P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
6
PUSTITE GOSPODARSTVU, DA SI 
OPOMORE
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Medletni porast BDP v četrtem kvartalu 2014 je sicer manjši, kot je bil v tretjem, vendar 
je manjši predvsem zaradi dogajanj leto prej. Rast BDP kaže, da gospodarski politiki 
gospodarstva ni uspelo spraviti na kolena. Precej večjemu padcu BDP Slovenije v letu 2009 
od padca v EU28 se ni dalo izogniti, za zaostajanje Slovenije med sredino 2011 in 2013 
pa je vsaj sokriva domača gospodarska politika, ki je udejanjala »varčevalno histerijo«. 
Ko je ta popustila, je dinamika BDP Slovenije začela prehitevati dinamiko EU28. Zaradi 
zaostajanja za že doseženim BDP je Slovenija v šestih letih »izgubila« približno 47 odstotkov 
enoletnega BDP, zaradi zaostajanja, ki bi se mu po letu 2010 mogla izogniti, pa pol tega. 
Najbolj kritičen je bil padec investicijskega povpraševanja, tuje povpraševanje pa je v vsem 
razdobju krize preprečevalo še večje krčenje BDP. Tudi dobri rezultati na koncu lanskega 
leta so predvsem posledica tujega povpraševanja, saj domače povpraševanje bolj zavira kot 
pospešuje rast, a svetovna gospodarska klima se po raziskavah IFO instituta ne izboljšuje. 
Decembrsko izjemno povečanje izvoza je omogočilo lanski rekorden celoletni presežek v 
blagovni menjavi, ki presega 1% BDP. Slovenski izvoz je imel četrto najhitrejšo rast v EU, 
rast uvoza je bila povprečna, po razliki med stopnjo rasti izvoza in uvoza je Slovenija tretja; 
sodi med enajst držav EU s pozitivnim saldom menjave. 
Gospodarska klima se je v februarju izboljšala; na to sta največ vplivala večje zaupanje 
v storitvenih in predelovalnih dejavnostih. Optimizem se je skrhal v trgovini na drobno, 
zaupanje v gradbeništvu se je popravilo. Splošna gospodarska klima v EU28 se je v 
februarju nekoliko otoplila. Potrošniki ostajajo tudi v februarju manj pesimistični kot pred 
letom, zato je upati, da gospodarska politika z nepotrebnim ustvarjanjem črnogledosti in 
izmišljanjem novih omejitev ne bo izničila v letu dni ustvarjenega optimizma. 
Industrijska produkcija, ki jo določa predvsem predelovalna dejavnost, se je decembra 
medletno popravila in se tudi trendno izboljšuje, dejavnost rudarstva pa se je drastično 
zmanjšala. V novembru 2014 se je malenkostno izboljšala industrijska produkcija v EU28, 
v evro območju pa je stagnirala. 
Vrednost gradbenih del v decembru lani je zaostala za novembrsko, vendar se je v 
primerjavi z decembrom 2013 zvišala; število opravljenih ur je trendno raslo. V decembru 
se je medletno in trendno povečalo tudi število turističnih prenočitev; zasluge za to imajo 
7
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
predvsem tuji gosti. Zračni promet in mestni prevoz sta se okrepila, tudi luški promet se je 
močno povečal. 
Stanje na trgu dela se je nekoliko poslabšalo, vendar gre predvsem za običajno sezonsko 
nihanje. Število iskalcev dela se je po januarskem dvigu že februarja nekoliko znižalo. 
Struktura prijav in odjav na zavodih za zaposlovanje je vse bolj povezana s prekarnostjo, 
največ na novo prijavljenih prihaja, ker jim je potekla zaposlitev za določen čas, 
med odjavljenimi pa je največ takšnih, ki dobijo novo prekarno obliko zaposlitve ali 
»samozaposlitev«, ki je mnogokrat le prikrita brezposelnost. Tako kot v Sloveniji se tudi v 
EU stopnja brezposelnosti počasi zmanjšuje, razlike med uspešnimi (Avstrija in Nemčija) in 
neuspešnimi (Španija in Grčija) pa ostajajo nespremenjene.
Februar je nekoliko omilil medletno deflacijo, a tudi v februarju se je nadaljevala hitrejša 
rast cen storitev od rasti cen blaga, ki je značilna tudi za medletno in desetletno dinamiko 
cen. V letu dni so se najbolj podražile alkoholne pijače in tobačni izdelki, najbolj pa se je 
pocenil prevoz, v februarju pa so se najbolj podražile komunikacijske storitve. Do večine 
dolgoročnih premikov relativnih cen je prišlo po uvedbi evra, nanje pa sta močno vplivala 
tuja konkurenca in davčna politika, predvsem trošarine. V desetletju so se zato najbolj 
podražile alkoholne pijače in tobak, medtem ko se je obleka in obutev zaradi povečane 
tuje konkurence celo absolutno pocenila, tehnološki napredek in konkurenca sta pocenila 
tudi komunikacijske storitve. Harmoniziran indeks cen na drobno, ki omogoča primerjavo 
inflacije v EU, v januarju kaže nadaljevanje deflacije; k njej je največ prispeval velik padec 
cen energije. Stagnacija industrijskih cen se je januarja nadaljevala, vendar impulzni trend 
kaže na rahlo rast, to je na postopno zmanjševanje medletnih pocenitev.
Povprečna decembrska bruto plača je bila precej nižja kot novembra, znižanje je predvsem 
sezonsko, medletna dinamika plač pa je tako kot vse mesece lani tudi decembra ostala 
pozitivna. Bolj kot mesečne plače so za novembrom 2014 a tudi za decembrom 2013 zaostale 
plače za delovno uro, za enako mesečno plačo je bilo treba delati več ur. 
Gibanje stroškov dela zavrača »samoumevnost«, da se negospodarstvo (javni sektor) bohoti 
na račun gospodarstva: stroški dela v negospodarstvu so se v obdobju krize zmanjšali bolj 
kot v gospodarstvu, kjer so bolj ali manj spremljali stroške dela v gospodarstvu EU; stroški 
dela v negospodarstvu pa so v Sloveniji zaostajali za stroški dela v negospodarstvu EU. 
Primerjave deležev dela in kapitala v BDP kažejo, da so težo krize v novih članicah in na 
južnem obrobju EU nosili predvsem zaposleni.
Januarja so vse javne blagajne zbrale manj denarja kot decembra in le malo več kot januarja 
lani. Glavni krivec za skromne rezultate so bili manjši prispevki v blagajno zdravstvenega 
zavarovanja, Donos posrednih davkov je bil precej boljši. Skupni prihodki za socialno 
varnost so bili manjši kot leto prej, predvsem zaradi padca prihodkov ZZZ. Proračunski 
primanjkljaj je lani znašal 3.3, primarni primanjkljaj pa 0.5 odstotka BDP. Zelo uspešno je 
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
8
bilo črpanje denarja iz blagajne EU, saj je bil lanskoletni neto priliv kar 1.71 odstotka BDP. 
Slaba polovica zadolžitve je bila uporabljena za odplačilo dolgov, polovica neto zadolžitve 
pa za povečanje finančnih sredstev države. 
Decembra so se krediti spet zmanjšali, depoziti pa so se kljub temu povečali. Obrestne 
mere na denarnem trgu so blizu ničle, posojilne obrestne mere za nova okvirna posojila 
nefinančnim družbam, ki so visoke, se počasi znižujejo, pasivne obrestne mere, ki so 
nizke, se zmanjšujejo hitreje. Toda obseg novo odobrenih posojil nefinančnim družbam 
in gospodinjstvom je majhen, nova posojila nefinančnim družbam z dospelostjo nad enim 
letom in depoziti vezani na razdobje daljše od dveh let so postali eksotika.
Prvič po letu 2005 so bili depoziti v bankah večji od kreditov, tudi razmerje med krediti in 
BDP se je vrnilo na raven iz leta 2005, ko se je začelo brezglavo hazardiranje in njegovo 
kreditiranje. Se je napajanje gospodarstva in prebivalstva s krediti vrnilo na »normalno« 
raven? Kar uspešno funkcioniranje gospodarstva in istočasno drastično zmanjševanje 
aktivnosti bank, ki se nadaljuje kljub prenosom slabih terjatev na DUTB, postavljata vsaj 
dve vprašanji; kaj bodo počele ter od česa bodo živele banke, in kako se gospodarstvo 
sooča z vse manjšimi krediti.
Presežek v plačilni bilanci v 2014 je bil rekorden, presegel je 6% BDP; zasluge gredo 
predvsem izjemnemu presežku na računu blaga, kvaril ga je večji primanjkljaj na računu 
dohodkov. Številke na finančnem računa odražajo strukturo razdolževanja Slovenije; 
kapital priteka prek neposrednih naložb in naložb v vrednostne papirje, odteka pa prek 
ostalih naložb. V bruto zunanjem dolgu je vse manj zasebnega in vse več javnega dolga. 
Neto zunanji dolg pa je v decembru 2014 padel na 10.8 milijarde evrov ali 29 odstotkov 
BDP. Nizek donos na slovenske državne obveznice kaže na ugodno oceno gospodarskega 
stanja. 
9
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
LET ALLOW THE ECONOMY TO 
RECOVER
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Yearly growth of GDP in the fourth quarter of 2014 was lower than it was in the third, but 
mainly due to the events in the previous year. GDP growth indicates that economic policy 
failed to get economy on the knees. A much larger drop in GDP in Slovenia in 2009 from 
the drop in the EU28 was unavoidable, while domestic economic policies, addicted by 
“savings hysteria” can be at least partly blamed for Slovenia’s lagging behind between 
mid 2011 and mid 2013. When these policies subsided, the dynamics of Slovenia’s GDP 
began to overcome the dynamics in the EU28. Due to the lagging of GDP behind the highest 
previously achieved level Slovenia in six years “lost” about 47 percent of one year’s GDP, 
and half of this loss can be attributed to inappropriate economic policies. The most critical 
was the fall in investment demand, while foreign demand has during the crisis prevented 
an even greater contraction in GDP. Good results at the end of last year are mainly due to 
foreign demand, domestic demand inhibited rather than contributed to GDP growth.
 
Unprecedented increase in exports in December enabled last year’s record full-year trade 
surplus in the excess of 1% of GDP. Slovenian exports had the fourth fastest growth in the 
EU, import growth was on the average, by the difference between the growth rate of imports 
and exports Slovenia was the third; the country was one of the eleven EU member states 
with a positive balance of trade.
 
Economic climate improved in February; this was mainly created by increased confidence 
in the service and manufacturing industries. Optimism decreased in retail trade, while 
confidence in construction sector recovered. General economic climate in the EU28 warmed 
slightly. Consumers also in February remained less pessimistic than a year ago, thus one 
can hope that economic policy will not create unnecessary pessimism and obstacles which 
would endanger newly born optimism.
 
Industrial production, which is largely determined by manufacturing activity, improved in 
December, while mining activity was drastically reduced. In November 2014, industrial 
production in the EU28 improved slightly, while it stagnated in the euro area.
 
The value of construction works in December 2014 was lower than in November, but it 
increased in comparison with December 2013; the number of hours worked was growing. In 
December, annual growth and the impulse trend of the number of overnight stays increased; 
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
10
merit for that have mainly foreign guests. Air transport and urban transport enhanced, the 
traffic in port Koper increased significantly. 
 
Labor market situation has deteriorated slightly, but one can consider it mainly as normal 
seasonal fluctuations. The number of job seekers, which increased in January 2015, 
fell slightly in February. The structure of entries and exits to the employment offices is 
increasingly associated with precarious arrangements; most of the newly reported jobseekers 
are there because their temporary jobs expired, most of those who exit employment offices 
get a new precarious form of employment or “self-employment”, which is often a hidden 
unemployment. EU unemployment rate wall above Slovenian level is slowly decreasing, 
the difference between successful (Austria and Germany) and failed (Spain and Greece) 
countries remained unaltered.
 
February mitigated yearly deflation. Faster growth or slower decline in prices of services 
than prices of goods, which is typical for the annual and ten-year price dynamics, 
continued. Within a year, the prices of alcoholic beverages and tobacco products increased 
most, transport prices fell most. In February, prices of communication services increased 
most. The majority of long-term shifts in relative prices occurred after the introduction of 
the euro. They were strongly influenced by foreign competition and tax policy, in particular 
excise taxes. In the last decade, the prices of alcoholic beverages and tobacco increased 
most, while clothing and footwear became even absolutely cheaper due to an increase in 
foreign competition. Technological development and competition made communication 
services cheaper. Harmonized index of retail prices, which enables comparison of inflation 
in the EU countries, exhibits continued deflation which is mainly due to a significant drop 
in energy prices. The stagnation of industrial prices in January continued, but the impulse 
trend shows a slight increase which might lead to a gradual increase in the annual rates. 
 
The average gross salary in December was much lower than in November, but the reduction 
is mainly seasonal; annual wage dynamics, like in all other months of the last year, remained 
positive. Larger than in the monthly wages were the arrears of wages for a working hour; 
for the same monthly salary it was necessary to work longer hours.
 
Labor costs data reject the “self-evidence” according to which the non-commercial (public) 
sector flourishes at the expense of the commercial sector: labor costs in the public sector in 
the period of the crisis were reduced more than in the commercial (private) sector, in which 
labor costs tracked labor costs dynamics in the EU economy; labor costs in the public 
sector in Slovenia lagged behind the labor costs dynamics in the public sector of the EU. 
Comparisons of the shares of labor and capital in GDP indicate that the prevalent burden 
of the crisis was in the new member states and the southern periphery of EU carried by 
workers.
 
11
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
In January 2015, all public purses collected less money than in December and only a little 
more than in January 2014. The main reason for a modest result were lower contributions 
to health insurance fund. Revenues of indirect taxes were much better. Total revenues for 
social security were lower than a year earlier, mainly due to the decline in revenues of 
health insurance fund. The budget deficit last year amounted to 3.3, and primary deficit to 
0.5 percent of GDP. Very successful was drawing money from the EU sources; last year’s 
net inflow amounted to 1.71 percent of GDP. Less than half of the new indebtedness was 
used to repay debts, more than half of net borrowing was used to increase the financial 
resources of the country.
 
In December 2014, bank credits continued to decrease, while deposits increased. Interest 
rates in the money market are close to zero, the borrowing rate for new loans to non-financial 
corporations are slowly decreasing, deposit interest rates that are low, were decreasing 
faster. But the volume of new loans to non-financial corporations and households is small, 
new loans to non-financial corporations with a maturity of over one year and deposits for 
more than two years have become exotics.
 
For the first time after 2005 were bank deposits greater than loans, the ratio of loans to GDP 
has returned to the level of 2005, when mindless gambling and its financing had begun. Has 
the crediting of the non-financial sector and households returned to the “normal” levels? 
Successful functioning of the economy and at the same time drastically reduced activities 
of banks, which continues despite the transfer of bad loans on DUTB, imposes at least two 
questions; what will banks do and how will they survive, and how the economy is dealing 
with lack of crediting.
 
The surplus in the balance of payments in 2014 was a record, exceeding 6% of GDP. It 
was created by an exceptional surplus on the account of goods, and corrupted by a greater 
deficit in the income account. The numbers on the financial accounts reflect the structure 
of deleveraging of Slovenia; capital flowing in through direct investment and portfolio 
investment, and flowing out via other investments. The gross external debt is becoming 
less private and more and more public debt. Net external debt in December 2014 fell to 
10.8 billion € or 29 percent of GDP. Low yield on Slovenian government bonds indicates a 
favorable assessment of the economic situation abroad.
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
12
AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA
1. Gospodarski politiki gospodarstva ni uspelo spraviti na kolena 
Medletni porast BDP v četrtem kvartalu lanskega leta je sicer manjši, kot je bil v tretjem, 
vendar je manjši predvsem zaradi dogajanj leto prej, saj se je BDP v četrtem kvartalu leta 
2013 prvič medletno povečal, medtem ko se je v tretjem kvartalu 2013 še krčil. 
Medletna dinamika BDP Slovenije in EU 
-12
-8
-4
0
4
8
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
%
Slovenija
EU28
Vir :  SURS ,  Eurostat
Medletna dinamika BDP Slovenije kaže odvisnost slovenskega gospodarstva od dinamike 
v EU28, a tudi nekaj razlik. Precej večjemu padcu BDP Slovenije v letu 2009 od padca v 
EU28 se ni dalo izogniti, saj je bil rezultat pretirane rasti, ki sta jo v hazardiranju pred krizo 
ustvarjala balona v gradbeništvu in finančnem sektorju, ter velike vezanosti na trgovinsko 
menjavo. Zaostajanje Slovenije med sredino 2011 in 2013 pa je v veliki meri rezultat 
domače gospodarske politike, ki je bolj ko ne poslušno sprejemala in aktivno udejanjala 
»varčevalno histerijo«. Ko je varčevalna histerija konec 2013 po padcu takratne vlade le 
popustila, je dinamika BDP Slovenije začela prehitevati dinamiko EU28. 
Narodnogospodarsko škodo, ki je medtem nastala, lahko merimo na različne načine. Ena 
od možnosti je primerjava dejanskega bruto domačega produkta z največjim že doseženim 
bruto domačim produktom. Kaže jo razmerje med velikostjo realnega BDP v posameznih 
letih in realnim BDP v letu 2008, ko je bil največji, ter primerjava z enakimi razmerji v 
EU28. V EU28 je bil BDP v letu 2009 za 4.4 odstotke manjši kot v letu 2008, v letu 2010 
je bil za 2.4 odstotka manjši, v naslednjih letih se je BDP gibal približno odstotek pod 
13
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
ravnjo iz leta 2008, v lanskem letu pa je prvič presegel raven iz leta 2008. Tako ugotovljena 
kumulativna »izguba« BDP v šestih letih je znašala nekaj manj kot deset odstotkov letnega 
BDP. V Sloveniji je BDP v letu 2009 za vrhom v letu 2008 zaostal za slabih 8 odstotkov, leta 
2010 je bil manjši za slabih 7 in v letu 2011 za 6 odstotkov; v letu 2012 se je zaostajanje za 
že doseženim BDP povečalo na 9 in v 2013 na malone 10 odstotkov, v lanskem letu pa se 
je zmanjšalo na 7 odstotkov. Kumulativno je Slovenija v šestih leti krize izgubila približno 
47 odstotkov BDP. Če domači gospodarski politiki pripišemo le razlike med dinamiko BDP 
v Sloveniji in v EU28 od 2011 naprej, bi zgrešeni gospodarski politiki v štirih letih mogli 
pripisati nekaj več kot polovico kumulativne »izgube«. 
Izguba BDP po letu 2008
0.90
0.92
0.94
0.96
0.98
1.00
1.02
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
0.988 0.988
1.003
0.922
0.933
0.939
0.914
0.905
0.929
9.976
0.992
0.956
Slovenija
EU28
Vir :  Eurostat ,  lastni  izračuni
Struktura rasti sestavin agregatnega povpraševanja BDP kaže, da njegovo rast še naprej 
vzdržuje tuje povpraševanje, saj se je domače povpraševanje v četrtem kvartalu lani 
skrčilo za 1.6 odstotkov; tudi to deloma zaradi uspešnega četrtega kvartala v letu 2013. K 
prispevku menjave s tujino s 4 odstotki je tokrat prispevala predvsem rekordna 8.4 odstotna 
rast izvoza blaga in storitev, ki je močno prehitela 3.3 odstotno rast uvoza. K slabšemu 
domačemu povpraševanja je v četrtem kvartalu največ prispevala velika sprememba v 
dinamiki investicij, ki pa je prav tako vsaj deloma statistična. Padec končnega domačega 
trošenja je bil rezultat padca trošenja gospodinjstev in skromnega povečanja materialnih 
izdatkov države. Struktura dinamike sestavin BDP v četrtem kvartalu lani opozarja na 
nevarnost, da bi gospodarska politika rast BDP v letošnjem letu ponovno pognala v krčenje, 
tako kot je to počela med sredino leta 2011 in 2013, ko je rast v Sloveniji zaradi varčevalnih 
ukrepov, ki jih simbolizira čudaški ZUJF, bistveno in povsem po nepotrebnem zaostala za 
povprečjem v EU28. 
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
14
Medletna dinamika komponent agregatnega povpraševanja
-12
-8
-4
0
4
8
12
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
-12
-8
-4
0
4
8
12
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
%
-30
-20
-10
0
10
20
30
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
-30
-20
-10
0
10
20
30
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
%
uvoz
izvoz investicije
državna
poraba
tuje neto
povpraševanje
domača
poraba
BDP
BDP
Vir :  SURS,  Eurostat
Na to kaže dogajanje v razdobju krize; dinamika domače porabe je vse od začetka krize 
zaostajala in s tem zmanjševala dinamiko BDP; najbolj je za njo zaostala v letu 2012, 
konec leta 2013 se je za zelo kratko razdobje izenačila z dinamiko BDP, od takrat ponovno 
zaostaja. Dinamika neto tujega povpraševanja (na sliki je prikazana kar kot razlika med 
dinamiko izvoza in uvoza blaga in storitev) je nasprotno praktično vse od krize preprečevala 
še večje krčenje BDP. Pri tem ne gre prezreti, da je v kritičnem razdobju od sredine 2011 do 
sredine 2013 krčenje BDP bolj kot rast izvoza umirjalo zmanjševanje uvoza. 
Ključna za krizno dinamiko je bila katastrofalna dinamika investicijskega povpraševanja, 
saj se po začetnem udaru krize, ko sta bila padca izvoza in investicij približno enaka, 
investicijsko povpraševanje ni opomoglo: krčilo se je kar osemnajst kvartalov zapored, od 
četrtega kvartala 2008 do drugega kvartala 2013. 
Ali bo tuje povpraševanje omogočilo nadaljevanje začete rasti BDP, ostaja negotovo. IFO 
indeks svetovne gospodarske klime, ki je sestavljen iz ocene stanja in ocene pričakovanj, je 
v prvem kvartalu 2015 ostal malone nespremenjen; majhno izboljšanje je posledica nekoliko 
bolj pozitivnih pričakovanj, saj se ocene o stanju niso spremenile. Indeks gospodarske 
klime se je izboljšal v Severni Ameriki in Evropi; v Ameriki z boljšo oceno trenutnega 
gospodarskega položaja, v Evropi z boljšimi gospodarskimi pričakovanji. V drugih predelih 
15
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
sveta se je gospodarska klima poslabšala; v Aziji je indeks padel pod dolgoročno povprečje, 
padec na Bližnjem Vzhodu pa je bolj izrazit; strokovnjaki, ki sodelujejo v oblikovanju 
indeksa, izražajo predvsem pesimizem glede dogajanj v naslednjih mesecih. Tudi v državah 
nekdanje SZ in v Latinski Ameriki kazalnik ostaja pod dolgoletnim povprečjem in se slabša. 
2. Izjemen decembrski izvoz potrjuje celoletni presežek blagovne bilance v 2014
V decembru se je izvoz izjemno povečal, kar je omogočilo rekordni celoletni presežek v 
blagovni menjavi. Pozitiven saldo blagovne menjave v 2014 presega 1% BDP. 
Trgovinska menjava
 
1,700
1,750
1,800
1,850
1,900
1,950
2,000
2,050
I II III IV I II III IV I II III IV
2012 2013 2014
-1090
-576
+329
uvoz
izvoz
mil. €
Vir :  SURS,  lastni  izračuni
Pojasni lo :  desezonirani  podatki ,  števi lke med izvozom in uvozom so saldi  na letni  ravni 
Decembra 2014 je skupni izvoz znašal 1827 milijonov € (kar 12.6% več kot decembra 
2013), uvoz 1764 milijonov € (2.2% več kot leto prej), kar daje presežek 63 milijonov € in 
103.6% pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v EU 1363 milijonov € 
(17.0% več kot leto prej), prejem blaga iz EU 1397 milijonov € (1.6% več kot leto prej), 
kar pomeni 34 milijonov € primanjkljaja ali 97.6% pokritje prejema z odpremo. V menjavi 
z nečlanicami EU je bil izvoz 464 milijonov € (1.4% več kot decembra 2013), uvoz 367 
milijonov € (4.2% več) kar daje presežek 97 milijonov € oziroma 126.4% pokritje uvoza z 
izvozom. 
V celotnem letu 2014 je skupni izvoz znašal 23039 milijonov € (6.9% več kot v 2013), 
skupni uvoz 22645 milijonov € (2.4% več kot pred letom), kar da presežek 394 milijone € 
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
16
oziroma 101.7% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi s članicami EU je znašala odprema 
blaga 17614 milijonov € (9.1% več kot leto prej), prejem blaga 17721 milijonov € (1.4% 
več), kar da primanjkljaj 107 milijonov € oziroma 99.4% pokritje prejema z odpremo. V 
menjavi z nečlanicami EU je znašal izvoz 5425 milijonov € (0.5% več kot v 2013), uvoz 
4925 milijonov € (6.1% več kot leto prej), kar da presežek 500 milijonov € oziroma 110.2% 
pokritje uvoza z izvozom.
 
V primerjavi skupne blagovne menjave z menjavo v državah EU28 je v prvih 11 mesecih 
2014 skupaj slovenski izvoz dosegel četrto najhitrejšo rast, (hitreje je rasel le na Hrvaškem, 
v Romuniji in Češki), po rasti uvoza pa nas prehiteva 12 članic EU28. V razliki med stopnjo 
rasti izvoza in uvoza Slovenijo presegata Slovenijo le Luksemburg in Hrvaška, hkrati je 
Slovenija med 11 državami s pozitivnim saldom blagovne menjave.
3. Gospodarska klima rahlo višja, potrošniki precej manj pesimistični
Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi se je njen 
kazalnik v februarju glede na januar zvišal za 1,2 odstotne točke, od februarja lani pa je 
višji za 13 odstotnih točk. Na izboljšanje gospodarske klime v februarju sta najbolj vplivala 
močnejše zaupanje v storitvenih ter v predelovalnih dejavnostih.
Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila februarja 2015 za odstotno 
točko višja kot januarja, glede na februar lani pa je bila njegova vrednost višja za 5 odstotnih 
točk ter za 8 odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja. Pričakovanja za naslednje 
tri mesece so se večinoma izboljšala, znižala se je le vrednost kazalnika zagotovljena 
proizvodnja.
Naročila v predelovalni dejavnosti in gradbeništvu
-70
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
I II III IV I II III IV I II III IV I
2012 2013 2014 2015
-70
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
I II III IV I II III IV I II III IV I
2012 2013 2014 2015
GRADBENIŠTVO
Slovenija Slovenija
EU28
EU28
normalna raven naročil normalna raven naročil
PREDELOVALNA DEJAVNOST
Vir :  Eurostat
17
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
Klima se je najbolj popravila v storitvenih dejavnostih, saj je bila vrednost kazalnika 
zaupanja v teh sektorjih v februarju za 4 odstotne točke višja kot v januarju, v primerjavi 
s februarjem lani je bila njegova vrednost višja za 23, od dolgoletnega povprečja pa za 9 
odstotnih točk.
Optimizem pa se je po anketah SURS-a skrhal v trgovini na drobno, saj se je vrednost 
kazalnika zaupanja v tej dejavnosti februarja znižala za 4 odstotne točke glade na predhodni 
mesec, a je bil glede na februar lani kazalnik za 19 odstotnih točk višji. Pričakovanja za 
naslednje tri mesece so se v februarju v primerjavi s predhodnim mesecem v trgovini na 
drobno večinoma zvišale, znižali sta se le vrednosti kazalnikov pričakovan poslovni položaj 
in pričakovano zaposlovanje.
Zaupanje v gradbeništvu je se je popravilo; vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju je 
bila v februarju v primerjavi s predhodnim mesecem za 2 odstotni točki višja, v primerjavi 
z lanskim februarjem je višja za 8 odstotnih točk, hkrati pa je bila za 12 odstotnih točk 
višja od dolgoletnega povprečja. Vrednosti kazalnikov pričakovanj v gradbenem sektorju 
za naslednje tri mesece so se v februarju v primerjavi s predhodnim mesecem večinoma 
zvišale, zvišali pa sta se tudi vrednosti kazalnikov zaposlovanje in skupna naročila.
Splošna gospodarska klima v EU28 se je v drugem letošnjem mesecu nekoliko otoplila. 
Po podatkih Eurostata se je v februarju 2015 kazalnik naročil v predelovalni dejavnosti 
glede na mesec prej zvišal za skoraj 2 odstotni točki, glede na februar lani pa je višji za 
odstotno točko. Prav tako kot pri nas so se v letošnjem februarju glede na mesec prej zvišala 
pričakovanja v trgovini na drobno in sicer za 1,7 odstotne točke, pričakovana naročila v 
gradbeništvu pa so se v primerjavi z lanskim februarjem zvišala za skoraj 5 odstotnih točk. 
Splošni poslovni optimizem se je v februarju 2015 v celotni osemindvajseterici zvišal in 
sicer za dobre tri odstotne točke.
Mnenja potrošnikov 
  
2014 2015 Razlika
januar februar januar februar januar februar
Kazalnik zaupanja potrošnikov -28 -31 -13 -16 15 15
Finančno stanje v gospodinjstvu v zadnjih 12 mesecih -38 -37 -24 -29 14 8
Finančno stanje gospodinjstva v prihodnjih 12 mesecih -18 -21 -8 -10 10 11
Gospodarsko stanje v Sloveniji v zadnjih 12 mesecih -64 -62 -38 -39 26 23
Gospodarsko stanje v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih -26 -30 -7 -10 19 20
Gibanje cen v zadnjih 12 mesecih 22 22 1 8 -21 -14
Gibanje cen v prihodnjih 12 mesecih 10 12 1 2 -9 -10
Raven brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih 40 39 17 25 -23 -14
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
18
2014 2015 Razlika
Primernost trenutka za večje nakupe -46 -45 -23 -36 23 9
Večji nakupi v prihodnjih 12 mesecih -20 -20 -27 -17 -7 3
Primernost trenutka za varčevanje -28 -24 -30 -31 -2 -7
Varčevanje v prihodnjih 12 mesecih -30 -32 -22 -20 8 12
Sedanje finančno stanje v gospodinjstvu 10 11 19 16 9 5
Vir :  SURS
Pojasnilo: Anketirani imajo pri vprašanjih vnaprej ponujene odgovore, ki so razporejeni 
od zelo pozitivnih (PP), pozitivnih (P), nevtralnih (N), negativnih (M), do zelo negativnih 
(MM). Ravnotežje (B) se iz odgovorov izračuna takole: B = (PP + ½P) - (½M + MM). 
Osebe, ki so odgovorile, da je, oziroma da bo stanje enako, torej ne vplivajo na rezultat. Pri 
večini ravnotežij višja vrednost pomeni višji delež optimističnih odgovorov. 
Potrošniki ostajajo tudi v februarju optimistični oziroma manj pesimistični kot pred letom; 
kazalnik njihovega zaupanja se je v letu dni popravil za 15 indeksnih točk; močno se je 
popravila ocena njihovega zdajšnjega in prihodnjega finančnega stanja, ter še mnogo bolj 
ocena zdajšnjega in bodočega stanja v gospodarstvu. Inflacija in brezposelnost naj bi bila 
nižji. Bolje kot pred letom ocenjujejo primernost časa za večje nakupe, približno enako 
previdni kot pred letom pa so pri lastni pripravljenosti za večje nakupe ali pri presoji 
možnosti za varčevanje. Vendar jih precej več kot pred letom predvideva, da bodo v 
naslednjih dvanajstih mesecih varčevali in da je njihovo finančno stanje ustrezno. Zato je 
upati, da gospodarska politika z nepotrebnim ustvarjanjem črnogledosti in izmišljanjem 
novih omejitev ne bo izničila v letu dni zmanjšanega pesimizma prebivalstva. 
GOSPODARSKA AKTIVNOST IN BREZPOSELNOST
4. Industrijska produkcija decembra lani večja 
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi popravila. Po originalnih podatkih 
SURS-a je bila decembrska industrijska produkcija za 3,3% višja kot v enakem mesecu 
leta 2013. Impulzni trend kaže, da se je v decembru industrijska produkcija zviševala po 
stopnji 0,91%. 
Dejavnost rudarstva se je po originalnih podatkih SURS-a v lanskem decembru v primerjavi 
z decembrom 2013 drastično zmanjšala in sicer za več kot polovico. Impulzni trend pa 
kaže, da se je v decembru dejavnost rudarstva zniževala po stopnji -7,04% mesečno.
19
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih 
SURS-a v decembru 2014 v primerjavi z decembrom 2013 povišala za 7,9%, impulzni 
trend pa kaže, da se je v decembru lani dejavnost predelovalne industrije zviševala po 
stopnji 1,4% mesečno.
Desezonirani podatki Eurostata kažejo, da je v decembru 2014 glede na november 
industrijska produkcija v EU28 porasla za 0.12%, na območju evra (EA18) pa se ni 
spremenila. Glede na december 2013 pa je v lanskem decembru industrijska produkcija 
v EU28 porasla za 0,3%, na območju evra pa upadla za 0,2%. Med državami članicami, 
za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v decembru 2014 glede na mesec 
poprej najbolj porasla na Poljskem (2,0%) in v Franciji (1,6%), najbolj pa je upadla na 
Irskem (-12,4%) in Portugalskem (-3,6%).
5. Ob koncu lanskega leta precej več prenočitev tujih turistov 
Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del, opravljenih v decembru lani za dobrih 
1.5% nižja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v novembru lani. Vrednost opravljenih 
gradbenih del se je v lanskem decembru v primerjavi z decembrom 2013 zvišala za 
skoraj pet odstotkov. Impulzni trend opravljenih gradbenih ur kaže, da je v decembru lani 
gradbeništvo raslo z mesečno stopnjo rasti 1.01%.
Število turističnih prenočitev je v decembru 2014 naraslo. Tako je bilo v zadnjem mesecu 
lanskega leta skupno število prenočitev za 5,6 odstotkov večje kot v enakem mesecu leta 
2013, impulzni trend skupnega števila prenočitev v decembru 2014 se je dvignil na 1,41%. 
Pri tem je naraslo tuje turistično povpraševanje, saj se je v decembru število turističnih 
prenočitev tujih gostov povečalo za skoraj 14% glede na december 2013; impulzni trend 
prenočitev tujih gostov v decembru kaže pozitivno rast po stopnji 2,56%. Slovenske 
turistične objekte pa so v decembru 2014 manj obiskovali domači gosti, saj se je število 
njihovih prenočitev glede na enak mesec v letu 2013 zmanjšalo za 3,6%, impulzni trend 
prenočitev domačih gostov v zadnjem mesecu lani pa je dosegel vrednost 0,81%.
Podatki SURS-a o transportu za december 2014 kažejo, da je bilo v zračnem prevozu 
prepeljanih za 12% več potnikov kot decembra 2013, število opravljenih potniških 
kilometrov pa je bilo v zračnem prevozu za 14% večje. V cestnem mestnem prevozu je bilo 
decembra lani prepeljanih za 4% več potnikov kot v istem mesecu 2013. V luki Koper je bil 
blagovni promet v lanskem decembru za 10% večji kot decembra 2013.
6. Rahlo sezonsko zvišanje brezposelnosti
Na trgu dela se je stanje nekoliko poslabšalo. Število aktivnih prebivalcev se je od novembra 
do decembra zmanjšalo na 919416 oziroma za 2772 oseb, glede na december 2013 pa se je 
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
20
število povečalo za dobrih 4 tisoč oseb oziroma za 0,4 odstotka. V decembru 2014 je bilo 
v Sloveniji 799958 delovno aktivnih prebivalcev; glede na november se je njihovo število 
zmanjšalo za skoraj 7 tisoč oseb, glede na december 2013 pa se je povečalo za slabih 9 tisoč 
oseb ali 1,1%. Število zaposlenih pri pravnih osebah se je od decembra 2013 povečalo za 
1,4%, število zaposlenih pri fizičnih osebah pa za 1,7%. Med samozaposlenimi pa je bilo 
62% samostojnih podjetnikov posameznikov; njihovo število se je v decembru zmanjšalo 
za 107. 
Po zadnjih podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec januarja 2015 registriranih 124279 
brezposelnih, kar je za 4821 oseb oziroma 4% več kot ob koncu decembra lani, v primerjavi 
z januarjem 2014 pa je bilo brezposelnih oseb manj za 4,3%. V januarju se je na zavodih 
za zaposlovanje na novo prijavilo 13840 brezposelnih oseb, kar je 28% več kot v decembru 
2014 in za 6,6% manj kot januarja 2014. Med novo prijavljenimi je bilo 1327 iskalcev 
prve zaposlitve, 1966 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 9251 brezposelnih zaradi 
izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je januarja 2015 znašal 9019 
brezposelnih oseb, med njimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 6241, kar je 55% 
več kot decembra lani in 0,5% več kot januarja 2014. 
Po podatkih Eurostata je bila januarska stopnja brezposelnosti na območju evra (EA19) 
1,2%, kar je 0.1 odstotne točke manj kot mesec prej ter 0,6 odstotne točke manj kot januarja 
2014. V celotni evropski osemindvajseterici (EU28) je bila stopnja brezposelnosti v januarju 
9,8% in se je glede na enak mesec v 2014 zmanjšala za 0,8 odstotne točke. Po Eurostatovih 
ocenah je bilo novembra v EU28 23,8 milijona brezposelnih oseb, od teh 18,1 milijona 
na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v januarju 2015 najnižjo stopnjo 
brezposelnosti imeli v Avstriji (4,8%) in Nemčiji (4,7%), najvišjo pa v Španiji (23,4%) in v 
Grčiji, za katero lanski novembrski podatek znaša 25,8%.
CENE, PLAČE IN STROŠKI DELA
7. Februar je nekoliko omilil medletno deflacijo
Februarja so bile cene življenjskih potrebščin za 0,2 odstotka višje kot januarja, a za 1,1 
odstotek nižje kot decembru lani ter za 0,4 odstotka nižje kot februarja lani; od 2005, to je 
v desetih letih so se življenjski stroški zvišali za 21 odstotkov. 
21
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
Cene v februarju 2015
prispevek k 
inflaciji (%)
2015/2 
2014/2
2015/2 
2015/1
2015/2
2014/12
2015/2 
2005
SKUPAJ 100 99,6 100,2 98,9 121,02
01 hrana in brezalkoholne pijače 17,2 99,7 100,1 99,2 138,40
02 alkoholne pijače in tobak 5,9 104,2 100,1 100,3 166,17
03 obleka in obutev 7,5 99,4 100,9 87,6 91,69
04 stanovanje 13,4 98,1 99,7 98,5 144,41
05 stanovanjska oprema 7,0 98,1 99,8 99,6 120,55
06 zdravje 5,1 99,7 99,4 99,5 109,81
07 prevoz 15,4 95,4 100,2 97,5 99,63
08 komunikacije 4,6 101,2 103,3 103,4 94,85
09 rekreacija in kultura 9,7 104,1 100,5 100,4 116,64
10 izobraževanje 1,3 100,7 100,1 99,9 125,30
11 gostinske in nastanitvene storitve 5,4 101,0 99,9 100,2 131,00
12 raznovrstno blago in storitve 7,4 101,0 100,0 100,4 128,21
blago 69,3 98,5 100.1 98,0 119,25
storitve 30,7 102,2 100,6 100,9 124,83
Vir :  SURS
Blago je bilo februarja za 0,1 odstotek, storitve pa za 0,6 odstotka dražje kot januarja, od 
decembra se je blago pocenilo za 2 odstotka, storitve pa podražile za 0.9 odstotka. V letu 
dni se je blago pocenilo za 1,5 odstotka, storitve pa podražile za 2,2 odstotka, v desetih letih 
pa se je blago podražilo za dobrih 19, storitve pa za slabih 25 odstotkov. 
V letu dni so se največ, za 4,2 odstotka podražile alkoholne pijače in tobačni izdelki, za 
4,1 odstotka pa rekreacije in kultura, na drugi strani se je najbolj, za 4,6 odstotkov, pocenil 
prevoz. Od januarja do februarja so se kar za 3,3 odstotka podražile komunikacije, ki so se 
za 3.4 odstotka podražile tudi v dveh mesecih letos. Februar je sicer prinesel rahel dvig cen, 
ki je deloma izničil januarske sezonske pocenitve. Tako se je na primer obleka in obutev 
v februarju podražila za 0.9 odstotka, a je ostala kar za 12.4 odstotka cenejša, kot je bila 
decembra, prevoz, ki se je v februarju podražil za 0,2 odstotka, pa je februarja ostal za 2,5 
odstotka cenejši kot decembra. 
Do večine premikov relativnih cen življenjskih potrebščin v zadnjem desetletju je prišlo po 
uvedbi evra, ko so se sprostile nekatere prej zadrževane cene in ko so se spremenile tudi 
relativne cene na svetovnem trgu; nanje so vplivale tudi spremembe v obdavčevanju. Tako 
so se v desetletju predvsem zaradi trošarin najbolj za 66 odstotkov podražile alkoholne 
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
22
pijače in tobak, medtem ko se je obleka in obutev zaradi povečanje tuje konkurenca celo 
absolutno pocenila, tehnološki napredek in konkurenca sta pocenila tudi komunikacijske 
storitve. Nadpovprečno pa so se v desetletju podražile še hrana, stanovanja, gostinske 
storitve in raznovrstno blago in storitve.
Harmonizirani indeks cena na drobno, ki omogoča primerjavo inflacije v EU, v januarju 
kaže nadaljevanje deflacije tako v evro območju kot v Sloveniji. K padanju cen je tako 
v Sloveniji kot v evro območju daleč največ prispevala pocenitev energije, medletna 
pocenitev v januarju je bila v Sloveniji 8.27 odstotna, v evro območju pa 9.25 odstotna.
Harmonizirana inflacija in dinamika cen energije v Sloveniji in evro območju
-1
0
1
2
3
4
2012 2013 2014 2015
%
-10
-5
0
5
10
15
2012 2013 2014 2015
%
Slovenija
Slovenija
evro območje
evro območje
ciljna inflacija ECB
SKUPNI INDEKS ENERGIJA
Vir :  Eurostat
Stagnacija industrijskih cen se je januarja nadaljevala, v letu dni so se industrijski proizvodi 
pri proizvajalcih pocenili za 0.6 odstotkov. Cene opreme bolj ali manj stagnirajo, v letu dni 
so se dvignile za 0,4 odstotke, reprodukcijski material se je cenil, v letu dni se je pocenil 
za 1,1 odstotek, življenjske potrebščine so se januarja sicer podražile, medletno pa so se za 
pol odstotka znižale. Impulzni trend pri vseh skupinah kaže na rahlo rast, to je na postopno 
zmanjševanje medletnih pocenitev.
8. Za enako plačo je bilo treba decembra delati več kot novembra
Povprečna decembrska bruto plača je znašala 1570 evrov, najnižja je bila s 1007 evri v 
raznovrstnih poslovnih dejavnostih, najvišja pa z 2435 evri v dejavnosti oskrbe z električno 
energijo, plinom in vodo. Povprečna decembrska urna bruto plača je bila 8,95 evrov, v oskrbi 
z elektriko plinom in paro je znašala 13,42 evrov, v raznovrstnih poslovnih dejavnostih pa 
le 6,01 evra. Medletna dinamika plač je tako kot vse mesece lani tudi decembra ostala 
pozitivna. 
23
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
Znižanje plač v decembru v primerjavi z novembrom je predvsem sezonsko. Povprečna 
decembrska plača je bila decembra za 4,1 odstotek nižja kot novembra, povprečna plača 
za uro pa je za novembrsko zaostala kar za 15,8 odstotkov; slednja se je znižala v vseh 
dejavnostih; največ kar za 17 odstotkov manj so na uro dobili zaposleni v predelovalni 
dejavnosti. Istočasno so zaposleni decembra dobili za 1,4 odstotka višjo plačo kot leto prej, 
a so zanjo delali precej več ur, saj so na uro zaslužili 2 odstotka manj kot decembra 2013. 
V letu dni so za več kot pet odstotkov povečale plače v rudarstvu, za nekoliko manj kot pet 
odstotkov pa plače v predelovalni dejavnosti. V sedmih dejavnostih je bilo povečanje plač 
večje od povprečnega povečanja; v gostinstvu, zdravstvu, poslovanju z nepremičninami in 
v ostalih dejavnosti pa so bile decembra povprečne plače celo nižje kot decembra 2013. 
Urne plače so bile le v treh sektorjih višje kot decembra 2013, najbolj, za 7 odstotkov, so 
se povečale v rudarstvu, najbolj za več kot 5 odstotkov, pa so se v primerjavi z letom prej 
znižale v poslovanju z nepremičninami.
Medletna dinamika bruto plač
-4
-2
0
2
4
6
8
10
12
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
%
Vir :  SURS,  lastni  izračuni
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
24
Decembrske bruto plače
na 
mesec €
na uro
€
na mesec
2014/12
2014/11
na mesec
2014/12
 2013/12
na uro
2014/12
2014/11
na uro
2014/12
2013/12
SKUPAJ 1566,99 8,95 95,9 101,4 86,2 98,0
kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo 1378,67 7,92 97,3 101,5 88,5 98,8
rudarstvo 2104,38 12,32 97,1 105,5 94,1 107,3
predelovalne dejavnosti 1512,23 8,52 91,0 104,4 82,6 101,1
oskrba z el. energijo, plinom in paro 2434,67 13,42 96,7 102,9 84,7 98,4
oskrba z vodo, ravnanje z odpadki 1552,15 8,61 96,5 102,7 85,9 97,6
gradbeništvo 1197,22 6,95 98,2 101,1 89,9 97,6
trgovina, vzdrževanje motornih vozil 1428,70 8,26 93,3 101,2 84,0 98,2
promet in skladiščenje 1496,70 8,51 90,6 101,5 82,3 98,4
gostinstvo 1092,05 6,64 102,1 98,0 93,9 96,1
informacijske dejavnosti 2184,74 12,34 102,2 100,1 90,5 96,3
finančne in zavarovalniške dejavnosti 2235,08 12,80 97,5 100,5 85,4 96,8
poslovanje z nepremičninami 1519,17 8,88 92,8 97,4 84,0 95,0
strokovne in tehnične dejavnosti 1795,06 10,46 99,1 103,7 88,9 100,6
raznovrstne poslovne dejavnosti 1006,96 6,01 93,7 101,9 84,8 98,8
javna uprava in obramba 1756,86 9,81 99,7 101,9 86,7 97,5
izobraževanje 1632,17 9,40 99,7 100,5 87,4 96,7
zdravstvo in socialno varstvo 1696,20 9,55 99,9 99,6 92,4 97,2
kulturne in rekreacijske dejavnosti 1675,17 9,59 102,1 100,7 89,9 96,7
druge dejavnosti 1397,79 8,33 100,0 97,0 90,9 94,9
 
V i r :  SURS
Stroški dela v gospodarstvu (sektorji B-N) so se po podatkih Eurostata od 2008 povečali 
za 9 odstotkov, do leta 2012 približno tako hitro kot v EU28, v 2012 pa so za njimi začeli 
zaostajati. Stroški dela v »negospodarstvu« (sektorji P-S) pa so v letu 2009 močno narasli, 
nato pa so se začeli zmanjševati in zaostajati za rastjo stroškov negospodarstvu v EU28 in 
za stroški dela v gospodarstvu. Vsaj po podatkih Eurostata je naša splošno znana »resnica«, 
kako je kriza prizadela gospodarstvo, medtem ko se javni sektor bohoti, ne drži. 
25
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
Stroški dela v gospodarstvu in »negospodarstvu«
98
100
102
104
106
108
110
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
2008=100
gospodarstvo
(sektorji B-N)
negospodarstvo
(sektorji P-S)
Vir :  Eurostat
Deleži dela in kapitala v »novih« članicah in južni periferiji
Delež dela Delež kapitala
2008/4 2013/4 razlika 2008/4 2013/4 razlika
nove članice
Bolgarija 37,2 39,0 1,8 46,6 50,3 3,7
Češka 43,1 42,0 -1,1 49,6 48,0 -1,6
Estonija 52,4 47,6 -4,8 37,1 39,9 2,8
Latvija 51,4 40,2 -11,2 40,3 49,5 9,2
Litva 46,4 40,4 -6,0 42,1 49,1 7,0
Madžarska 46,4 44,1 -2,3 40,6 41,0 0,4
Poljska 37,0 32,7 -4,3 49,3 54,6 5,3
Romunija 40,7 30,0 -10,7 50,7 59,3 8,6
Slovenija 53,2 50,7 -2,5 34,3 35,1 0,8
Slovaška 40,3 40,1 -0,2 50,7 51,0 0,3
povprečje 44,8 40,7 -4,1 44,1 47,8 3,6
južno obrobje
Irska 46,2 42,0 -4,2 48,0 52,8 4,8
Grčija 38,7 37,0 -1,7 48,6 50,1 1,5
Španija 50,9 47,8 -3,1 41,2 46,1 4,9
Italija 46,9 47,4 0,5 40,0 40,1 0,1
Ciper 48,6 48,3 -0,3 36,2 38,0 1,8
Portugalska 54,0 51,0 -3,0 33,8 37,1 3,3
povprečje 47,6 45,6 -2,0 41,3 44,0 2,7
razvita Evropa
Nemčija 55,2 55,8 0,6 35,5 34,9 -0,6
Avstrija 51,4 51,2 -0,2 38,5 37,9 -0,6
Vir :  Eurostat ,  lastni  izračuni
Opomba:  Razl iko do 100 tvor i jo  posredni  davki  zmanjšani  za subvenci je .
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
26
V tabeli prikazano gibanje deležev dela in kapitala v razdobju gospodarske krize med 
četrtim kvartalom 2008 in četrtim kvartalom 2013 kaže dogajanja v delitvi BDP. Očitno je, 
da je ceno krize tako v »novih« članicah kot v južnem obrobju EU plačalo delo. V »novih« 
članicah se je že tako nizek delež dela zmanjšal s 44.8 na 40.7 odstotkov BDP, to je za 4.1 
odstotne točke, delež kapitala pa povečal s 44.1 na 47.8 odstotkov to je za 3.6 odstotne 
točke. Največje znižanje deleža dela in temu ustrezno povečanje deleža kapitala sta imela 
Latvija in Romunija. V Sloveniji, v kateri je delež dela bolj podoben deležu v razvitih 
državah EU kot v »novih« članicah, se je delež dela zmanjšal za 2.5 odstotni točki, delež 
kapitala pa povečal z 0.8 odstotne točke. 
Ceno krize je tudi v južnem obrobju plačalo predvsem delo; delež dela se je znižal za 2 
odstotni točki, delež kapitala pa povečal za 2.7 odstotnih točk. V dveh v krizi uspešnih 
evropskih gospodarstvih, ki sploh nista povečali brezposelnosti, v Nemčiji in Avstriji, je 
bilo drugače; delež dela se je v Nemčiji celo nekoliko povečal, v Avstriji pa minimalno 
zmanjšal; v obeh pa se je zmanjšal delež kapitala. 
9. Pri javnofinančnih prihodkih ni veliko sprememb, iz Bruslja je lani priteklo veliko 
Januarja so vse javne blagajne zbrale 1219 milijona evrov, za 80 milijonov manj kot 
decembra in le za 21 milijonov več kot januarja lani. Skupne neposredne davščine, torej 
neposredni davki in prispevki, so prinesli 736 milijonov, kar za 119 milijonov manj kot 
decembra in 10 milijonov manj kot januarja lani. Glavni krivec za skromne rezultate so 
bili prispevki v blagajno zdravstvenega zavarovanja, v kateri so zbrali kar 21 milijonov 
evrov manj kot pred letom. Šest milijonov manj kot leto prej so prinesli davki na dohodek 
pravnih oseb, dobrih 7 več dohodnina, 15 milijonov več se je nabralo v blagajni ZPIZ. 
Donos posrednih davkov (DDV in trošarin) je bil precej boljši, 476 milijonov evrov zbranih 
v januarju je bilo za slabih 40 milijonov več kot decembra in za dobrih 30 milijonov več kot 
januarja lani. DDV po obračunu je k razliki prispeval 16, trošarine pa 12 milijonov evrov. 
Prihodek od DDV je bil za 6.02 odstotka, od trošarin pa za 10.4 odstotke višji kot januarja 
lani.
Skupni prihodki zbrani za socialno varnost v višini 461 milijonov evrov so bili za 2 odstotka 
manjši od lanskih. Prihodki ZZZ v višini 167 milijonov evrov pa so bili kar za 11 odstotkov 
manjši kot januarja lani, kar je najbrž posledica premikov vplačil med meseci; ker december 
ni bil drugačen kot običajno, je mogoče zapolnitev januarske luknje pričakovati v februarju 
in marcu. Prihodki ZPIZ-a v višini 291 milijonov evrov so bolj ali manj običajni; od lanskih 
januarskih so bili za slabih 12 milijonov oziroma za 4.2 odstotka višji.
Po začasnih podatkih so bili lanski skupni prihodki državnega proračuna 15.492 milijonov 
evrov (41.6 odstotkov lanskega BDP), odhodki 16.751 milijonov (44.9 odstotkov BDP), 
proračunski primanjkljaj 1.259 milijonov (3.3 odstotke BDP), primarni primanjkljaj pa 
27
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
205 milijonov evrov (0.55 odstotka BDP). Največ zbranega in izposojenega denarja, 7591 
milijonov evrov (20.4 odstotke BDP), je bilo porabljenih za transfere posameznikom in 
družbam, tekoči izdatki ožje države so bili 7042 milijone evrov (18.9 odstotkov BDP), za 
investicije šlo 1444 milijone evrov (3.9 odstotka BDP). 
Zelo uspešno je bilo črpanje denarja iz blagajne EU, saj je bil lanskoletni neto priliv kar 
637 milijonov evrov (1.71 odstotka BDP); iz bruseljske blagajne je priteklo 1.040 milijonov 
(263 za kmetijstvo, 404 iz strukturnih skladov in 348 iz kohezijskega sklada), v bruseljsko 
blagajno pa je Slovenija vplačala le 403 milijone evrov, od tega največ 269 milijonov iz 
prispevka od BDP.
Proračun se je lani zadolžil za 7626 milijonov evrov (20.5 odstotkov BDP), od tega doma 
za 4841, v tujini za pa za 2784 milijone. Slaba polovica zadolžitve, 3561 milijone evrov, je 
šla za odplačilo dolga, neto zadolževanje je znašalo 4065 milijonov evrov, od tega pa je za 
povečanje finančnih sredstev na računih država namenila 1948 milijone evrov. 
10. Kreditiranje se je vrnilo na raven pred desetletjem
Decembra so se krediti zmanjšali za 761 milijonov evrov, za 733 milijonov nefinančnim 
družbam, za 28 milijonov pa gospodinjstvom. Zmanjšanje kreditov nefinančnim družbam 
najbrž ne gre pripisati večjim odplačilom kreditov ampak prenosom na »slabo banko«. 
Depoziti so se istočasno povečali za 141 milijonov evrov; nefinančne družbe so jih povečale 
za 14, prebivalstvo pa za 127 milijonov evrov. Prvič po letu 2005 so bili depoziti v bankah 
večji od kreditov. Razmerje se je od številke 1.6, ki smo jo ustvarili pred krizo in na tej ravni 
zadržali do sredine 2011, s krčenjem kreditiranja do konca 2013 se je zmanjšalo na 1.4, nato 
pa s prenosi na slabo banko in krčenjem kreditiranja v leto dni znižalo na 0.99. 
Razmerje med krediti in depoziti, krediti in depoziti
8,000
12,000
16,000
20,000
24,000
28,000
32,000
36,000
40,000
0.9
1.0
1.1
1.2
1.3
1.4
1.5
1.6
1.7
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
mil. €
krediti
depoziti
krediti/
depoziti
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
28
Kar uspešno funkcioniranje gospodarstva, ki ga kaže gospodarska rast pa tudi drugi kazalci 
uspešnosti gospodarjenja in istočasno drastično zmanjševanje aktivnosti bank, postavljata 
vsaj dve vprašanji. Kaj sploh bodo pri nas še počele ter od česa bodo še živele banke, če 
bodo krediti privatnim enotam padali kot kamen in če bodo ključni dohodki bank pred 
slabitvami stagnirali čeprav gospodarstvo opazno raste, in kako se gospodarstvo sooča z 
vse manjšimi krediti? 
V letu, ko je gospodarska aktivnost zrasla za 2.6% je, na primer, tako pompozno najavljen 
rezultat največje banke tudi v svojem zdravem delu (torej, če se sploh ne upošteva 
razbremenitev s prenosom slabih terjatev) posledica izključno(!) znižanja obresti (obrestnih 
mer) na depozite svojih komitentov za okoli 100 milijonov; zaračunane obresti in neto 
provizije so namreč ostale v 2014 enake kot v 2013! Celo v 2012, ko je gospodarstvo padlo 
za preko 2%, so bile neto provizije za 7%, neto plačane obresti pa za precej več višje kot 
v 2014 letu! Kakšna bo prihodnost bank, bo verjetno razkrilo že letošnje leto, saj pasivnih 
obrestnih mer banke ne morejo več znižati. Preostane jim torej, ali povečevanje aktivnih 
obrestnih mer ali/in aktivnejše ukvarjanje s komitenti. Če sodimo po rasti kreditov, banke 
o drugi varianti še ne razmišljajo. Kako ključno postaja vprašanje, kaj bodo banke sploh 
še počele, kaže skoraj neverjetno hitro krčenje okvirnih posojil. Samo v 2014 (torej po 
prenosu slabih terjatev na slabo banko) so se v letu dni skrčila za eno tretjino. Zniževanje 
okvirnih posojil kaže, da se banke ne izogibajo samo spreminjanja ročnosti in finančnega 
posredovanja sredstev, temveč da ne želijo prevzeti niti najosnovnejše vloge v plačilnem 
prometu! 
Obrestne mere na denarnem trgu so blizu ničle, posojilna obrestna mera za nova okvirna 
posojila nefinančnim družbam je sicer visoka, a se je od decembra predlani do decembra lani 
s 5.63 znižala na 4.99 odstotkov. Posojilne obrestne mere tudi za kratkoročna in dolgoročna 
posojila ostajajo visoke, a obseg novo odobrenih posojil nefinančnim družbam je majhen, 
novih posojil z dospelostjo do treh mesecev je bilo decembra približno 23 milijonov, 
takšnih z dospelostjo do enega leta pa 20 milijonov evrov. Nova posojila z dospelostjo 
nad enim letom so postali eksotika. Tudi pri posojilih gospodinjstvom ni mnogo drugače; 
obrestna mera za nova okvirna posojila ostaja visoka in se le počasi znižuje, od decembra 
predlani do decembra lani se je znižala s 8.47 na 8.19 odstotkov, obseg teh posojil pa se je 
znižal s 513 na 480 milijonov. Nekoliko bolj s 3.30 na 2.89 odstotkov se je znižala obrestna 
mera za nova stanovanjska posojila, s povprečno približno 50 milijonov v letu 2013 na 
povprečno približno 60 milijonov evrov se je povečal tudi njihov obseg. Podobno so se s 
5.05 (december 2013) na 4.81 (december 2014) znižale obrestne mere za nova potrošniška 
posojila, ki pa stagnirajo na ravni približno 40 milijonov evrov. 
Pasivne obrestne mere se prav tako in celo nekoliko hitreje znižujejo. Obrestna mera na 
vloge na odpoklic do najmanj 3 mesece se je znižala z 1.08 na 0.56, obseg teh vlog pa se je 
podvojil na 251 milijonov evrov. Obrestna mera ne nove vezane depozite gospodinjstev do 
1 leta so se v letu dni znižale z 1.46 na 0.66 odstotka, z 919 na 690 milijonov se je znižal 
29
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
tudi obseg teh kreditov, obrestne mere za depozite vezane do dveh let, se je znižala z 2.76 
na 1. 37 odstotka, obseg novih depozitov pa se ni bistveno spremenil, depoziti, vezani za 
razdobje daljše od dveh let, pa so redkost.
Spremembe kreditiranja 
BDP
mil. €
krediti
mil.€
depoziti
mil. € krediti/BDP krediti/depoziti
2005 29227 14693 13978 0.503 1,051
2006 31555 18249 14974 0.578 1.218
2007 35153 24231 16356 0.689 1.481
2008 37951 28246 17537 0.744 1.620
2009 36166 29203 18230 0.807 1.601
2010 36220 30109 18935 0.831 1.590
2011 36868 29546 19168 0.801 1.541
2012 36006 27910 18939 0.775 1.473
2013 36144 23052 18860 0.638 1.222
2014 37246 19953 20078 0.536 0.993
Vir  podatkov:  SURS,  BS
Kako gospodarstvo nadomešča usihajoče kreditiranje? Kaže, da veliki izvozniki nove 
kredite, če jih sploh rabijo, lahko dobijo v tujini, manjša predvsem storitvena podjetja, ki so 
popolnoma vezana na domače povpraševanje, pa se naslanjajo na sivo bančništvo, bartersko 
menjavo in prilagajanje delovanju z manj krediti. Kljub praktični prepolovitvi kreditov 
nefinančnim družbam in zmanjšanju kreditov prebivalstvu, je bil obseg kreditov na enoto 
BDP konec 2014 še naprej višji kot je bil leta 2005, ko se je začelo brezglavo hazardiranje 
in njegovo kreditiranje. To je razmerje med krediti in depoziti v decembru 2008 dvignilo na 
1.62, razmerje med krediti in BDP v ustreznem letu pa na 0,744. Razmerje med krediti in 
BDP je do konca 2010, zaradi upadanja BDP, naraslo na 0.831, nato pa se je začelo zaradi 
izredno hitrega krčenja kreditov ponovno zmanjševati in je konec 2014 znašalo 0.536. 
Napajanje gospodarstva in prebivalstva s krediti se je tako vrnilo na »normalno« raven. 
11. Rekorden presežek v tekoči plačilni bilanci za 2014 in zmanjšanje neto zunanjega 
dolga
Presežek v plačilni bilanci v 2014 je bil rekorden, saj presega 6% BDP. Po gospodarski 
aktivnosti Slovenija prednjači v EU28, saj je delež presežka tekoče bilance v bilanci celotne 
EU28 desetkrat večji od deleža Slovenije v BDP EU28. Izrazit je tudi decembrski padec 
neto dolga Slovenije do tujine. 
V decembru 2014 je znašal presežek v tekoči plačilni bilanci 255.8 milijonov € (decembra 
2013 je bil 209.2 milijonov €), kar je rezultat 134.5 milijonov € presežka v blagovni menjavi 
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
30
(leto prej je bil saldo -19.7 milijonov €, presežka v storitveni bilanci 125.8 milijonov € 
(91.5 milijonov €), salda v bilanci primarnih dohodkov faktorjev -31.5 milijonov € (29.7 
milijonov €) in presežka v bilanci sekundarnih dohodkov – transferov 27.0 milijonov € (leto 
prej 107.8 milijonov €). 
Plačilna bilanca Slovenije
(milijoni evrov)
 Postavke januar-december december
  2013 2014 2013 2014
I. Tekoči račun 2.101 2.231 214 265
1. Blago 644 1.262 -32,9 122,6
2. Storitve 1.960 1.867 111,5 150,6
2.1. Izvoz storitev 5.366 5.524 459,3 500,3
2.2. Uvoz storitev -3.406 -3.657 -347,7 -349,6
3. Dohodki -563 -856 -39,2 -67,8
4. Tekoči transferi 59 -42 174,5 59,7
 državni sektor 207 132 164,50 75,90
II. Kapitalski in finančni račun -2.821,70 -3.297,40 0,7 -639,3
A. Kapitalski račun 109,3 79,2 45,4 33,8
B. Finančni račun -2.931,00 -3.376,60 -44,7 -673,1
1. Neposredne naložbe -599,5 886,3 -49 -154,3
2. Naložbe v vrednostne papirje 3.982,10 4.020,70 372 -456,7
3. Finančni derivativi -32,3 -0,6 -8,8 -2,9
4. Ostale naložbe -6.275,90 -8.194,30 -394,2 -86
5. Mednarodne denarne rezerve -5,3 -88,7 35,4 26,7
III. Neto napake in izpustitve 720,7 1.066,40 -214,7 374,3
Vir :  Banka Sloveni je
V celotnem letu 2014 znaša presežek tekoče plačilne bilance rekordnih 2186.8 milijonov € 
(v 2013 je bil tudi zelo dobrih 2026.6 milijonov €), kar je že drugo leto zapored dobrih 6% 
BDP. Očitno ima politika zategovanja pasu z interno devalvacijo pričakovane posledice. V 
okviru celotne bilance je znašal presežek blagovne bilance 1330.3 milijonov € (v 2013 je 
bil 763 milijonov €), presežek storitvene bilance je bil 1707.5 milijonov € (leto prej 1755.4 
milijone €), pri čemer je transport prinesel neto 700, turizem pa neto 800 milijonov €). 
Saldo bilance primarnih faktorjev je znašal -598.9 milijonov € (-242.7 milijonov €), saldo 
sekundarnih dohodkov – transferov pa -252.2 milijonov € (-249.1 milijonov €). 
V 2014 je znašal saldo plačilne bilance EU28 76.7 milijard €. Slovenski delež v njem znaša 
2.9%, kar je dobrih desetkrat več od deleža Slovenije v bruto domačem produktu EU28.
 
31
P U S T I T E  G O S P O DA R S T V U,  DA  S I  O P O M O R E
Kapitalski račun kaže v 2014 neto priliv 79.2 milijona € leto prej je bil 109.3 milijone €. Saldo 
finančnega računa je znašal v 2014 3440.2 milijonov € (v 2013 je bil 2887.5 milijonov €). 
Neto neposredne naložbe so znašale -1118.3 milijonov € (leto prej 59.9 milijonov €), 
neto portfeljske naložbe -3968.5 milijonov € (-3976.2 milijona €), neto ostale naložbe pa 
8437.8 milijonov € (leto prej 6886.0 milijonov €). Rezerve in imetja so se povečale za 
88.7 milijonov € (v 2013 za 5.3 milijone €), statistične napake in izpustitve pa znašajo kar 
1174.2 milijona € (v 2013 je bila 751.6 milijonov €). Dobički tujih podjetij očitno še niso 
razporejeni. 
Ugodno oceno slovenske gospodarske situacije odraža tudi nizek donos na slovenske 
10-letne državne obveznice. 2. marca 2015 je donos dosegel novo rekordno nizko raven 
1.068%, kar je že znatno bolje od primerljivih za Italijo, Španijo, Portugalsko, ki so imele 
pred nekaj meseci že nižje donose od našega. Naš donos je nižji tudi od donosa na enakovrstne 
obveznice Kanade, ZDA, VB, in vseh azijskih držav razen Japonske. Le Nemčija, Francija, 
Nizozemska in Švica imajo med objavljenimi 21 državami po Bloombergu nižji donos na 
državne obveznice.
Bruto zunanji dolg je zadnji dan lanskega leta znašal 44399 milijonov €, od česar je bilo 
le še 38.7% zasebnega in negarantiranega dolga. Neto zunanji dolg pa je v decembru 2014 
padel na samo 10784 milijonov €, kar je le okrog 29% BDP. Mednarodne rezerve pri Banki 
Slovenije so konec januarja 2015 znašale 919 milijonov €, pri čemer so bile devizne rezerve 
376 milijonov €, rezervna pozicija pri MDS 151 milijonov €, imetja SRD 278 milijonov € 
in vrednost rezerv zlata 114 milijonov €.