobraževanje bo kmalu temeljilo na novem konceptu kartografske 
omunikacije in tudi na razvoju informacijske tehnologije. V novo izobraževalno 
shemo pa čedalje bolj prodira tudi spoznanje o pomenu končnih uporabnikov kart. 
Kartografi morajo razumeti družbena, to je politična in gospodarska gibanja in 
programe, ter jim prilagajati kartografske programe. Živeti in delovati ne smejo 
Geodetski vestnik 37 (1993) 4 
ločeno od sveta, ampak vključeno v življenjske tokove, da bi znali razumeti zahteve in 
želje uporabnikov, koncipirati karte skupaj z njimi in uporabljati podatke iz različnih 
virov. 
ot sledi iz navedenega, mora novo izobraževanje kartografov težiti predvsem k 
uporabi novih tehnologij, to je, k računalniško podprti kartografiji. Treba pa je 
opozoriti, da v nasprotju z dokaj razširjenim mišljenjem tudi kreiranje in izdelava 
kart s pomočjo računalniških programov in uporaba podatkovnih baz zahtevajo 
poznavanje kartografske metodologije in kartografske generalizacije, skratka 
kompleksno kartografsko znanje. Poleg tega na račun novih predmetov nikakor ne 
sme biti zanemarjeno področje kartografskega oblikovanja, katerega cilj je končni 
harmonični in estetski učinek kart. Tudi poznavanje teh zakonitosti omogoča 
kvalitetnejšo in lažjo uporabo kart in karte približa uporabnikom. Čeprav gre v 
mnogih primerih sodobne kartografije v današnjih razmerah za zahteve po hitri 
računalniški izdelavi tematske karte, ki bo reproducirana le v majhnem številu 
izvodov, p-a je treba tudi v takih primerih upoštevati osnovna pravila kartografskega 
oblikovanja in generalizacije. To možnost ima operater z interaktivnim delom. 
ZAKLJUČEK 
Izobraževanje v kartografiji ne pomeni samo izobraževanja kartografov. Prav tako pomembno je tudi izobraževanje uporabnikov za pravilno in vsestransko uporabo 
kart. Ta proces se vsekakor začne že v osnovni šoli in se nadaljuje v srednji šoli. Pri 
pouku geografije lahko sposoben učitelj geografije v tem pogledu veliko stori; drug 
problem je seveda, ali so profesorji za to dovolj usposobljeni. Za kartografsko 
izobraževanje uporabnikov pa je treba storiti še precej več. Možnosti, ki jih nudijo 
časopisi, revije, TV in drugi množični komunikacijski mediji, smo za ta namen do 
danes še vse premalo izkoriščali. Razširjenost osebnih računalnikov in programov za 
namizno založništvo omogoča danes praktično vsakomur izdelavo lastnih kart. Žal pa 
ni nobenih priročnikov, ki bi nudili uporabnikom vsaj osnovno kartografsko znanje. 
Zato nas čaka tudi na tem področju še dovolj dela. 
amo izobraženi strokovnjaki na vseh ravneh bodo kos izzivom informacijske dobe 
zahtevam informacijske družbe in bodo znali obdržati korak z razvojem 
kartografije v svetu. 
Viri: 
Rojc, B., 1991, Slovenska kartografija, Nova proizvodnja, Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije, 
Ljubljana. 
Kanazawa, K., 1986, Application of Typical Syllabuses to Cun-ent Education of Cartographers, Jnt. 
Jahrbuch fuer Kartographie, ICA, Bonn. 
Meine, K., 1986, The Influence of Development of Modem Procedures and Cartographical 
Techniques on Education and Training Systems, Int. Jahrbuch fuer Kartographie, ICA, Bonn. 
Ormeling, F., Dahlberg, R. E., 1988, Special Introduction for the following 8 papers regarding 
Education and Training in Cartography, lnt. Jahrbuch fuer Kartographie, ICA, Ulm. 
Dahlberg, R. E., 1988, Reformation of Conceptual Mode/s for Teaching ·cartography, Int. Jahrbuch 
fuer Kartographie, ICA, Ulm. 
Klinghammer, I., 1988, New Trends in Cartography, Int. Jahrbuch fuer Kartographie, ICA, Ulm. 
Meissner, W, 1988, Tentative Model of the German Association of Cartography, Jnt. Jahrbuch fuer 
Kartographie, JCA, Ulm. 
Geodetski vestnik 3 7 ( 1993) 4 
Kadmon, N., 1986, Educating the Educatee and the Educator, Int. Jahrbuch fuer Kartographie, 
ICA, Bonn. 
Koop, R. O., 1988, The Impact of Electronic Publishing Techniques of the Practical Skills in 
Cartography at Utrecht University, Int. Jahrbuch fuer Kartographie, ICA, Ulm. 
Ormeling, F., 1988, Requirements far Computer-Asissted Map Design Courses, Int. Jahrbuch fuer 
Kartographie, ICA, Ulm. 
Recenzija: Tomaž Banovec 
prof dr. Milan Naprudnik 
ocene recenzenta 
„Verjetno število prispevkov in omejen čas silita uredništvo Geodetskega vestnika k 
podajanju recenzij z izpolnjevanjem „formularja". Pri tem pristop_\1 pa ne bi smeli 
zanemarjati celovite ocene, ki sicer terja večjo angažiranost recenzenta. Če se 
izognem oceniobveznega Uvoda in Zaključka, je moja sodba glede posameznih celot 
naslednja: 
Zaključna ocena 
Škoda, da avtor ni primerjal izobraževalnega programa ICE s programom FAGG in 
to iz dveh vidikov: 
• prvič, po vsebini samih kartografskih predmetov, ki so v programu ICE 
vsebinsko razčlenjeni na petnajst (15) sestavin, v programu FAGG pa 
izraženi zgolj s Kartografijo I in II (posebej so navedene za visoki študij 
Kartografske projekcije) 
• drugič, po vsebini kartografskih in spremljajočih predmetov (splošni, 
geodetski, geografski ipd.) iz dveh izobraževalnih programov. Sele na osnovi 
te primerjave borno v Sloveniji lahko ocenili, če ima obvladovanje 
kartografsko-tehničnih ved dovolj opore v širšem znanju, še kako 
pomembnem za nadaljnji razvoj samih kartografskih predmetov, kot uporabo 
v praksi." 
Geodetski vestnik 37 (1993) 4