Viničarski vestnik. Ljutomer. V nedeljo, dne 3. aprila 1.1. se je vnšil redni letni oboni zbor Strokovne zveze viničarjev, skupine Ljutomer. Ob 9. uri so viničarji in viničarke napolnili veliko dvorano Katoliškega doma, nakar je podpredsednik tov. Fekonja pozdravil navzoee in otvoril občni zbor. Po vzornem poročilu odbora in nadzorstva je dobil besedo tov. Rozman, tapik zveze, ki je obravnaval načrt. prostovoljnega »Vzajpmnega zavarovanja« vinicarjev za bolezen, nezgode, porod in sTučaj smrti, kar so navzoci viharno vzeli na znanje. Nato je govoril glavni tajnik JSZ, tov. Gajšek o velevažnem koraku za vzajemno zavarovanje, o važnosti močne in dosledTie viničarske organlzacije. Izvajanja je obcni zbor bumo odobraval. Nato se je izvolil odbor, in sicer razun enega, vsi ostali prejšnjL odborniki pod predsedstvom tov. Fpkonja Franca. V slučajnostih se je prečitala resolucija, katero so navzoči gprejeli in se je nato krasno uspeli obcni zibor zaključil. Sv. Miklavž pri Ormožu. V nedeljo, dne 3. aprila popoldne se je vršil občni zbor Strokovne zveze viničarjev tiikajsnje skupine. Člani so napolnili društveno dvorano. Razpravljalo se je isto kot dopoldne v Ljutomeru. Navzoči so z navdušenjem sprejeli novi poslovnik vzajemmega zavarovanja. Nato je bila volitev odbora, nadzorstva in zaupnikov. Bili so izvoljeni vsi odborniki in zaupniki enoglasno, pod predsedstvom zvezinega tajnika in oblagtnega poslanca tov. Rozmana. Potem je govoril glavni tajnik JSZ tov. Gajšek o potrebi organizaclje ter vzajemnogti med delavstvom. Nato je občni zbor na predlog predsednika dovolil tov. Horvatu Antonu iz Brebrovnika 300 Din podpore, ker mu je umrla v porodu žena ter zapustila dvoje majhnih otrok. Nato je pristopilo vecje število članov in a tem se je lcpo uspeli obcni zbor zaključil. posodi z Zveličarjevo krvjo, o kralju Artu in njegovean omizju sla^vniih vitezov. Te pripovedke so nastale nekako v času prvih križarskili vojsk, v 12. stoletju so pogtale predmet francoske pesnitve. Iz tega starofrancoskega vira so črpali vgi poznejši pesniki in pisatelji, angleški, španski, italijainsiki in nemski, med njimi znani nemski bavarski pesnik Wolfram von Eschenbaoh, ki je te pravljice presadil v naše slovenske kraje. Pisateljica je po francoski izdaji, ki je izsla ]. 1922, posnela 10 pravljic ter jih v priikupljivi obliki podala slovenski mladini. Obisk amerikanskih Slovencev. Poročila potovalne pisarme »Cosulich-LLnija, Simon Kmetec« v Lpbljani, Miklosičeva cesta 13 naglašajo, da je pripravljenih veliko stevilo amerikanskiih Slovencefv za zlet v njihovo staro domovino Jugoslavijo z brzoparnikom »Presidente Wilson« preko naših, za Slovence najbližnjih lulk Dubrovnik in Trst. Prvo izkrcanje ibode dne 24. maja t. 1., drugo dne 7. jiilija t. 1., tretje dne 19. avgusta t. 1. v Dubrovniku; v Trstu vsakikrat en dan pozneje. Vsa druga pojasnila daje brezplačno zgoraj omenjena pisama. Prijatelji rajnega velež. g. arhidijakona, g. Franca Hrastelj, so zbrali v njegov spomin 500 Din za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Posnemanja vredno. Na sedmini po umrli Ivani Amuž v Šetarjevi, župnija Sv. Lenart v Slov. goricah, se je nabralo za afrikanske zamoroke, kateri še tavajo v temi nevere, da bi tudi njim zasijala luc Kristusovega kraljestva 106 Din. Bog naj poplača vgem darovalcem stotero. Rajni naj bo zemljica lahka; težko prizadeti družini pa naše sožalje! Velika podoba sv. bratov Cirila in Metoda, slikana na deski v naravni velikosti ter primerna za kako kapelo ali steno na hiši, je po ceni na prodaj. Naslov pove uredništvo »Slov. Gt>spodar}a«.