§ 5 j < j GLASILO GRADISA Prvi koraki v jedrski čas Oo in ono iz gradbišča naše prve jedrske elektrarne v Krškem) Pridobivanje energije iz jedrske elektrarne tudi pri nas ni več vizija prihodnosti Prihod tovariša Tita na gradbišče v Krškem in slovesna položitev temeljnega kamna naše prve jedrske elektrarne, pomeni za nas vse, kot tudi za celotno Jugoslavijo resničen zgodovinski dogodek in mejnik na področju novih tehničnih dosežkov. Tudi Gradisovci smo ponosni, da ^delujemo pri tem, za našo družbo jako pomembnem objektu. Prav za-:° je tembolj nujno, da strnemo na-®. vrste, združimo vse sile, tehnolo-F)° in opremo, kadre itd., ter tako J5valitetno in do predvidenega roka lzPolnimo naše obveznosti. Kl@ in kako bie grulili . Gradnja jedrske elektrarne Krško {e zaupana ameriški družbi Westing-k°use. katera ponudba je bila iz-rana na osnovi mednarodnega na-, cvaia- Westinghouse ima bogate iz-k®šnje pri graditvi tovrstnih in pogonih jedrskih elektrarn ZDA in raznih državah po svetu. . Izvajanje gradbenih in montažnih - e‘ ter reaktorskega varnostnega rama pa so prevzele naslednja podjetja: . Gradis Ljubljana, TOZD Maribor n TOZD Ljubljana, Hidroelektrarni? iz Zagreba, Hidromontaža iz Ma-, ora in D j uro Bakovič iz Slavon S1{ega Broda. . ^ okviru JE Krško bosta razen jedrske elektrarne Krško, zgrajeni j® Plinski elektrarni v Trbovljah in ®rtovcu ter rudnik urana na 21-r°vskem vrhu. Moram posebno omeniti, da so vsi j. l®kti v sklopu NE Krško izliciti-a,}i po sistemu »na ključ«, zato je r)asa odgovornost za celotno izgrad-ti,° *n pravočasno funkcioniranje še °hko večja. ravnega pretoka. Zato bodo postavljeni posebni hladilni stolpi za ohlajevanje vode. Opombe vreden je tudi predpis, da se voda v Savi ne sme ogreti preko 28" cel zija in največ 20" Celzija glede n temperaturo vode nad mestom odvzema. To pa zaradi tega, da ne bi prišlo do biološke degradacije v Savi pod jedrsko elektrarno. Kot posebnost pri izgradnji NE K 'ko, bo tudi jez na Savi, ki bo zgrajen tako, da ga bo mogoče pozneje preurediti tudi za potrebe plovbe na Savi. Območje jedrske elektrarne Krško spada v osmo potresno stopnjo in temu primerno bodo grajeni tudi vsi objekti. Prvega marca začnemo z gradnjo objektov Trenutno je na gradbišču zaposlenih 47 delavcev, 4 inženirji in 2 gradbena delovodja. Prvega marca, ko Gradis začne z deli na jedrskem delu in sicer na globljem delu zgradbe RHR v globini — 17 metrov, ter z betoniranjem temeljev reaktorskih zgradb, se bo povečalo tudi število zaposlenih. Danes Gra- disovi delavci postavljajo naselje za 300 delavcev In prostore za kuhinjo in za jedilnice. Trenutno je naj večji problem nostrifikacija načrtov, lokacija in ureditev naselja za 1500 delavcev, ter vprašanje kalorične prehrane zaposlenih. (Nadaljevanje na 6. strani) 1. februarja so ob prisotnosti investitorja — Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje TOZD TE Šoštanj, predstavnikov projektantov, uglednih družbenopolitičnih delavcev in našega podjetja kot izvajalca slavnostno položili temeljni kamen za izgradnjo IV. faze tega elektroenergetskega giganta, ki bo dajal v električno omrežje kar 335 MW električne energije. Več o izgradnji na 3. strani Delavski svet je razpravljal Svojo prvo sejo v letošnjem letu je imel delavski svet podjetja 23. januarja. Sprejel je pravilnik o uporabi lastnih osebnih vozil v službene namene, potrdil spremembo o višinah štipendij za tiste, ki obiskujejo delovodske šole, sprejel je predlog dopolnitve in spremembe pogodbe s Poslovnim združenjem Tehno impex, določil stopnje odpisa sredstev, ki se vodijo v evidenci centralnega skladišča, razpravljal o predlogu odbora za načrtovanje in notranjo delitev o merilih za omejevanje najvišjih osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah združenega dela, katerega je zavrnil in zahteval, da se pripravi drugi za tekoče leto. Obširno je delavski svet razpravljal o poročilu nabavne službe glede možnosti nabave betonskega železa, ki je v mnogih primerih pogojena z vlaganjem naših investicijskih sredstev za razvojne naloge železarn, dobaviteljev betonskega jekla, ter zavzel svoje stališče, ki ga bodo ob sestavi ekonomskega elaborata podrobneje razpravljale naše temeljne organizacije združenega dela. Z uveljavitvijo novega pravilnika o uporabi lastnih osebnih vozil v službene namene, ki sedaj velja od 1. I. 1975, je bil razveljavljen stari, kateri je določal postopek odobravanja uporabe osebnih vozil v službene namene še v skladu z notranjo organizacijo, ki je bila pri Gradisu do ustanovitve temeljnih organizacij združenega dela in dokler še niso stopile v veljavo ustavne spremem- be v zvezi z notranjimi odnosi v or-organizacijah združenega dela. Novi pravilnik je sedaj prilagojen naši notranji organizaciji in določa, da TOZD prek svojih delavskih svetov samostojno določajo, na katerih delovnih mestih je v naprej predvidena tudi uporaba lastnega osebnega vozila, za katero uporabo se priznava določena odškodnina po prevoženem kilometra. Glede na uveljavljeno »sindikalno listo 1975« je priznano za vsak prevoženi kilometer 1,50 din. Pravilnik dalje določa, kdo so pooblaščenci za izdajanje nalogov za potniški promet in kako se vodi evidenca o prevozih in o izplačilih odškodnin. Postopek je tako urejen, da bo vse bolj uveljavljeno odločanje o vsem, kar zadeva stroške in poslovanje ir temi j eni organizaciji združenega dela, ki je tudi skladno s prevzemom odgovornosti za uspešnost poslovanja vsake TOZD. Nadalje se je delavski svet zadržal na obravnavi predloga analitsko planske službe oziroma odbora za načrtovanje in notranjo delitev, ki se nanaša na notranja merila za omejevanje najvišjih osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah združenega dela in pri skupnih službah. O tem predlogu, ki je bil najprej izdelan v več variantah, nato pa samo v eni, kar je sprejel tudi odbor za načrtovanje, so v temeljnih organizacijah dalj časa razpravljali. Bila so navzkrižna mnenja. Predlog določa namreč eno merilo za določanje zgornje meje za izplačilo osebnih dohodkov v TOZD gradbene enote in vsi obrati, eno merilo pa (Nadaljevanje na 6. strani) g. Gradnja jedrske elektrarne v Kr-s, etn je rezultat naporov gospodar-sodelovanja SR Slovenije in Hrvatske. Sklenjen i: bil pose-^ n sporazum, ki predvideva za vsa-v. republiko enak prispevek, enake V aV*Ce in obveznosti: Tudi to je - korak naprej, na področju »hed sPor, republiškega dogovarjanja in azumevanja. Jedrska elektrarna Krško bo ime-u./Poč 632 MW in bo proizvajala n° okrog 4 milijarde kWh. Elek- tr 'arna bo 6}ektr, 4 eden izmed naj večjih s,^-^energetskih objektov v Jugo-t)Q Vlli. Za proizvodnjo bo potreb-k0 16 ton obogatenega urana, ki ga g/n° pridobivali v rudniku urana Za ?Vski vrh, in plemenitili v ZDA, Kn kar so že sklenili tozadevno dolino pogodbo. Talna ali visoka ^otia ne bo mogla do živega in ,0?efrna skrb je posvečena talni ^•soki vodi. Vstn Površen opazovalec lahko ob dQg.pu v gradbišče vidi obseg bo-klga objektov jedrskega dela nu-SracV' Za zaščito proti talni vodi aten k° °kr°g jedrskega dela speci-og . betonski zid, ki sega v globino Za 2 do 17 metrov. Isto velja tudi VarQr Var°vanje pred poplavami. Za-atle pa so tudi zaloge pitne SkeP= in, niena kakovost vse od Kr-do Zagreba. Ijaij J>otrebe hlajenja bodo uporabno . S takim odstotkom izražen rezultat poslovanja je dokaj poprečen. Planirali smo sicer le 4,4 procenta, to je toliko kot. smo dosegli leta 1973, ki je pomenilo za Gradis obdobje »suhih krav«. Za leto 1975, ko smo prevzeli nekatera velika dela kot: jedrska elektrarna Krško, turistično naselje Bernardin, termo elektrarna Šoštanj, cementarna Anhovo in druge večje objekte, predvidevamo, da bomo obračunali okoli z,50 mia din del Povečanje bi tedaj znašalo 47 "/o, v najboljšem primeru pa celo 50 %, to je za polovico povečana vrednost del — po tekočih cenah. V letu 1974 so se cene v gradbeništvu povečale v primerjavi z letom 1973 za več kot eno tretjino. Po doslej znanih podatkih (približno polovica porasta cen v predhodnem obdobju se prenaša v tekoče obdobje) in po realnih predvidevanjih ni razlogov, da ne bi porasle cene v letu 1975 vsaj za toliko kot leto poprej, to je najmanj za eno tretjino. Pri predvidenem 50 odstotnem porastu vrednosti obračunanih del v Gradisu v letu 1975 bi znašal delež povečanja cen (inflacije) v celotnem porastu več kot dve tretjini. Preostali delež porasta bi si delila približno enako porast zaposlenih in porast produktivnosti — vsak za dobrih 6 °/o v primerjavi z letom 1974. Realni osebni dohodki nespremenjeni že tri leta Vsak prizadeven delavec, na odgovornem delovnem mestu pa še posebej, naj bi se prizadeval da bi s pomočjo povečanja obsega del in zmanjšanjem stroškov dosegli kar naj večji dohodek. Glavnino dohodka predstavljajo osebni dohodki. Po še nepopolnih podatkih so porasli lani v Gradisu neto osebni dohodki na uro za 24*;«. to je prav toliko kot so porasle cene življenjskih potrebščin. To pomeni, da so ostali realni osebni dohodki (na uro) nespremenjeni. Popolnejšo sliko bo prikazala posebna analiza osebnih dohodkov. Vendar pa je že zdaj možno ugotoviti, da so se zaradi povečanja števila opravljenih ur na zaposlenega, povečali mesečni osebni dohodki v večji meri kot OD na uro. Po samoupravnem sporazumu so se veliko bolj kot OD povečala izplačila za terenski dodatek in znižane dnevnice. Skupni realni mesečni neto prejemki so bili lani v Gradisu za nekaj odstotkov višji kot leto poprej. To pa ne velja za vse enote. Enote, ki so imele lani podpoprečen uspeh ali pa so imele predlanskem nadpo-prečne prejemke, so izplačale svojim delavcem lani nižje realne osebne prejemke kot leto poprej. Iz analize OD bo to razvidno. Posebno v zadnjih mesecih leta so se osebni dohodki v Gradisu izboljšali Lahko bi našteli več vzrokov, a naštejmo !e tri: 1. V zadnjih mesecih se je v večini enot precej izboljšal uspeh — dohodek na uro. 2. Po znanih podražitvah osnovnih življenjskih potrebščin, so se povišale obračunske osnove. 3. Sprejet je bil nov samoupravni sporazum za delitev dchodka in OD v slovenskem gradbeništvu, ki omogoča uspešnim organizacijam boljše prejemke za svoje delavce. Samoupravni sporazum — dve strani medalje Toda prav zadnji navedeni vzrok — samoupravni sporazum — vsebuje velik CE. Razporeditev dohodka na osebne dohodke je bila namreč omogočena pri pogoju, če bo izpolnjeno tudi določilo 87. člena, ki pravi: »Po sprejemu akta o sistemizaciji delovnih mest, skladnega z družbenim dogovorom o kadrovski politiki, oziroma najkasneje pri izračunu razporeditve dohodka po zaključnem računu za leto 1974 (v prvi polovici februarja 1975), so udeleženci dolžin razvrščati delavce v skupine iz 14. člena! Razvrščanje v skupine iz 14. člena je možno le na podlagi posebne metodologije z analitično oceno delovnih mest, prav tako določeno v 14. členu sporazuma. Kaj se zgodi, če tega ne napravimo? V tem primeru kršimo samoupravni sporazur- v že navedenem 87. členu in 78. členu, ki navaja kaj vse šteje za kršitev sporazuma. Med drugim šteje kot kršitev tudi neopravičena razporeditev sredstev za osebno in skupno porabo delavcev po zaključnem računu iznad ravni, določene s sporazumom (4. člen po katerem delimo dohodek s pomočjo pogojnih ur izračunanih po vrednostnih skupinah iz 14, člena). Po 78 členu se med drugim šteje za kršitev tudi neustrezna sistemizacija in neustrezna razvrstitev delovnih mest v vrednostne skupine iz 14. člena. Tudi neupoštevanje republiške resolucije o družb-noekonomski politiki in o razvoju Slovenije se šteje kot kršitev sporazuma Kaj se zgodi s kršitelji sporazuma? Posamezen kršitelj dobi lahko opomin, javni opomin objavljen v časopisu ali črtanje iz sporazuma. Kršitelj mora obvestiti skupno komisijo o ukrepih za saniranje stanja in o uvedbi postopka proti odgovornim osebam (83 člen). Za Gradis obstajajo praktično dve bojazni. Prva je v tem, da bomo oziroma, da smo že preveč izplačali za osebne dohodke v letu 1974. kolikor ne bomo pravočasno z analitično oceno ovrednotili vseh delovnih mest oziroma delavcev in jih razvrstili v 16 skupin. Druga bojazen pa je v izreki opomina, ki ima velik moralen učinek (objava v časopisju) z vsemi stranskimi (tudi komercialnimi) posledicami. Kako priti do novih obračunskih osnov Komisija za sistemizacijo ter za OD in AODM (analitična ocena delovnih mest) sta skupaj s samo- upravnimi " organi TOZD in DSP pred zelo težko in odgovorno nalogo: pravočasno sprejeti kakovostno ovrednotenje in razvrstitev vseh delovnih mest v Gradisu, ki jih je okoli 500. Z namenom, da s preprečijo večje neskladnosti in nepravilnosti in da se hkrati vendarle omogoči pravočasni sprejem ustreznih aktov (nove obračunske osnove poleg razvrstitve delavcev) je bilo predloženo dvoje: 1 Noben delavec ne sme dobiti manjšega povišanja obračunske osnove kot najmanj za 20 "/o. Predlog in obrazložitev takega določila je dal sindikalni odbor podjetja, komisija pa ga je sprejela na zadnj' seji v decembru 1974, Zaradi nenehnih popravkov obračunskih osnov v zadnjih letih kar s pomočjo obrazcev, ki so dajali odgovornejšim delovnim mestom nižje odstotke povišanj (enkrat celo brez porasta) in vsled tega zaradi težnje k uravnilovki in k nenehnem povečanju obstoječih nepravilnosti v odnosih med delovnimi mesti, se je nabralo precej neskladij. Z enkratnim posegom bi tudi z najbolj pravilno AODM prišlo do nekaj takih popravkov, ki bi povzročili preobčutne razlike. Zato je bil na predle g SOP sprejet tudi predlog, da noben delavec ne sme dobiti višjega povišanja obračunske osnove kot 50 */«, V obeh primerih ostane izračun točk po AODM nespremenjen, vendar bo polno oživotvorjen postopno v naslednjem oziroma v naslednjih letih Tokrat pa se s pomočjo predloženih omejitev doseže socialna vrednost za spodnjo omejitev in moralna »norma« za zgornjo omejitev. V čem je »norma«? Pri razmerju 1 :5,25 (po 14. členu sporazuma) omogočajo predložene omejitve naslednja povišanja: — pri naj nižje ovrednotenem delovnem mestu z razmerjem 1 predstavlja spodnja omejitev 20 °/o povišanje (1 X 0,20) = 0,20; (Nadaljevanje na 6 strani) Pr i delitvi dohodka moramo upoštevati tudi različne pogoje za delo in ustvarjanje dohodka Če želimo, da delavci ne bodo zainteresirani samo za svoje osebne dohodke, ampak tudi za naložbe. za večjo proizvodnost dela, morajo njihovi osebni dohodki v večji meri kot doslej postati odvisni od rezultatov naložb sedanjega in minulega dela ter ustvarjenega dohodka temeljne organizacije združenega dela. Hkrati se moramo bojevati tudi proti stališčem posameznikov, ki vse razlike med dohodki organizacij združenega dela pripisujejo izključno delovnemu prispevku delavcev v teh organizacijah, čeprav izvirajo tudi iz različnih pogojev za delo in ustvarjanje dohodka. Prav zaradi takšne delitve nastajajo ekonomsko neutemeljene socialne razlike. Takšna delitev lahko pripelje le do privatiziranja družbenih sredstev, ki naj bi sicer krepila materialno podlago združenega dela. Določene razlike v osebnih dohodkih delavcev, zasnovane na prispevku v skupnem delu, morajo biti podlaga za uresničevanje skupnih interesov, ne pa za ustvarjanje osebnih privilegijev enih delavcev na račun drugih. Se zlasti pomembni za uveljavitev vpliva sindikatov v družbi sta neposredna udeležba in odgovornost sindikatov pri sprejemanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Pri tem mislim na medsebojno usklajeva- France Popit nje interesov med posameznimi deli združenega dela kakor tudi na usklajevanje njihovih skupnih interesov z interesi delavskega razreda v celoti. Naša skupna naloga je konstituirati celotno družbeno življenje na samoupravnih temeljih, ob uresničevanju te naloge pa zagotoviti odločujoč vpliv delavskega razreda na celotno družbeno reprodukcijo. Pomagamo si sami — sofinanciranje mini železarne Štore in Split Balonsko železo — problem iteilta 1 Ivan Božič: Storili smo vse potrebno, vendar čudežev ne moremo delati O pomanjkanju betonskega železa so razpravljali na zadnji seji sveta Biroja za gradbeništvo Slovenije. O tem je razpravljal tudi delavski svet podjetja Gradis. Zadeva je zelo kritična — betonskega železa enostavno ni. Ni pa tudi nobenih izgledov, da bi se stanje v letu 1975 izboljšalo. Na Biroju gradbeništva so nam povedali, da celotna jugoslovanska gradbena eperativa letos potrebuje 630.090 ton betonskega železa. Od tega: Bosna in Hercegovina Črna gora Hrvatska Srbija Kosovo Vojvodina Makedonija Slovenija Kako dobiti navedene količine? Po razpoložljivih podatkih lahko domači proizvajalci v letošnjem letu proizvedejo le 320.000 ton betonskega železa, od tega pa bo ostalo na domačem trgu le 295.000 ton, kar pomeni, da bi bilo potrebno več kot polovico betonskega železa uvoziti. To pa ni v skladu z letošnjo resolucijo katera omejuje porast uvoza za 4 °/o, kar pomeni še manj železa kot v lanskem letu. (Lani smo v Jugoslavijo uvozili 180.000 ton, od tega smo ga v Sloveniji porabili 18.700 ton). V letu 1974 so potrebe po betonskem železu v Sloveniji znašale 105.000 ton, dejansko smo dobili le 2/3 planirane količine. Kritična situacija okrog pomanjkanja betonskega železa bo občutno prizadela tudi naše podjetje. O tem je na zadnji seji delavskega sveta podjetja poročal šef nabavne službe Ivan Božič. Za gradbeno operativo bomo letos potrebovali 23.000 ton betonskega železa, 5000 ton armaturnih mrež in 1500 ton patentirane žice. Kljub temu, da je nabavna služba pravočasno ukrenila vse potrebno, ni bilo uspeha pri domačih proizvajalcih niti nismo uspeli pridobiti It K režim za uvoz betonskega železa iz zahodnega področja. Na zahodu je železa dovolj, vendar ne dobimo uvoznega dovoljenja. Pred nami je gradnja energetskih in turističnih objektov, akcija 28.000 stanovanj in nešteto drugih za našo družbo pomembnih gradb. Zato so tudi vsi merodajni forumi izredno zainteresirani, da se problem železa kar najbolj zadovoljivo in za vso družbo sprejemljivo reši. V ta namen bo prihodnje dni v Beogradu ponovni sestanek, kjer naj bi se dokončno dogovorili o delitvi betonskega železa med republikami. Vse prej navedeno je le začasna rešitev. Slovenski gradbinci mislijo na prihodnost. Že na plenumu Biroja gradbeništva Slovenije je bilo govora o izgradnji »mini« železarne tudi v Sloveniji. Podprli so predlog Tovarne poljedelskega orodja v Batujah (pri Novi Gorici), ki je pripravljena ob sofinanciranju slovenskega gradbeništva, železarno zgraditi ter proizvajati v I. fazi 50.090 ton, v II. fazi pa 100.000 ton betonskega železa letno. Nadalje je bilo govora o sofinanciranju železarne Štore, ki bo po izteku pogodbe z GIPOS, konec leta 1976 že lahko nudila tudi do 10.000 ton rebrastega železa letno. Leta 1978 in 1979 20.000 ton, leta 1980 pa že 30.000 ton rebrastega betonskega železa v kvaliteti C.0562 (dobro varljivi). Železarna Štore bo začela z osvajanjem rebrastega programa v drugem polletju leta 1977. Za realizacijo investicijskega programa bi železarna Štore potrebovala 3 milijarde in pol starih dinarjev, ki bi jih bilo treba zbrati do leta 1977. Sofinanciranje železarne Štore se prične v letu 1975 — 500 milij., leta 1976 — 200 milij. in Seta 1977 1890 milij. starih dinarjev, ali skupaj 3,5 milijarde starih dinarjev. V tej akciji sodeluje Gradis, GIPOS in IMOS, vsak po 1 milijardo 180 milijonov starih dinarjev. Štore potrebuje ta investicijska sredstva za rekonstrukcijo valjarne in rekonstrukcijo nove obločne električne peči, ki bi istočasno služila tudi za pridobivanje ingotov (gredic), katere bodo posredovali železarni Batuje. Tretji in trenutno najugodnejši sistem sofinanciranja pa je Jadranska železarna Split, ker omogoča dobavo betonskega železa že v 2. polletju 1975. Tudi ta železarna bo pripravljala betonsko železo v rebrasti obliki od 8 do 24 mm. Sofinanciranje je 1,20 za kg prejetega betonskega železa za dobo 5 let. Gradbinci, strokovnjaki, gospodarstveniki Gradisa — razmislite o gornjih variantah. L. C. 87.000 ton 20.000 ton 120.000 ton 150.000 ton 44.000 ton 42.000 ton 65.000 ton 125.000 ton Položen Je temeljni kamen tuli za TE Šoštanj I svečanih otvoritvah v Anhovem, Portorožu, Trbovljah in Krškem je bil 1- februarja svečani start tudi pri izgradnji IV. faze termoelektrarne Šoštanj . Kljub mrtvi gradbeni sezoni je v šaleški dolini izredno živahno. Zi-013. ki je pravzaprav sploh ni, prizanaša tako predvsem gradbenikom, lahko nemoteno opravljajo svoje delo. Od Velenja do Šoštanja je kar Precej naših gradbišč. Pa si oglejmo Po vrsti kaj vse bodo delavci TOZD GE Celje napravili novega. Od vseh °bjektov, ki so pomembni ne samo Za nas kot izvajalce, temveč za vso našo družbeno skupnost, moramo °nteni1i na prvem mestu IV. fazo iz- gradnje TE Šoštanj. Pred svečano otvoritvijo smo obiskali vodja gradbišča Rudija Krajnca, ki nam je podal nekaj osnovnih podatkov o izgradnji in deležu Gradisa pri tem: »V sklopu priprav za izgradnjo IV. faze TE Šoštanj smo že v lanskem letu napravili dva nadomestna objekta, ki služita kot delavnice in skladišče. Oba objekta sta bila vseljena že do 15. decembra, tako da smo čez nekaj dni lahko začeli z rušenjem 8 objektov, ki so predhodno služili temu namenu. Rušenje je bilo končano v nekaj dneh, saj so bili objekti precej stari in dotrajani. Rušenje je bilo potrebno, saj so se nahajali na področju, kjer bo čez nekaj let stala že omenjena termoelektrarna. Tako kot za vse prejšnje faze bodo tudi za četrto napravili projekte v ljubljanskem Inženirskem biroju Elektroprojekt ob sodelovanju nekaj inozemskih strokovnjakov. Tudi sicer je delež le-teh kar precejšen, saj je generalni dobavitelj za vso opremo, kot tudi naročnik za naša gradbena dela Kraftwerk Union AG iz Mulheima. Strokovnjaki omenjenega podjetja vodijo tudi inženiring za celotno izgradnjo. Od ostalih zunanjih kooperantov naj omenim le še firmo Sulzer iz Švice, ki je dobavitelj glavnega kotla. Naše delo je pri tem že več ali manj znano, saj se ne razlikuje veliko od del pri prejšnjih fazah. Tako bomo od večjih objektov za četrto fazo zgradili strojnico, bunkerski del, kotlovnico, dimnik (230 m), hladilni stolp, ki bo podoben kot pri III. fazi, reaktor, dve črpalni postaji za vodo, zvezni most za transport premoga, vse cevovode, ceste in uredili zunanje okolje. Delo je terminsko razdeljeno in po dogovoru, bomo 6 tednov pred rokom dobivali tudi pro- . jeki e za izvajanje del. Grobi terminski plan je že izdelan, tako da bomo najprej začeli z izkopi in Sicer za kotlovnico in bunkerski del. Rok za dokončanje gradbenih de! je v drugi polovici 1977. leta. tako da bi v za-' četku 1978 TE že lahko poskusno obratovala. Z izgradnjo IV. faze izgradnje TE Šoštanj se bo neprestano pomanjkanje električne energije malce ublažilo, saj bo IV. faza TE Šoštanj odvajala novih 335 MW v naše električno omrežje. Investitor — Rudarsko elektroenergetski kombinat (REK) Velenje TOZD TE Šoštanj je za gradbena dela predvidel kot investicijsko vrednost 200 mio dinarjev, vendar se bo ta vsota verjetno še nekoliko povečala.« Samo čez cesto, nedaleč od tega velikega gradbišča, je druga postojanka naših delavcev iz Celja. Tu izvajajo druge objekte za REK Velenje in sicer prestavitev EFE. S podpisom samoupravnega sporazuma je uradni naziv te organizacije REK Velenje TOZD Proizvodnja gradbenega materiala (PGM). Za to TOZD so naši delavci postavili celoten obrat. Poleg proizvodne hale in bunkerskega dela so zgladili še sušilne komore, nadstrešnico in upravno poslopje, O izvajanju del na tem objektu nam je vodja gradbišča Anton Logar povedal naslednje: ■»Po projektih, ki so jih napravili v Projektivnem biroju v Velenju, smo julija lanskega leta začeli z izgradnjo oziroma prestavitvijo obrata elektrofilterskih elementov. Glede na £ nekaj let zapuščena objekta bodo naši uredili, nadzidali in prizidali 4^° halo, kamor se bo nato preselil REK Velenje TOZD elektrostrojni Nov kulturni dom v Šoštanju bo kmalu sprejel prve obiskovalce Vsi stebri za večnamensko halo v Velenju so že postavljeni to, da je ves objekt zidan iz efe zidakov je bilo delo precej zamudno, saj smo vgradili več kot 54.000 teh zidakov. Skelet je iz armiranega betona, medtem ko je strešna konstrukcija jeklena. Obrat se v glavnem sestoji iz proizvodne hale v velikosti 56 X 42 X 8 metrov in bunkerskega dela 24 X 30,5 X 10 m. Vsi objekti so že v zaključni fazi, saj so se vsi delavci, ki jih je bilo povprečno okoli 100, izredno potrudili, da bi bila investicijska vrednost 21 milijonov din v celoti realizirana.« Od naslednjih objektov moramo omeniti se prestavitev elektrostroj-nega obrata. V I. fazi te prestavitve bodo naši delavci napravili proizvodno halo v velikosti 86 X 76 m, garderobe in upravno poslopje. Upravno poslopje je sicer delno že zgrajeno pa tudi stebri za garderobe. Od ostalih del bodo napravili še temelje, obodne zidove, tlake in pa nadgradnjo obstoječih objektov. Za prvo fazo pa bodo iztržili 14 mio din. Po naročilu Krajevne skupnosti Šoštanj in projektih PB Velenje so celjski Gradisove! napravili v Šoštanju še nov kulturni dom, ki pa je že končan Potrebna so !e še obrtniška dela, ki pa so vezana na ogrevane prostore V objektu, s tlorisno površino 40 V 4Q m, je dvorana z odrom za gledališče in kino, v kateri bo 300 sedežev, dve spominski sobi (Napot-nikova in Kajuhova), knjižnica, garderoba za igralce in gledalce in stanovanje za hišnika. Objekt je klasično zidan iz efe zidakov. O problemih pri zaključku del pa nam je Janko Akerman povedal naslednje: »Z gradbenimi deli smo že končali, zataknilo se je pri obrtniških delih. Investitor je imel pogodbo za priključek centralne kurjave s TE, vendar ti niso izpolnili pogojev, zato se je investitor odločil za drugega izvajalca. Brž ko bo centralna kurjava priključena, bodo obrtniki, ki smo jim zaupali finalizacijo — nalepitev tapet in tapisoma, lahko zaključili z deli. Ni pa še rešena tudi zunanja ureditev, za katero tudi še nimamo projekta,« je zaključil Akerman. Investicijska vrednost za ta objekt pa je 6.5 mio din Na poti domov smo opazili še eno naše gradbišče in sicer v Velenju, kjer ob avtobusni postaji grade naši delax7ci montažno večnamensko halo. Že samo bežen prelet prek teh gradbišč nam pokaže, da so celjski Gradisovci krepko zavihali rokave. Zdaj morajo samo še opravičiti izkazano zaupanje, ko so jim bila dodeljena vsa ta dela In prepričani smo, da jim bo to uspelo, kar so dokazali že mnogokrat doslej. Celje je mesto, ki se zelo hitro razvija na vseh področjih. Tako je postalo eno naših vodilnih kulturnih središč, da o športu sploh ne govorimo. Nas bolj zanima dejstvo, da je Celje tudi močno industrijsko središče. Tako so na primer v Celju, 'doma močne delovne organizacije, kot EMO, AERO, Cinkarna itd. Razvoj vsake od teh zahteva tudi vedno nove investicije in kadar so te povezane z gradnjo novih objektov, smo ponavadi tudi mi poleg, Tako smo se odločili, da bomo obiskali ta celjska gradbišča in začeli smo kar v tovarni AERO. Tu gradijo skladišče gotovih izdelkov s tlorisom 1872 m2. Del skladišča je urejeno kot regalno skladišče, en del pa bo dvoetažni objekt. Z deli so pričeli 10. oktobra lani, dograjen pa mora biti 15. junija 1975. Najbrž bo končan nekaj dni kasneje, ker so naleteli na oviro — na zemljišču, kjer bo stal objekt, so bili kabli visoke napetosti in prestavitev teh je zahtevala kar nekaj dni. saj to delo ni bilo prav nič enostavno. Investicijska vrednost objekta brez regala je 11 milijonov dinarjev, projekt zanj pa je pripravil celjski Zavod za naoredek gospodarstva. Naslednje gradbišče ima celjski Gradis v TOZD AUREA, OZD Celjska zlatarna. Tu gradijo proizvodno halo, katere investicijska vrednost je 7,5 milijonov dinarjev. Z deli so začeli aprila 1974 in kadar je bilo največ dela, je bilo tu zaposlenih 35 ljudi. Konec februarja bodo z deli končali. Objekt ima dve etaži, njegov tloris pa meri 900 m2. Ko smo jih vprašali, s kakšnimi težavami so se borili na tem gradbišču, so nam povedali, da jih je motilo predvsem sprotno projektiranje objekta in spreminjanje načrtov med gradnjo. To je tudi samo gradnjo nekoliko zavleklo. Trgovsko in proizvodno podjetje MERX iz Celja slovi med drugim tudi po prodaji kave. za katero pravijo, da je njihova prav gotovo najboljša. Zato tudi skrbijo za čimbolj-šo njeno pripravo in v ta namen so začeli graditi novo pražarno in pakirnico, katerih investicijska vrednost je 10,34 m'lijona dinarjev Celjski Gradis izvaja gradbena dela na teh objektih, z d"H na so pričeli v začetku decembra 1974, končali pa naj bi v juliju 1975, V tem času bodo adaptirali obstoječe skladišče, ki se bo preuredilo v pakirnico in pražarno, dozidali pa bodo upravne in laboratorijske prostore. Objekt bo štirietažen, s kletjo. Na gradbišču je začelo delati 14 ljudi, v konici gradbenih del pa jih bo približno 25. Beton bodo dovažali iz centralne betonarne v Gajih, armaturo za objekt pa krivijo v celjski železo-krivnici. Opremo za pražarno bo dobavila zahodnonemška firma Ferd. Gothot iz Mulheima v Porurju. Ivan Polanec je doma iz Medži-murja. vendar je postal že pravi Celjan saj je tudi njegova družina v tem mestu, — Ste že dolgo v Gradisu? — Prišel sem leta 1964 in se v Gradisu tudi izučil, Sedaj sem že-lezokrivec, tu v celjski TOZD Gradisa, — Družino imate tukaj v Celju, ali to pomeni, da imate urejeno stanovanjsko vprašanje? v — Seveda Stanovanje mi je dal Gradis in tako res nimam problemov, drugače pa ne vem, kako bi šlo. — Kako vam je všeč v naši delovni organizaciji? — Mislim, da je kar v redu, dela imamo dovolj in je tudi dobro organizirano. Problemi so izven podjetja, ko se moramo bosti z vedno višjimi cenami, kamor se obrneš. — Pred kratkim je bilo novo leto. Kje ste ga praznovali? — Bili smo kar doma, pravzaprav pri ženini sestri. Ampak bilo je prijetno in lepo smo preživeli Silvestrovo. Objekt za gozdno gospodarstvo bo zgrajen do konca maja Konec februarja bo novi objekt za Zlatarno TOZD Aurea predan investitorjem Gradis ima organizirano tudi gradbišče v tovarni EMO. ki je stalno. Tako so tu leta 1974 dokončali regalno skladišče in polnilnico akumulatorjev. Poleg teh objektov Gradis redno opravlja razna vzdrževalna dela, temelje za novo strojno opremo itd. Očitne je investitor z Gradisom zadovoljen, tako da ni bojazni, da bi ta košček kruha ravno v EMO izgubili. Na južnem delu kompleksa, ki je rezerviran za gozdno gospodarstvo Celje (v industrijski coni Lava II), gradijo celjski gradisovci mehanične delavnice in garaže, To bo večja hala in k njej še aneks. Temelji hale so točkovni, aneksa pa pasovni. Obodni in pregradni zidovi bodo sezidani iz betonskih votlakov. Streha je ravna. Za izolacijo stropa in istočasno strešno konstrukcijo bodo uporabili siporeks krovne plošče, položili pa jih bodo prek armirano betonskih predalčnih nosilcev MP 15, Hala je armiranobetonski skelet v polmontažni izvedbi, in sicer so stebri betonirani na mestu, strešna konstrukcija in obodni fasadni venec pa je popolne montažn- izvedbe. Investicijska vrednost objekta je 6 milijonov dinarjev, Z deli so pričeli novembra 1974, zaključili pa bodo konec maja letos. Objekt je namenjen za avtopar1, in mehanizacijo (garaže, mehanične delavnice, skladišče rezervnih delov). V dvoetažnem aneksu bo sejna soba. jedilnica ir. pisarne. Na gradbišču smo srečali tudi predstavnika investitorja ing. Juga in ta nam je povedal: »Za Gradis smo se odločili pri gradnji zato, ker smo slišali, da je to podjetje, ki solidno izvaja dela, predvsem pa da se drži rokov. Mi pa ta objekt nujno potrebujemo, zato pa upamo, da nas ne boste razočarali. Moj sedanji vtis je, da se pri delu na gradbišču vsi zelo trudijo, da bi nadoknadili zamudo, ki so jo zaradi objektivnih težav pridobili.« Če je že nekje industrija, je za tiste, ki delajo v njej, potrebno zgraditi tudi stanovanja in vse spremljajoče, kot na primer: zdravstveni objekti, šole itd. Pa pojdimo kar po vrsti. V stanovanjskem naselju Otok III, kjer imajo objekti večinoma naš »pečat«, sedaj gradimo stanovanjsko stolpnico S2. Celjski Gradis jo je začel graditi leta 1973 in takrat so naredili temelje in klet. Gradnja je bila ustavljena do maja 1974, potem pa so zopet poprijeli in stolpnica mora biti vseljiva 15. maja 1975, Za sedaj potekajo dela po planu in ni bojazni, da ne bi končali ob pravem času. V stolpnici je 48 trosobnih stanovanj ter 24 garsonjer. Takrat, ko so bila dela na nšku, je bilo zaposlenih 60 delavcev (med njimi 20 učencev). Investicijska vrednost za gradbena, obrtniška in inštalacijska dela je 19,57 milijonov dinarjev. Bolnišnica v Celju ie "^mčila leta 1973 gradnjo nove prosok*ure in konec julija tistega leta so Celjani začeli z gradbenimi deli. Investicijska vrednost objekta je 2,5 nilijonov dinarjev, rok za predajo pa je bi) julij 1974. Objekt je bil zgrajen v dogovorjenem roku, vendar investitor še ni uspel montirati opreme. Sedaj Gradisovci opravljajo tu razna vzdrževalna dela. Vzdrževalna dela pa opravljajo tudi v bo'-:snic; Vojnik, kjer so zgradili vmesn' trakt, kamor se ravnokar seli laboratorij in kuhinja. Tako po preselitvi bodo nadaljevali z rekonstrukcijo izseljenih prostorov. V zaključni fazi gradnje je v Vojniku tudi butanska postaja. Celjski Gradis gradi tud: garažni objekt za UJV Celje. Objekt je zasnovan kot večetažni okvir z obojestransko previsnimi nosilci. Temelji so pasovni in točkovni. Fasada je obložena z montažnimi fasadnimi betonskimi ploščami, ki so bile izdelane na Pobrežju l Mariboru. Posebna zanimivost je uvoz v objekt, ki gre preko polžaste armiranobetonske rampe. V objektu bo investitor imel parkirne prostore za avtomobile, mehanično delavnico z V tej stolpnici bo 72 stanovanj Cene gredo kar naprej »višino In to bo skladišče gotovih izdelkov za AERO To je nova prosektura celjske bolnišnice vsemi pripadajočimi prostori ter upravne prostore samega objekta. Investicijska vrednost je približno 8 milijonov din. Z deli so pričeli avgusta 1974, sedaj pa so na objektu že zaključna dela in lahko rečemo, da je bil objekt, hitro zgrajen, čeprav je bilo zelo zahtevno temeljenje, ker objekt leži na kolektorju. Kot zadnje bomo omenili še pravkar dokončan trgovski šolski center in pripadajočo telovadnico Sama trgovska šola je že predana v uporabo, telovadnica pa je sedaj v zaključni fazi. Našteli in opisali smo torej nekaj najvažnejših objektov, ki jih gradi Gradis v samem Celju. Ni jih malo, seveda pa poleg ijih gradijo tudi drugod po Štajerski. O teh objektih F J bomo povedali kaj na drugem mestu. Mimogrede bomo omenili samo eno in sicer: gradbišča, ki smo jih obiskali, so bila lepo urejena, v Ljubljani pa nam je služba za varstvo pri delu povedala, da je celjska TOZD najbolj vestna, kadar je treba zavarovati človeka in delo pri gradnji. Res lepa pohvala. M. N. Ivan Polanec Hijub konkurenci veliko naših gradbišč v Celju Garažna hiša za UJV v Celju Se zadnja dela na zunanjih priključkih pri garažah za UJV Celje Ostal bom v Gradi: I/ okolice Bjeline v Bušni je prišel v naše podjetje Slevan Spasojevič, KV lesar. -- Koliko časa ste že pri nas? — Sedaj so minila štiri leta in ves ta čas .sem delal na gradbiščih v C fini, no, pravzaprav tudi v Šoštanju m v Laškem. — Ima e dosti dela'’ — Tega je prevet in dobro je to, saj bo potem tudi dober zaslužek — Kje pa imate družino? — Družino sem pustil kar doma in zato izkoristim vsak daljši prosti čas, da grem domov. — Ali ste potem tudi novo leto praznovali doma? — Seveda sem in moram reči, da že dolgo nisem imel tako lepe praznike. Stevan Spasojevič Danilo Ristič Kmalu bom Danilo Ristič dela na enem izmed naših celjskih gradbišč, konkretno pri gradnji stolpnice na Otoku III: — Ti si še učenec? — Sedaj sem v tretjem letniku, pravzaprav sem že naredil vse tri letnike šole, samo praksa mi še ostane in to bom v nekaj mesecih opravil, potem pa bom kvalificirani zidar. — Kako pa si se učil v šoli? — Šlo je še kar, izdelal sem z dobrim; vendar imam raje praktično delo, zato sem kar vesel, da je že vse »šolsko« za menoj. — Torej ti je delo v Gradisu všeč? — O, zelo. Vesel sem, da sem se odločil za ta poklic, saj šele sedaj, ko praktično delam, vidim, kako je to delo zanimivo. — Ti si doma iz Zavidovičev v Bosni. Ali kaj pogrešaš tisti kraj? — Včasih že, vendar grem včasih tudi domov, pa mi je lažje. Tudi navadil sem se že tukaj, imam dosti prijateljev. — Kaj delaš, ko nisi na gradbišču? — Včasih počivam, včasih igram namizni tenis, gledam zvečer televizijo itd. Nekako se že preživi tudi tisti prosti čas. Zanimivosti je na gradbišču dovolj Na gradbišču v tovarni AERO smo našli tudi pripravnika, ki nabira znanje za kasnejše čase prav na našem gradbišču To je Gorazd Bebar iz Celja. — Koliko časa si že pri nas? — Ko sem končal tehnično srednjo šolo v Celju, sem potem prišel h Gradisu in sem sedaj tukaj 3 mesece. Delam že ves čas na tem gradbišču. — Pa ti je všeč delo, ki ga prej v šoli še nisi mogel toliko spoznati? — Delo je zelo zanimivo. Moj mentor je ing. Cvikl in on mi tudi veliko pomaga. Take mentorje bi privoščil vsem pripravnikom. Na tem gradbišču sem že od začetka gradnje in bom ostal tudi do konca. Tako se bom seznanil s potekom celotne gradnje enega objekta. Še milijon ten cementa iz Anhovega V začetku leta 1977 bo na domačem tržišču še dodatnih milijon ton najkvalitetnejšega cementa, in sicer iz cementarne Salonit v Anhovem. S tem bo prenehala potreba za uvoz tega dragocenega gradbenega materiala, saj bodo v Salonitu izdelovali v glavnem le najkvalitetnejše vrste cementa. Skupna investicijska vrednost za ta objekt je miliardo in 80 mio din. Nova cementarna, ki bo zaposlovala, zahvaljujoč visoki avtomatizaciji, le 280 ljudi, je v neposredni bližini stare tovarne. Posebno pomembno pa je tudi to, da so rezervne surovine za predelavo cementa na tem področju ogromne, tako da je njihova eksploatacija praktično neomejena. trgovskem šolskem centru že gospodarijo učenci !eki in misli Ljudje usodi raje dvojno zaraču-varn° to, kar nam manjka, kakor to, ar imamo. (Ernest Heimeran) dJk’ vse originalno dobro, toda vse br° je originalno. (Paul Hindemith) kPT?eranca Pomeni: oprostiti napa-takt pa: jih pa sploh ne (H. Schnitzler) Močni lahko tudi tiho govori. (Th. Roosevelt) Lagati je najnapornejša stvar na svetu — predvsem potem. (A. M. Lindbergh) Nič ne stane moškega kot žrtve, ki jih zanj naredi ženska. (Jules Romains) Zenske in suknje nikar ne izbirajmo pri umetni svetlobi. (Marcel Achard) Danes je kotlovnica že pod streho Tudi Upravna zgradba za Libelo Celje Beton brez cementa Znanstveniki rudarsko-topilniške akademije iz Krakova so izdelali postopek za proizvodnjo veznega materiala brez cementa in sicer na osnovi žlindre iz visokih peči Osnoven material je zrnata žlindra, ki so jo znanstveniki aktivirali s pomočjo alkalnih razstopin. in jo izpostavili delovanju pare pri temperaturi 90° C Dosežena trdnost tega materiala odgovarja trdnosti portland cementa . 156-stanovanjski blok v Velenju je že vseljen NADALJEVANJE S 1. IN 2. STRANI NADALJEVANJE S 1. IN 2, STRANI NADAL- Nove naloge... — pri najviše ovrednotenem delovnem mestu z razmerjem 5,25 predstavlja zgornja omejitev 50% povišanje (5,25 X 0,50) = 2,63; — možno razmerje povišanja znaša (2,63 : 0,20) 13 :1 kljub omejitvam. Tako povišanje osnov, ki ni več uravnilovsko kot doslej, izhaja iz družbeno priznanega sporazuma. V Gradisu smo se podali na to pot postopno, pa vendarle z dokajšnjimi razlikami. Marsikdo vidi v obravnavanih omejitvah uravnilovske posledice, vendarle številke ne lažejo. Te pa kažejo drugače. 2. Ne le odgovorne komisije, sindikat in odgovorni organi ter delavci v TOZD, marveč vsi delavci želimo priti čimprej do '-ar se da ustreznega sistema pri računanju obračunskih osnov. Analitična ocena delovnih mest je ena od najboljših metod, ki je zdaj za slovenske gradbince tudi predpisana (12. in 14. člen sporazuma). Čeprav je bila sistemizacija v Gradisu sprejeta že sredi leta 1974 in čeprav je bila poskusna ocenitev izvedena že jeseni 1974, se je pripravljal dokončen predlog vse tja do konca leta 1974. Tudi sedanji predlog ni brez napak. Pri 500 delovnih mestih in 11 ocenah za vsako delovno mesto imamo 5590 ocen. Če upoštevamo samo 2 ®/o napak (vsebinskih in računskih) — kar po statističnih normativih velja za zelo solidno gradivo — dobimo nekaj čez 100 možnih napačnih ocen ali ocen dvomljive vrednosti. Zavedajoč se tega dejstva na eni strani ter dolžnosti prejema, ki nam jo nalaga sporazum na drugi strani, je komisija predložila poseben postopek. V februarju bi upoštevali vse očitne, logične ali računske napake, katere je možne odkriti in jih odstraniti. Ostale, dvomljive ali sporne ocene pa bi skupaj z morebitnimi pritožbami, ki jih bodo imeli predvidoma delavci na nove obračunske osnove, obravnavali v miru. strokovno, temeljito in vsako posebej. Za tako delo pa je potreben daljši čas. Predvideva se, da bi bilo tako zastavljeno temeljito delo opravljeno šele v aprilu ali še kakšen mesec kasneje, odvisno pač od obsega pripomb. Delavcem bi se tedaj tudi popravile njihove obračunske osnove — v upravičenih primerih. V neupravičenih primerih pa bi se na vse pripombe moralo odgovoriti z obrazloženimi utemeljitvami. KAJ PRINAŠAJO NOVE OBRAČUNSKE OSNOVE Povišanje obračunskih osnov bo znašalo v poprečju več kot 30%; vsekakor pa več kot se bodo predvidoma povišali življenjski stroški. To pomeni, da bodo lahko obdržali nespremenjene presežke nad osnovami le v nadpoprečno uspešnih enotah, medtem ko moramo v poprečju in še v večji meri za podpoprečne enote računati z znižaniem presežkov nad osnovami (akordi, ocene, nagrade organizatorjev, OD po uspehu). Poprečni presežki nad osnovo so v zadnjih treh letih znašali — v odstotkih : Skupina delavcev 1972 1973 1974 ročni delavci 22,7 19,7 21,7 umski delavci 31,1 26,0 29,0 organizatorji 32,8 25,9 29,3 vsi delavci 0 25,0 21,5 23,6 Kolikor predvidevamo porast obračunskih osnov za 35 %, porast življenjskih stroškov in OD za 25 °/o, je pri planiranem uspehu možno pričakovati, da bo znašal poprečen presežek kot sledi — v indeksih: o O 1974 1975 Sl Sc S8 I £ 100 X 1,236 = 123,6 135 X 1,150 = 155 155 :123,6 = 1,25 (povišanje živi j. stroškov in OD) Varianta: povišanje osnov — 35%, povišanje OD — 30 % 123,6 X 1,30 1,35 1,19 (predviden presežek) Navedeni račun nam kaže, da bomo morali ob občutno povečanih obračunskih osnovah zmanjšati izplačila visokih presežkov povsod tam, kjer ne bomo obračunali OD po normativih ali pa kjer so normativi in merila ohlapni! Visoko obračunsko osnovo in visok presežek hkrati naj imajo samo dobri in prizadevni delavci, ki dosegajo nadpoprečne rezultate. Čas je, da se dobri delavci »odlepijo« od poprečja; podpoprečni delavci pa prav tako v obratnem smislu. Sistemizacija in analitično ocenjevanje sta le sistemski rešitvi za izhodiščno obračunsko osnovo, medtem ko naj bodo osebni dohodki odraz delovnega uspeha vsakega posameznika. Ta odraz pa bomo merili in obračunali s presežki. Več razlogov nas sili k uveljavitvi sistemizacije in analitične ocenitve delovnih mest in delavcev: 1. določila samoupravnega sporazuma, 2. ustrezno povišanje obračunskih osnov ((stran od uravnilovke) zaradi nagle rasti cen življenjskih potrebščin, 3. omogočanje uspešnejše kadrovske politike v času, ko smo pred obsežnimi nalogami, 4. solidnejša osnova (izračunana po sistemu) za ustreznejše nagrajevanje. Prvi koraki Brez sinikata ALI JE OBDOBJE DEBELIH KRAV PRED NAMI V letu 1975, kakor tudi še v letu 1976 imamo zelo obsežne, zahtevne in odgovorne delovne naloge tako na področju proizvodnje kot na področju nadaljne ureditve notranjih družbenoekonomskih odnosov. Te naloge bomo uspeli opraviti le z dobrimi kadri. Dobri kadri morajo biti praviloma dobro nagrajeni. Gradis naj bi postopno pridobival na ugledu tudi z dobrimi zaslužki na podlagi dobrih uspehov. S tem bi se manj otepali s kadrovskimi težavami, saj imajo najboljši kolektivi celo možnost izbora med pondubami. Ali imamo možnost doseči položaj dobrega če že ne najboljšega gradbenega kolektiva prav zdaj, ko naj bi šteli čas »debelih krav« za nas? Imamo! Dovolj bo moralo biti volje, delovne vneme in znanja ter nekaj manj škodljivega kritizerstva in kruhoborstva. Tako vsaj mislimo in upamo nekateri. Stane Uhan ničesar s m n osebnega dohodka, enotni sindikalni listi perečih vprašanjih prehrane in stanovanja delavcev, organiziranje športne in kulturne dejavnosti ter organizaciji sindikata. To velja tudi za graditelje našega najpomembnejšega objekta NE Krško. Zato so se nedavno v Krškem sestali sindikati gradbenih delavcev SR Slovenije in SR Hrvatske ter predstavniki vseh delovnih organizacij, ki so angažirane pri gradnji jedrske elektrarne v Krškem. Skupnega sestanka so se udeležili: Za republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije Lojze Cepuš, predsednik RO Andrija Vlahovič, sekretar RO Sotler Zvone, predsednik sindikata gradbenih del. mesta Ljubljana. Za republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Hrvatske: Joško Nikolič, predsednik RO, Andelko Jukič, sekretar zveze sindikata SR Hrvatske in Janko Bjelič, predsednik sindikata mesta Zagreba Za Gradis: Inž. Dragovan Sever, inž. Štefan Mesarič, inž. Janez Nučič, Za Hidroelektro: Andelka Snoj Za Hidromontažo: Jože Vide Za Djuro Bakovič: Lazar Nezič, Anton Lukezič, Geza Zake. Na sestanku so razpravljali o družbenem dogovoru in sporazumevanju o enotnem sistemu delitve Sprejetih je bilo več konkretnih sklepov Do 1. februarja se morajo ponovno sestati vsi štirje izvajalci ter se sporazumeti in doseči sporazum o enotnih kriterijih nagrajevanja in delitve osebnih dohodkov. Skupno z investitorjem in predstavniki občinske skupščine Krško se pogovoriti glede ureditve naselij (postavitve barak), minimalnih standardov ter prehrane delavcev. Razpravljali so tudi o športnih in kulturnih dejavnostih, in potrebi po graditvi tozadevnih objektov. Ob zaključku pa so se dogovorili, da mora imeti vsako podjetje svoj izvršni odbor sindikata, ter skupno konferenco sindikata vseh štirih delovnih organizacij. L. C. Delavski svet... kot izjemno določa za oba projektivna biroja. Dalje predvideva posebno merilo za omejitev osebnih dohodkov n vzgor pri skupnih službah. Delegati — člani delavskega sveta podjetja so joročali o razpravah, ki so jih imeli v tej zvezi v svojih TOZD in dokazovali, da ni utemeljitve, da bi se tako določala notranja merila za TOZD kar zadeva gornje meje višine izplačil osebnih dohodkov, kajti eno takšno merilo je že sprejeto s samoupravnim sporazumom o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu, katerega so kot skupnega sprejele pri nas vse temeljne organizacije združenega dela Dalje so ugotovili, da predlagani dve merili lahko veljata le za eto 1974 torej za nazaj in da ni nobenih sankcij za to, če bi se seda1 ugotovilo, da bi katera TOZD pri izplačilih osebnih dohodkov prebile gornjo mejo, če bi izračunali višino z uporabo predlaganih meril. Sankcije so predvidene že v prej navedenem sporazumu v gradbeništvu, ki dolo- ča podobno merilo za omejevanje zgornje meje izplačil osebnih dohodkov. Ce se uporablja to merilo, ki velja za leto 1974, je bilo ugotovljeno, da nobena TOZD ni prekoračila te meje. Če pa se uporablja sedaj predlagana notranja merila, pa so predlagatelji tolmačili, da prebija gornjo mejo projektivni biro v Mariboru, sankcij pa da za to ni mogoče uporabiti, ker tudi niso bile notranje prej dogovorjene. Po zaključeni razpravi so delegati glasovali, da zavrnejo predlog in zahtevali, da naj se vnaprej predvidijo merila, ki bi omejevale gornjo možno mejo izplačil osebnih dohodkov, v TOZD v letošnjem letu. Glede na to, da za skupne službe kot delovna skupnost, ki ni TOZD. ni mogoče uporabiti merila, ki ima za osnovo doseženi dohodek, bo potrebno za to skupnost napraviti posebna merila. Delegati so bili tudi mnenja, da je treba upoštevati splošna politična stališča, sindikatov in (nadaljevanje na 8. strani) Ulili Armatura — večni problem gradbincev? | Učimo se nemški WIR LERNEN DEUTSCH (69 Lektion) Wenn wir die Substantiva studieren, miissen wir uns vor al-lem »den Artikel«: der, die das gut merken. Aber es gibt auch einige Hmvveise tiber den Gebraucht des Artikels, vvas uns das Lernen erleichtert. Der Artikel steht vor dem Substantiv und dem (attributiven) Adjektiv. Vor dem Pronomen steht kein Artikel. Wie es uns schon bekannt isf, haben vvir den »bestimmten« (določeni člen) und den »unbestimmten« Artikel (nedoločeni člen)). Der bestimmte Artikel bezeichnet. Dass ein ganz bestimmter Gegenstand gemeint oder dass dieser bereits bekannt ist. Der unbestimmte Artikel bezeichnet, dass irgendein Gegenstand gemeint ist. Ein beliebiger (poljuben), ein unbekannter (neznan) oder unbestimmter. A, Ohne Artikel werden gebraucht: 1. Eigennamen (lastna imena) z. B. Janko ist ein Vorname. Berlin iiegt ari der Sprec. Deutschland ist reich an Gebirgeu und Fliissen. Ausnahme (izjema). Es werden nur mit dem Artikel gebraucht: die Se!iweiz, die Nietierlande, die Moldau, der Krim, der Irak, ferner die Landernamen aui' »ei«, die Tiirkei, die Mongole! und Plurale imena v množini): die Vereinigten Staaten. 2. Stoffnamen (snovna imena): z. B. der Tisch ist aus Holz, ich vvasche mich mit Wasser, Gold ist ein Metali. Wir trinken gern Milch. Aber: Die Milch ist heute sauer, d. h. cine bestimmte, die heutige Milch, 3. Substantiva, di Beruf (poklic), Reiigion (vera), Natlonalitat (narodnost) bezeichnen, in Verbindang mit dem Hiifszeitworf »sein« und »vverden« z. B. Er ist Arzt ion je zdravnik), er wird Arzt (bo postal zdravnik), Lehrer, Musiker. Er ist Deutscher, sie ist Ma-hamedanerin. 4. Einige Verbindungen (zveze) wie: Mit Leih und Seele (z dušo in telesom), Haas und Hof, das Schiff ging unter mit Mann und Maus. (Ladja se je potopila z možem in mišjo, to se pravi »popolnoma«.) Zu Land und zu VVasser, bei Tag und Nacht, ich gehe zu Fuss, ich falire nach Hause, sie liiuft Schlittschuh (vozi z drsalkami), er fahrt Rad (vozi kolo), Auto, Boot (čoln) usw. B. Mit Artikel werden gebraucht: 1. Eigennamen, wenn ein Attribat hinzutritt (lastna imena, če pred njimi stoji pridevnik), z, B. Das Heutige Deutschland, die fleissige Maria, das reiche Jugoslawien. Wenn die Substantiva in A 3 ein Attribut haben, bekommen sie den unbestimmten Artikel, z. B. Er ist ein tuchtiger (vrl, zmožen) Arzt geworden. er war ein guter Diplomat, er Wurde ein vor-ziiglichcr Lehrer, usw. 2. Die Eigennamen von Strassen, Bergen, Gebirgen, VViisten (puščava), Fliissen, Seen und Meeren, z. B. die Ljubeljstrasse, die Alpen, der Triglav, die Sahara, die Save, der Rhein, das Mittel-meer, das niirdiiche Eismeer, der W6rtersee. Bilden Sie einige Satze mit oder ohne Artikel: 1. Der bekannte Walzer von (?) Johann Strauss ist »An (?) schtinblau- Bonau«. 2. Uber (?) Alpen fiihren mehrere uralte tjbergange (več prastarih prelazov): z. B.(?) St. Bernhard, (?) St. Gotthard, (?) Brennerstrasse. 3. In der Olflasche ist (?) Ol dick gevvorden. 4. (?) Junge Mozart zeigte cine ungewohnliche musika-lische Begabung (nenavadna glasbena nadarjenost). 5. An (?) Main iiegt (?) Frankfurt. 6. (?) Italien von heute ist nicht (?) Italien des vorigen Jahrhunderts (Italija prejšnjega stoletja). 7. Mir schmeckt (?) bitter- Kaffe nicht, ich trinke ihn immer mit (?) Zucker und (?) Sahne. 8. (?) Kieler Kanal verbindet (?) Ostsee mit (?) Nordsec. 9. (?) heutige Griechenland ist nicht so bedeutend wie (?) antike Griechenland. 10. Der Lehrer vvar friiher (?) tuchtiger Arzt. Noch folgende Cbungen: 1. VVas ist den Kiiche los? Gestern abends schmeckte (?) Tee nicht, und jetzt ist (?) Fleisch versalzen. 2. Eine der machtigsten Stadtrepubliken war (?) alt- Vcnedig. 3. In (?) Verinigten Staaten gibt es viele grosse Industriestadte. 4. An (?) Nord- und Ostsee liegen viele grosse Handelsstadte: (?) reich- Bremen, (?) alt- Hamburg an (?) Elbe und (?) ehemals machtig- Liibeck an (?) Trave. (?) lange Zeit selbststandig- Danzig an (?) Weichsel, (?) gross- Ko-nigsberg an (?) Pregel und (?) kleiner- Memel an (?) Memel. 5. Wenn die Flaschen schlecht schliessen. wird (?) Wein sauer und (?) Bier schal. 6. Einst war (?) romische Reich der grosste und machtigste Staat rings um (?) Mittelmeer. 7. VVelche Lander liegen im Norden, Siiden, Osten und Westen (?) Schwciz? VVorter — Besede erleichtern — olajšati attributiv — atributiven prilasten meinen — misliti, meniti bereits — že irgendein — kdorkoli, karkoli s Metali — kovina vorziiglich — odličen r VVortersee — Vrbsko e Sahne — smetana bedeutend — pomemben v antik — starodaven, antičen versalzen — zasoljen machtig — mogočen e Handelsstadt — trgovsko mesto ehemals — nekoč selbsstandig — samostojen schal — puhel, plehek, jalov rings um — okoli (mit Akkusativ) Še posnetek iz akcije na Kozjanskem Električne centrale se dele po načinu izkoriščanja mehanske in toplotne energije v dva dela. V prvi del spadajo tiste centrale, ki izkoriščajo vodno silo, ki nastaja pri padcu vodne mase iz višjega na nižje mesto. Ta sila žene turbine, te pa generatorje, ki dajejo električni tok. Centrale, ki izkoriščajo vodno silo za pridobivanje električne energije imenujemo hidrocentrale. Druga vrsta električnih central pa izkorišča toplotno energijo za pogon turbin tj. toplota spreminja vodo v paro, para žene parne turbine, turbine generatorje, generatorji pa dajejo električni tok. Električne centrale, ki izkoriščajo toploto kot vir energije spadajo v termocentralc. Termoelektrarne pa ločimo med seboj po vrstah goriva, ki ga uporabljajo, da pridejo do potrebne toplotne energije. To so premog, tekoča goriva, plinska goriva in v najnovejšem času atomska goriva. Atomske (jedrske, nuklearne) elektrarne spadajo med termocentrale, ker izkoriščajo toploto, ki nastaja ob razpadanju atomskega jedra za spreminjanje vode v paro, para žene turbine, te generatorje itd. Torej 7- nič novega, razen, kadar slišimo ime »atomska centrala« potem se človeku, ki nima s to stvarjo tesnejših vezi avtomatično vsili predstava Po zlu poznane »atomske bombe« iz Hirošime, ob koncu druge svetovne vojne. Kakšna je razlika med atomsko bombo in atomsko centralo (elektrarno? — V atomski bombi je izgorevanje atomskega naboja trenutno, vsega naboja naenkrat, pri jedrski elektrarni pa poteka izgorevanje kontrolirano in počasi tako, da se toplotna energija sprošča po želji 111 moči, ki jo hočemo imeti. V nasprotju z bombo in trenutno reakcijo, izgoreva jedrski naboj počasi v Peči — atomskem reaktorju: za gorivo nam služi uranov dioksid (UO2). To je posebno gorivo, ki ga pripravljajo iz naravnega urana, ki je sam Po sebi zelo slabo gorivo, obogaten Pa je uporabljiv v atomskih pečeh ~~ reaktorjih Vse bi bilo v redu in prav, ako bi z . izgorevanjem urana dobili samo toplotno energijo. Poleg toplote pa nastaja tudi tako imenovano žarče-nje (sevanje), ki ves postopek prepoj zakomplicira. To so predvsem žarki gama in beta, ki so podobni rentgenskim žarkom, ki so — v preveliki količini — tudi škodljivi. To-rei — vsako žarčenje preko določene mere je škodljivo, Takoj se pojavi vprašanje, kako Preprečiti žarkom izstop iz reaktor-•la- kakšno zaščito bomo izdelali? , Ti gama žarki imajo izredno pre-■ino moč in 'ih stene reaktorja ne jboreja zaustaviti. Potrebna je debe-!a betonska stena, debelin preko dva Jn pol metra in še nekateri nevtroni Pide jo skozi. Vendar tudi glede sevanja ne Srnerno imeti prehudih predstav. Ako Samo pomislimo, da obstaja tudi na-ravno sevanje in da je to sevanje Povsod in vedno prisotno, da tako-rekoč živimo s temi žarki, potem nas zopet ne bo preveč strah tega žar-čenja. Da pa se bomo lahko pogovarjali o nevarnosti žarčenja, moramo najprej vedeti o merilih odnosno količinah žarkov, ki so pod kritično mejo tj. ko človeško telo še ne občuti škodljivih posledic žarčenja. Mednarodno dovoljena mej a je 5000 enot, ki jo človek, ki se bavi z radioaktivnimi materiali, še lahko sprejme v svoje telo brez škode za svoje zdravje. Te enote pa so izražene v remih odn. Miliremih, kot tisoči del rema. 5000 miliremov (mrem) je torej dovoljena meja. Kai to pomeni? Ako bi bili ljudje izpostavljeni sevanju s približno 30o remi na leto, bi se pokazala povečana umrljivost, pri nas 30 rem/leto bi bile zdravniško ugotovljene posledice, dopustna doza za prebivalstvo okrog jedrskih central je 0.5 rem/leto. za delavce, ki se poklicno ukvarjajo z radioaktivnim materialom pa je dopustna meja 5 rem/leto tj. 5000 mrem letno, V medicini pa so dopustne količine seveda povsem druge. Pri enem rentgenskem pregledu dobi pacient v svoje teio do 4000 MR, odnosno, 4. reme. Pri zdravljenju rakastih obolenj pa dobiva bolnik lokalno tudi do 10.000 remov in za te vrste sevanja ni omejitev. Do sedaj smo govorili o umetnem viru žarčenja in dovoljenih dozah pri ljudeh. Vemo pa, da naravno okolje tudi žarči in samo človeško telo tudi. Kako je s to rečjo? Geološki sestav zemlje zelo vpliva na jakost sevanja in sicer vsied kemičnih elementov, ki jih zemlja vsebuje To so predmeti uran, toris in kalij 40, odnosno njihove spojine. Drug faktor je kozmično sevanje, ki se veča z nadmorsko višino: vsakih 1500 m se doza podvoji. Nadaljni vpliv imajo tudi do sedaj povzročene jedrske eksplozije. Brali smo v dnevnem časopisju, da so imele ribe, ki so jih ulovili japonski ribiči po nekem jedrskem poskusu povečano dozo radioaktivnosti. Ugotovljeno je. da znaša naravno sevanje v Indiji in Braziliji do 2000 m/rem/Ieto, dočirn je la doza v Evropi desetkrat manjša. Na Švedskem znaša 100—150 m/rem na leto, pri n"s v Krškem pa okrog 70. Ako prištejemo še ca. 20 m/rem, ki jih ima človeško telo vsied kalija 40, dobimo SO m/rem/Ieto, kar je pod svetovnim povprečjem. Dodatno sevanje vsied jedrske elekt: orne v Krškem bo znašalo do 1 m/rem/Ieto, to je komaj 1 "/o naravnega sevanja. To je praktično — nič. Toliko o umetnem in naravnem sevanju in dovoljenih dozah za človeško telo. Vidimo, da je sevanje odn. žarčenje v prekomernih dozah škodljivo, da pa so količine, katerih so posamezniki, ki se ukvarjajo z radioaktivnimi materiali pod določenimi okolnostmi in strogo kontrolo povsem nenevarne. Razumljivo je. da velja tudi za atomsko centralo poseben in strog režim, kakor tudi za ljudi, ki žive v neposredni bližini reaktorja. Pred tremi meseci smo obiskali gradbišče atomskih central v Ring-halsu na Švedskem, kjer so na enem ožjem območju locirali kar štiri jedrske elektrarne: Ena je že bila v poskusnem obratovanju, druga je praktično gotova, pri tretji je bilo izvršenih okrog 70 °/o gradbenih del in pri četrti je bila izbo"’ na gradbena jama in zabetoniran del temeljne plošče. V planu pa imajo na istem okolišu zgraditi še dve centrali tako, da jih bo šest. Prvi dve z jakostjo 760 in 820 MW, drugi dve po 900 MW, zadnji dve, ki prideta na vrsto v letih 1988—1990 pa po 1300 MW, Skupno jih bo imela Švedska do leta 1990 — 24. Ko smo šli na ogled v že preizkušeno reaktorsko zgradbo, smo morali obleči delovne zaščitne obleke, na noge preko čevljev dati pa še zaščitne prevleke. Po ogledu smo morali dati zaščitne obleke takoj v posebno pranje, nam pa so izmerili prejete milireme če nismo prekoračili dovoljene doze. Zakaj jedrske elektrarne? Znano je, da večini držav že primanjkujejo klasični viri pridobivanja električne energije, to je vodne sile in pa premoga ali tekočih goriv, ki so prav zadnje čase zelo poskoči- JOSIPI eradbišču NE Krško Srečanje predstavnikov republiškega odbora sindikata gradbenih deiavcev Slovenije in Hrvatske ter predstavnikov izvajalcev le v ceni. Tudi Slovenija in Hrvaška nimata niti dovolj hidroenergije niti premoga, da o uvozu tekočih goriv ne govorimo. Zato sta se obe republiki odločili za skupno gradnjo dveh atomskih central: V Krškem in Ivanič gradu. Ekonomski računi kažejo, da so jedrske elektrarne precej dražje od klasičnih, vendar pa je proizvedena energija veliko cenejša kot katerakoli drugače pridobljena električna energija pri letnem obratovanju centrale nad 6000 ur. Kadar govorimo o ekonomičnosti pri raznih vrstah termoelektrarn, moramo upoštevati vložen kapital, obratovalne stroške in proizvedeno energijo odn. strošek na proizvedeno energetsko enoto. Pri masovnih količinah in malim številom ur (do 1000 ur/leto) obratovanja so naj ekonomičnej še plinske termoelektrarne, ki služijo samo za pokrivanje ti. energetskih »konic«. Drugi po vrsti je kot gorivo najugodnejše kurilno olje, ki je ceneno do letnega obratovanja ca, 5000 ur. Tretje gorivo je premog, do let- ne kapacitete 6000 ur. Naj ekonomičnej še gorivo pri obratovanju central nad 6000 ur letno pa je atomsko (jedrsko) gorivo. Pri vsaki termocentraii pa imamo tud: spremljajoče negativne pojave kot so onesnaževanje zraka, vode in pa odstranjevanje trdnih odpadkov pri /zgorevanju, pri jedrskih elektrarnah, pa je poleg tega še sevanje. Razumljivo je, da morajo biti vse te komponente primerno upoštevane in vse nevšečnosti, eliminirane tj, odstranjevanje. Trenutno je pri jedrskih elektrarnah še nerešeno stalno skladiščenje trdnih atomskih odpadkov. Do sedaj smo se poznali z nevšečnostmi jedrskih elektrarn in njihove prednosti napram klasičnim termoelektrarnam in seveda nujnost, da se tudi mi, kakor vse naprednejše dežele, usmerjamo na bodočo obliko pridobivanje električne energije. Prihodnjič pa se bomo pogovorili o sistemih pridobivanja električne energije z jedrskimi reaktorji. Branko Vasle, dipl. gradb. inž. Vtisi iz Nemčije so bili dobri Na gradbišču v Mirni smo srečali delovodjo Stefana Sabolja, ki je še pred kratkim delal v naši enoti v Nemčiji. Tako smo izkoristili to priložnost, da se pogovorimo z njim o tem, kako je, če si Gradisoveu na tujem. Takole je pripovedoval: »Sedaj, ko primerjam delo tukaj doma in delo v Nemčiji, lahko rečem, da je bilo lažje zunaj. Delal sem med samimi najboljšimi ljudmi, pa če sem gledal s praktične strani ali pa s strani teoretičnega znanja. Tudi drugače ni bilo težko. Kar se komplikacij z dobavo materiala tiče, smo jih bili v večini primerov rešeni. Največ smo gradili v kooperaciji s firmo Dickehof in ta je naročala material in podobno, prevzela pa je tudi obrtniška dela. Tako res nismo imeli težav: če smo na primer naročili določeni material zjutraj ob 6, uri, smo ga ob 10, uri istega dne že dobili, pri nas pa to teče tako, da ga dobimo najhitreje v treh dneh. Delovni postopki so lam bolj izpopolnjeni, predvsem pa opaži, odri, betoniranje itd. Za vsako dobro delo je tam človek tudi dobro plačan. Moti me še ena stvar, ki sem jo videl pri nas doma. Na isto število deiavcev imamo doma vsaj 50 °/o več uslužbencev kot smo jih imeli v Nemčiji. Naše plače so bile redne in lahko rečem, da smo bili v vsem na boljšem, kot doma, razen hrane. Menze namreč nismo imeli niti v naselju niti na gradbišču Stefan Sabelj in jedli smo tisto, kar si je vsak sam skuhal. 22 let sem že pri Gradisu in v Nemčiji sem delal dvakrat. Leta 1967 sem prišel prvič tja in sicer v Frankfurt, ostal sem dve leti, sedaj sem bil pa spet dve leti v Miinchnu. Če doma ne bi delal hišo. najbrž še ne bi prišel nazaj.« Učenci so se dobro vživeli Tako kot so raztresene po celi Sloveniji naše temeljne organi- To je že precej raznolika družba, , , , pa vendar bodo vsi čez leto ali več zacije Združenega dela, tako tudi naši učenci ne nabirajo svoje zna- postali Gradisovci tako, kot smo se- nje samo v Ljubljani, ampak tudi v Mariboru in v Domžalah. Ker m*' Prvih nekaj tednov v šoli težko razumejo tako samo snov kot jezik. No, velika večina se vseeno spoprime z vsemi temi težavami in po nekaj mesecih so že kar pravi domačini. Šolo že nekako izdelujejo, sedaj ob zaključku leta za prvi letnik pa smo ugotovili, da so med njimi tudi odličnjaki, to pomeni, da gre marsikomu kijub drugemu jeziku šola dobro od rok. se je ravno sedaj šola za nekatere končala, za druge pa šele začela, smo izkorisili priliko, da povemo nekaj besed tudi o teh naših mladih ljudeh. V Gradisu imamo 547 učencev ključavničarjev, 35 strojnikov, 33 raznih strok in sicer bo iz njih na- železokrivcev, 7 elektromehanikov, stalo 206 zidarjev, 196 tesarjev, 54 11 mizarjev, 2 kleparja in 3 varilci. Vsako leto 1. septembra pride v Gradis približno 200 novincev, ki želijo postati gradbeniki. Nekateri med njimi sicer že prve dni obupajo in tako se jih povprečno 18 vrne domov. Na njihov odhod vpliva prevelika oddaljenost od doma, torej domotožje, znajdejo se v popolnoma novem okolju, naš jezik jim je še nerazumljiv in tako res ni čudno, da se nekateri ne upajo zaživeti v vsem tem. Učenci pri delu Sedaj je šole torej konec. Naši naj mlajši učenci bodo sedaj odšli na delo v posamezne temeljne organizacije, kjer si bodo nabirali še praktično znanje Šola jih je sicer res marsikaj naučila, vendar brez preizkusa v praksi znanje v zvezkih in knjigah ni dosti vredno. Naši učenci bodo začeli od prvih del, na primer — kako se zabija žebelj, kako se obrne opeka, kako se pospravlja gradbišče, predno pa bodo naslednjo zimo sedli v klopi drugega letnika, bodo že marsikaj znali in marsikatero delo bodo že samostojno opravili. Delo se vse bolj mehanizira 7! Razgovor z ’"enci Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega sina, moža in očeta IVANA VERBIČA se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, znancem in stanovalcem Ljubljanska 29 ter ulice XIV. Divizije 8, za ustna in pismena sožalja, za darovano cvetje in vence. Hvaležna sem vsem za tolažbo v najhujših trenutkih. Posebej se zahvaljujem osnovni sindikalni podružnici Gradisa Celje in celotnemu kolektivu Gradisa TOZD Celje ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: Marija Verbič, mama, žena Barbara z hčerko Natašo in sinom Andrejem V spomin s Derviševio Samo nekaj dni potem, ko so se naši delavci TOZD nizke gradnje zadnjič poslovili od svojega sodelavca Vinka Sveček, nas je vse, ki smo poznali Reda Derviševiča, pretresla vest, da je dne 9. 12. 1974 umrl zaradi težke in neozdravljive bolezni. Pokojni sodelavec Redo Derviševič je bil rojen dne 25. 5. 1935 v vasi Klisa pri Kulen Vakufu v Bosni. Po poklicu je bil KV be-toner in v našem kolektivu je delal od 2. 6. 1965, torej skoraj polnih 10 let. Še razmeroma zelo mlad je zapustil v rodni vasi v Bosni štiri mladoletne otroke in ženo. Ze precej let je bolehal na pljučih in ni bil najboljšega zdravja. Ker je moral skrbeti za kar precej številno družino, je bil znan kot priden in marljiv delavec. Vse premalo je gledal na svoje zdravje, ki je z leti bilo vedno slabše. Kljub težki bolezni, je zdržal skoraj do kraja na delovnem mestu. Kolektivu je ostal zvest dolgo vrsto let. Vsi, ki so ga poznali, so težko sprejeli žalostno vest, da ga ne bo več med nami, še posebno težak pa je bil ta udarec za njegovo družino in predvsem za njegove otroke. Umrl je mlad, še ne star štirideset let v bolnici na Golniku za posledicami sedaj še neozdravljive bolezni. Od njega smo se zadnjič poslovili v njegovem rojstnem kraju Klisi. Spomin na njega kot delavca in člana kolektiva pa bo živel še naprej z nami. , . 1 J Jani Klančar Iz vojske nam pišejo Red in disciplina Odlike vojaka, ki ga bodo spremljale tudi po odsluženju vojaškega roka in se odrazile pri delu v delovni skupnosti GRADIS. Mnogo uspeha v letu 1975 želi vojak HIDO DZUMHOR, gradbeni tehnik, TOZD GE JESENICE. V. P. 1098'30 H 64220 ŠKOFJA LOKA Hido Džumhor (nadaljevanje s 6. strani) ■ ■ a zveze komunistov, da se naj ne omejujejo izplačila osebnih dohodkov, ki bi temeljili na rezultatu ustvarjenega dela. Kar zadeva bodočo politiko združevanja sredstev v železarne, ki so naši dobavitelji betonskega jekla, je bil delavski svet, ko je poslušal poročilo nabavne službe, mnenja, da moramo pristopiti k združevanju, vendar je potrpimo predhodno napraviti ekonomske izračune, koliko in na kakšen način bo mogoče sred-s a združiti, upoštevajoč pri tem že prevzete druge obveznosti, k" jih morajo izpolnjevati TOZE po že sklenjenih pogodbah ali sporazumih. Zato je naročil razvojno organizacijski službi, da do prihodnje seje pripravi potrebne izračune in izdela primerni elaborat, na podlagi katerega se bo lahk- odločal delavski svet, ko bi sprejel predlog za združevanje sredstev v temeljnih organizacijah, kjer bodo o tem dokončno odločali. Pomembnost tega vprašanja je zredna, kaj J ' bave be-t,.-skcga jekla so vprašljive in bi lahko zaradi tega prišlo dr neljubega zastoja pri čelu. Zlasti je to pomembno še za letos, ker se predvideva glede na ..revzeta dela veliko večja potreba ■"» tem j. —divu. Delavski svet je obravnaval še poročilo o poteku analitične ocene delovnih mest in upoštev V stališča, ki ga je zavzel v tej -vez: svet zveze komunistov pri Gradisu na seji dne 21. januarja. Ugotovljeno je bilo, da postopek sprejemanja sporazumov o sistemizaciji delovnih mest v TOZD in osnov za delitev osebnih dohodkov na podlagi analitične ocene kot metode za gotavljanje startnih osnov ni bil povsem v skladu z zakonom o medsebojnih razmerjih v združenem delu (Uradni list, št. 22/ 73, 4. in 5. člen) po k 'e.em delavci v TOZD sistemizacijo delovnih mest in osnov za delitev osebnih dohodkov sprejemajo s sporazumom, katerega predlog pripravi delavski svet TOZD; velja pa tak predlog, ko ga podpiše dve tretjini vseh delavcev v TOZD. S takim načinom sprejemanja tako pomembnega akta, kot je urejevanje izplačil osebnih dohodkov in določanje pogojev dela, se uresničujejo ustavna načela, da delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo osnove in merila delitve sredstev, namenjenih za osebne dohodke (21. člen zvezne ustave), Dalje pa še ustavno določilo, da o delitvi dohodka na del, ki je namenjen za razširjanje materialne osnove družbenega de,a in na del, ki je namenjen za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi, v skladu z načelom delitve po delu odločajo delovni ljudje, ki ta dohodek ustvarjajo, v skladu z medsebojno odgovornostjo in solidarnostjo ter v skladu z družbeno določenimi osnovami in merili za pridobivanje in delitev dohodka.« (Ustava SFRJ, temeljna načela lil pogl.) V tej zvezi je delavski svet zavzel stališče, da se morajo vsi postopki sprejemanja samoupravnih aktov v zvezi z medsebojnimi razmerji delavcev v združenem delu uskladiti z zakonskimi določili. Komisije, ki jih je za sestavljanje predlogov in usklajevanje imenoval delavski svet (za sistemizacijo delovnih mest, za analitske oceno delovnih mest in za delitev osebnih dohodkov) naj svoje ie'o temu prilagodijo, da bi lahko čimprej izdelali končne predloge za merila delitve osebnih dohodkov, kajti interna merila v smislu sporazuma o merilih delitve dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu moramo sprejeti še pred začetkom gradbene sezone. Z. R. Iz Preloga v Medžimurju je prišlo k nam že dosti ljudi, ki so kmalu postali pravi Gradisovci in enega takega smo našli tudi v Mirni na Dolenjskem. Jakob Slaviček letos praznuje 15-lelnico dela pri Gradisu. — Kje ste delali, predno ste prišli h Gradisu? — Kot tesar sem bil že prej zaposlen v gradbeništvu in nazadnje sem delal pri Komgrapu v Beogradu. — Pa potem — pri Gradisu — kje ste vse delali? — Bil sem v Opatiji, ko smo gradili hoiei pa v Planini, v Portorožu, ] še pred leti tudi v Mirni, pa na i mostu v Litiji itd. V času, kar sern < pri Gradisu sem pridobil tudi visoko i kvalifikacijo. — Torej se vam ne zdi slabo v na- 1 šem podjetju? 5 — Kje pa' Do pokojnine imam še ] 4 leta in bom do takrat kar v Gra- < disu počakal. s — Ali se je tudi kateri od vaših 1 otrok odločil za gradbeniški poklic? 1 — Imam sina iti je sicer ključavničar, vendar se je tudi zaposlil V * Gradisu, v kovinskih obratih. Pri- 5 dobil si je že visoko kvalifikacijo. \ — Kako ste praznovali prihod no- j vega leta? f — Bil sem kar doma. Cela druži- j na je bila zbrana in bilo je veselo« ■* tako da sem si takrat zaželel, da bi ( bil 30 let mlajši. t i t 1 1 1 t i t Ob tragični smrti moje drage mame se zahvaljujem za podarjene vence sodelavcem kolektiva »GRADIS« Jesenice, posebej pa ožjim sodelavcem sektorja »DRSALIŠČE BLED«, istočasno se zahvaljujem za izraženo sožalje ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Vidic Janez iiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiii* Gradisov vestni* »Gradisov vestnik« izdala deiavs^ svet podietja Gradis Ureja uredniški odboi Odlovom’ ire4n*1' Lojze Cepuš Tehnični urednik Ma*1 ja Krnc Tisk tiskarna Tone Tornš' v Ljubljani — Izhaja tnesečnO i in misli ui® je ne razumeti kot ne vedeti. (R. Oppenheimer) se začne tam. kjer pre- a obzirnost. (Harold Niculson) be^0r vedno premišlja o posledicah. 1 nikoli ukrepal. (G. Bidault) vfV^n° živimo, če se ne kesamo Jktrj erai in nimamo strahu pred (Jules Romains) src lomijo navadno le že srca. (Maleen Pacha) Nove šole v Celju so bili najbolj veseli otroci Montaža se opravlja že v zadnjem polju Začetek opornega zidu daje spodbudo prebivalcem hiše, da bo nevarnost za njih kmalu minila Bo plaz zdrsnil? Dela na hrastniškem mostu gredo že v zaključno fazo. Vrši se montaža vzdolžnih nosilcev v zadnjem polju, tako da bo v februarju ostala le še finalizacija. Tudi voziščne plošče so položene skoraj že po vsem objektu, tako da bo verjetno do roka (1. maja) povsem gotov. Toda naš obisk na tem gradbišču ni bil namenjen izgradnji samega mostu, temveč o cestnih priključkih na most, pri katerih imajo delavci TOZD GE Nizke gradnje skoraj več težav kot na samem mostu. Podporni zidovi so v glavnem končani, tako da so ostali le še oporni zidovi. Pri najdaljšem opornem zidu, ki bo dolg okoli 90 m pa so se začele težave. Oporni zid poteka pod hišo, ki po geoloških raziskavah stoji na plazovitem terenu in je možnost zdrsa. Glede na izredno lepo in suho zimo tako geologi kot tudi naši strokov- njaki smatrajo, da do zdrsa zemljine kot tudi same hiše ne more priti. Vsi pa se seveda boje snega in dežja, saj se tako lastnosti te zemljine lahko hitro spremenijo. Glede na izvršen odkop je sedaj delo najbolj nevarno, da bi do takšnega zdrsa lahko prišlo. Bolj kot naši gradbeniki s strahom gledajo v globino proti začetkom opornega zidu stanovalci te hiše. Opozorilo o možnih posledicah je na njih delovalo prav nasprotno in so tako sedaj še bolj preplašeni. Verjetno si bolj kot kdajkoli doslej želijo le, da bi bila letošnja zima še naprej tako mila in brez večjih padavin. Tako bi njihova hiša ostala na istem. mestu kot je sedaj. Naši delavci pa bi medtem napravili že toliko opornega zidu, da bi zopet varno bivali v svoji hišici. Zatem, ko bo oporni zid gotov, je vsaka možnost zdrsa onemogočena, saj se le ta s sidri ujema v zdravo zemljino. V Mirni na Dolenjskem je zraslo I zadnjih letih kar precej industrije tako nudi ta kruh mirenskem in ^k°liškem prebivalcem, ki doma nihajo dovolj zemlje, da bi jih živela, v. zadnjem času pa se je tudi tistim, 1 se ukvarjajo s kmetijstvom, ravno rastočo industrijo izboljšal njihov Položaj. V Mirni je namreč zrasel .at Kolinske tovarne Ljubljane in i 9®r za predelavo krompirja. Tako , bko vsi okoliški kmetje svoj višek ompirja prodajo temu obratu, j bahko rečemo, da se je tam predela krompirja zelo razmahnila, za rt- o Proizvodnjo pa so potrebni tu-j* Večji proizvodni prostori in ko se začelo govoriti o gradnji, je na-(jgPil Gradis. Danes je naša TOZD jj. Ljubljana že kar »doma« tudi v ,rrb in pravkar gradijo energetske. s^Jekte za skladišče krompirja' či-n° napravo, vsedainik in kotlov-°; Čistilna naprava in vsedainik koti26 8°tova, pod streho pa je tudi (j. tovnica Z deli so pričeli spomla-ra l974 in sedaj, ko so vremenske Pre!?ere uSpdne, dela kar dobro nabodejo. Če bo še nekaj časa tako, ta -r, *ahko končali tudi notranja de-bjjg 'enutno je zaposlenih na grad-t)0g,u 18 ljudi, ki stanujejo v baraki, ko avljeni poleg gradbišča. Prehra-rokp° s* uredHi tako, da vse tri ob-»Da v°zijo iz restavracije tovarne Kotlovnica bo kmalu pod streho Tudi zadnji vzdolžni nosilec je na gradbišču Ir. Stane lasna: 0 konfliktnih situacijah Pojem »konflikt« se je udomačil v besednjaku vsakdanje rabe. Prisoten je tako v teoretičnem razglabljanju kot v dogajanju v praksi. Govorimo o družbenih konfliktih, ki da so v naši družbi prisotni; o medgeneracijskih konfliktih, o konfliktu med etatistično in samoupravno strukturo družbe, o političnih in ideoloških konfliktih, o konfliktih med proizvodnim in neproizvodnim delom, pa med intelektualnim in manualnim delom, o konfliktih v gospodarstvu, o tem, da konflikte med etatizmom in samoupravljanjem vse bolj nadomeščajo konflikti med samoupravljanjem in tehnokratsko strukturo delovne organizacije, o konfliktih med poklicnimi skupinami, med vodilnimi in strokovnimi delavci, o konfliktih med starim in novim, o konfliktih med posamezniki in skupinami, pa o okvirih in vzrokih nastajanja ter o metodah reševanja konfliktov tako prikritih kot aktualiziranih itd., itd. Rabnost tega pojma močno poudari potrebo po našem spoznanju o procesih socialne diferenciacije. Kaj je konflikt? Pojem »konflikt« uporabljamo v precej širokem pomenu. Poizkusno ga lahko opredelimo takole: konflikt pomeni specifično obliko interakcije med subjekti družbenega življenja, v kateri je dejavnost enega usmerjena proti dejavnosti drugega zaradi določenih dobrin, tako da ena stran želi omejiti, oškodovati ali onemogočiti realizacijo ciljev (interesov) drugega. Tako konflikt kot tudi tekmovanje označujeta določeno težnjo nasprotovanja (rivalstvo) nasproti nekomu, ki želi isto stvar; vendar pa je ta težnja pri tekmovanju dosti manj ostra kot pri konfliktu. Tekmovanje največkrat opredeljujejo kot posredno in neosebno, tako da ne pride do medsebojnega stika med tekmovalci; če pa do tega pride, le-ti vendarle ne identificirajo eden drugega kot nasprotnika. Takšna distinkcija seveda še ne predstavlja rešitve vprašanja. Upošteva namreč samo določene primere iz družbenega življenja, zlasti gospodarskega, npr. konkurenca in ne vidimo razloga, da ta ne bi mogel obstajati med subjekti v določeni situaciji. Pri nas največkrat konflikte v delovnih organizacijah poimenujemo s »prekinitvijo dela«. S tem mislimo na ekonomske in neekonomske dejavnike, ki negativno delujejo na zaposlene (največkrat proizvodne delavce), ki s takšno akcijo pokažejo, da so njihovi interesi ogroženi, Ekonomski dejavniki se nanašajo na višino in distribucijo osebnega dohodka ter drugih dobrin neekonomski dejavniki pa na slabe odnose, neobveščenost, slabe delovne pogoje in drugo. V naši družbi opažamo glede na pojmovanje konfliktov pomembne spremembe. V prvi fazi smo konflikte in protislovja načelno in teoretično priznavali, Praktično pa smo postavljali polno omejitev vsem tistim interesom, ki bi vodili v konflikte. Če pa so se konflikti pojavili, so bili to vedno deviantni in se niso skladali s tistimi, ki smo jih teoretično pri- znali. To fazo smo v veliki meri že premagali. Danes smo v drugi fazi, ko smo se sprijaznili s številnimi konflikti, vendar nas je še vedno nekoliko strah, da bi konflikti dobili dimenzije, ki jih ne bi bilo moč kontrolirati in bi imeli nepredvidene posledice. Zato še vedno ni jasno, ali so ti konflikti legalni ali ne, oziroma, kateri so že legalni in kateri še niso. Konflikti se lahko razrešujejo racionalno ali neracionalno Če nimamo ustreznih mehanizmov, se bodo konflikti razreševali neracionalno. Družba, ki je razvita, moderna in zapletena, je tem učinkovitejša. čim uspešneje in hitreje zmore razrešiti konflikte. Čim več energije (inputa) se potroši pri razreševanju konfliktov, tem večji so stroški, tem manj učinkovita je družba. Vse češče ugotavljamo nastajanje različnih vrst konfliktov v naši družbi in v delovnih organizacijah in sicer: od raznih nasprotovanj, ki največkrat javnosti niso znana, do prekinitev dela in javnega nastopa na ulici Nas zanimajo vzroki, izvori konfliktov v delovnih organizacijah, ki so najbrže različni in tudi različno zaznani glede na pomembnost in prioritet nastanka. Ko smo o tem povprašali vodilne in člane delavskega sveta v desetih uspešnih in desetih relativno neuspešnih delovnih organizacijah, smo dobili naslednje podatke (možna sta bila dva odgovora na vprašanje): Kaj je najbolj pogost Neuspešne Uspešne izvor konfliktov del. organ. del. organ. Nezadostna informiranost 26,1 36,6 Slabo sodelovanje 26,1 29,3 Neustrezna delitev dohodka 11,4 30,5 Nesposobnost posameznikov 19,3 26,8 Nezadostno definirane naloge 30,7 12,2 Toga organizacija dela 11,4 12,2 Slab red in disciplina Nedelavnost in lenoba 9,1 18,3 posameznikov 10,2 2,4 Neprevzemanje odgovornosti 30,7 26,8 Drugi viri 5,7 1,2 Ni konfliktov 5,7 Brez odgovora 1,1 1,1 Iz podatkov je razvidno: prvo, da obstaja precejšnje število izvorov konfliktov in. drugo, da na primer v neuspešnih delovnih organizacijah postavljajo na prvo m drugo mesto: nezadostno informiranost ter neustrezno delitev dohodka; v uspešnih delovnih organizacijah pa: nezadostno definirane delovne naloge in neprevzemanje odgovornosti; tretji izvor pa jim je skupen, to je slabo sodelovanje. Poudarili bi razliko, ki nastaja v neustrezni delitvi dohodka in sicer, v neuspešnih delovnih organizacijah poudarjajo probleme neustrezne delitve v precej večjem številu kot v uspešnih delovnih organizacijah. Se nadaljuje Ko se nam mudi v službo marsikdaj malo bolj privijemo | plin, da bi ja pravočasno prišli na svoje delovno mesto. Ob takih prilikah čestokrat pozabljamo, da je hitrost vožnje motornih vozil na naših cestah omejena. Omejena tudi tedaj, ko se nam zelo mudi. Jutranja naglica je sploh nevarna. Saj mudi se ne samo nam, mudi se tudi drugim za nami, nasproti nam, tistim z leve in desne, skratka vsem. V taki naglici že nekoliko manj pomislimo na to, kar je in na to kar s prometnimi predpisi ni dovoljeno. Prav zaradi tega je kršitev največjih dovoljenih hitrosti vožnje veliko. Začnimo torej s tem poglavjem naše nove prometne zakonodaje. To tudi zaradi tega, da zvemo, kaj določajo predpisi o hitrosti in zaradi tega, da voznike spomnimo na to, da je prav hitrost ali bolje rečeno neprimerna hitrost vožnje zelo pogost vzrok prometnih nezgod To ni naša posebnost. Tako se dogaja povsod. Do mokrih, spolzkih in sedaj pogosto poledenelih in ponekod zasneženih cest moramo imeti z avtomobilom precejšnjo mero spo-. štovanja. Omenimo najprej napake, ki jih vozniki pogosto storijo med vožiijo. Recimo nenadno, nepotrebno znatnejše zmanjšanje hitrosti vožnje, ko za to niti ni nujne potrebe. Kakšne posledice ima ta vozniška napaka je znano. Naleti vozil v nepričakovano ustavljajoče vozilo brez predhodnega opozorila so redno vsakdanji pojav. Izjema je lahko šarrio nenadni pojav neposredne nevarnosti, ko voznik tako rekoč podzavestno »skoči« na zavoro in vozilo obstane. Toda ob navedenih pogojih ustavljanja, kaj takega ne more priti v poštev Tedaj morajo vozniki pravočasno vključevati zavorno luč ali dajati ustrezni znak z roko da tako pravočasno opozorijo ostale za njimi na nameravano znatno zmanjšanje hitrosti. Kaj pa je s tistimi, ki vozijo nenormalno počasi? To se ne dogaja na poti v službo ampak tedaj, ko smo morda na izletu ali na vožnji, ki ni vezana na čas prihoda. Kaj o tem pravi zakon? Voznik ne sme zmanjšati hitrosti vožnje toliko, da bi njegovo vozilo oviralo normalen promet. Ta odredba je precejšnjega pomena za omogočanje normalnega potekanja prometa. Kako jo lahko še po domače raztolmačimo? Tako, da pravzaprav mora voznik voziti z | normalno in ne počasno ali prepočasno hitrostjo, ker s tem tako povzroča dishmnizacijo normalnega odvijanja prometa. Taka vožnja pravijo ni nič manj nevarna kot prehitra. Pri tem seveda morajo vozniki znati pravilno ceniti objektivne vozne pogoje, kot so: stanje ceste, prometa na njej, stanje vozila in tovora, vidljivosti, vremenske razmete in vse drugo, kar bi lahko vplivalo na manjšo ali večjo hitrost vožnje v določenih okoliščinah. KAZNI; 1. Od 100 do 500 din ali z zaporom do 30 dni se kaznuje voznik, ki ne prilagodi hitrosti vožnje lastnostim in stanju ceste in drugim naštetim pogojem tako da ne more vozila pravočasno ustaviti pred oviro ki jo je v danih razmerah mogoče pričakovati. Ce je storilec prekrška voznik motornega vozila in je bila s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se sme izreči tudi varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do šestih mesecev. Od 100 do 500 din ali z zaporom do 30 dni se kaznuje voznik, ki je zmanjšal hitrost vožnje toliko, da je s tem povzročil neposredno nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometno nezgodo Vozniku se sme izreči tudi varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja zo čas od 30 dni do treh mesecev. 2. Z denarno kaznijo 50 din se takoj na mestu kaznuje voznik, ki zmanjša hitrost vožnje toliko, da s svojim vozilom ovira normalen promet. Marja n Metljak - ALI Mutš MG -=;r.ES TtVARfJo ! , - ME ŠUMNIK. HI oe H-EEEL J* le W|A. >0>>M ?(CEtlU0.ilk] !.„. Armatura za temelje trboveljskega velikana je že položena [ Stran 10 * »GRADISOV VESTNIK-« Celjska gradbišča so v Gradisu najbolje opremljena po določilih oddelka za varstvo pri delu Kadarkoli obiščemo katero izmed naših gradbišč, da bi napisali kaj za Gradisov vestnik, se pogovarjamo ludi z delavci in ko jih potem slikamo, se ponavadi sliši naslednje: »Daj čelado na glavo, da ne bo Škofič videl v časopisu, da delaš brez nje!« To je sicer rečeno v šali, vendar ne brez vzroka, saj lahko večkrat vidimo, da se delavci ne drže predpisov o varnosti pri delu. Zato smo se odločili, da bomo povprašali v našem oddelku za varstvo pri delu, kako je poskrbljeno v Gradisu za čim-večjo varnost ljudi na naših gradbiščih. Tam nam je tovariš Janez Škofič, vodja tega oddelka povedal o delu njihove službe v lanskem letu naslednje: »Delavci v tej službi opravljamo redno preglede po naših gradbiščih glede nujnosti ali pa po že prej sprejetem programu Vsak od nas je pri svojem delu samostojen in ima določeno geogralsko območje na katerem obiskuje naša gradbišča. Tako vsak na svojem območju oceni, kje so potrebni večkratni obiski. Nekateri na teh gradbiščih se zelo dobro držijo varnostnih ukrepov, nekateri pa so precej svojeglavi. Pri nas smo v lanskem letu uveljavili tedensko programiranje deia. Tako vemo, kam bo kdo šei v naslednjem tednu in si laže organiziramo delo. V letu 1974 smo začeli tudi s pisanjem zapisnikov o obiskih gradbišč na kraju samem. Ta zapisnik puščamo tudi tam, tako da se potem nihče ne more izgovarjati da o pregledu ni bil obveščen. Uvedli smo prakso da se vse ugotovljene napake in pomanjkljivosti odpravljajo na licu mesta in v najkrajšem času, za večje stvari pa določimo roke Tiste stvari, ki jih ugotovimo na gradbišču, da so nevarne za človeška življenja, morajo urediti takoj Vse ugotovljene nepravilnosti delavcem na gradbišču takoj tudi pokažemo in razložimo, zakaj je tako narobe, nočnem pa tudi prisostvujemo urejanju teh nepravilnosti V letu 1974 smo dobili v naši službi novega strokovnjaka za področje električnih naprav in napeljav Tako je bilo precej razširjeno delo na tem področju Vodimo večjo evidenco nad strokovnim delom električarjev, izboljšuje pa se tudi električna oprema v podjetju. Izdelali smo spisek za enotno opremo z orodjem pri elektrikarjih, sedaj pa pripravljamo seznam kritičnih delov, k: povzročajo največkrat zastoj Izdelali smo ludi poseben pravilnik o osebnih varovalnih sredstvih. V lanskem letu smo organizirali mesec varnosti, program zanj pa so pripravili delavci našega oddelka. Seveda so sodelovali tudi pri njegovem izvajanju. Tu je šlo predvsem za poučevanje delavcev o varstvu pri delu Sodelovali smo tako tudi kot predavatelji na tečajih o tej lemi. Lansko leto je bil sprejet tudi nov zakon o varstvu pri delu Pripravo na sprejem smo vseskozi spremljali, ob tem tudi razpravljali o osnutku in dali svoje pripombe in predloge Sedaj ko je zakon sprejet se trudimo, da bi ga čim bolje izvajali. Naši delavci oddelka sodelujejo v raznih stalnih in začasnih komisijah, ki so povezane z varstvom pri delu Pa poglejmo še, kako se je gibalo število poškodb v letu !9?4 v primerjavi z letom 1973: Število zaposlenih je bilo skoraj za 600 ljudi večje lani, poškodb pri delu pa je bilo 32 manj v letu 1974 kot eno leto prej. Temu primerno je bilo tudi manj dni bolovanj za te poškodbe (6928 dni). Poškodb na poti v službo in iz nje je bilo lani manj (24) kot v letu 1973 (37), vendar so bile precej težje, saj so porabili za ozdravljenje lani 1327 dni, v letu 1973 pa 1245 dni. Bolnih je bilo v letu 1974 nekoliko več (6959). njihovih bolovanj pa je bilo za 73 634 dni, to je za 2027 dni več kol v letu 1973 Pri delu se je poškodoval vsak 16., v letu 1973 pa vsak 13, Za to poškodbo je povprečno boloval vsak 18 dni, v letu 1973 pa 17 dni. Bilo je več težjih poškodb v podjetju, ena od teh tudi s smrtnim izidom. Do njih je prišlo skoraj vedno zaradi predrznosti, lahkomiselnosti, površnosti in tudi zaradi slabe organiza- cije dela. Pri preprečevanju tega smo sicer dosegli nekoliko več uspehov kot v letu 1973, vendar še I vedno ne dovolj. Naš predlog, da se gradbišče pregleda pred pričetkom gradbenih del, ni bil sprejet Prav tako ni bil upoštevan predlog, da se vključi s v sporazum o medsebojnih delovnih razmerjih tudi j pravica delavca do določenega brezplačnega dopusta l za obisk družine in njegova pravica do povračila potnih stroškov domov čeprav bi ravno s to določbo kasneje prihranili podjetju marsikateri strošek. Mimogrede naj tudi omenimo, da smo dali tudi predlog, da se pri gradnji novih prostorov za skupne službe poskrbi tudi za prostor, kjer bi uredili varstvo za otroke naših uslužbencev, Moramo poudariti, da delo v gradbeništvu ni primerljivo z delom v industriji, ker se zelo hitro spreminja in temu primerne je delo na oddelku za varstvo pri delu tudi veliko težje kot podobno delo v industriji. Tempo dela je velikanski in naši delavci na gradbiščih temu težko sledijo in tako jih tudi določbe varstva pri delu prehitevajo. Osebno štejem za neuspeh naše službe tudi to, da ni bil organiziran tečaj za organizatorje proizvodnje o organizaciji dela in o postopku dela « Temu pogovoru je prisostvoval tudi republiški inšpektor za varstvo pri delu v gradbeništvu tovariš ing. Franc Rus O službi za varstvo pri delu v Gradisu je deja! naslednje: »Mislim da so izbrali s svojo organizacijo pravo pot. Pravilno je to, da so za varstvo zadolženi centralno, potem pa dela in odgovarja vsak za svejo plat dejavnosti, recimo centralno za elektriko, za stroje, za izdajanje obratovalnih dovoljenj itd. Druga stvar je tudi izpeljava vseh varnostnih ukrepov na gradbiščih in v delavnicah. Sama služba ni več tako močna da bi lahke) vse sl vari sproti kontrolirala. zato je potrebna tudi zavzetost odgovornih na posameznih deloviščih Ta odgovornost je ponekod dobra, ponekod pa kar pozabijo nanjo. Opazil sem, da se določene stvari ne uredijo kljub opominom službe za varstvo pri delu toliko časa, dokler še sam ne posežem vmes. Na splošno je po gradbiščih Gradisa srednje dober red. Na nekaterih ie zelo dobro, na drugih slabo. Lahko tudi pripomnim da sem le na redkem gradbišču opazil, da spremembe plana v organizacijskem načrtu sproti vnašajo po stvarnem stanju Res je tako, kot je dejal tovariš Škofič da gre napredek zelo hitro naprej in s tem se tudi spreminja zelo hitro organizacija gradbišča Vendar pa : moramo pri tem gledati na to da če se objekti tehnološko spreminjajo, se mora dopolnjevati tudi vse ostalo — vzgoja človeka, organizacija itd Da pride do nesreč kljub temu, je velikokrat vzrok tudi osebni faktor, neposlušnost, večkrat zaradi nepomembnih stvari koncentracija pri delu pade itd. Podpiram tudi predlog o podaljšanju brezplačnega dopusta za obisk delavcev svojih družin. Elaborate montažnih gradenj je treba uskladiti in pripraviti vedno do konca ne pa tako, da se jih dela šele po tem. kot sedaj. Pri montaži mora služba varstva pri delu bolj nadzorovati gradnjo, ker je to nov postopek za katerega še nimamo dovolj izdelanih programov varstva. Glede strojev, ki jih Gradis uporablja, so vsi v ustreznem stanju in imajo obratovalno dovoljenj6; Za elektriko na gradbiščih za sedaj ni bilo dovolj preskrbljeno mogoče bo v prihodnje boljše, za kar bo moral poskrbeti novi strokovnjak Bil sem pri' bližno 35 delovnih dni na Gradisovih gradbiščih ih moram reči. da so pomanjkljivosti, ki smo jih ug6' lovili, redno odpravljali in redno obveščali republi' ško inšpekcijo Naše sodelovanje med službo za var' stvo pri delu in inšpektoratom je zelo uspešno. v našem skupnem delu ne govorimo samo o seda' njih problemih, ampak načrtujemo tudi reševanj® problemov v bodočnosti Mislim pa da m samo c1' ganizacija za varstvo pri delu lista ki he Sčil2:t> JESENICE: (11 poškodb) ^lr°vič Osman, NK delavec: S samo-j^nico je Peljal material, pri tem se sk tako da je padel in si po- °doval palec leve roke. ^ehovič Velimir, NK delavec: Na poti skl tiel° iz samske§a doma v glavno j^^išče, mu je spodrsnilo na polede-1 Cesti, pri čemer se je udaril na ^ Niolec desne roke. ^ačevič Husein, KV zidar: Na avto-ht 9 cu bila montirana naprava za j^resan3e betona. Ko je imenovani pri-2a ta žleb, se je žleb preklopil in TOZD KOPER: (2 nezgodi) Karajkovič Hasan, PU tesar: Pri delu na odru mu je zdrsnilo, tako da si je poškodoval desno nogo. Alagič Mehmed, KV zidar: Ko je hotel vzeti lopato, ki je bila na temelju, mu je spodrsnilo in si je pri tem poškodoval desno nogo. TOZD LJUBLJANA: (6 nezgod) Kušanič Mirko, NK delavec: Pri ročnem kopanju, temeljev za objekt mu je priletel v levo oko drobec kamna. TOZD MARIBOR: (8 nezgod) Hadžirič Kasim, delovodja: Pri skoblanju na poravnalnem skobelnem stroju mu je letev zdrsnila iz roke, tako da se je s prsti desne roke dotaknil rezila. Poškodoval si je 3 prste desne roke. David Stanko, KV tesar. Pri napravi opaža mu je spodrsnila lomilka iz železnega okvirja. Pri tem je padel in se udaril v levo roko in komolec. Valentič Stanko, NK delavec: Pri zabijanju zagozd pri postavljanju montažnih stebrov ga je sodelavec nehote udaril po prstu leve roke. pri izkopu za temelje Tudi letos bodo seminarji v Portorožu — skupina lanskih seminaristov Blazina Emil, KV zidar: Ko je imenovani končal zidanje je skočil z odra, pri tem pa si je poškodoval levo nogo v gležnju. % Mikolič Ludvik, VK zidar: Pri betoniranju sten IV. nadstropja je žerjavist prehitro spustil posodo z betonom, tako da se je le-ta odbila in poškodovala nogo imenovanemu, kateri je vodil betoniranje. Roudi Franc, KV tesar: Ko je imenovani razlagal betonske zidake iz kamiona mu je padla opeka na nogo. Markovič Stijepan, PU delavec: Pri podiranju profilov mu je spodletela sekira, ter ga udarila pod kolenom leve noge. Moge Ivo, VK šofer: Pri prevažanju toplih malic je pri izstopu iz vozila stopil na kamen in si poškodoval gleženj na levi nogi. TOZD RAVNE: (2 nezgodi) Aldžič Maše, NK delavec: Pri dviganju betona iz silosa mu je posoda stisnila palec desne roke. Plesnik Ivanka, uslužbenka: Pri službenem opravku v skladišču si je pri izhodu iz uprave poškodovala nogo v gležnju. TOZD NIZKE GRADNJE: (4 nezgode) Ivanovič Jože, KV tesar: Pri ročnem brušenju žage mu je veter vrgel opilek v levo oko. Dumovič Božo, miner: Pri polaganju dilatacije na mostu je popustil zvar, tako da se je imenovani udaril in si poškodoval roko. Mitrovič Simo, PU tesar: Pri razopaže-vanju opornika je popustila deska, tako da je imenovani omahnil in padel. Mešič Omer, KV miner Pri odvijanju kablov mu je poškodovalo desno nogo. TOZD KO LJUBLJANA: (1 nezgoda) Plesec Franc, delovodja: Pri sestopu iz kupa materiala je imenovani nerodno stopil, pri tem pa si je zvil levo nogo v gležnju. TOZD ŠKOFJA LOKA: (2 nezgodi) Jelovčan Janez, NK delavec: Pri pokrivanju strehe na lupilnem stroju se je pri podajanju desk na streho zbodel s trsko. Bjetič Ruad, NK delavec: Za rofilnikom je ocenjeval deske, pri tem mu je prišel palec desne roke med dve deski in mu ga je stisnilo. TOZD OGP LJUBLJANA: (4 nezgode) Duranovič Muhamed, PK betoner: Imenovani je s sodelavci ravnal betonsko železo katerega so nategovali s pomočjo električnega vitla. Ko je popuščal nateg ga je ročica stroja udarila po obrazu in desni roki. Rodič Milan, NK delavec: Imenovani je demontiral vibrator teže 20 kg, pri tem mu je padel na stopalo desne noge. Sinkovič Ivan, NK delavec; Imenovani je s sodelavci sklapljal kovinski opaž za y nosilce, pri tem mu je priščipnilo palec desne roke. Mirkovič Stojka, KV betoner: Imenovani je zbijal končnico opaža betonskih fasadnih elementov, pri tem se je odlomil drobec kladiva in ga ranil v levo koleno. TOZD SPO LJUBLJANA: (3 nezgode) Farič Rudi, strojnik; Pri podmazovanju nakladača mu je spodrsnilo, tako da se je udaril v komolec leve roke. Poznič Zdravku strojnik Pri rušenju stavbe na gradbišču tobačne tovarne ga je udarila roleta od vrat po desni roki. Vegelj Alojz, avtomehanik Pri odhodu iz dela je stopil na rob pločnika, pri tem si je zlomil levo nogo v gležnju. TOZD ZELEZOKRIVNICA: (1 nezgoda) Tomič Nedeljko, NK delavec: Pri dvigovanju in transportiranju stroja za stremena se je stroj nagnil zaradi nepravilnosti strojnika na viličarju in mu stisnil roko. Bambič Bojan Montaža jeklene konstrukcije GRADIS V SLIKI Pred začetkom del na obali za Bernardin gHAHlZtiEtjA, tenisa- Ko sta se miza in tenis zd-užila je nastal nov Čport — namizni tenis Nadvozi bodo kmalu gotovi V Šoštanju se bo panorama zagotovo spremenila HO ŠKOFJA LOKA: V delavski svet SOZD Gozdarstva in lesne industrije Gorenjske so bili izvoljeni kot predstavniki L1"'' iz Škofje Loke Franc Cegnar, Luka Novak in Vinko Florjančič. LIO ŠKOFJA LOKA: Vrednost del, ki jih je ta TOZD pogodbeno že prevzela za leto 1975 -naša, 74,700.000 din. MAT.30R: DIT organizira gradbeniški ples 15. februarja 1975 v hotelu Radin v Radencih Pokroviteljstvo bodo prevzele Gradisove enote v Mariboru. KO LJUBLJANA: Kegljačem te TOZD, ki so v tekmovanju TRIM zasedli ekipno prvo mesto, so za njihov uspeh in za šinenje takega športnega udejstvovanja pripravili sodelavci v znak priznanja skromno zakusko. KO LJUBLJANA: V tej TOZD so se odločili, da bodo namenili 9 000 din za izgradnjo šol na potresnem območju Ko-5-'iškega. GE Nizke gradnje — Zaradi pomanjkanja ustreznih prebivališč za delavce v nizkih gradnjah so se odločili. da bodo pristopili h gradnji samskega doma skupaj ?. ostalimi mariborskimi TOZD. kjer naj oi pridobili 100 ležišč. MARIBOR — V informativno skupino v TOZD Nizke gradnje- so bili imenovani Franc Klančar, Mirko Zemljič in Ivo Krštinc GE Nizke gradnje — Za naložbo v obveznice federacije so v tej enoti odobrili posojilo iz rezervnega sklada v znesku 110 000.00 din GE Koper — V stanovanjskem naselju Olmo 111 a so nakupili za rvo-js zaposlene dva trisobna :n ene štirisobno stanovanje S tem bodo rešili nekaj stanovanjskih problemov Pri vhodu nekega podrtja so stali, že nekaj mesecev, trije delavci Njihova edina naloga je bila da kontrolirajo prihod delavcev na delo. Na prsih pa so se jim svetile značke DK — delavska kontn 'a Prihajajoč mimo njih so se zaposleni začutili zelo neprijetno Če že zaradi drugega ne zaradi tega, kei so bili v oreh te trojice sumljivi — za vsakega se je namreč predpostavljalo da ie nevesten ker zamuja Toda kmalu delavcev ni bilo več To pa ne oorneni da m več tudi delavske kontrole Je samo ukvarja se z drugimi stvarmi ali pa obstaja samo »na papirju« Veliki večini kolektiva namreč še ni jasno — saj to nikjer konkretno tudi ne piše - kakšno je to delo Zaradi neznanja ali nevednosti je praksa pokazala dve skrajnosti delavske kontrole V nebih sredinah, kot je že omenjeni primei kjer so člani delavske kontrole prizadevno delali in »kontrolirali« prihode in odhode z dela. V drugih podjetjih pa so ustanovili delavsko kontrolo zaradi kontrole same Le malo je delovnih organizacij kjer se je delavska kontrola začela resnično ukvarjati s svojim pravim delom, to m odpravljati nepravilnosti, ki imajo lahko tudi materialne posledice. GE Maribor - V tej TOZD bodo uredili še dodatne poslovne prostore in sicer na Gosposvetski 27. kamor se bo preselila nabava prodaja obračun OD, kadrovska služba, blagajna tehnično komercialni oddelek Ostali oddelki bodo imeli svoje prostore še vedno tam kot doslej. ; j Nemirno tržišče betonskega železa Kako težko je v teh nemirnih gospodarskih tokovih planirati tako na domačem, kot tudi na svetovnem tržišču potrjuje tudi pod a teh z nabavo betonskega železa za tržišče Navzlic planom, ki so bili '-^»lani pravočasno in tudi pravočasnim zagotovilom za dobavo — domača proizvodnja 353 000 ton in uvoz 164.000 ton — je bilo stanje z nabavo in dostavo tega gradbenega materiala kritično Razlogi so znani in kar se tiče proizvajalcev tudi razumljivi. Zaradi moteni na svetovnem tržišču obstaja velika razlika med ceno lomačega in uvoženega, kar proizvai = 're povsem razumljivo bolj vleče v izvoz. Poleg tega pa so cene gredic tako visoke, da je proizvodu železa že □ raktično izguba Potrošniki tega maferia'a gradbeniki, imajo polno mero razumevanja za te probleme proizvajalcev Medtem pa si gradben: podjetja vseeno Prizadevajo, da bi se tržišče stabiliziralo in ne bi bili plani tako ogroženi. Od letošnje predvidene porabe 513.000 ton betonskega železa je realizirano le 35 % in sicer v domači proizvodnji 39 °/n z uvozom dogovorjenega železa pa samo 25,8 % Orientacija proizvajalcev na izvoz še potrjuje podatek, da je v lanskem letu plasirano na zunanje tržišče v prvih osmih mesecih 86.500 ton betonskega železa medterr ko je bilo v istem obdobju predlani le 10.168 ton Zaradi tega je sekretariat :a gospodarstvo Gospodarske zbornice Jugoslavije, ki je zadolžen za izvajanje sporazuma za oskrbovanje z betonskim železom Inv- rniral Pr* pristojnih organih da se izvoz tega materiala da za družbene' kon1 rolo V tako. težki .situacij’, ie tudi težke planirati.1 saj nam 1 niso znani niti Plani za tekoče leto. Ob takih pogojih bo verjetno v prihodniem letu treba povečati uvoz, sicer bo pomanjkanje še večje. Odbor za pripravo praznovanja »Dneva gradbincev« pri RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije Ljubljana, Dalmatinova ul. 4 razpisuje natečaj med gradbenimi delavci za izdelavo: 1 spominskega letaka: Vsebina: — letak naj simbolizira dosežke gradbeništva — na izstopajrhem mestu naj bo tekst: »3. junij - Dan gradbincev« — vse ostalo (velikost, vsebina, barve itd.) je prepuščeno avtorju; 2. s pr. minske značke: Vsebina: — značka naj simbolizira gradbeništvo — vsebuje naj tekst: »3 j mij — Dan gradbincev« — velikost primerna za nošenje — vse ostalo (oblika, barva itd.) je prepuščeno avtorju. Nagrade: Osnutki letaka in značke bodo nagrajeni: I. nagrada 1.500 din II. nagrada 1.000 din [II. nagrada 500 din Rok za dostavo osnutkov: 1. marca 1975 do 12. ure na Republiški- odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije Ljubljana. Dalmatinova 4. Vsi avtorji naj svoje osnutke dostavijo do navedenega roka. v zaprtih kuvertah, na katerih naj bo navedena šifra avtorja V pismu pa naj bo v drugi zaprti kuverti naslov avtorja, ki je izdelek pod šifro poslal. Pripravljalni odbor