EKOLOŠKO STRAH IN TREPET IODOČIH ŠOFERJEV Stran 5 MARJETICA NOSAN 0 ZADEVI TEKAČEVO Stran 9 19 - leto 59 - celje, 13. 5.2004 - cena 350 sit r št. Ok olje za okolje • plačilo tudi do 12 obrokm mzses Oljefon: 1 22 NT 0179880 MRVAR NATAŠA ČASOPISNI ODDELEK NUK TURJAŠKA 1 RAČUNALNIŠKI TEČAJI Najboljše iz klasja. KURILNO Tekstilni tovarni Prebold. Vendar stavki nikakor ne smemo vreči v isti koš, saj bi s tem užalili, vodstvo zreškega podjetja in delavce v Preboldu. V Cometu, kjer je za zaposlene dobro poskrbljeno, saj jim niso tuje bo-žičnice, regres je sam po sebi ume- JANJA INTIHAR ven, podjetje plačuje dodatno pokojninsko zavarovanje, mesečni zaslužki pa se lahko skoraj podvojijo, če sta seveda zagnanost in pridnost dovolj veliki, je približno četrtina delavcev zahtevala višje plače. V preboldski tovarni pa na višje plače od minimalnih, ki jih zadnja leta prejema dobrih 70 odstotkov vseh delavcev, niti ne upajo pomisliti. Zadovoljni bodo namreč že, če bodo plačo (dve tretjini februarske in tretjino marčevske) sploh dobili. Regresa, ki ga niso videli že od leta 2001, pa si niti ne upajo zahtevati. V Cometu so zadnji teden protesta »začinili« z gladovno stavko, v Preboldu pa je v marsikateri hiši, kjer sta v tovarni zaposlena oba zakonca, lačna kar cela družina. Ob koncu meseca mnogim zmanjka denarja celo za kruh in če jim ne bi pomagali stari starši, bi težko preživeli. V Cometu s stavkajoči obračali hrbte tistim, ki so vsak dan prihajali n delo, jih zmerjali in pljuvali za njimi, v Preboldu pa delavci niti niso upali povsem ustaviti strojev, da ne bi s tem do konca spodnesli podjetja, ki tako ali tako že nekaj let stoji na zelo trhlih nogah. V Zrečah so bile bolne ambicije posameznikov, v Preboldu je revščina. Zato dolgotrajne stavke brusilcev in komaj enodnevnega protesta tekstilcev nikakor ne smemo postaviti drug drugemu ob bok in zato ne moremo pritrditi nekaterim, ki so te dni že začeli napovedovati, da se je na Celjskem začel val stavkovnega gibanja. Kljub temu pa imata stavki vendarle nekaj skupnega - tako ena kot druga sta namreč razkrili, da so razlike med slovenskimi delavci vse večje in da jih bo Evropa zagotovo še bolj poglobila. Naval ministrov Naval na celjsko ministrsko pisarno se je začel v petek, ko sta v pisarni uradovala minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski, nato pa še minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač. Za oba ministra so že v naprej prejeli kar precej vprašanj, tako da so morali nekaj občanov odkleniti, ministra pa sta obisk v Celju izkoristila tudi za obisk drugih kra-, jev. Minister Kopač, ki so ga občani seznanjali s standard-1 nimi težavami, kot so posegi v prostor, vprašanja lastništva v večstanovanjskih objek- ; tih in problemi malih hidroelektrarn, je skupno sprejel osem občanov, ob tem pa izjemno pohvalil »pisarniško« obliko približevanja občanom. Menil je, da se na terenu lažje seznani s težavami, in da so, konec koncev, ministri plačani za to, da jih odpravljajo. Po obisku v Celju se je minister Kopač ustavil še v Preboldu, kjer se je sestal z županom Vinkom Debelakom, zvečer pa v Velenju prisostvoval predstavitvi knjige Gajin kotiček dr. Marte Svetina. Knjigo, ki je bogat prikaz ekološkega osveščanja v Šaleški dolini, je ob dnevu zemlje in tednu knjige izdalo uredništvo časopisa Naš čas in Radia Velenje. US Volitve zaradi volitev? V nedeljo in ponedeljek so bile v Sloveniji volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). V dveh skupinah so volili 93 članov za svet zbornice na državni ravni, 163 članov za svete območnih enot in 420 članov odborov izpostav območnih enot zbornice. V nedeljo so volili upravičenci iz prve volilne skupine, torej fizične osebe, vendar je bila udeležba izjemno nizka, saj se je volitev udeležilo le slabih 13 odstotkov od 172.959 volilnih upravičencev. Mnogi ocenjujejo, da je slaba volilna udeležba odraz nezaupanja med člani KGZS. Glede na število izvoljenih predstavnikov v svet zbornice se je tako kot pred štirimi leti najbolje odrezala Kmečka lista - Društvo za razvoj kmetijstva in podeželja, na kateri je kandidiral tudi sedanji predsednik Peter Vrisk. V Celju, kjer se je volitev udeležilo 13,35 odstotka upravičencev, bodo svet zbornice sestavljali 4 kandidati Kmečke liste - Društva za razvoj kmetijstva in podeželja, po en mandat pa so dobili Kmečko društvo Nova Slovenija, Forum za kmetijstvo in podeželje SDS ter Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza. V Slovenj Gradcu, kamor sodijo šaleške in zgor-njesavinjske občine, sta po Uradni rezultati volitev v zbornične organe bodo znani konec tega oziroma v začetku prihodnjega tedna. en mandat dobila Združenje govedorejcev Slovenije in Društvo SKZ, največ, dva mandata, pa kmečka lista. Volilna udeležba je bila s skoraj 15 odstotki med najvišjimi v Sloveniji. V ponedeljek so sledile volitve v drugi skupini, ki jo sestavljajo pravne osebe. Gre za nekaj več kot 1.300 kmetijskih zadrug in podjetij, župnijskih uradov in drugih pravnih oseb, ki jim v svetu zbornice na državni ravni pripada 26 mest. Po neuradnih rezultatih volitev za drugo volilno skupino je bil v kategoriji zadrug v svet zbornice v Celju izvoljen Jožef Berd-nik, v Slovenj Gradcu pa Marjan Jakob. V kategoriji drugih pravnih oseb je bil v Celju izvoljen Jožef Fidler, v Slovenj Gradcu pa Martin Tajnik. US, foto: TT Bodo avtobusi obstali? Slovenski cestni prevozniki so v primežu težav, ki ogrožajo njihov obstoj Sekcija za javni prevoz »tnikov v linijskem in irostem •cestnem prometu tri Gospodarskih zborni-j Slovenije, ki združuje 95 odstotkov javnih prevozni-lov, je zaradi vse bolj zaostrenih razmer pri javnih irevozih zagrozila, da bolo 17. maja ustavili prevo-ie. Minuli ponedeljek so ta srečanju z ministrom za iromet Markom Pavliho losegli dogovor, da s tako kastičnimi ukrepi počaka-o do 17. junija. Dotlej naj ti ministrstvo pripravilo iredlog za reševanje prob-ematike javnega linijske-;a avtobusnega prevoza »tnikov za prehodno ob-lobje do 1. januarja 2005. Število potnikov v javnem vtobusnem linijskem prometu zadnja leta strmo pala, zato je prihodkov pre-loznikov vse manj. V zadajem času so se razmere ta-zaostrile, da lahko celo Ana Jovanovič ogrozijo obstoj prevoznikov. »Ključ težav je v tem,« pojasnjuje predsednica sekcije Ana Jovanovič, sicer direktorica celjskega Izletnika, »da področje javnega linijskega prometa ni urejeno, z vstopom Slovenije v EU pa se položaj še slabša.« Povsod v Evropi je javni linijski promet, na katerega so v Za enakopravnost v EU Minuli teden je Šentjurčanom in Celjanom svoje poglede in cilje predstavila kandidatka za poslanko v Evropski parlament Alenka Paulin, nosilka liste Stranke mladih Slovenije in Zelenih Slovenije. Paulinova je poudarila, da je zelena politika prava za Slovenijo, saj zagovarja vrednote evropske zelene politike, kot so politika nenasilja, enakosti, strpnosti in nedi-skriminacje, človekovih pravic, pravic žensk, vprašanje enakih možnosti žensk v politiki, pravice živali... Prepri-iana je, da bo EU Sloveniji prinesla nove priložnosti in izzive, seveda pa je od vsakega posameznika odvisno, ali bo te možnosti izkoristil. »Milijoni evrov se zagotovo ne bodo kar usuli,« je realna. BA največji meri vezani prevozi dijakov, študentov in delavcev, subvencioniran. Medtem pa naša država z osmimi milijardami tolarjev letno kompenzira izgube pri prevozu potnikov v železniškem prometu (delež prepeljanih potnikov na železnici je okoli 10-odstoten), pri avtobusnih prevozih pa so doslej prevoznikom v javnem linijskem prometu primaknili le 16,5 tolarja na kilometer. Avtobusni prevozniki zahtevajo, da se ta subvencija dvigne vsaj na 100 tolarjev po kUometru, kar bi za državno blagajno pomenilo nekaj nad 5 milijard tolarjev letno. »Pa to ni vse,« pravi Jova-novičeva. »Že do lanskega septembra bi morala vlada podeliti koncesije javnim podjetjem, ki opravljajo javni potniški promet. Vzporedno s tem pa urediti kompenzacije, kot jih imajo prevozniki za opravljanje teh storitev v vsej Evropi. Še huje pa je to, da v besedilu sprememb zakona o prevozih v cestnem prometu upošteva evropsko uredbo o sprostitvi javnega prevoza, ne da bi poprej podelila koncesije in uredila kompenzacije za opravljanje javnih prevozov.« Dogovor, po katerem bo ministrstvo zagovarjalo nujnost sprejema prvotnega besedila novele zakona o prevozih v cestnem prometu in pripravilo uredbo o podelitvi koncesij za opravljanje javnih avtobusnih linijskih prevozov potnikov, je zdaj sklenjen. Poiskali bodo tu- di možnosti za ustrezno zvišanje subvencije in za zagotavljanje pravilne izvedbe pravilnika o subvencioniranju mesečnih vozovnic za dijake, vajence in študente višjih šol tako, da se bo subvencija izplačevala linijskim prevoznikom oziroma na mesečno vozovnico ter zagotovitev ustreznega povišanja začasne subvencije od 1. septembra do 31. decembra letos, kar bi proračun stalo slabo milijardo in pol tolarjev. Pred osamosvojitvijo so avtobusni prevozniki letno prepeljali več kot 300 milijonov potnikov, lani pa le še približno 50 milijonov. Za kako pomembno področje gre, pove tudi podatek iz Izletnika - kar 70 odstotkov vseh prepeljanih potnikov opravijo v javnem linijskem prometu. Gre za prevoze dijakov, študentov, delavcev z mesečnimi vozovnicami. »Če bo ministrstvo držalo obljubo, bomo cene teh vozovnic lahko s 1. septembrom znižali za 30 odstotkov,« je povedala Jovanovičeva. »Prevozniki pričakujemo, da bo ministrstvo izpolnilo sprejeti dogovor do 17. junija,« je povedala Jovanovičeva. »Če ga ne bo, bomo prisiljeni ukrepati drugače. Nismo se še dogovorili kako, morda z ustavitvijo javnih prevozov, izključen pa tudi ni postopek proti državi v evropskih institucijah.« BRANKO STAMEJČIČ Devetletka na posvetih Minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber je bil v ponedeljek skupaj z državno sekretarko za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Judito Kežman Počkaj ter s predstavniki Zavoda RS za šolstvo gostitelj posveta na temo devetletne osnovne šole na IV. osnovni šoli v Celju. Ravnateljem in ravnateljicam vrtcev in osnovnih šol Savinjske regije, pa tudi županom teh občin in kasneje fe staršem je predstavil nekaj prizadevanj za izboljšale devetletke. Med drugim je poudaril, da v prihodnjem tolskem letu vsem učencem ^stanejo trije izbirni predmeti, tistim, ki se bodo odločili. da bi se enemu odpovedali zaradi preobremenjenosti. Pa ponujajo tudi to možnost. Ministrstvo ima pripravlje-predloge za fleksibilnost Predmetnika. Z njim bi rešilno od težav, za katero mi- nistrstvo priznava, da obstaja v devedetki. »Šoli naj bi se sama odločila glede razporeda predmeta po letih, s tem da bi ohranila siceršnje število ur, ki jih v teh treh letih mora predmetu nameniti. Enourni predmeti bi se lahko združevali. S tem bi dobili manjše število predmetov, manj frekventno ocenjevanje in večjo poglobljenost na določenem področju. To je osnovna ideja in upam, da bo podprta na strokovnem svetu konec leta, ko naj bi strokovni svet o tem odločal,« je povedal minister Gaber. Namenoma naj bi se to zgodilo po volitvah, da ne bi bilo prevelikih pritiskov nevsebinske narave. Starši imajo na posvetih različna vprašanja in predloge. Vprašanj je precej manj tam, kjer je devetletka že utečena in so nekatere od organizacijskih vprašanj že rešili. Ena od stalnic razprav je vprašanje različnih oblik ocenjevanja. Minister za šolstvo je na posvetu v Celju povedal, da bi kazalo razmisliti, ali zmoremo zmanjšati frekvenco predvsem internega ocenjevanja, čeprav se zaveda, da bi morali spremeniti klimo v celotni družbi, da bi se odmaknili od večjega števila ocen. Konkretno rešitev je ministrstvo že pripravilo za zmanjšanje teže šolskih torbic. V prihodnje učencem ne bo več potrebno prenašati atlasov, ki bodo na voljo na šolah. Določena sredstva so šolam namenili tudi za ureditev omaric, v katerih bodo učenci lahko puščali učbenike. Ministrstvo je pripravilo tudi nov pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane, ki ni vezan samo na šolsko malico, zato bodo potrebne komisije, ki bodo bdele nad dogajanjem. Pripravljajo tudi novosti v financiranju šo- Minister za šolstvo, znanost in šport je bil minuli ponedeljek tudi v ministrski pisarni, kjer se je s predstavniki Mestne občine Celje pogovarjal glede vprašanja us-tanoviteljstva in financiranja Osnovne šole Glazija. Dogovorili so se, da bodo najprej poskušali narediti drugačen razrez prispevkov občin. Ministrstvo bo pregledalo njihov del sofinanciranja investicijskega vzdrževanja za dom. Mestna občina Celje namreč dokazuje, da naj bi bila to obveznosti ministrstva. Ponovno naj bi pregledali predlog za investicijo vsaj v tistem delu, kjer gre za prenovo bazena. le v naravi s pozornostjo na socialno ogroženih otrocih in novosti o pravicah in dolžnostih učencev za več vzpodbudne klime v šolah. SIMONA BRGLEZ KJE SO NASI POSLANCI Korupcija, ki je ni Vladajoče slovenske stranke so sklenile, da opozicijske stranke ne samo, da niso razkrile dokazov o sumu korupcije in klientelizma med nekaterimi podjetji v državni lasti z vladnimi strankami, temveč so bile s svojimi neutemeljenimi trditvami celo škodljive. Seveda so takšne sklep sprejele brez opozicijskih poslancev v državnem zboru, saj so ti zapustili dvorano, potem ko so izkoristili določen čas za razpravo. Verjetno nihče ni pričakoval, da bodo na izredni seji državnega zbora, ko so poslanci natanko pred tednom razpravljali o domnevnem in nedokazanem sumu korupcije v vrhovih slovenske politike, na dan prišli dokazi o kaznivi povezanosti gospodarstva in politike. Temu so namenjene sodne dvorane, poleg tega pa bi opozicija konkretne dokaze gotovo že prej pokazala novinarjem in poskrbela za di-skreditacijo svojih nasprotnikov na bližnjih volitvah. Po drugi strani pa je glasovalni stroj vladajoče strankarske trojke tudi po samoizgo-nu SLS iz vlade še vedno tako močan, da z lahkoto melje vse opozicijske namere in predloge, kar je učinkovito pokazala izredna seja konec prejšnjega delovnega tedna. Najbolj učinkovito orožje opozicije ostajajo vsi mogoči obstrukcij-ski prijemi, od zapuščanja sej do neudeleževanja sej kolegija državnega zbora, česar so se lotili v tem tednu. Četrtkov sklep vladajočih poslancev, da korupcije ni, dokler ne bo dokazana, je povzročil celo mi-kro demonstracije pred parlamentom. Svoje nestrinjanje z vladno politiko je izrazila množica štirih protestnikov, ki je največjo vladno stranko LDS pozvala, naj prepusti oblast drugim. Opremili so se s transparenti z napisi »Ropovi ropajo«, »Smer denarja: država -Ultra - Golobič« in »LDS dajte možnost Sloveniji - umaknite se«. Neformalni vodja opozicije Janez Janša je v svoji razpravi opozoril na gradivo, ki ga je urad za preprečevanje korupcije posredoval državnemu tožilstvu in naj bi kazal na sum korupcije v podjetju Mobitel. Opozoril je tudi na primer suma korupcije, v katerega naj bi bilo vpleteno švedsko podjetje Ericsson ter tudi nekatere osebe iz Slovenije. Poleg tega se je vprašal, zakaj se je visoki funkcionar LDS (Gregor Golubič) zaposlil v majhnem podjetjem, ki je prejemnik javnih sredstev, tako kot tudi nekatera druga podjetja, kjer so lastniki po Janševih besedah povezani z največjo vladno stranko. Predsednik NSi Andrej Bajuk pa je opozoril na izsledke raziskave švicarske fundacije IMD, ki kažejo kritično sliko gospodarstva v Sloveniji, kot ga dojemajo tuji strokovnjaki, ki niso povezani s koalicijo. Ob tem je poudaril, da je trgovanje z notra- njimi informacijami podlaga za klientelizem in korupcijo, njen največji vir v Sloveniji pa je prav na področju javnih naročil. Seveda so imeli poslanci vladajočih strank povem drugačno mnenje. Tako se je Franc Lenko v imenu DeSUS-a vpra- Franc Lenko šal, »kako je sploh lahko prišlo do te izredne seje na podlagi sumničenj, namesto, da smo ponosni na firme, kot je Telekom, Mobitel pa tudi Ultra«. Po njegovem mnenju se državni zbor ne bi smel spremeniti v preiskovalno komisijo. »Imamo organe, ki sume raziskujejo, zato počakaj mo, da bodo končali svoje preiskave. Če je parlamentarna preiskava nujno potrebna, potem ustanovimo preiskovalno komisijo, ki naj se loti dela, ne pa, da se cel parlament praktično ves dan ukvarja s tem.« éà Bojan Kontič Vendar večine nasprotnih mnenj v opoziciji niso slišali, saj so zaradi omejevanja časa razprave sklenili, da zapustijo svoje poslanske sedeže, potem ko so izkoristili čas za razpravo. To je samo dodatno razjezilo nasprotno stran. »Zbrali so se podpisniki, podpisali zahtevo za izredno sejo, povedali kar so želeli povedati, oziroma kar so lahko povedali v omejenem času, ki ga imamo tudi poslanke in poslanci koalicijskih strank, nato pa odšli iz dvorane, ne da bi prisluhnili našim mnenjem, našim pogledom na teme, ki so jih odprli. Mislim, da je to neresno, da je to nekorektno in da tudi koalicija na tak način delovanja ne bi smela pristajati v prihodnje. Zato se sam odpovedujem razpravi,« je velenjski poslanec Z LSD Bojan Kontič na kratko zašpilil svoj nastop. Korpucija pa nič. SEBASTDAN KOPUŠAR DOGODKI Človek živi, dokler se uči Pogled sogovorniku v oči, trden stisk roke in nasmeh na ustnicah ob snidenju povedo o človeku pogosto več kot besede. A so tudi skrbno izbrane in izrečene besede Slavice Hrastnik, višje knjižničarke v oddelku Osrednje knjižnice Celje na Gledališkem trgu v Celju tisto, kar človeku ob slovesu z njo ostane v prijetnem spominu. Za tem, zunanjim orisom sogovornice, pa se skriva bogata vsebina njenega dela; tako iz sveta knjig, kot na področju dela »rektorice« Univerze za III. življenjsko obdobje, ki je za svoje 10-letno delovanje v neformalnem izobraževanju in organizacijo prijateljskega druženja ljudi v »zrelih« letih letos dobila bronasti celjski grb. »Priznanje gre vsem nam, vsem sodelavcem in vodstvu hiše, ki podpirajo dejavnost, ki sem jo prevzela leta 1998 od prvega »rektorja«, Nika Vebra,« razloži Slavica Hrastnik, Laš-čanka, do ušes zaljubljena v knjige in svoje delo. Rada ima poklic, ki si ga je izbrala. Na ljubljanski Pedagoški akademiji je študirala knjižničarstvo in slovenski jezik. Diplomirala je iz organizacije ure pravljic. Znanje in izkušnje pri izposoji knjig v oddelku za študij Osrednje knjižnice Celje, kjer je bila 16 let, zna Slavica Hrastnik nadgrajevati pri zdajšnjem delu na področju izobraževanja odraslih. Ali, kot so zapisali avtorji prispevkov v publikaciji, ki jo je Osrednja knjižnica Celje izdala ob 10. obletnici delovanja Univerze za III. življenjsko obdobje in ob slavnostni akademiji jubileja, ki je bila minuli ponedeljek v Narodnem domu: »Človek živi, dokler se uči!« Ta modra misel prežema tudi Slavico Hrastnik, ki veže v klobčič niti izobraževanja starejših. »Zanj je vse več zanimanja,« pove Slavica in dejstvo podkrepi s podatkom, da je v Univerzo za III. življenjsko obdobje vpisanih več kot 400 članov, predvsem žensk. Uka in druže-. nja željni se srečujejo na krožkih in tečajih. »Zanimajo jih predvsem tuji jeziki in še posebej domoznanska srečanja, vezana na Celje in potopisna predavanja. Teh srečanj je na leto tudi do 24, udeleži pa se jih do 40 ljudi hkrati«. Slavica Hrastnik ima dom in družino v Stopcah pri Laškem in zaradi narave dela v knjižnici in utripa Univerze za III. življenjsko obdobje mora pogosto večkrat na dan od doma v Celje, spet nazaj in če tako nanese, se pot ponovi. A delo, ki ga opravlja, tako čuti, jo prej bogati kot utruja. Na prvem mestu pa je Slavica Hrastnik mama treh otrok: študentke arhitekture, dijakinje gimnazije in osnovnošolca. In soproga. »Imamo se zelo radi in radi smo skupaj doma, na dopustu ali na izletih,« pove ponosno. Pohvali člane svoje družine, češ da so ji v veliko oporo, da zlasti soprog veliko postori doma in okoli doma, še posebej tedaj, ko nje, »rektorice«, kot jo podražijo tudi domači, ni doma. Univerza stopa v najstniška leta in Slavica Hrastnik se dobro zaveda, da bo za to potrebno še bolj bdeti nad njenim razvojem. Načrtov in idej ji ne manjka. »Prej prostorov in denarja za dejavnost,« opozori sogovornica v imenu študentov in njihovih mentorjev. »Najstarejša slušateljica je gospa, stara 82 let, najmlajša upokojenka jih ima 46. Med njimi in mentorji vlada prisrčno vzdušje, kot da ne bi bilo razlike v letih, desetletjih.« Ali ima Slavica Hrastnik sploh še kaj prostega časa? Vprašanje, ki se postavi samo po sebi in izzove odgovor skozi nasmeh, ki izpod pramenov svetlih las zazveni veselo in mladostno in razsuje odgovore v eni sapi: »Rada imam filme. Hodimo jih gledat v Celje. Najljubši mi je Gospodar prstanov, kar štirikrat sem ga videla in še bi ga gledala. Komaj čakam nadaljevanja. Pa knjige! Pogosto zaspim s knjigo v roki. Na tekočem moram biti z vsemi novostmi, ki prihajajo v knjižnico, a seveda vsega ni mogoče prebrati. Seznaniti pa se le moram z novimi deli. In glasba. Veliko jo poslušam v avtu, na vožnji v Celje, nazaj v Laško in spet v Celje ...« Kakšno glasbo ima rada? »Stari rok, Sidd-harto, domače skupine nasploh in - glasbo iz filma Gospodar prstanov, kajpak,« se odreže. Je njen glasbeni okus enak okusom njenih dveh hčera, sina in moža? »Včasih,« pravi. »Otroci so vsi glasbeno nadarjeni, posebej sin in pozna se, da smo pri nas doma od nekdaj poslušali glasbo vseh zvrsti, zato mladim tudi klasika ni tuja. Kolegi poznajo Slavico tudi kot aktivno članico Društva bibliotekarjev Celje. Stroka ji je za njeno delo leta 2000 podelila Čopovo priznanje. S prizadevanjem in entu-ziazmom zre v prihodnost univerze. Pri tem pa jo veseli, da to počne v sodelovanju in ob podpori sodelavcev, ki njeno poslanstvo podpirajo in spoštujejo. MATEJA PODJED Foto: AŠ V najstniških letih Desetletnica Celjske Univerze za tretje življenjsko obdobje Celjska univerza za tretje življenjsko obdobje, ki deluje pri osrednji knjižnici, je tretja največja v Sloveniji, ob svojem jubileju pa se lahko pohvali z izjemno razvejano dejavnostjo, ki ne temelji le na knjižničarstvu, ampak razvija vrsto prosto-časnih dejavnosti in spodbuja medgeneracijsko sodelovanje. Desetletnico so pod sloganom Človek živi, dokler se uči proslavili v torek na slavnostni akademiji v Narod- nem domu v Celju, kjer so tej ustanovi zaželeli uspešna najstniška leta direktor osrednje knjižnice Branko Goro-pevšek, podžupan Stanislav Rozman, državni sekretar za srednje šole in izobraževanje odraslih Elido Bandelj, mi-. nistrica za kulturo Andreja Rihter in predstavniki drugih slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje. Vodja univerze. Slavica Hrastnik, je zbranim povedala, da je celjska univerza začela delovati v treh krožkih, da- nes jih je že 26, slušateljev pa je 436, med njimi več kot tristo, ki vse izbrane krožke obiskujejo redno. »Posebna zahvala ob tem velja vsem mentorjem, še zlasti pa Jelki Br-var, ki vodi delo angleškega krožka že vseh deset let,« je dejala Hrastnikova. Na akademiji so se zahvalili dosedanjim vodjem univerze in zlasti njeni ustanoviteljici Boženi Orožen, s kratkimi nastopi so svoje delo predstavili slušatelji krožkov tujih jezikov, v avli Narodne- ga doma pa so predstavili iz. delke rokodelskega in zelij. čarskega krožka. Ob jubileja je izšel tudi obsežen zbornik, ki temeljito predstavlja delo celjske univerze za tretje življenjsko obdobje. Diplomantka sociologije Beatrika Jerneje je predstavila svojo diplomsko raziskavo, ki jo je opravila med sto slušatelji univerze za tretje življenjsko obdobj je, za odličen kulturni spored pa je poskrbel ženski pevski zbor Korina. BRST Medicinske sestre proti revščini V Celju sta bili 12. maja osrednji slovenski prireditvi ob mednarodnem dnevu medicinskih sester, ki ga je letos spremljalo geslo Medicinske sestre delamo z revnimi - proti revščini. Zbornica zdravstvene nege Slovenije - Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije in Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Celje sta v j Narodnem domu pripravila okroglo mizo Združimo moči proti revščini, na kateri so iz različnih zornih kotov osvetlili pojav revščine, tudi v povezavi z vlogo medicinske sestre. Okroglo mizo sta vodili Marjana Novak in Darinka Klemene. Ob medicinskih sestrah, zlasti tistih, ki se v patronaži najbolj neposredno srečujejo z revščino, so sodelovali tudi predstavniki nekaterih ministrstev, inšti-' tutov, Rdečega križa ter drugi. Sestre so organizirale tudi akcijo zbiranja pripomočkov za osebno nego, ki jih bodo; posredovale človekoljubnim organizacijam. Slovenske medicinske sestre, skupno jih je skoraj 15 -tisoč, so se zbrale še na slovesnosti v Modri dvorani Celj-*i skega sejma, kjer so podelili letošnja najvišja priznanja, zlate znake zbornice in zveze društev. Med desetimi dobitnicami je tudi Zorica Šuligoj iz celjske bolnišnice. MBP Bolnišnične olimpijske igre V Splošni bolnišnici Celje so skupaj s I. OŠ Celje priredili že 8. bolnišnične olimpijske igre. V novi predavalnici pod bolnišnično polikliniko so se mali bolniki skupaj z zdravstvenimi delavci odlično zabavali. Zanje je navijal rokometaš Celja Pivovarne Laško Dejan Perič, otroci pa so bili veseli tudi Ronalda McDonalda in pevke Clavdije. MBP, foto: GREGOR KATIČ Članov je vse več Delegati območnega združenja borcev in udeležencev NOB Celje, so se v torek zbrali na letni konferenci, pregledali lanske dosežke in se pogovorili o načrtu dela za letos. Predsednik organizacije, Milan Batistič, med najpomembnejšimi dosežki minulega leta omenja rast članstva. So namreč med tistimi borčevskimi organizacijami, ki so v minulih letih sprejeli največ mlajših članov, ki sicer niso bili aktivni udeleženci NOB, a njihov boj spoštujejo in se znajo poistovetiti z vrednotami borcev. V celjski območni organizaciji je tako število članov naraslo za polovico, kar 14 od skupaj 21 krajevnih organizacij že vodijo člani, ki niso bih aktivni borci. To ni sporno, so poudarjali tudi v razpravi, saj so organizacija civilne družbe, organizirana kot društvo, katerega temeljna naloga je ohranjanje spomina in tradicij NOB. Tudi sicer velja celjsko združenje za aktivnejše v Sloveniji. Dobro skrbijo za pomnike NOB, skrbno obeležujejo datume pomembnih dogodkov, posebej pozorno pa se pripravljajo na letošnjo 60-letnico osvoboditve talcev iz celjskega Starega piskra. Še aktivneje si bodo prizadevali tudi za boljše sodelovanje s preostalima dvema slovenskima veteranskima organizacijama - veterani vojne za Slovenijo in veterani združenja Sever. Prav tako si bodo prizadevali za še aktivnejšo viogo slovenskih veteranskih organizacij v svetovni veteranski organizaciji, ki povezuje protifašistične veteranske organizacije iz 85 držav in ima 27 milijonov članov. BRST Frizerji počesali Celjane Specializirani sejem frizerstva in kozmetike New Look, na! katerem je sodelovalo 60 razstavljavcev iz Slovenije in tuji' ne, je minuli konec tedna na celjsko sejmišče privabil približno 5.000 obiskovalcev. Organizatorja prireditve, družba Celjski sejem in Hair Fashion iz Maribora, sta s takšnimi številkami zadovoljna, za naslednje leto pa že napovedujeta nekatere nove vsebine, ki naj bi na ta največji lepotni dogo-dek v Sloveniji privabile še več razstavljavcev iz tujine. JI, Foto: AS Strah in trepet bodočih šoferjev So v Celju odnosi med bodočimi vozniki in inštruktorji na eni ter izpitno komisijo in njenim predsednikom na drugi strani skrhani do skrajnosti? - Kandidati uhajajo v druge regije Večina inštruktorjev, združenih v Sekcijo avto šol celjsko-savinjsko-šaleške regije, je v teh dneh čisto na koncu z živci, gaj naj bi jim kandidati uhajali v druge regije zaradi neprimernega odnosa izpitne komisije do njih in inštruktorjev. Število opravljenih izpitov v Celju naj bi se po nekaterih podatkih zmanjšalo za skoraj tisoč, zaradi predsednika izpitne komisije pa naj bi delo v tej komisiji v zadnjih letih zapustilo kar šest strokovnjakov. Tako trdijo ogorčeni predstavniki avto šol s Celjskega, ki so se v tem tednu s svojo zahtevo po boljši ureditvi odnosov z izpitno komisijo obrnili tudi na načelnika Upravne enote Celje Damjana Vrečka. Kot so zapisali v svoji izjavi, je po navodilu predsednika izpitne komisije Milana Laubiča prepovedana kakršna koli korelacija ali pogovor inštruktorja s članom izpitne komisije, kandidate prijavljajo na termine ne glede na razpoložljiv Sas inštruktorja, neuspelo vožnjo kandidata »zabelijo« z žalitvami in posmehom ter z izjavami, naj si kandidat poišče boljšega inštruktorja ali celo drugo avto šolo. »Nič nimamo proti strokovnosti izpitne komisije (čeprav so v Celju precej bolj natančni kot drugod), nevzdržen pa je njihov odnos,« poudarjajo inštruktorji. Težave znotraj in zunaj izpitne komisije? Opozarjajo še, da so izredno slabi odnosi tudi med člani in predsednikom izpitne komisije, posledice pa čutijo kandidati in in-Itruktorji. Zato se sprašujejo, zakaj je v zadnjih letih toliko strokovnjakov zapustilo izpitno komisijo in odšlo delati drugam. Albin Ojsteršek, ki je kot član izpitne komisije v Celju delal od leta 1998 do 2000, zdaj pa je zaposlen v logistiki pri podjetju Era, pravi, da je na novem delovnem mestu zelo zadovoljen. »Dolgo sem si želel takšno delovno mesto, tako da razlog za zamenjavo službe ni bil le predsednik komisije. Dodal pa bi tole: hvala bogu, da si nekatere stvari v življenju lahko izbiraš in med njimi tudi šefe!« »Gola zajebancija,« pa kratko komentira odnos celjske izpitne komisije kandidat iz Šentruperta, ki je v Celju štirikrat padel na izpitni vožnji, v Trbovljah pa je izpit opravil v prvem poskusu. »Do sedaj še nikoli nismo prejeli nobene pisne pritožbe čez delo predsednika izpitne komisije,« pravi Zdenka Dobrajc s celjske upravne enote. »Vendar pa čisto tako, kot so inštruktorji napisali v svoji pritožbi, zagotovo ni. Sploh so takšne kritike, kot je na primer neprijaznost izpitne komisije, zelo težko dokazljive, >sumljivi< pa so tudi nekateri podpisi avto šol na priloženi pritožbi. Kljub temu sem s predsednikom izpitne komisije že imela pogovor, z inštruktorji pa se bomo znova sestali čez en mesec.« Celje je zahtevnejše mesto Milan Laubič je svoj odgovor že posredoval avto šolam in upravni enoti. »Njihove pritožbe so neutemeljen in ne držijo,« pravi. »Mogoče bi se kdaj dalo kaj popraviti, zagotovo pa ni z naše strani nobene nesram- nosti. Možno je tudi, da kdaj med ocenjevalci prihaja do razlik, vendar nikoli do takšne mere, da bi to vplivalo na končni rezultat na izpitu. Kar pa se strogosti tiče, delamo po predpisih, ki so enotni za vso Slovenijo. Res pa je, da je v Celju zaradi zahtevnejših prometnih ureditev težje narediti izpit kot v kakšnih drugih manjših mestih.« 1\idi kandidat iz Celja, ki ne želi biti imenovan in ki je šele v četrtem poskusu opravil izpit, pravi, da komentarji izpitne komisije niso bili nikoli žaljivi ali neumestni. »Vedno sem imel preveliko tremo. Pa tudi že sam pogled na stroge obraze izpitne komisije me je zmedel,« pripoveduje. »Trema je prisotna tudi pri kakšnih drugih preizkusih v življenju, ponavadi pa je posledica neznanja,« dodaja Laubič. ^ »Celjska izpitna komisija naj bi že dalj časa >slovela< kot najmanj prijazna, ki ne le da odganja stranke avto šol v druge regije, pač pa tudi sama sebi zmanjšuje število izpitov. To se vidi po zelo kratkih čakalnih rokih za izpitno vožnjo, ki trenutno znašajo le nekaj dni,« še trdijo inštruktorji. Takšnih avto šol, ki se pritožujejo, je po podatkih Milana Laubiča in Upravne enote Celje le pet od skupno 20. Na srečanju vodij avto šol, na katerem smo bili prisotni tudi mi, smo jih še prejšnji teden našteli 11 povsem enako razjarjenih. Takrat so celo razmišljali o »blokadi«-izpitne komisije, kar bi pomenilo, da 14 dni ne bi prijavljali svojih kandidatov na izpitne vožnje. Možna odgovora bi lahko bila dva: ali so takrat inštruktorji pretiravali ali pa so si nekateri premislili zaradi strahu, da bodo njihovi kandidati na izpitih zaradi pritožbe manj uspešni, in bodo raje »trpeli« še naprej. Vse za ljubi kruhek. ROZMARI PETEK Fakin in afera eritropoetin Nekdanji direktor SB Celje toži bolnišnico, od katere zahteva odškodnino za domnevno nezakonito razrešitev z mesta direktorja Minuli četrtek se je na delovnem sodišču v Celju začela obravnava v zvezi s tožbo, ki jo je nekdanji direktor Splošne bolnišnice Celje Samo Fakin vložil zoper bolnišnico, katere vodstvo ga je po njegovem mnenju nezakonito razrešilo z mesta direktorja. Samo Fakin zahteva od bolnišnice tudi odškodnino, katere višina uradno še ni znana, neuradno Pa naj bi šlo za okoli 8 milijonov tolarjev. Sodišče, ki je po neuspelem poskusu poravnave (vodstvo bolnišnice se s tem, da bi Fakinu plačali odškodnino, ni strinjalo) v četrtek začelo z zaslišanjem Sama Fa-tana, bo presojalo tudi o dom-"evnem nezakonitem predpi- sovanju eritropoetina, zaradi česar so Fakina jeseni 2002 tudi odstavili. Samo Fakin, ki meni, da je sklep o njegovi razrešitvi nezakonit in da bolnišnice ni oškodoval, vztraja pri odškodnini, prepričan pa je tudi, da je bila pravi razlog za njegovo odstavitev odredba o novem delovnem času zdravnikov, s katero se le-ti niso strinjali - čeprav se je pozneje izkazala kot zakonita. Pravni zastopnik Splošne bolnišnice Celje Velimir Cug-mas meni, da so Samu Fakinu očitana dejanja dokaza in če bi jih razumel, ne bi zahteval tako imaginarnega zneska. Kot je dodal, naj bi zaradi dvojnega predpisovanja eritropoetina pri ZZZS nasta- lo za okoli 74 milijonov tolarjev škode, bolnišnica pa naj bi potem, ko je afera prišla na dan, izgubila tudi ugled. Kot je pojasnil Samo Fakin, so zdravnikom govorili, naj poiščejo možne rezerve za varčevanje. Eritropoetin naj bi bil eden od njih, vendar naj bi sam ne dal navodila za njegovo predpisovanje. Na delovnem sodišču bodo obravnavo nadaljevali z zaslišanjem prič. Zadevo v zvezi z dvakratnim predpisovanjem eritoropetina (ta je že vključen v ceno dialize, v petih slovenskih bolnišnicah pa so ga bolnikom kljub temu predpisovali tudi na recept) pa še vedno preiskuje okrožno državno tožilstvo v Celju. AMS TURISTIČNO KULTURNO DRUŠTVO LEVEČ objavlja razpis za kandidatke na izboru za Smaragdno kraljico - Žalec 2004 soorganizaciji ZKŠT Žalec in Občine Žalec v soboto, 3. julija, ob 20. uri pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu. Na izboru se razglasi zmagovalko in dve spremljevalki. Zmagovalka dobi: - lento in uradni naziv Smaragdna kraljica 2004 - unikatno krono Zlatarne d.d. Celje - unikatno kreacijo modne oblikovalke Diane Kotnik-Lavtižar - potovanje v Benetke turistične agencije Palma d.o.o. Celje Praktične nagrade za vse tri zmagovalke prispevajo: - Cvetličarna in darilni butik M&B Žalec, Leveč, Polzela - Banka Celje d.d. - Lunarosa d.o.o. - trg. Sisley Celje - Saga d.o.o. Kranj - Kopitarna Sevnica - Caffe-tropic d.o.o. Žalec - Salobir d.o.o. Leveč Na razpis se lahko prijavijo dekleta, ki so stara najmanj 16 in največ 25 let, ter imajo smisel za tovrstno nastopanje. Prijavo, ki naj vsebuje osebne podatke (tudi naslov in telefon) in fotografijo pošljite najkasneje do 15. junija 2004 na naslov: Turistično kulturno društvo Leveč Leveč 25,3301 Petrovče (kontakt.tel. 041/504-981) 6 GOSPODARSTVO Makedonija računa na Slovence Pokrajinski podjetniški forum iz Žalca pripravil prvo srečanje slovenskih in makedonskih gospodarstvenikov - EU ne sme biti ovira za še boljše sodelovanje Čeprav so se po vstopu Slovenije v Evropsko unijo možnosti sodelovanja naših podjetij v Makedoniji poslabšale, to ne sme biti ovira za nadaljnjo krepitev sodelovanja med slovenskim in makedonskim gospodarstvom, sta na srečanju na Rogli poudarila gospodarska ministra obeh držav dr. Matej Lahovnik in Stevčo Jakimovski. Srečanje je pripravil Pokrajinski podjetniški forum iz Žalca, udeležilo pa se ga je okoli 160 gospodarstvenikov in vladnih predstavnikov iz obeh držav. Udeleženci srečanja so prisluhnili številnim predavanjem slovenskih in makedonskih strokovnjakov, ki so med drugim predstavih posledice odpovedi sporazuma o prosti trgovini med državama ter možnosti vlaganja v Makedo; niji. T\idi ministra, ki sta se na Rogli srečala prvič, sta največ pozornosti namenila prizadevanjem za povečanje trgovinske menjave. Kot je povedal dr. Matej Lahovnik, znaša menjava med državama 187 milijonov dolarjev. Naša država ima sicer precejš- nji zunanjetrgovinski presežek, vendar ga skuša pokrivati z neposrednim vlaganje. Med največjimi investitorji so NLB, Fructal, Era in tudi zreški Comet. Slovenska podjetja imajo v Makedoniji dober položaj, kar jim bo kljub spremenjenemu režimu trgovanja omogočilo ohranitev tržnih deležev. Pri tem je makedonski minister Stevčo Jakimovski je poudaril, da bi slovenska in makedonska podjetja morala še bolj izkoristiti tradicijo političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja med državama. Makedonija lahko slovenskim vlagateljem ponudi poceni delovno silo in stabilno makroekonomsko okolje, pohvali pa se lahko tudi z učinkovito carinsko službo in majhnim delež korupcije v gospodarstvu, je še dejal Jakimovski. Ministra sta se lotila tudi nekaterih konkretnih vprašanj o sodelovanju med državama. V Makedoniji pričakujejo pomoč naše države pri prilagajanju zakonodaje evropskim standardom in na sploh pri pripravah na vstop v EU. Kot je dejal Jakimovski, si želijo, da bi bila Slo- Delavke in župan razočarani Težko pričakovan pogovor konjiškega župana Janeza Jazbeca z lastniki Konjiške konfekcije, za katero je vodstvo podjetja vložilo predlog za stečaj, ni prinesel sadov. »Pogovor me je zelo razočaral. Nemška lastnika Heinz Walter in Michael Griem, ki je tudi direktor Konjiške konfekcije, sta nas hotela prepričati, da so naše delavke slabo delale, da so bile za svoje delo še predobro plačane in podobno. O kakršnem koli plačilu zaostalih obveznosti ali vsaj pomoči 60 delavkam, ki so že tri mesece brez plače, nista hotela niti slišati,« je po pogovoru včeraj (v sredo) dopoldne potožil Janez Jazbec. Na pogovoru sta poleg njega sodelovala še odvetnik delavk Velimir Cug-mas in prevajalka, na lastniški strani pa slovenska solastnica Marica Zabukovšek. Rešitve za delavke, ki prihajajo k županu vsako sredo v upanju, da jim bo vendarle kako pomagal, torej pogovor ni dal. Kaj sedaj? »V postopku stečaja bomo storili vse, da zaščitimo pravice delavk. Ce pa misli nemški partner še karkoli početi v Konjicah, se bo moral strogo držati vseh pravil, zakonov in poslovnih manir,« je še dodal Janez Jazbec. Nemška lastnika sta namreč v svojem nedavnem pisnem odgovoru na županovo pismo med drugim zapisala, da v Konjicah še želijo ohraniti usnjarsko proizvodnjo z dvajset do trideset zaposlenimi delavci, vendar pod pogojem, da za njen zagon ne bi bile potrebne večje naložbe. Že v pismu pa sta tudi navedla, da so se v podjetju v zadnjem času srečevali s pogostimi reklamacijami, majhne proizvodne količine pa niso več omogočale konkurenčnosti na »razširjenem evropskem trgu.« Lastniki so še zapisali, da delavke niso dosegale predvidenih norm, razlog pa naj bi bila predvsem visoka starost zaposlenih. Kar 20 jih je namreč že preseglo starost 50 let. »Vodstvu podjetja zaradi negativnih vplivov sindikata ni uspelo, da bi strukturo zaposlenih spremenilo in bi z mlajšim osebjem uspelo ustreči zahtevam,« so zapisali. MILENA B.POKLIČ V Slovenijo še nikoli doslej ni pripotovala tako številčna gospodarska delegacija iz Mak gospodarski minister Stevčo Jakimovski (na sredini levo), ki se je na Rogli srečal s sloven Matejem Lahovnikom. venija eden od njihovih glavnih lobistov v EU. Ob tem računajo še na tehnično pomoč Slovenije pri izgradnji verige malih elektrarn, dobre možnosti sodelovanja pa vidijo tudi na področju termalnega turizma in proizvodnje hrane. Krepitev sodelovanja med državama bo, kot so še prepričani predstavniki Makedonije, gotovo pripomoglo k uspešnejšemu skupnemu nastopu na tretjih trgih. Srečanje, ki so ga za dvostranske pogovore izkoristili tudi predstavniki mnogih podjetij, je že obrodilo prve sadove. Regionalna razvoj agencija Celje je namreč že podpisala memorandum o sodelovanju z makedonsko razvojno agencijo, na spletnih straneh podjetniškega foruma pa bodo makedonska podjetja kmalu začela objavljati svoje ponudbe oziroma potrebe po določenih izdelkih. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ O cetis »Mali Cetis« v Novi Makedoniji Za neposredne naložbe v Makedoniji se že nekaj časa zanimajo v celjskem Cetisu. Želeli so kupiti Novo Makedonijo, ki je bila včasih ena najbolj uglednih grafičnih hiš v Jugoslaviji, vendar je bil razpis, na katerega so se prijavili, razveljavljen. Kot je dejal generalni direktor Cetisa Drago Polák, bi radi kupili samo tiskarski del Nove Makedonije, v katerega so pripravljeni vložiti kar nekaj denarja. Na tem delu Balkana želijo namreč postaviti nekakšen »mali Cetis« in z njim pokrivati celotno območje jugovzhodne Evrope. Polak pravi, da se bodo zagotovo prijavili na ponovljeni razpis, še zlasti, ker jim tokrat pomoč obljubil tudi makedonski gospodarski minister Stevčo Jakimovski. Če bodo na razpisu uspeli, bodo k Novi Makedoniji priključili tudi hčerinsko podjetje, ki ga imajo že deset let v Skopju. V njem je zaposlenih le 20 ljudi, ukvarja pa se s proizvodnjo in prodajo eno-' stavnih tiskovin. JI CBH v večinski lasti NFD Banka Celje izstopila iz edine domače borzne hiše na Celjskem - Finančni učinki lastniških sprememb šele konec leta Nova večinska lastnica Celjske borznoposredniš-ke hiše je Nacionalna finančna družba. Svoj delež sta ji prodala Banka Celje oziroma njeno hčerinsko podjetje Filba in eden od osmih manjših delničarjev. Predsednik uprave CBH Zdenko Pod-lesnik cene nakupa ni želel razkriti, povedal je le, da je bil 54-odstotni delež prodan dražje, kot znaša njegova knjigovodska vrednost. CBH je edina domicilna inštitucija te vrste na širšem celjskem območju, v 11 letih delovanja pa je prevzela tri manjše borzne hiše (prav zdaj se pripravlja na prevzem še ene) in razširila poslovanje na celotno Slovenijo. Prejšnji mesec se je začela ozirati še po Makedoniji, kjer je sicer kapitalski trg še zelo slabo razvit, vendar bo priložnosti za trgovanje kmalu veliko. Kot je dejal Zdenko Pod-lesnik, je CBH, kjer trenutno dela 14 ljudi, letos zelo uspešna. Marca je bila po prometu na šestem mestu med slovenskimi borznimi hišami, aprila pa se je povzpela celo na tretje mesto. V gali, ampak zato, ker pač želi opravljati izključno bančne posle. Drugi največji lastnik v CBH ostaja še naprej Etol, ki je prav tako zelo tesno povezan z NFD. Zaradi novih lastnikov v CBH ne pričakujejo sprememb imena ali sedeža podjetja, pa tudi uprava bo ostala ista. »Še naprej bo- mo samostojna pravna oseba, saj bomo delovali kot eno od hčerinskih podjetij NFD Holdinga,« pojasnjuje Podlesnik, ki ima pred seboj še eno leto mandata. Učinek trgovanja za sklade NFD pa bo po njegovem viden šele konec leta. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Predsednik uprave CBH Zdenko Podlesnik zaradi novih lastnikov ne pričakuje sprememb pri upravljanju podjetja. prvem četrtletju so imeli kar 54 milijonov tolarjev čistega dobička. »Nadzorni svet je ocenil, s tem pa so se strinjali tudi vsi zaposleni, da se bo CBH v bodoče lahko razvijala samo pod okriljem večje finančne inštitucije. Raje kot za tujce pa smo se odločili za domačo investicijsko družbo,« pojasnjuje Podlesnik in poudarja, da Banka Celje svojega deleža ni prodala, ker bi se skre- Mariborska c. 86 3000 Celje Tel: 03/42-88-000 ' T U R N Š E K Fax: 03/42-88-115 ■ Izvedba elektroinstalacij in strelovodov ■ Projektiranje, nadzor in meritve ■ Prodaja svetil INFO: instalacije@turnsek.net IZPOSOJA in NAJEM vseh vrst dvižnih odrov in dvigal dvigala@turnsek.net Na področju Celja, kjer je izgrajen kabelsko razdelilni sistem, vam nudimo priklop kabelskega interneta že od 5.900 SIT na mesec. Vsem naročnikom kabelsko razdelilnega sistema pa nudimo tudi sprejem digitalnih TV in radijskih paketov. INFO: internet@turnsek.net [étOl] purina i nujlKiljmi chu,sem GOSPODARSTVO 7 tuje trge Teden, ki je za nami, je prinesel rahle padce vrednosti bolj pomembnih slovenskih borznih indeksov. Počitek po večtedenski rasti je bil pričakovan. Vrednost indeksa SBI20 je prejšnji petek znašala 4.667 indeksnih točk, do četrtka pa je upadla za 0,8% na 4.631 točk. Delnice prostega trga so se v povprečju pocenile za 1,6%, vrednost indeksa 1PT je v četrtek znašala 3.889 indeksnih točk. Nič bolje ni bilo z delnicami pooblaščenih investicijskih družb. Vrednost indeksa PIX se je zmanjšala za 1,7% na 4.373 indeksnih točk. Že tretji teden zapored so najprometnejši vrednostni papirji obveznice. Tokrat so vlagatelji največ trgovah z obveznicami Republike Slovenije 55. izdaje, s katerimi je bilo opravljenega za 768 milijonov SIT prometa. S Krko, ki je tradicionalno najprometnejša delnica, je bilo opravljenega le za 458 milijonov SIT prometa. Aktivnejše na Pregled tečajev med 4. In 10. majem 2004 V borzni kotaciji so dobičke ustvarili lastniki delnic Kompasa MTS, ki so zrasle za 6,7%, Pivovarne Union za 5,5% in Salusa, ki so se podražile za 1,5%. Kompas MTS, ki ima v lasti prodajalne ob mejnih prehodih (včasih so bile to brezcarinske prodajalne), že čuti pozitivne posledice vstopa v EU. V njihovih trgovinah se je vidno povečala prodaja, predvsem cigaret. Najpogostejši kupci so Italijani, kjer so cigarete za več kot 50% dražje. Veliko prometa si obetajo tudi z bencinom, ki je pri nas zaenkrat še cenejši. Popravke tečajev pa so v preteklem tednu doživele delnice Aerodroma Ljubljane (-5,9%), Luke Koper (-3,7%), Mer-catorja (-2,4%) in Krke (-1,16%). Popravki navzdol so bih pričakovani, saj so bile to delnice, ki so se v preteklih tednih najbolj podražile. V torek je podjetje Unior Zreče objavilo ponudbo za odkup 100-odstotnega deleža RTC Krvavec. Odkupna cena je 100 SIT, ponudba pa velja do 31. maja. Trenutni največji lastnik slovenskega smučišča je SKB Banka, ki ima skoraj 95% delež. Indeksi med 4. In 10. majem 2004 __IPT__3,854.63__1__ Med delnicami investicijskih družb so na vrednosti pridobile le Mercata 1 PID, Maksima ID in Zvon ena ID. Vrednosti ostalih delnic so padle, kar je logična posledica padca slovenskih blue chipov, ki sestavljajo večino portfeljev investicijskih družb. Aprilu so vzajemni skladi doživeli rekorden priliv svežega denarja, ki je znašal skoraj 8 milijard SIT. Nekako obrabljena fraza, da ljudje vlagajo v vzajemne sklade in preko njih na borzo zaradi padajočih obrestnih mer za bančne vloge in rastočih tečajev delnic na Ljubljanski borzi, je še vedno aktualna. Vzajemni skladi so bistveno previdnejši pri naložbah v delnice borzne kotacije, kar se kaže v znižanem dnevnem promet v zadnjem tednu in mnogi upravitelji so se že usmerili v obveznice. Denar tako vanje še ne bo kmalu nehal pritekati in nekateri vzajemni skladi se že pripravljajo na aktivnejši vstop na tuje trge. Upravljavci, ki bodo vlagali le v slovenske vrednostne papirje, bodo podvrženi bistveno večjemu tveganju in odvisnosti od prihodnjih prilivov denarja na Ljubljansko borzo, ki ustvarjajo povpraševanje. GORAZD BELAVIČ ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d. gorazd.belavic@ilirika.si 90,6 95,1 MM 95,9 100,3 Steklarji spet pozitivni Zaradi ukrepov na kadrovskem, tržnem in finančnem področju Steklarna Rogaška konec marca z dobičkom - V lanski izgubi tudi stari grehi? Iz Steklarne Rogaška so sporočili, da jim je kljub recesiji in neugodnemu tečaju dolarja uspelo zaustaviti negativne trende v poslovanju. V prvem letošnjem kvartalu so ustvarili približno dve milijardi tolarjev prihodkov, kar je bolje kot v enakem lanskem obdobju, konec marca pa so imeli celo dobiček. Tako kot doslej so več kot 90 odstotkov izdelkov prodali na tuje trge, vendar so bistveno izboljšali valutno strukturo izvoza. Lani je bila prodaja na dolarske trge 1,6-krat večja od prodaje v evrih, letos je razmerje približno enako. K boljšim rezultatom so pripomogli ukrepi, ki jih izvajajo v okviru programa prestrukturiranja na kadrovskem, tržnem in finančnem področju, kar je bil tudi pogoj za pridobitev več kot dve milijardi tolarjev državnih pomoči. V skladu s kadrovskim i prestrukturiranjem so začeli z usposabljanjem več kot 500 zaposlenih na področju brušenja, graviranja in dodelave, pripravljajo pa se tudi na prenovo notranje organiziranosti. Do konca leta bodo pripravili še nov i plačni sistem, ki bo med drugim prinesel nekatere kadrovske spremembe med vodilnimi in vodstvenimi delavci. Načrtujejo tudi, da bodo približno 60 delavcev prestaviti v invalidsko podjetje, kar naj bi imelo kar dvojni pozitivni finančni učinek. V matični družbi bodo znižali stroške plač, v invalidskem podjetju pa bodo začeli izdelovati modele za proizvodnjo in s tem steklarni prihranili približno pol milijona evrov. Na tržnem področju letos načrtujejo povečanje proda- je pod lastno blagovno znamko, ki naj bi dosegla 30-odstotni delež. V ta namen že izobražujejo 11 ključnih tržnikov. Za 10 do 15 odstotkov želijo povečati tudi prodajo v ZDA. V New Yorku, kjer so pred časom že imeli lastno prodajalno, ki pa so jo zaradi prevelikih stroškov zaprli, spet iščejo prestižni razstavni prostor. Zadolženost še nič manjša Finančno prestrukturiranje steklarne poteka počasi. V zadnjih šestih mesecih so zadolženost do dobaviteljev zmanjšali za dobrih 300 milijonov tolarjev, v celoti so poplačali za več kot 250 milijonov tolarjev odprodanih faktur in celo nekatere stare dolgove, poravnali zaostale obveznosti do delavcev ter zaustavili rubeže pravnomočnih izvršb v vrednosti več kot 100 milijonov tolarjev. Z večjimi dobavitelji so sklenili dogovore o limitih pa tudi o preoblikovanju obveznosti v posojila. Vse to pa je le kapljica v morju prevelike zadolženosti, ki jim je še ni uspelo zmanjšati, zato je podjetje še vedno plačilno nesposobno. Za izboljšanje likvidnosti bodo porabili 300 milijonov tolarjev novega dolgoročnega posojila, ki jim ga je že konec lanskega leta odobrila država, računajo pa tudi na del izkupička (vsaj 600 milijonov tolarjev) od prodaje poslovno nepotrebnega premoženja steklarne in povezanih družb. Preostala kupnina bo šla za vračanje dolgov bankam, s katerimi naj bi v kratkem končno podpisali dogovor o reprogramiranju poso-jil. V steklarni pravijo, da ni res, da so v zadnjem lanskem kvartalu pridelali za približno 700 milijonov tolarjev izgube. Oktobra, ko so dobili novo upravo, je tekoča izguba znašala 540 milijonov tolarjev, do konca leta pa se je povečala le za 160 milijonov Pol stoletja v kmetijstvu Sip Strojna industrija Šempeter je v minulem tednu pripravila tradicionalno prireditev Sip z roko v roki s kmetijstvom, v okviru tega pa tudi okroglo mizo na temo Delovanje in strojna opremljenost slovenskih živinorejcev po vstopu Slovenije v EU. Na okrogli mizi so sodelovali strokovnjaki iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in přehrálo, Odbora evropskega združenja za kmetijsko mehanizacijo, nemškega združenja Kmetijske zveze v okviru ĎLC, biotehniške fakultete, Kmetijskega inštituta in še nekateri drugi. Po besedah Evelyn Filip iz Sipa so ugotovili, da Evropska unija teži k večanju obsega kmetij, zato se bo moral temu prilagoditi tudi Sip: »Danes lahko rečemo, da Sip v evropskem merilu zadovoljuje potrebe srednjevelikega in manjšega kmeta. Tudi v prihodnje bomo stroje razvijali v tej smeri, saj na področju strojev največjih delovnih zmogljivosti, to pomeni delovne širine 15 metrov, obstajajo veliki svetovni proizvajalci. Naša strategija pa je zapolnjevanje tržne niše srednje velikih kmetov.« Na prireditvi Sip z roko v roki s kmetijstvom so v četr- V Sipu se evropske konkurence ne bojijo, saj so izvozno usmerjeno podjetje, ki vsako leto izvozi več kot 85 odstotkov izdelkov, po večini prav na trge EU, tako da so s konkurenco soočeni že sedaj. tek in petek predstavih celotni proizvodni program, obenem pa so slavili tudi 50-let-nico delovanja podjetja. Letos so pripravili tudi akcijo, v kateri so iskali najstarejši Sipov stroj. Zmagal je Jožef Boršič iz Šentjurja, ki je predstavil svoj še vedno delujoči obračalnik Sonce iz leta 1962. ŠPELA OSET - Št. 19 -13. tolarjev, in to na račun padanja tečaja dolarja in plačila bančnih obresti. Preostalih 530 milijonov tolarjev pa je, kot trdijo, skrita izguba iz preteklih let, ki so jo vknji-žili ob koncu leta, da bi bila izhodišča za sanacijo čim bolj realna. JANJA INTIHAR Ze drugič izredno Na zahtevo predsednika uprave holdinga Rogaška Crystal Emila Štuklja se bodo konec maja zopet sestali lastniki Steklarne Rogaška. To bo že druga izredna skupščina steklarne v tem letu. Sklic prve, ki je bila 14. aprila, sta zahtevala Infond in Slovenska odškodninska družba, ki sta želela, da se v podjetju uvede še ena revizija poslovanja v letih od 2000 do 2003. Takšnega sklepa potem na skupščini niso sprejeli, prav tako pa tudi niso zamenjali nadzornega sveta, kar so zahtevali zaposleni oziroma mali delničarji. To je med njimi povzročilo takšen revolt, da so Emila Štuklja, ki jih je zastopal na skupščini, pozvali celo k odstopu. Zakaj je zdaj sklicana nova skupščina, nam ni uspelo izvedeti, saj Štukelj do danes (četrtek), ko se bo sestal nadzorni svet holdinga, ni želel dajati izjav. Za sejo, ki bo 31. maja, je namreč predlagano, da se iz nadzornega sveta odpokličejo Albin Šrimpf, Robert Rudolf, Boris Mihelčič in Marjan Jerič, za nove nadzornike pa se izvolijo ponovno Boris Mihelčič in Marjan Jerič ter Branko Pucelj in Vida Lor-ber. Znamke o Titu in balinanje Mladi zbiralec je posebej ponosen na znamko s podobo Hitlerja in Mussolinija ter države SHS Žiga Založnik je v naši seriji predstavljanja najrazličnejših zbiralcev doslej prav gotovo med najmlajšimi in najzanimivejšimi. Obiskuje peti razred osnovne šole v Žalcu, jeseni pa bo dve leti, odkar se je odločil za zbiranje znamk, starih predmetov, starega denarja in značk. V prostem času rad igra nogomet in trenira balinanje v žalskem klubu, aktiven pa je tudi pri najrazličnejših krožkih v šoli. Je izredno komunikativen fant, za katerega bi lahko mirne vesti zapisali, da ve, kaj hoče in kaj ga resnično zanima. Vzrokov za takšno odločitev je več, eden izmed njih je prav gotovo ugodno okolje babic, dedkov in drugih sorodnikov, ki se ukvarjajo s podobnimi zbirateljskimi konjički kot mladi Žiga. Pravo presenečenje pa pomeni zbiranje znamk in značk o predsedniku nekdanje države Jugoslavije, Titu. Doslej je zbral približno 150 primerkov, večino je predstavil na lepo urejenih devetih listih na razstavi, ki so jo žalski filatelisti ob vstopu Slovenije v EU pripravili v obnovljenih prostorih obrambnega stolpa ob cerkvi v Žalcu. »Začel sem dobesedno brezglavo, kar tako, na pamet in počez v šoli, kjer imamo filatelistični krožek, ki ga vodi Anton Cetina. Skupina mladih fantov se nas navdušuje z zbiranjem znamk, kako in kaj naj zbiramo in varujemo ter spoznavamo znamke, pa nas poduči naš mentor,« pripoveduje Žiga o začetkih zbiranja ob listanju po mnogih albumih z znamkami. In kako je prišel do Tita, ki je umrl dvanajst let pred njegovim rojstvom? »Veliko sem se zadrževal pri dobrem prijatelju Matiji Diacciju, ki je imel veliko znamk o Titu. Vse skupaj mi je postalo všeč in začel sem zbirati znamke z motivom Tita. Prvo sem dobil od Matije.« Prvo znamko v njegovo zbirko pa je prispevala njegova babica, znamka pa je iz Grčije. Žiga je prebral veliko literature o zbiranju in spoznavanju vrednosti znamk, tako da zdaj že dobro loči, kaj ima svojo pa tudi zgodovinsko vrednost in kaj ne. Ob znamkah v šestih albumih zbira tudi tako imenovane ovitke prvega dne ob posebnih spominskih dogodkih, ima pa tudi pet albumov značk, ki jih je večinoma »po- feld iz osmega razreda, ki ima 24 listov. Oba sva razstavljala v obrambnem stolpu, v veroučni učilnici pa je Žiga Pepel z naše šole predstavil zbirko slovenskih božičnih znamk. Večino znamk o Titu so mi dali sorodniki, ki so živeli v tistem času, z zbiranjem pa bom nadaljeval.« Vesel je pole z znamkami živali, ki mu jih je iz Zambije prinesla sestrična Alja Založnik, strastna zbirateljica znamk vse od olimpijskih iger 1972 v Miinchnu pa je tudi sorodnica Olga Lipovšek. V Miinchnu si je nabavila vse, kar je potrebno za filatelijo, in to svetuje tudi Žigi. Ob Titovih znamkah je še posebej ponosen na dve stari znamki s prikazom nekdanje skupne države SHS in znamko, na kateri sta skupaj Hitler in Mussolini. S prijateljem pa je zamenjal znamke za zanimivo serijo o ruskih ledolo-milcih. Žiga Založnik je že član Filatelističnega društva Žalec, v katerem so sami prijazni ljudje, ki so pripravljeni pomagati z nasveti, ki mlademu zbiralcu koristijo pri nastajanju popolnih zbirk. S spletom srečnih okoliščin in osebnim interesom je Žiga na najboljši poti, da z leti postane pravi zbiralec in poznavalec ne samo znamk, ampak tudi drugih zanimivih področij. Na njegove zbirke pa so ponosni tudi doma, mamica Valerija, očka Matej in nenazadnje tudi štiriletna sestrica Katja, ki mu pri njegovem zbiranju res čisto nič ne nagaja. TONE VRABL Pišite nam! V tej rubriki predstavljamo ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bi jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z veseljem bomo prišli pogledat zbirko ter jo predstavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC. NENAVADNI ZBIRATELJI dedoval« od sorodnikov in prijateljev. Zakaj ravno zbirka o Titu? »Babica ima celo zbirko knjig o Titu in mi velikokrat o njem kaj prebere. Berem tudi sam. Vsi mislijo, da je bil Tito prevarant, pa ni bil. Gledam oddaje o njem in ko bom velik, bom še marsikaj raziskal. Sicer pa znamke o Titu zbira tudi Samo Šinde- Gasilec z dušo in telesom »Ne glede na situacijo, moraš akcijo speljati do konca!« »Človeka vidiš takrat, ko ti pomaga v nesreči, ne pa, ko te vanjo potisne,« nam je povedal 46-letni Ivan Drozg iz PGD Pristava pri Mestinju, ko smo se pogovarjali o vzrokih, zakaj se je odločil biti gasilec. V gasilskih vrstah je že 36 let, kar pomeni, da je vanje stopil že kot 10-letni fantič. Do danes je sodeloval že v več kot 200 intervencijah ob požarih, poplavah, v iskanjih pogrešanih oseb in podobno. Ivan je mentor mladim v društvu in namestnik poveljnika občinske gasilske zveze, po poklicu ekonomist je oče dveh otrok, ki že nekaj let hodita po njegovih stopinjah. 14-letni Armin in 16-letna Anja z mladimi gasilci uspešno sodelujeta na gasilskih tekmovanjih že od 7. leta dalje. Ivan pa je delni krivec tudi za ženino navdušenje nad gasilci. 1\]di sama je namreč pred sedmimi leti stopila mednje. In kdo je navdušil njega? Oče, ki je v gasilstvu dejaven že 60 let. Prijeten sogovornik, ki »gasilsko delo« opravlja še vedno z enako željo in navdušenjem kot na začetku, nam je v nekaj minutah povedal številne stvari, ki se jih spomni iz svojih gasilskih let. Najbolj mu je v spominu ostalo lansko posredovanje pri požaru stanovanjske hiše v Sveti Emi nad Podčetrtkom, pa iskalna akcija mlade mamice NASI GASILCI Gasilec tudi v prostem času... pred leti. »Dekle je doma pustilo svojega otroka in iz obupa odšlo neznano kam. 30 gasilcev nas je bilo in osem policistov. Iskali smo jo vso noč.« In o čem razmišlja od trenutka, ko je obveščen o nesreči, pa do trenutka, ko na kraju rešuje tuja življenja in ob tem tvega svoje? »Svoje življenje resda izpostaviš, a o tem ni časa razmišljati. Najpomembneje je, da prideš čim hitreje na kraj dogodka z ustrezno opremo in pomagaš ljudem, če so v objektu ali, denimo, v vozilu. Pogledati moraš še, če so v bližini tudi živali, da jih rešiš.« Tudi v še tako resnih situacijah se zgodijo pripetljaji, ki se jih Drozg spominja z nasmeškom. »Enkrat je iz goreče hiše pritekel starejši moški z medvedkom v naročju, namesto, da bi iz hiše odnesel tisto, kar se je rešiti dalo ...« Sicer pa Drozg uspešno skrbi za izobraževanje otrok, ki se vsako leto začne oktobra: »V šoli se dobimo in otrokom predavamo o različnih stvareh. Do zdaj smo že govorili o varni poti v šolo, nevarnostih pirotehnike, o zaščiti prostoživečih živali in ptic, zdaj pa nas čaka še predavanje o potresih. « Ob tem poišče strokovnjake različnih področij, ki otrokom stvari približajo na zanimiv način. S svojimi gasilskimi kolegi je vsako leto prisoten tudi na gasilskih tekmovanjih, od koder se pogosto vrnejo nagrajeni. Ženska ekipa PGD Pristava pri Mestinju je bila že trikrat na državnem vrhu, enkrat so bile članice tudi evropske podprvakinje. Že čez nekaj dni se mlajši gasilci znova odpravljajo tekmovati in, seveda, ciljajo na najvišje stopničke. Na vprašanje, ali obstaja razlika med gasilkami in gasilci, odločno odgovori, da ne in ob tem dodaja, da imajo v ekipi odlično strojnico. Drozg v društvu podpira tudi izobraževanje svojih gasilskih kolegov, sam pa ima za seboj številna usposabljanja in izobraževanja s področja reševanja. »Naše društvo je bilo eno prvih, ki je že leta 1931 kupilo motorno črpalko Rosenbauer, ki jo uporabljamo še danes. Naslednje leto pa nas čaka naložba v močnejše in hitrejše gasilsko vozilo, pri čemer računamo na finančno pomoč sponzorjev.« Ivan z gasilstvom živi, kar pomeni, da to ni le obveznost, ko je treba posredovati ob nesreči. Kljub temu pa so trenutki, ko se preda svojim užitkom. Eden teh je, da zelo rad skrbi za vinsko trto in se poveseli, ko prijateljem in znancem ponudi svoje vino. Letos ga je bilo 75 litrov, nekaj pa ga je napolnil v posebne, ročno izdelane stekle-1 nice. SIMONA ŠOLI NIČ I Za »najt« desetino Ivan Buser, PGD Ponikva (670) Ivan Jezernik, PGD Nova Cerker (506) Jože Gajšek, PGD Lokarje (480) Ivan Zupane st, Šmarje pri Jelšah (330) Mirko Lešar, PGD Lopata (289) Olga Lešar, PGD Lopata (273) Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (136) Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (110) David Krk, PGD Andraž (98) Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (88) Nagrajeni bralec je tokrat Uroš Skale iz Celja, ki bo n našem oglasnem oddelku prejel hišno darilo NT&RC. NASI GASILCI I Glasujem za:.................... ' Stanuje: .......................... I j Aktiven v gasilskem društvu: i ...................................... 1 Moje ime in naslov: ........... i zul tata. Nemec Barune pa, da bi 85 odstotkov izvedencev prišlo do enakega rezultata, 15 odstotkov pa ne. Edina možnost, da bi to ugotovili, bi bila, če bi copat zasegli takoj po zločinu. Kaj se bo spremenilo, ko bo mnenje povedal še četrti izvedenec? Nič. Odtis copata nikoli ne bo krajši, kot je podplat. Tožilec je napovedal, da bi moralo o zadevi na koncu presojati vrhovno sodišče. Kako se bo zadeva Tekačevo razpletla na končni instanci? Prepričana sem, da Kristijana Kamenika ne bodo obsodili, saj nimajo razlogov za to. Kako se je Kameník počutil januarja lani, ko je prišel iz zapora? Ko vas začne glodati paranoja, se bojite vsega. Razlogov, da se je bal, pa je bilo na pretek. Odkar je prišel iz zapora, so ga imeli ves čas na muhi. Sledili so mu, ga snemali in mu prisluškovali. Pred časom, ko je zapadel sneg, je ob gozdu ob hiši našel vse pohojeno, zato se je na smrt bal, da mu ne bi česa podtaknili v avto ali v garažo. Rekla sem mu, naj ne hodi nikamor sam. Hudo je, če je ves sistem proti tebi. Sistem, ki ima moč. Bati se je začel šele, ko je prišel iz zapora. Prej je bil prepričan, da bo zadeva Tekačevo končana, preden bo izpuščen, saj je vedel, da drugače ne bo imel miru. Večkrat je rekel, da ne bo mogel živeti v Sloveniji in nameraval se je preseliti v tujino, ampak šele, ko bodo zaključeni vsi kazenski postopki. Letos je res nekajkrat odšel v Srbijo. Ne verjamem pa, da bi si Srbijo izbral kot deželo, v kateri bi želel živeti potem, ko bodo procesi proti njemu v Sloveniji zaključeni. Ste še vedno trdno prepričani v Kameníkovo nedolžnost? Da. Bi ga enako vztrajno branili tudi, če v njegovo nedolžnost ne bi bili prepričani? Tudi. Vsakdo si zasluži dobrega odvetnika. ALMA M. SEDLAR Foto: GK Trhla trdnost nekega copata Zagovornica Kristijana Kamenika Marjetica Nosan odgovarja na odločitev Višjega sodišča v Celju, ki je razveljavilo oprostilno razsodbo v zadevi Tekačevo Marjetica Nosan, dolgoletna kazenska in civilna sodnica, je v začetku devetdesetih prestopila med odvetnike. Ob kazenskem pravu kot svoji specialnosti, se veliko ukvarja tudi z zagovarjanjem očetov, ki se po ločitvi borijo za stike s svojimi otroki. Čeprav je branila obtožence v vrsti odmevnih primerov (Matjaža Podmiljšaka, Zlatka Žoher-ja, Hajnija Koširja ...), je njena najbolj slavna stranka zagotovo Kristijan Kameník. Trdno je prepričana, da ni storilec štirikratnega umora v Tekačevem, kar mu (znova) očita obtožnica. Na njenega klienta so se v zadnjem času (spet) zgrnile številne težave. Medtem ko je v Celju čakal na nadaljevanje sojenja zaradi domnevne preprodaje heroina ter ko so mu v Kopru sodili zaradi domnevne prodaje orožja, je Višje sodišče v Čel j u razveljavilo oprostilno razsodbo v zadevi Tekačevo. Celoten -proces se bo tako že tretjič vrnil na začetek, tokrat pred novim senatom. Ali se bo to zgodilo v prisotnosti Kristijana Kamenika ali ne, še ni znano, saj so ga, ker naj bi skušal iz Slovenije v Srbijo prepeljati pol kilograma heroina, aretirali v Beogradu. Marjetica Nosan je na našo prošnjo pojasnila, kaj meni o odločitvi višjega sodišča, ki je oprostilno razsodbo razveljavilo. Že veste, kaj se je dogajalo pred aretacijo Kristijana Kamenika in Saša Stan-koviča v Beogradu? Kazenska ovadba prijetim očita, da naj bi skušali heroin najprej prepeljati iz Srbije v Slovenijo, potem pa naj bi ga pol kilograma pripeljali nazaj. To se mi zdi popolna neumnost. Ste s Kamenikom, odkar je v Beogradu, že govorili? Nisem, pa tudi ne morem mu pomagati. Sem pa govorila z njegovim tamkajšnjim odvetnikom, ki bo predlagal izvedenca. Ta naj bi ugotovil, ali se je s pol kilograma heroina v zračnem filtru sploh mogoče pripeljati iz i Slovenskih Konjic do Beogra-! da. j Kameník naj bi vam rekel, da je v bolnišnici, saj ste ga tako opravičili tudi pred sodiščem? Vedela sem, da je v Srbiji, on pa mi je sporočil, da gre tam v bolnišnico. Zdaj me vsi sprašujejo, zakaj ga ne neham braniti, ker mi je lagal. Moj klient je, in jaz nisem dolžna preverjati, kje se zadržuje, ne vem pa, zakaj bi mi lagal. Vse bolj pa sem prepričana, da je v Beograd ho- skih mnenj in strokovnega poročila CKTP, za razsodbo na pritožbeni stopnji. Noben od njiju ni niti predlagal pritegnitve novega izvedenca. Kako se bo nadaljeval ponovljeni proces z novim izvedencem? Nadaljnje izvedensko delo (primerjava podplatov copat, ki so na sodišču, s sledmi iz Tekačevega) ne bo odgovorilo na nobeno vprašanje, ki je odprto od začetka kazenskega postopka. Ali so copati, s katerimi razpolaga sodišče, sploh kdaj bili last Kristijana Kamenika, ali so neki copati znamke Nike Air Max pustili sledi v Tekačevem v času zločina ali pozneje v času ogleda, kdo je bil obut v copate znamke Nike Air Max, ko so le-ti hodili po Tekačevem in kaj je tam počel? Je opravljal ogled, tešil radovednost ali moril? Zato se sprašujem, zakaj je bila prvostopenjska sodba razveljavljena ... Ves čas pro- zarjali dil zato, ker se je tam dogovarjal, da bi dal v najem igralne aparate. Bo moral novi proces v zadevi Tekačevo počakati, da se Kristijan Kameník vrne iz Srbije? Predlagala bom, da bi mu sodili v nenavzočnosti, da bo zadeve čimprej konec. Ne vem pa, ali bo sodišče moj predlog upoštevalo. Tekačevo bi bilo mogoče rešiti z odredbo, preiskavo pa bi lahko opravilo kar višje sodišče, saj bi se tako izognili novim dodatnim stroškom ter času, ki bo porabljen za glavno obravnavo. Obravnave so doslej že stale nekaj 10 milijonov tolarjev ... Kaj menite o odločitvi višjega sodišča, ki je oprostilno razsodbo razveljavilo? Odločitev me je presenetila tudi zato, ker v ponovnem sojenju ne sme več odločati senat, ki je odločal v prvem sojenju. To odločitev je višje sodišče obrazložilo z besedami, da se je dosedanji senat v zadevi »močno angažiral«. Celo državno tožilstvo, ki je bilo s prvostopenjsko sodbo nezadovoljno, ni predlagalo spremembe senata v primeru razveljavitve. Tožilec se je bolj bal, da bi prišlo do zavlačevanja postopka v primeru razveljavitve, če bi se dosedanji senat ponovno odločil, da predlaga svojo izločitev iz sojenja. Kaj ta odločitev pomeni? Mislim, da je višje sodišče s takšno odločitvijo izrazilo nezaupanje v delo prvostopenjskega sodišča in to brez kakršnegakoli razloga. Močno angažiranost senata je na neznan način ugotovilo samo Višje sodišče v Celju! Morda zato, ker je prvostopenjsko sodišče lahko preseglo svojo prvotno odločitev, ko je najprej obsodilo, in na temelju novega postopka oprostilo obdolženca? Pri tem ima vsakdo, ki se znajde v kazenskem postopku, pravico zahtevati, da se senat močno angažira, da preveri trditve obtožbe in obrambe. Odločitev višjega sodišča je zato zame vsaj nelogična. Kaj je po vašem najbolj sporno? V spisu je dokazano, da so policisti zasegli Kameniku copate znamke Nike Air Max, da je policist zatrdil, da jih je vtaknil v lastno garderobno omarico za nekaj dni, ne pa med zasežene predmete in da so se neki copati te znamke čez nekaj dni znašli v Centru za kriminalistične in tehnične preiskave (CKTP). Čigavi copati vendar so se znašli tam? Videti je, da celotna obtožnica temelji na dokaj trhlem dokazu? domnevne nepravilnosti, ki naj bi jih na kraju umora storili preiskovalci? Zadnji, za katerega se ve, da je obiskal Poharčeva, je bil sorodnik, ki je policist, sosed je na domačiji še popoldne videl tri neznance, potem pa niso videli nikogar več. Dokazano je, da na maski, ki so jo našli v bližini domačije, ni Kameni-kove DNK. S prav nobenim od teh dokaznih predlogov se sodišče ni hotelo ukvarjati. Sodni izvedenec Jože Ba-lažic je menil, da je moril profesionalec. Balažic je dejal, da je bila to likvidacija, da je to storil nekdo, ki je navajen moriti. Kamenik naj bi nekaj mesecev pred umori naročil izdelavo merkov za pištolo, s katero naj bi bili umorjeni Poharčeva in Krošlinovi? Nobenega dokaza ni, da so bili umorjeni res s to pištolo, čeprav je možno, saj tudi makarov pušča take sledi. Vsi so se ukvarjali le s copatom in z mavčnim odlitkom, nihče pa ni iskal povezave z orožjem in z dejstvom, da so na podstrešju domačije našli celo orožarno. Nekoliko nenavadno je, da imajo trije izvedenci tako različna mnenja o sledi, ki naj bi jo naredil copat. Že Švicar Margot je dejal, da vsi izvedenci nikoli ne pridejo do istega Kot pravi višje sodišče, se je postopek začel in končal zaradi ocene vrednosti sledi nekih copat Nike. Toda iz dokazov izhaja, da ni dokazano niti, da so sledi copat nastale v času zločina, še manj obstajajo dokazi, da naj bi copati, ki so bili zaseženi Kristijanu Kameniku, puščali sledi po Tekačevem. Sodišče je te okoliščine preskočilo. Štelo je, da so copati last Kristijana Kamenika in da mora poiskati le odgovor na vprašanje, ali so pustili sledi v Tekačevem. Ugotovilo pa je, da tega ne more z gotovostjo ugotoviti. Dejstvo je, da obstaja sedem let in mesec dni po zločinu le sum, da so bili ogledovani copati last Kristijana Kamenika. Niti tega, ali so copati, ki jih je ogledovalo sodišče, res tisti, ki so mu bili zaseženi, in ne, ali so najdene sledi v Tekačevem res pripadale storilcu kaznivega dejanja, ni ugotovilo z gotovostjo. Vse je ostalo na ravni suma. Logike v odločitvi višjega sodišča torej ni. Če se ne ve, čigavi so copati, če se ne ve, ali so copati pustili sled v času zločina ali kasneje - kako naj kdorkoli pričakuje dokončen odgovor? Menite tudi, da je višje sodišče prekoračilo pritožbene razloge? Nihče od pritožnikov ni predlagal pritegnitve še kakšnega izvedenca. Višje sodišče je tako preseglo pritožbene predloge tožilstva s svojo odločitvijo. 383. člen ZKP namreč določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo! Vendar sta oba tožilca trdila, da je treba opraviti le ponovljeno primerjavo že podanih izve-cfen- 10 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Zaljubljen v kozolce pozor, hud pes Dominik Blaj iz Radeč se za sprostitev najraje loti izdelave miniaturnega slovenskega kozolca, toplarja Fičko Je mojster, ki je svoj trud in znanje vložil v številne kozolce v okolici Radeč, Sevnice, pa tudi drugod po Sloveniji. Koliko jih je postavil, se ne spominja več. Ve pa, da jih je bilo preveč, da bi jih štel. Tudi sedaj, ko je upokojen, se jim ni odpovedal. Njegova največja ljubezen so to-plarji, ki jih, kadar ima čas (»tega pa upokojenci tako nikoli nimamo«), izdeluje v merilu 1:50. Poleg tega se loti tudi drugih miniaturnih stvari - ponosno pokaže hlev s senikom in starinsko stiskalnico, kakršno so včasih uporabljali za stiskanje sadja. Toplarji in hlevi, ki jih izdela v pomanjšani obliki, imajo vse, kar imajo veliki oziroma pravi. Celo iz enakega lesa so narejeni. In ravno v tem se razlikujejo od izdelkov številnih drugih izdelovalcev, poudarja, ker noče, da bi ga metali v isti koš z njimi. »Tovrstnih izdelovalcev je precej, vendar jih večina izdeluje le modele kozolcev, moji pa so pravi, narejeni po meri.« Toplar, kakršen je na sliki, dela več tednov, pri čemer mu je v veli- Dominik Blaj izdeluje kozolce že vse življenje - nekoč prave, danes pomanjšane. ko pomoč vnuk Matej, ki vsake toliko časa preveri, ali je vse narejeno tako, kot mora biti. Dominiku vzame veliko časa lepljenje posameznih delov oziroma sušenje lepila. Posebnost njegovih izdelkov je namreč tudi ta, da na njih ni niti enega žeblja. Ker je z miniaturnimi stvarmi skoraj več dela kot s pra- vimi, jih ne izdeluje po naročilu, še manj za prodajo. »Delam jih zase, za svojo dušo, kakšno stvar pa podarim prijateljem.« S strehe opazoval skoke čez plot Dominik Blaj je priučeni mizar, ki se je večine stvari naučil od svojega očeta, tesarskega mojstra. Kasneje, ko je imel obdelovanje lesa že v malem prstu, je očetu pomagal tudi tako, da mu je risal načrte za kozolce, strehe in poddbno. Med drugo svetovno vojno se je preselil v Nemčijo in svoje mizarsko oziroma tesarsko znanje izpopolnjeval tudi tam. Pri delu se mu je pripetilo marsikaj zanimivega. Med drugim se spominja dogodka, ko je prekrival streho na zdravilišču v Rimskih Toplicah. Rimsko zdravilišče je bilo že od nekdaj znano po zdravilni termalni vodi, kamor so se hodili namakat oficirji jugoslovanske vojske - brez svojih žena, se ve. So pa zato hitro našli družbo med osamljenimi mladenkami, ki so bile ravno takrat na oddihu. »Jaz pa sem s strehe opazoval, kako sta na skrivaj, najprej ženska, za njo pa še oficir, korakala po stezici proti gozdu ... Čez kake pol ure sta se oba žida-ne volje vračala po isti poti,« z nasmeškom pripoveduje Dominik, ki mu v besedo skoči žena z vprašanjem: »Pa si imel čas gledati te oslarije, medtem ko si delal!?« Podobnih dogodivščin je bilo še veliko, vendar o njih raje molči. Nemara zato, da ne bi žena kaj napak razumela. BOJANA AVGUŠTINČIČ Hitre radijske pice "Ridi v Evropski uniji še delimo pice zvestim in delovnim poslušalcem. V sredo je za trenutek ugasnil mobilni telefon laški taksist, v petek pa je papirje za pol ure odložila Romana iz Celja. Taksi Nina je del sredinega dopoldneva počival v senci, najhitrejši laški taksist pa se je v bližjem bistroju skupaj s čakajočima strankama mastil s pico. Romana iz podjetja Seba pa je družinsko pico picerije Oliva, ki je mimogrede njihova soseda, delila z najožjimi sodelavci in našo sodelavko Jasmino Žohar. Če se vam ob slikah nabirajo sline, poiščite frekvence Radia Celje, pa boste pico jedli tudi vi! Diagnostični center v Zdravilišču Laško Center za obolenja debelega črevesa, zadnjika in danke Preventivni pregledi, celovita diagnostika in terapija Zdravniki specialisti uporabljajo najsodobnejše aparature Zdravilišče Laško Zdraviliška c. 4,3270 laško Informacije: 03 734 57 00 e-mail: info@zdravilisce-lasko.si Zdravje ni naključje, za zdravje je potrebno skrbeti Ker sem rahlo raztresen, je izpadel uvodni članek k novemu področju, ki sem se ga lotil pred tednom - psi-hoavtologiji. Nova veda je nastala na področju EU-ja in številni priznani in ugledni znanstveniki s tega področja že nekako spreminjajo tokove starejše, predvsem na humanizmu temelječe psihologije. V času, ko je človek postal informacijsko, potrošniško, kibernetično bitje, obenem pa tudi del informacijskega kibernetične-ga prostora ter občasno celo tržno blago samo, je seveda ta pogled precej bolj upravičen kot pa vsa možna »bio-psiho-socio« navlaka spoznanj, v zvezi s človekom. Preprosto rečeno, če parafraziram znameniti rek Sončnega kralja, da je država on, lahko zaključim, da je človek avto. V naslednjih člankih se boste torej soočili s psihoavtoportretiko Slovencev, morda vam ti članki celo pomagajo pri izbiri nakupa avtomobila, saj vendar ni vsak avto primeren za vsakogar! Če ste bili še dobri dve desetletji nazaj priča prometni nesreči, v kateri so zbili kakšnega pešca, ni bilo možno kaj drugega, kot da je nesrečneža zbil fičko ali pa stoenka. Še danes imam v spominu tista leta, ko smo se odpravljali z družino na morje in sveto premlevali, ali bo naš fičko zdržal pot ali ne in še danes se spominjam, kako je oče vsakič potrkal po lesu, ko je rekel: »Upam, da bo zdržal!« In je, vedno je zdržal in oče je našemu fič-ku večkrat namenil besede, ki jih običajno izrekamo zgolj najdražjim ob posebnih priložnostih: »Zlat avto!« Ko smo ga prodajali, je zmeraj rekel: »Tale je pa dal nekaj skoz!« Imeli smo ga radi kot tudi stoenko. Fičko je danes že prava redkost. Pri avtoportretira-nju, se pravi pri znanstveni raziskavi je potrebna velika mera skepse in zgolj materialni dokazi so tisti, ki štejejo. Danes se pešci ne bojijo več stoenk in še manj fič-kov. Če se danes na cesti pojavi fičko, ga ljudje opazujejo s posebnim nasmehom, nostalgično, dobrohotno, celo nekoliko pomilujoče, kot se npr. pogleda kakšnega novorojenčka, ki ga mati prvič pripelje, vsega ovitega v pleničke, na sprehod z vozičkom. Ljudje na fička ne gledajo objektivno, zato tokrat nekaj konkretizmov. Le redkokdaj še lahko srečaš fička, ki se mu vrata odpirajo še nazaj, v glavnem se vidi nova verzija, kjer se MOHOR HUDEJ odpirajo naprej in v glavnem se vidijo zgolj 850-kubični, tisti s šibkejšim motorjem so izginili. Kdo so vozniki fičkov? Obstajata dva tipa. Prvi tip voznika fička je prileten možak, ki ima ob sebi svojo zvesto družico (običajno nosita: mož lahek slamnik, žena pa svileno ruto), oba pa že imata težave z barvno slepoto, zaznavanjem povečanega in nevrotičnega, vse prehitrega prometa za tako senzibilno in molovsko ubrano vozilo kot je fičko. Če pešci zro na fička z naklonjenostjo, so vozniki znotraj hitrejših, agresivnejših, borbenih vozil, precej manj strpni do njegove krhke svetosti - fička. Drugi tip voznika fička je študent, čigar odnos do fička je podoben njegovemu odnosu do konfekcije. Zanj je fičko neke vrste vaba za poseben segment deklet, ki jim ni mar do avtomobila. Za ta poseben tip študenta je tudi značilno, da v sprednji havbi fička, ki je namenjena za prevoz prtljage (v prtljažnik lahko spraviš do 8 kg banan), običajno skriva kakšnih 50 dekagramov marihuane. Ravno na primeru fička je pravzaprav moč spoznati, kako napačno bi bilo sklepati, da je nek model avtomobila rezerviran za zgolj en sam avtopsihološki tip človeka. Čeprav si recimo ob naključnem srečanju dveh različnih tipov avtoportre-tirancev, kot sta recimo zgoraj omenjena, lastniki fičkov zmeraj abblendajo, še ni mogoče reči, da bi lahko ti ljudje navezali kakšne globlje medsebojne stike, nasprotno, med seboj se zelo izključujejo. Razlika je seveda v filozofiji življenja, odnosu do nege avtomobila, ki je tudi znaten pokazatelj medgeneracijskih razlik. Seveda je zloščenost upokojenčevega fička kot tudi antikorozijska zaščita podvozja znatno v prid »gospodu s slamnikom«, da ne govorim o morebitni zapac-kanosti sedežev pri mladeniču, o kateri poreklu nima smisla izgubljati besed. Kakorkoli že, fičko še zmeraj seže v naša srca. Ima status hišnega ljubljenčka, ne glede na raso, nacionalnost ali kakršnokoli drugo pripadnost. wmmmmmmmmm* Hl v četrtek. 27.5. ob 18. uri KORAJŽA VELJA Prijazne energije, varčne tehnologije Celje, 18. do 21. maj 2004, Celjski sejem Pomlad na Planetu Tuš Celje - od 1.5. do 31.5.2004 Na Bregu pred prenovo Nekdanji kapucinski samostan na Bregu v Celju, najstarejši v Sloveniji, bodo celovito prenovili. Samostansko poslopje, ki je razglašeno za kulturni spomenik, je bilo leta 1995 vrnjeno kapùcinom, v njem pa so bila dolga leta stanovanja. Po preseljevanju stanovalcev, ki so bili s svojim soglasjem preseljeni v druga stanovanja po mestu, se kapucini lotevajo obsežne prenove no- tranjosti ter zunanjosti znamenite celjske stavbe. Gre za štiristo let staro stavbo, ki je med drugo svetovno vojno služila kot nacistični zapor, o čemer priča spominska plošča. Po obnovi bodo v njej samostanski in župnijski prostori, knjižnica z več sto let starimi knjigami (ki bo odprta za javnost), galerija ter prostori za-različne skupine. Trenutno potekajo priprave na izdajo gradbenega do- voljenja, sledil ji bo razpis za izvajalca, z gradbenimi deli pa želijo začeti pred koncem poletja. Po prvi oceni bo stala celotna obnova 400 milijonov tolarjev ter bo po mnenju predstojnika Marka Senice trajala več let. Uresničiti jo nameravajo z darovi vernikov in drugih občanov ter s pomočjo kapucinskega reda. Za leto 2005 je obljubila 15 milijonov tolarjev pomoči tudi država. BRANE JERANKO Sebastjan Jakop, trener in mentor Borut Hažič in Tanja Pilih imajo lepe spomine na Mostar. Nagrajene igre prijateljstva Pred dnevi sta se iz Bosne in Hercegovine z medaljami vrnila Tanja Pilih in Sebastjan Jakop, varovanca Centra za varstvo in delo Golovec, ki sta se v okviru specialne olimpiade udeležila iger prijateljstva. Sarajevo je skupaj z ostalimi večjimi mesti šest dni gostilo 500 tekmovalcev iz 11 držav, ki so se pomerili v različnih športnih disciphnah. Tanja in Sebastjan sta se zadnje mesece pred odhodom skupaj s trenerjem Borutom Hažičem posvetila zgolj namiznemu tenisu in v Mostarju pobrala skupaj štiri odličja. Sebastjan je v dvojicah in posamezno dvakrat dobil srebrno medaljo, Tanja pa je v obeh kategorijah prišla do četrtega mesta. Z iger prijateljstva pa nista prišla le z medaljami, pač pa tudi s prijetnimi spomini na prijazne kraje, ljudi I ter na nove športne prijatelje. RP i sejem Varjenje in rezanje i. sejem Naš dom 13.30-14.30 Novosli in poslovanje družbe We Četrtek. 20.05.2004 DAM VARILNE TEHNIKE 10.00 Seminar: "NOVE KATEGORIJE PLINSKIH APARATOV, KI VELJAJO V SLOVENIJI' v organizaciji Slovenskega inštituta za standardizacijo - SIST Dan vzdrževanja 10.15 -11.00 Ekstemalizadja službe vzdrževanja, mag. Zgoznik Evgen, Tero d.o.o. 11.10 -12.00 Izkušnje in problematika pri izvedbi predmeta Vzdrževanje na FS Maribor, dr. Drstvenšek Igor, Fakulteta za strojništvo Maribor 12.10 -13.00 Nove smeri vodenja vzdrževanja, Tomažin Janez, Tehnično svetovanje Šenčur 13.10 -14.00 Zanesljivost in vzdrževalnost tehničnih sistemov, dr.Ulaga Samo www.ce-selem.sl Step d.0.0, Titova cesta 63.2107 Maribor 12. sejem Energetika 11. sejem Terotech - Vzdrževanje Celjska zdravniška nogometna selekcija. Zdravstvo in nogomet gresta skupaj V soboto je bila Skalna klet ponovno nogometno obarvana, a tokrat niso bili glavni akterji profesionalni nogometaši, temveč slovenski zdravniki. Štiri ekipe iz Celja, Ljubljane, Murske Sobote in Primorske so merile moči na 10. državnem prvenstvu. Prvič je bil turnir v Celju, igrali so vsak z vsakim, spet pa so slavili ljubljanski zdravniki. Celjani so bih drugi, tretji Primorci, zdravniki iz Murske Sobote pa so se morali zadovoljili z zadnjim mestom. »To je naš največji uspeh, saj boljši kot tretji še nismo bili. Kljub lemu, da so bile ambicije še nekoliko večje, smo z rezultatom zadovoljni, pa tudi z lastno organizacijo prireditve. Naša ekipa je s prihodi novincev pomlajena. Upam, da nam bo drugo mesto dalo še več zagona, da bomo še bolj resni na teh tradicionalnih srečanjih in da tamo organizirah tudi tekmovanja v drugih športih,« je povedal dr. Jovo Sunajko. Nekaj Celjanov redno nastopa za državno zdravniško selekcijo. JASMINA ŽOHAR 10.00 Odprtje sejmov ENERGETIKA, TEROTECH, NAŠ DOM, VARJENJE IN REZANJE 2004 in podelitev priznanj 11.30 Okrogla miza: Nacionalna energetska politika ob vstopu v EU, Slovenski E-F0RUM 14.00 Izzivi in priložnost energetskega trga, Elektro Maribor Četrtek. 20.05.2004 DAN ENERGETIKE 9.00 -16.00 Mednarodni seminar: Napredne tehnologije ogrevalne tehnike za doseganje ciljev Kyotskega protokola. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Slovensko društvo inženirjev za tehnologije hlajenja, ogrevanja in klimatizacije (SITH0K) 9.00 -13.00 Energetske naprave v prostoru Republike Slovenije. Viessmann d.o.o. Maribor 10.00 -12.00 Učinkovita raba energije - energetski contracting (MO Kranj): pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije, pogodbena oskrba z energijo. Obnovljivi viri energije- lesna biomasa. Energetika Preddvor, Modna revija: revija • energija. EL-TEC Mulej d.o.o. Bled OTROŠKE USTVARJALNE DELAVNICE v otroškem kotičku vsak petek, med 16. in 19. uro vsako soboto, med 9. in 12. uro ter med 16, in 19. uro VARSTVO V IGRALNICI vsak dan v tednu www.planet-tus.com (((i0801310) v soboto, 22.5. SPRETEN KOLESAR, SPRETNA KOLESARKA nje v četrtek, 13.5. ob 18. uri Nagradno žrebanj Otroška glasbena animacija MOJ MEDVEDEK JAKA pet. 14.5. med 16. in 19. uro Odprto mladinsko šahovsko prvenstvo za pokal TUŠ sob. 15.5. med 10. ki 19. uro Šahovski dvoboj SLOVENIJA - HRVAŠKA v četrtek, 20.5. SPOZNAJMO DOBROTE KRASA Nagradno žrebanje s podjetjem KRAS in POLONO FURLAN I Gradimo za vas Gozd namesto smetišča Nad Mestnim Več kot dve desetletji starega divjega odlagališča smeti ob Maistrovi cesti nad celjskim Mestnim parkom ni več. V gozdno globel so še do lani nelegalno odlagali odpadke vseh vrst, danes pa je prostor ustrezno urejen ter ponovno ozelenjen. Odlagališče so sanirali na pobudo in pod strokovnim vodstvom celjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije, v sodelovanju z Mestno občino Celje in Gozdnim gospodarstvom Celje. Površina deponije je zdaj pogozdena, ob cesti pa je nov drevored. Projekt sodi v sklop prilagojenega in dolgoročno naravnanega upravljanja z mestnimi gozdovi Celja, ki imajo za- :om v Celju saniral smeti radi svoje lege v neposredni okolici mesta poudarjen ekološki in socialni pomen ter so zato zavarovani s posebnim odlokom. Divje odlagališče ob Maistrovi ulici je kazilo podobo gozdnega prostora na južnem mestnem obrobju. 1\i se v zadnjih letih z načrtnim odkupom gozdov in urejanjem sprehajalnih gozdnih poti razvija nov javni prostor mesta, namenjen prebivalcem za rekreacijo v naravnem okolju. Sanacijo deponije odpadkov ob Maistrovi cesti, kjer je bilo odloženih več kot šest tisoč kubičnih metrov različnega odpadnega materiala, so izvedli v dveh delih. Najprej so izravnali površino in uredili strme brežine, izvedli odvodnjava- i divje odlagališče nje in izdelali varovalni nasip za preprečitev nadaljnjega odlaganja odpadkov. V drugi fazi pa so 1.200 kvadratnih metrov veliko površino pogozdi-li s sadikami hrasta, lipe, divje češnje in jerebike. Na varovalnem nasipu ob cesti je posajen gabrov drevored. Dela, stala so nekaj več kot milijon tolarjev, so financirali Mestna občina Celje, Zavod za gozdove Slovenije in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz sredstev, namenjenih gojitvenim in varstvenim delom v gozdovih. Naslednji večji načrtovan projekt sta sanacija in pogozditev pla-zišča nad Partizansko cesto (Kumrov plaz) ob Mestnem parku. BS Celje v cvetju Mestna četrt Center je ob pomoči turističnega društva in pod pokroviteljstvom Mestne občine Celje tudi letos izpeljala akcijo ocvetličenja. Na Glavnem trgu so v soboto dopoldne postavili cvetlično tržnico. Med 250 prijavljenih krajanov so razdelili 1.400 sadik cvetja in 160 vreč zemlje, ki jo je za akcijo prispevala celjska Cinkarna. Svoji stojnici sta postavili še Vrtnarstvo Celje in vrtnarska šola in na njih po akcijskih cenah prodajali sadike cvetja. Sodelovalo je še hortikultumo društvo, ki je vnovič pripravilo menjavo sadik in tudi pisarna Celje, zdravo mesto. Celjska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti pa je pripravila še kulturni program, v katerem so se predstavili mladi harmonikarji, zaplesali člani folklorne skupine z Ljubečne ter zapeli pevci mešanega pevskega zbora iz Zadra. BS, Foto: ALEKS ŠTERN Skavti so slavili V Celju, v župniji sv. Cecilije, že deset let deluje skavtski Knežji steg Celje 1 kot krajevna enota Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Desetletnico so praznovali ta petek in soboto. Slavje se je začelo v petek popoldne s skavtsko mašo v župnijski cerkvi sv. Cecilije, 16 novincev pa je ob tabornem ognju slovesno izreklo skavtske obljube. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo spominov, izdelkov in plakatov, ki so nastajali ob različnih projektih in taborih. Sobotni del, ki so se ga udeležili tudi skavti iz drugih krajev, se je začel s pohodom osmih skupin skozi celjske gozdove. Na kontrolnih točkah so preverjali znanje skavtskih vrlin, lovili velike modro-rumene ribe, pomagali Frideriku zgraditi stolp in najti Veroniko, vozili »sa-mokolno« urgentno vozilo in se zabavali še na tisoč in en način. Popoldne se je na velikem travniku na Bregu zraven kapucinskega samostana odvijal Skavtfest. Voditelja, gostje in seveda skavtski bend so pripomogli k vsesplošni zabavi. Skavtstvo je gibanje, katerega namen je vzgoja mladih. Skavtska metoda vzgoje temelji na življenju v naravi in različnih veščinah, s katerimi mladi v druženju preizkušajo svoje sposobnosti, spoznavajo svoje meje, se učijo prevzemati odgovornost in spoštovati sleherno živo bitje ter iščejo svoje mesto v skupini, državi in družbi ter krščanskih vrednotah. KLARA KAČ (Brihtna polhica) Skavti so med svojim izzivom vozili tudi »urgentno« samokoinico. CMCelje Veterani v spomin na Vilija Skrta V soboto, 24. aprila, je Občinsko združenje veteranov vojne za Slovenijo Celje organiziralo na strelišču Griček strelsko tekmovanje v spomin na lani preminulega častnika Teritorialne obrambe in predsednika Občinskega združenja WS Celje, Vilija Skrta. Tekmovanja, ki naj bi postalo tradicionalno, se je udeležilo 16 ekip s Štajerske in Koroške. Ekipno je zmagala Mežiška dolina, ki je poleg zlatih medalj osvojila tudi prehodni pokal. Zmagovalni ekipi ga je podelila žena pokojnega Vilija Skrta Marjana Škrt. Med posamezniki je osvojil zlato medaljo in posebno nagrado strelec Stolnik iz Gornje Radgone. Organizator želi v prihodnje pritegniti še tekmovalce iz drugih pokrajin Slovenije. Cilj takih srečanj je druženje veteranov vojne za Slovenijo in obujanje zavesti o priborjeni osamosvojitvi. AK Atraktivna vaja reševalnih V soboto je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje s svojimi enotami reševalnih psov na področju stare cinkarne in po planinskih poteh iz Zagrada na Celjsko kočo pripravila vajo psov. Vaje se je udeležilo 47 psov in njihovih vodnikov. Dopoldne so ekipe s psi na osmih deloviščih na področju stare cinkarne iskale domnevno ponesrečene v ruševinah. Vodje delovišč so bili nadvse zadovoljni, saj so vodniki s psi od 20 »markerjev«, ki so ponazarjali domnevne ponesrečence pod ruševinami, našli v poprečju od 16 do 18. To je, glede na časovno omejenost vaje, več kot odlično. Popoldanski del vaje so s podobnim uspehom namenili iskanju domnevnih ponesrečencev ob planinskih poteh na Celjsko kočo. V Sloveniji je 180 vodnikov, ki se ukvarjajo z vadbo reševalnih psov. Aktivnih vodnikov reševalnih psov pa je okoli 60 in ti so vključeni v državne enote reševalnih psov. BS, foto: ALEKS ŠTERtf i LJUBNO ŽALEC > BRASLOVČE ŠOŠTANJ n ® NAKRATKO Dodatni milijoni za ustavitev plazu SOLČAVA - Vlada RS je sprejela spremembe in dopolnitve programov ukrepov za odpravo posledic plazov velikega obsega za letos, med njimi tudi za Macesnikov plaz v občini Solčava. Spremembe in dopolnitve ukrepov temeljijo na ugotovitvah strokovnega odbora o nujno potrebnih delih za preprečitev širjenja plazov, ki jih je treba izvesti takoj. Komisija za plazove je ugotovila, da je treba že sprejeti osnovni program popraviti, zlasti zaradi izvedbe nujnih del za ustalitev plazov oziroma preprečevanja nadaljnje škode na državni cestni infrastrukturi. V ta sklop sodi tudi Macesnikov plaz. Za sanacijo bo država namenila več kot milijardo tolarjev, od tega bo šlo samo za upočasnitev plazine na plazu v Solčavi skoraj 333 milijonov tolarjev. Zadnji remont bloka ŠOŠTANJ - V termoelektrarni so minuli teden začeli z remontom tretjega bloka. Zaradi dotrajanosti gre za zahteven projekt, zaradi velikih potreb po električni energiji pa je dodatna pomembna komponenta tudi čas izvedbe. Remont bloka tri bo po petih letih obratovanja predvidoma trajal pet tednov, tako da bo načrtovana ponovna sinhronizacijo na omrežje 4. junija. Izvedli bodo vsa dela, ki so potrebna za zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja bloka. Glede na dolgoročne cilje in strategijo TEŠ je to verjetno zadnji remont bloka do izteka njegove obratovalne dobe. Pri delih sodeluje precej izvajalcev tujih firm, v prvi fazi remonta pa bodo najbolj obremenjeni gradbinci. US 343 bralnih priznanj BRASLOVČE - Bralna priznanja S knjigo v svet je učencem predmetne stopnje podelil Ivan Sivec, že prejšnji teden pa Asja Štefan učencem razredne stopnje. Bralno priznanje je letos osvojilo 343 bralcev od skupaj 410 učencev. Največ berejo učenci na razredni stopnji, pa tudi na predmetni stopnji so z rezultati zadovoljni, saj je bralno priznanje osvojilo kar 78 odstotkov vseh učencev. Podelili so tudi 28 zlatih bralnih priznanj. TT Zmagovalci tudi zaradi poguma Na atletskem stadionu in »Pustite mi zmagati, če pa ne v telovadnici I. OŠ Žalec so morem zmagati, naj bom pobile v soboto 11. regijske gumen pri svojem poskusu.« igre specialne olimpiade Gojence so pozdravili direk-Slovenije za celjsko-koroš- torica doma Nine Pokorn ko regijo, organizator pa je Zdenka Ferlež, vodja special-bil Dom Nine Pokorn z Gr- ne olimpiade Stojan Praprot- movja. nik, Tomaž Jereb iz Sožitja Tekmovanja se je udeleži- in žalski župan Lojze Poselo 189 varovancev dnevno del. Nastopili so tudi Vaški varstvenih centrov, zavodov orkester iz Hramš, skupina za usposabljanje, osnovnih Bepop in navijaška skupina šol s prilagojenim progra- OŠ Polzela. Na tekmovanju mom in posebnih varstvenih so sodelujoči pokazali dobro zavodov. Za začetek so pri- znanje in kondicijo, pred-pravili slovesnost s prihodom vsem pa izredno voljo, vese-ekip in dvigom olimpijske lje in optimizem, ki so jih zastave, pred katero so izre- prenesli tudi na številne gle- kli olimpijsko zaobljubo: dalce. TT Tekmovalci so se pomerili v tekih na različne razdalje, v metu žogice in suvanju krogle, v skoku v daljino. Po pogovoru so se tudi učenci preizkusili v likovnem ustvarjanju z usti in z nogami. namiznem tenisu in elementih košarke. - Št. 19 -13. maj 2004 - Spoznavanje drugačnosti Humanitarni krožek v OŠ Petrov-če je pripravil srečanje učencev s tremi invalidi, saj so želeli otroke naučiti sprejemanja drugačnosti, predvsem pa se od gostov učiti njihove modrosti in veselja do življenja ter odkrivanja neslutenih zmožnosti človeškega uma in telesa. Otroke so obiskali trije težki invalidi Peter Planinšek iz Petrovč, Angela Medved iz Hotinje vasi in Benjamin Žnidaršič iz Postojne. Peter je priklenjen na invalidski voziček, odkar je pred štirimi leti doživel prometno nesrečo. Ni se zgodila po njegovi krivdi, vendar je bila usodna. »Iz tega se lahko naučimo, da ni dovolj, če si previden sam, ampak morajo biti previdni tudi ljudje okrog tebe,« so ugotavljali otroci. Peter pravi, da se še ni povsem sprijaznil z usodo. Vsem otrokom je sporočil, naj bodo previdni tako pri skokih v vodo kot pri vožnji z motorjem, saj nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi. Angela Medved že od rojstva ne more uporabljati rok, zato vse dela z nogami. Pri 57. letih je začela tudi slikati in zdaj je članica mednarodnega združenja umetnikov, ki ustvarjajo z nogami ali z usti. Risanje z usti je posebnost Benjamina Žni- daršiča. Pred 19 leti je padel s češnje in postal tetraplegik. Tako kot Peter ne more uporabljati niti rok niti nog, a njegovo življenje je bolj pestro kot življenje marsikaterega zdravega človeka. Benjamin vodi svoje podjetje, po nesreči je izdal tri pesniške zbirke, zadnja leta pa se je najbolj posvetil slikarstvu. Srečanje so ob pomoči mentoric Slavice Vasle in Danice Rehar-Hudina pripravili v šolski knjižnici, ki je bila premajhna za vse, ki so želeli spoznati zanimive goste. US Celjani in Konjičani najboljši podjetniki Na regionalnem podjetniškem forumu predstavljenih 20 podjetniških načrtov - Slavili sta OŠ Frana Kranjca Celje in Pod goro Slovenske Konjice Podjetje Sun iz Gornje Radgone letos že 10. pripravlja projekt Podjetniški krožki za osnovnošolce, v katerega se je s širšega Celjskega vključilo 18 osnovnih šol, učenci pa so izdelali 20 poslovnih načrtov. Večmesečne aktivnosti so zaključili na Ljubnem ob Savinji, kjer je regionalni podjetniški menedžer, podjetje "hitela iz Šmartnega v Rožni dolini, pripravilo 3. regionalni podjetniški forum. V organizacijo so se vključili lanski zmagovalci, učenci lju-benske šole z ravnateljem Raj-kom Pintarjem, in Občina Ljubno z županjo Anko Rakun. »Osnovno vodilo vseh aktivnosti, povedano v prispodobi, je naučiti učence, kako se ribe lovijo, ne le, kako se pripravijo oziroma pojejo,« je povedala Mateja Dolar iz podjetja Tutela. »Učence, ki sodelujejo v podjetniških krožkih, čimprej vržemo v vodo in jih pripravimo na vse uganke in ovire, ki jih čakajo v življenju.« Poslovne načrte, ki so skrivali vehko domiselnih idej, so predstavili učenci v poslovnih kotičkih. Bistvo načrta je, da ga učenci pripra- Kot posebno presenečenje so učencem na Ljubnem pripravili kviz Najšibkejši člen, ki ga je vodila Violeta vijo tako, da ga je možno uresničiti oziroma z izdelano idejo tudi zaslužiti. »Letos smo ravno številkam, ki morajo biti uresničljive tudi v realnem življenju, namenih večjo pozornost. Vendar podjetništvo niso samo številke in kalkulacije, temveč je sestavljeno iz več spektrov, kar pa smo lahko predstavili učencem samo ob pomoči imenitnih organizatorjev na Ljubnem,« je dodala Dolarje va. Na letošnjem forumu so slavili učenci OŠ Frana Kranjca iz Celja ter prva skupina OŠ Pod Goro iz Slovenskih Konjic. Celjani so predstavili poslovni načrt računalniškega izobraževanja, Konjičani pa šolsko prireditev. Obe skupini bosta barve celjskega ob- močja branih na državnem podjetniškem forumu 22. maja v Gornji Radgoni. Letos so organizatorji podelili še posebno nagrado za najboljšo idejo. Prejeli so jo učenci II. OŠ Celje, ki so se podrobno lotili izdelave računalniškega programa, s pomočjo katerega bi učenci na enem mestu dobili vse informacije o srednjih šolah. VELENJE t PREBOLD | ŽALEC w o 1 Neenakopravno v novi Evropi Veterinarska uprava RS namesto v velenjski Erico vzorce sumljivega mleka še vedno pošilja v italijanski laboratorij »Po kakovosti smo enaki, bili bi hitrejši, kar je zelo pomembno, po ceni pa enaki, če ne nižji,« je minuli teden zagotavljal direktor velenjskega Inštituta za ekološke raziskave Erico mag. Franc Avberšek, ko se je spraševal, zakaj republiška veterinarska uprava (Vurs) še vedno pošilja vzorce sumljivega mleka, okuženega s kloramfenikolom, na testiranja in dokončne potrditve v referenčni laboratorij v Italijo. Prvi sum na prisotnost prepovedanega antibiotika klo-ramfenikola v mleku v Po-murju se je pojavil 21. aprila, Vurs pa je javnost o sumu obvestil v začetku preteklega tedna. Šele v torek, torej 11. maja, je referenčni italijanski laboratorij potrdil pri- ge Got med k proge, V Inštitutu za ekološke raziskave Erico v Velenju so glede na svoj akreditirani laboratorij pričakovali, da bodo v njem potrdili ali ovrgli sum na prisotnost kloramfeniko-la v mleku. »V Ericu smo pridobili potrebno akreditaci-jo, lani pa smo, potem ko smo odpravili vse pomanjkljivosti, zaprosili tudi za koncesijo. Kaj od Italije zahtevajo? Nič! Kar dobijo v italijanskem laboratoriju, bi lahko Vurs dobil tudi v Velenju,« je ogorčeno pripovedoval Avberšek in dodal, da bi bila ena izmed rešitev koncesija. »Za pridobitev koncesije je edini predpisani pogoj akre- Franc Avberšek: »Če bi bil v tem trenutku direktor Vursa, bi odstopil.« Nagajanje? V Sloveniji je sicer več akreditiranih laboratorijev, vendar z različnimi metodami. Po Av-berškovem zagotovilu je velenjski laboratorij edini v Sloveniji, ki lahko dokaže manj kot 0,3 mikrograma kloram-fenikola na kilogram mleka. V velenjskem laboratoriju lahko analizirajo 20 vzorcev na dan. Cena je 35 tisoč tolarjev za vzorec, seveda pa pada sorazmerno s številom vzorcev. ditacija. V začetku januarja so nam po ignorantskem in lamon zagotovili, da bomo dobili odgovor na svojo vlogo. Do danes odgovora, zakaj nam koncesije ne podelijo, še nismo dobili. Tako se pogovarjamo o zaupanju do domačega laboratorija, ki lahko analizo kloramfenikola v mleku opravi popolnoma enako ali celo bolje kot tuji laboratorij.« »Ko bodo imeli potrebne aparature na nacionalnem veterinarskem inštitutu, bo zadeva normalno tekla. Torej bodo čez leto, ko bo država zagotovila prostore in opremo ter ko se bodo izšolali potrebni strokovnjaki, analize opravljali tudi v Sloveniji,« je ironično omenil Avberšek. V Ericu iščejo rešitev v uvajanju novih metod. »Za Erico problem sicer ni življenjskega pomena, na vsak način smo se ob teh peripetijah s kloramfenikolom, predvsem pri uvajanju metode, zelo veliko naučili. Bolj nas skrbi, ker očitno v novi Evropi, kamor smo zakorakali, nismo enakopravni. Ne gre le za nezaupanje do Erica, temveč tudi za nezaupanje do slovenske akre-ditacijske hiše. Nekorektne so tudi izmišljotine, da ne izpolnjujemo pogojev,« je poudaril Avberšek in dodal: »Od vsega začetka čutimo, da kot laboratorij nismo zaželeni. Ko v.d. direktorice Vursa Simona Šalamon ugiba, če jim v zadevi kloramfenikol nekdo nagaja, potem lahko v Ericu to upravičeno trdimo. Le s to razliko, da mi vemo, kdo nam nagaja.« URŠKA SELIŠNIK NAKRATKO Trio Brina, Elda in Miha PREBOLD - Člani domače Svobode so pripravili svojevrstni kulturni dogodek. V goste so povabili dramskega igralca, režiserja in šansonjerja Miho Alujeviča, ta pa prvo damo slovenske popevke Eldo Viler. Miha je ob spremljavi pianistke Brine Zupančič ob prepevanju ameriških, francoskih in slovenskih šansonov ter zimzelenih melodij opozoril, da je interpret, ki bi ga morali že zdavnaj opaziti. Ob njegovem prepevanju je bilo v dvorani intimno vzdušje, z viškom ob nastopu Elde Viler. Koncert se je razvil v eksplozijo vrhunskega prepevanja. Skupen nastop Brine, Elde in Miha je bil njihov prvi, gotovo pa se ga ne bi sramovali niti v osrednjem slovenskem kulturnem hramu. Proslava po premisleku VELENJE - Pred dnevom Evrope so s posebno slovesnostjo počastili vstop Slovenije v EU. Z nastopi so jo popestrili številni glasbeniki, v uradnih jezikih EU pa so zbrane goste pozdravili učenci OŠ Gustava Šiliha. Slavnostna govornika, župan MOV Srečko Meh in predsednik državnega zbora Borut Pahor, sta omenjala uspehe Velenja, Pahor pa je še poudaril, da je EU lahko ohranila mir, ker je spoštovala različnost vseh narodov ter da »za našo prihodnost ni odgovorna Evropa, ampak mi sami. Vse, kar želimo ustvariti, bomo dosegli le z lastnim znanjem, delom in ustvarjalnostjo. Priložnosti bomo izkoristili ali pa jih bomo zapravili.« Najboljši mladi pevci VELENJE - Otroški pevski zbor Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega je osvojil prvo mesto v kategoriji otroških zborov na Evropskem mladinskem glasbenem festivalu v Belgiji. Festival na severu belgijske pokrajine Limburg pripravijo vsako leto okoli 1. maja in združi od štiri do šest tisoč mladih iz vse Evrope. US Nagrajeni mladi raziskovalci VELENJE - V Hotelu Paka so podelili nagrade in priznanja mladim, ki so sodelovali v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. 84 učencev, dijakov in študentov, z različnih šol tudi izven Šaleške doline, je izdelalo 48 raziskovalnih nalog, ki so jih javno predstavili že aprila. S področja humanističnih in družboslovnih ved sta prejeli prvi nagradi OŠ Braslovče (Letuš nekoč in danes) in OŠ Gorica (Kaj pomeni imeti kolesarski izpit). S področja naravoslovnih in biotehniških ved sta šli obe prvi nagradi učencem OŠ Gorica (Kako hitra je reka Paka in Inventarizacija dnevnih metuljev v Velenju in okolici). S področja tehniških ved je nagrado za prvo mesto prejela Splošna in strokovna gimnazija Velenje (Kam se pa tebi mudi). JM Ulji Mní.!.;. Startnog32.2*1 Srebrnu^ rosa trave... modni nakit ADAM AS z« vsa srn... • A r^ A l\ n A C£ Žalec, Slandrov tre 32 «UmIVImS Celje, Ljubljanska It ÛSSiSS d.o.o. Prebold Smo podjetje za proizvodnjo, prodajo in montažo dimniških sistemov Schiedel v sestavi mednarodnega koncema Schiedel. Za vodenje proizvodnega programa iščemo : gradbenega inženirja SSs Zlatoporočenca Stergar Zlato obletnico poroke sta Tinka in Miha Stergar iz Prebolda praznovala v krogu sorodnikov in prijateljev, ki so jima delali družbo v preboldskem hotelu med obredom civilne poroke, ki ga je opravil župan Vinko Debelak, ter v domači župnijski cerkvi, kjer je mašo bral župnik Franc Serec. Zlatoporočenca letos praznujeta tudi 80-letnico življenja, Tinka se je kot prva od štirih otrok rodila v Bistrici ob Sotli, takratnem Sv. Petni, kjer je kmalu spoznala trdo kmečko delo. Medvojno so družino izselili v nemško taborišče, od koder so se po velikem pomanjkanju vsi srečno vrnili. Leta 1947 se je zaposlila v Tekstilni tovarni Prebold, kjer je spoznala Miho. Ta se je kot sedmi otrok rodil v številni Pe-pelčevi družini v Marija Reki. Po težkem otroštvu, saj je že v rosnih letih izgubil očeta, se je izučil za mizarja, nato pa so ga mobilizirali v nemško vojsko. V Rusiji je bil ranjen, prvo noč bolniškega dopusta pa je izkoristil za odhod v partizane Na vabilo na zlato poroko sta Stergatjeva zapisala: »So dnevi, so leta in so pomladi, ko se imamo preprosto radi, so trenutki, ko je treba na novo začeti, in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti.« in bil na Dolenjskem še enkrat ranjen. Po poroki leta 1954 sta si Stergarjeva zgradila prijeten dom, kjer je Miha mizaril, v času kolin pa le redke trenutke preživel doma. Njegova velika ljubezen je bilo in je še vedno petje v cerkvenem in pevskem zboru Svoboda. Tinka je skrbela za dom, pri njej pa nikoli ni zmanjkalo različnih dobrot. TT Tek - hoja za življenje Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje pripravlja jutri, v petek, na žalskem stadionu celodnevno prireditev Tek - hoja za življenje. Dogajanje se bo začelo ob 7. uri z ustvarjalnimi delavnicami, ob 17. uri pa bodo prireditev tudi uradno odprli. V programu bodo sodelovali Andreja Zakonjšek, Juan Vasle, Jelena Boljubaš, Kaja Hu-mar in glasbeniki žalske glasbene šole, predstavili se bodo najmlajši iz vrtcev ter učenci, različne aktivnosti pa pripravljajo tudi dijaki Srednje zdravstvene šole Celje. Na srečanju pričakujejo vse, ki imajo izkušnje z boleznijo rak, njihove svojce in družinske člane, strokovnjake ter predstavnike različnih institucij. Obiskovalci lahko za potrebe rakavih bolnikov poleg denarnih sredstev podarijo tudi čas in dobro voljo ali pa izrazijo podporo in razumevanje za njihove potrebe. V primeru slabega vremena bo prireditev, katere častni pokrovitelj je predsednik države dr. Ja- i nez Drnovšek, v žalski telo- | ŠENTJUR LAŠKO Ob 150-letnici razmislek o prihodnosti Konec tedna so v Zdravilišču Laško praznovali 150-letnico svojega delovanja. V petek se je začelo s slavnostno akademijo, v soboto in nedeljo pa nadaljevalo s celodnevno zabavo. Direktor Zdravilišča Laško mag. Roman Matek je v uvodnih besedah na slavnostni akademiji napovedal prihodnji razvoj in preletel delo zdravilišča v zadnjem desetletju, ko se je število gostov več kot podvojilo, število nočitev s 70 tisoč povečalo na dobrih 109 tisoč, število kopalcev z 38 tisoč poraslo na 100 tisoč, prihodki o se povečali za več kot štirikrat. ■Dosedanji razvoj, obseg in kakovost poslovanja narekujejo razmislek o prihodnosti podjetja in turizma v Laškem,« je poudaril Matek. »Postati želimo eno pomembnejših slovenskih zdravilišč in turistični center, ki v svoji ponudbi uveljavlja kakovost bivanja, kulturo zdravega načina življenja in ki bo še naprej namenjeno ljudem s težavami pri gibanju oziroma tistim, ki bi se tem težavam Mod dvodnevnim praznovanjem je za zabavo številnih gostov skrbelo preko 300 nastopajočih. želeli izogniti.« Možen nadaljnji razvoj vidi tudi na področju wellness turističnih programov ter kongresnega, seminarskega in poslovnega turizma. »Na desnem bregu Savinje želimo zgraditi nov wellness hotel, termalni in kongresni center, na levem bregu pa še apartmajsko naselje in odprto kopališče. Reko Savinjo želimo kot primerjalno prednost aktivno vključiti v turistično ponudbo. Skupna vrednost predvidenih naložb, ki sodijo v sklop razvoja turistične de-stinacije Zdravilišče ob Sa- vinji, je približno 80 milijonov evrov, njihova izvedba pa bi pomenila več kot podvojitev turističnih kapacitet v Laškem, okoli 300 novih delovnih mest v turizmu ter še enkrat toliko v drugih s turizmom povezanih dejavnostih.« ROZMARI PETEK Drage smeti številčnih družin Laščani po sprejetem občinskem odloku plačujejo odvoz odpadkov glede na število družinskih članov. Tak sistem plačevanja je zelo sprejemljiv za gospodinjstva z manj družinskimi člani, ravno nasprotno mnenje pa imajo o njem številčnejše družine. »Ali so moje smeti več vredne kot sosedove,« se sprašuje krajan iz Šentruperta, ki mora mesečno za odvoz smeti odšteti več kot pet tisočakov, sosed pa dobre tri tisočake manj. Njegova družina šteje devet članov, pri sosedih so trije. Po teh podatkih bi lahko sklepali, da je pla- čevanje čisto pravično. Vendar pa pred obema domačijama stojijo enako velike posode za smeti in pri obeh jih odvažajo le na vsakih 14 dni. »T\ikaj ni nobene logike,« pravi Šentruperčan, ki mu je znesek neporavnanih računov komunalnih odvozov narasel že na okoli 100 tisoč tolarjev. »Takšnih, kot sem jaz, je še veliko,« dodaja, »saj so mi na komunali pokazali kup takšnih neplačnikov. Pritožbe namreč letijo iz dneva v dan.« »Pri nas smo si kriterij plačevanja odvoza smeti izbrali tako kot v večini slovenskih občin,« pojasnjuje Ro- mana Deželak, vodja dejavnosti gospodarjenja z odpadki pri JP Komunala Laško. »Storitve od leta 2001 obračunavamo na podlagi števila članov v posameznem gospodinjstvu, ki trenutno mesečno znaša 0,16 kubičnih metrov na osebo, velikost zabojnika pa si lahko izbirajo. Za takšen sistem smo se odločili zato, ker bi sicer morali imeti več različnih posod kot le dve, določeva- nje višine plačila pa bi bilo pri skupinskih zabojnikih skorajda nemogoče. Sploh pa takšen sistem zagovarja tudi ministrstvo.« Neplačniki, katerih dolg je presegel razumne meje, s pritožbami pri Komunali ne dosežejo prav nič, zato so prisiljeni pomoč poiskati drugje. Ponavadi je to Rdeč križ ali pa občina z enkratno denarno pomočjo. ROZMARI PETEK Partnerska občina na obisku Konec tedna prihaja v Laško delegacija iz Pliezhau-sna iz nemškega Badna. Občina Laško ima prijateljske stike z občino Pliezhausen že vrsto let. Prve stike so pred 34 leti vzpostavili gasilci obeh mest, listina o partnerstvu med občinama pa je bila podpisana leta 1993. Sodelovanje se je od gasilcev razširilo na kulturna in športna društva, osnovne šole in lokalne oblasti. Med 14. in 16. majem bo Laško obiskal župan Pliezhausna, predstavniki občinskega sveta, gasilcev, strelcev, planinskega društva, šole ter godba na pihala in mešani pevski zbor. Sprejem gostov bo jutri, v petek, ob 17. uri pred Zdraviliščem Laško, v soboto si bodo gostje ogledali pivovarno, celjski Stari grad in novo šolo Debro, zvečer ob 19.30 pa bo v kulturnem centru osrednja prireditev letošnjega srečanja. Delegacija iz Nemčije se bo od Laškega poslovila v nedeljo ob 11. uri pred hotelom Hum. RP NAKRATKO Najlepša vas in objekt LAŠKO - Občina v sodelovanju s Komunalo Laško, turističnimi društvi in krajevnimi skupnostmi pripravlja tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte na območju občine, prijave pa zbirajo le še do 20. maja. Namen tekmovanja je spodbujanje urejanja okolice in objektov, ki so razvrščeni v pet kategorij: prijavijo se lahko vasi oziroma naselja, posamezne hiše, kmetije, javni objekti ter podjetja. Komisija bo ocenjevala urejenost objektov, zelenih in prometnih površin ter ocvetličenost okolice in objektov. Območna revija pevskih zborov LAŠKO - Na območni reviji odraslih pevskih zborov radeš-ke in laške občine se je predstavilo 12 zborov in tri male vokalne skupine, skupaj okoli 250 pevcev. Kot vse območne revije na Celjskem je tudi v Laškem zbore strokovno ocenjeval Igor Švara, dirigent pri ljubljanski operi in baletu. Revija je bila dobro obiskana, zbori pa so se predstavili zlasti s slovenskimi narodnimi pesmimi. RP Šport za konec tedna ŠENTJUR - V Športnem parku bodo v soboto ob 9. uri slovesno odprli prenovljen atletski štadion, zatem pa se bo začelo atletsko tekmovanje za veliki in mali pokal OŠ iz občin Šentjur in Dobje. Kot je znano, so delavci CM Celje marca začeli z zamenjavo dotrajanega tenisita na atletski stezi z vodopropustno polivretansko maso, položeno na dvo-slojno asfaltno podlago, preureditvijo južnega dela štadiona v segment skokov ter severnega dela v segment za mete diska, kopja in suvanje krogle. Vrednost opravljenih del je 60 milijonov tolarjev, dobro tretjino oziroma 21 milijonov pa so prispevali v resornem ministrstvu in Fundaciji RS za šport. IS O prometu skozi Zidani Most V Zidanem Mostu že nekaj časa opozarjajo na prometno obremenjenost kraja, ki se je pred leti zaradi poglobljenih podvozov čez železniško progo močno povečala. Gnečo na cesti povečuje še prenova mostu, pločnikov za pešce pa ni. Zato so v KS Zidani Most na današnji (v četrtek) sestanek povabili vse, ki so kakor koli povezani s to problematiko: v Dbm Svobode so povabili predstavnike direkcije za ceste, župana laške in ra-deške občine, predstavnike policije in krajane. »Težak tovorni promet, ki je mogoč zaradi poglobljenih podvozov, uničuje cesto, povzroča zastoje in je nevaren za pešce,« poudarja predsednik KS Zidani Most Milan Vodišek. Po vse prej kot varni poti hodijo peš-- Št. 19-13. maj 2004 ci, ki gredo iz naselja Vila, kjer sta šola in vrtec, do centra Zidanega Mostu. Ob tem se ravno zdaj obnavlja star cestni most, ki z zaporo še povečuje neugodno prometno situacijo. »Sa- nacija mostu, ki je simbol našega kraja, se izvaja brez soglasja krajanov, posegi pa so takšni, da bodo iznakazili prvotno obliko in oskrunili zgodovinski spomenik,« pravi Vodišek. Krajani bodo s pred- stavniki pristojnih inštitucij iskali rešitve še za kamnolom, ki s svojim delovanjem obremenjuje okolje, ter za varno priključitev na glavno cesto iz naselja Vile. ROZMARI PETEK 16 ŠMARJE P. J. KOZJE ROGAŠKA S.) _ 9 S P novi tednik I Najbolj vinogradniški svet Vinske pokušine med sejami šmarskega sveta - Izredna seja za županovo vino Šmarje pri Jelšah je nedvomno najbolj vinogradniška občina celjske regije. Skoraj vsi občani so bolj ali manj povezani z vinogradništvom, prav tako je težko najti kotiček, od koder ne bi bilo mogoče videti vsaj enega trsa. Celo občinska politika je v znamenju vina. V občinskem svetu Šmarje pri Jelšah je namreč veliko svetnikov, ki premorejo vsaj nekaj trsov. Med njimi je celo šest svetnikov, ki so člani šmarskega vinogradniškega društva Trta, štirje pa so celo med letos najvišje ocenjenimi vinogradniki. Še več, med vsako redno sejo občinskega sveta je po nekaj urah bolj ali manj vročih razprav težko pričakovani desetmi-nutni odmor z obvezno (ter nujno) pokušino vina. Takšne pokušine vina se po v občinskem svetu sprejeti pobudi vrstijo med vsako sejo že več let. Najprej je bila predlagana malica s sendvičem, ob njej pa šmarski občani seveda ne pijejo mineralne vode. Tako se na vsaki seji predstavlja drug večji vinogradnik, s po dvema različnima vinskima vzorcema. To pomeni za vinogradnika čast, zato pokušina davkoplačevalce nič ne stane. O tem, kdo sme kdaj predstaviti svoje vino, odloči upravni odbor vinogradniškega društva. V Šmarju pri Jelšah se je na letošnjem ocenjevanju vina, ki je bilo pred kratkim. Janko Šket, lastnik najvišje ocenjenega vina posebno izkazal vinogradnik ter občinski svetnik Janko Šket z Belega. Tako je dobitnik priznanja za najvišje ocenjeno vino redne trgatve zadnjega letnika, ki je obenem prvak sorte. Šket, ki živi od kmetijstva, ima sicer doma priznanja za kar tri prvake sort iz zadnjih let. Na kmetiji daje bolj poudarek živi- Franc Namurš, najuspešnejši ter največji vinogradnik noreji, ki ji sledi vinogradništvo. Šketov hektar vinograda je tik pod cerkvijo sv. Roka, kjer ima njihova zidanica (še vedno s slamo krita ter kulturni spomenik) letos tristoti rojstni dan. Najuspešnejši ter največji vinogradnik med občinskimi svetniki je Franc Namurš iz Spodnjega Tinskega. Namurš obdeluje v bližini cerkva na Tinskem dva in pol hektarja vinograda ter je imel na letošnjem ocenjevanju vina šmarskega društva prvaka sorte ter najvišje ocenjeni tra-minec. Še odličnejše rezultate je zabeležil na ocenjevanju društva v Rogaški Slatini, z dvema prvakoma, od katerih je eden celo šampion rednih trgatev (za kar mu je pripadel Bacchusov kelih). Namurš, ki postaja veliko vinogradniško ime, izvira iz okolice Laškega, kjer so prav tako imeli vinograd. Danes je zelo znan tudi po intenzivni reji puranov, na vinogradniškem področju Tinskega pa načrtuje nove površine ter odprtje turističnega vino-toča. Občinski svetnik Franc Jančič iz Mestinja, najbolj znan kot upravnik Zadružne enote v Šmarju pri Jelšah, je oddal na zadnje šmarsko ocenjevanje vina pet različnih vzorcev. Zanje je prejel kar štiri zlata odličja ter eno srebrno. Lani je imel celo prvaka sorte ter doživel tudi največji uspeh, zlato medaljo na radgonskem sejmu. Jančič iz- haja iz družine z velikim vinogradom, zato je pred dvanajstimi leti kupil zapuščeni vinograd na Sladki Gori. Tam danes skrbi za 2.800 trsov. Zdravnik svari Z občani, ki so pretirani ljubitelji vina, se marsikdaj srečuje občinski svetnik, zdravnik ter vinogradnik Janko Čakš, dr. med. Čakš, ki je direktor Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah (za območje šestih obsoteljsko-kozjanskih občin) vedno poudarja, da vino v dopustni količini, do treh decilitrov, zdravemu človeku ne škoduje. Še več, nekatere študije so dokazale celo koristne vplive, omenja zdravnik. Cena poštne zmage V občini Rogaška Slati- smonoška postaja, ki bi de- trebe. Po tej odločitvi bosta mo- na so zmagali v prizadeva- lovala po pol ure dnevno, kar rali občina in krajevna skup- njih, da bo enota pošte za je vzbudilo v KS Kostrivnica nost plačati za prostore dobre vedno ostala v Podplatu ter ogorčenje. tri milijone tolarjev, se ne bo selila v dva kilo- Občina Rogaška Slatina je Občini je uspelo med po- metra oddaljeno Mestinje, prejšnji teden sprejela odlo- gajanji doseči, da ne bo tre- V šmarsko občino. čitev, da bodo na zahtevo Po- ba plačati pošti še zemljišča Kot smo že poročali je Po- šte Slovenije obstoječe prosto- za gradnjo novih prostorov, šta Slovenije lani želela pre- re pošte v Podplatu odkupili, Nova pošta v Podplatu bo na seliti sedež v industrijsko Me- tako kot pogojuje pošta. Pro- Petrolovem zemljišču, kjer stinje, kjer opravi več stori- stori so namreč dotrajani ter naj bi še letos zgradili tudi tev. Na slatinski strani bi po bodo v bodoče namenjeni za bencinski servis, lanskem načrtu ostala le Pi- volišče ter druge krajevne po- BRANE JERANKO Dolžniki v nemilosti ni podjetnik Špes iz Šerove- Dolžnikom se slabo piše. Občinski svet v Šmarju pri Jelšah je trdno odločen, da mora občina nadaljevati z izterjavo svojih terjatev do dveh manjših podjetij ter samostojnega podjetnika. Občinska uprava je namreč svetnikom predlagala presojo o morebitnemu odpisu dolgov, saj jo je že izučilo, da je bilo v posameznih drugih primerih več stroškov kot koristi. V zgoraj omenjenem primeru gre za terjatve za na- jemnine poslovnih prostorov v občinski lasti, v skupnem znesku blizu dva milijona tolarjev. Veliko večino dolga predstavlja dolg podjetja Na Roku Šmarje pri Jelšah d.o.o., pri čemer lastnik zatrjuje da nima denarja, osnovna sredstva pa so manjše vrednosti. Z nizkimi zneski, s po sto tisočakov, se na objavljenem seznamu dolžnikov pojavljata tudi podjetje ATM Šentjur d.o.o. ter samostoj- Nekateri svetniki so na splošno menih, da so med dolžniki občine tako ljudje v hudih stiskah kot takšni, ki se po mnenju svetnikov plačilu namerno izogibajo. Za bodoče postopke je bila predlagana celo prodaja terjatev, pri čemer so nekateri opozarjali, da bi bilo pošiljanje izterjevalcev k soobčanom pretiran ukrep. BJ Trg bo ploščad V Rogaški Slatini se že nekaj časa ukvarjajo z zamislijo, da bi v počastitev vstopa Slovenije v Evropsko unijo poimenovali eno od najpomembnejših površin mesta kot Evropski trg. Občinski svet se je na zadnji seji dokončno odločil, da bo to prostor med restavracijo Pošta ter Hotelom Strossmayer, ki se bo po zadnji odločitvi imenoval Evropska ploščad. Nekateri svetniki so se pri tem zbali, da bi tam prišlo do pozidave prostora, vendar jim je župan mag. Branko Kidrič pojasnil, da so se glede ureditve kar tri leta usklajevali z Zavodom za kulturno dediščino. Gre za prostor, ki je v znamenju spomenika NOB. Obstoječa drevesa bodo odstranili ter posadili osem novih. Evropska ploščad naj bi bila urejena do občinskega praznika, ki ga občina Rogaška Slatina praznuje poleti. BJ www.novitednik.com Imamo prenovljeno internetno stran Janko Čakš - dve zlati odličji Šmarski zdravnik Čakš je namreč vinogradnik v Krče-vinah (imenovanih tako zato, ker so se predniki Šmar-čanov mučili s krčenjem gozda, da bi imeli več prostora za trto), od koder prinaša vina na ocenjevanje. Na letošnjem je prejel dve zlati diplomi, podobno kot že v preteklih letih. V zdravnikovem podedovanem vinogradu je petsto trsov, ki se jim bodo po obnovi pridružili še novi. V vinogradu mu pomaga na trgatvah brat, župan Jože Čakš, skupaj z družino svojih petih otrok. Jože Jagodic hrani različna odličja. Petsto trsov ima v svojem vinogradu na Tinskem tudi občinski svetnik Jože Jago-dič, vodja šole v Zibiki. Za sodelovanje na letošnjem ocenjevanju vina se ni odločil, vendar je v preteklih letih že osvojil zlato odličje ter več srebrnih. Brez vinograda ne more niti občinski svetnik Franc Jager iz okolice Mestinja, direktor in lastnik velikega podjetja Jagros, ki se ukvarja s trgovino in gostinstvom. Z več kot sto zaposlenimi je Jagros največje podjetje šmarske občine, ki je največje tudi pO ustvarje- nem prihodku in dobičku. Vinograd s približno štiristo trsi je velikemu podjetniku v sprostitev po napornem delu, skupaj z domačimi seveda. V preteklosti je že sodeloval na ocenjevanjih. Oba, Jagodič in Jager, sta člana vinogradniškega društva Trta, med svetniki pa je še nekaj vinogradnikov nečlanov. Pri vsem skupaj se Občina , Šmarje pri Jelšah ponaša še | s protokolarnim Županovim i vinom, ki ga izberejo na »izredni« seji občinskega sveta. Med pogoji za kandidaturo je dejstvo, da je vinograd na šmarskem ozemlju, vino si je moralo zaslužiti vsaj zlato diplomo, biti mora ste-kleničeno ter v omejeni količini. Letošnje bo izbrano maja, v preteklosti pa je to čast doživelo že Namurševo, Jančičevo ter nazadnje vino Janeza Drameta s Tinskega. Kdo bo naslednji? BRANE JERANKO DOBRNA SL. KONJICE Odprtje z dvema ministroma V Vojniku je bila v petek slovesria uradna otvoritev Špesovega doma starejših občanov, ki je začel sprejemati prve stanovalce pred letom dni. Dom je uradno odprl minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Di-movski. ki je omenil, da so (oziroma bodo) v naši regiji poleg vojniškega doma zgrajeni še novi domovi na Vranskem, v Laškem ter Rogaški Slatini. Gre za obdobje med letoma 1998 in 2005, v katerem naj bi bilo pridobljenih v domovih na Celjskem 440 novih mest. Poleg tega bo z državnim denarjem še letos dograjen dnevni center v celjskem upokojenskem domu, je med drugim povedal Di-movski. Uradnega odprtja se je prav tako udeležil minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber, ki je sodeloval pri prizadevanjih za izgradnjo Špesovega doma kot posla- S slovesnega uradnega odprtja Špesovega doma starejših občanov v Vojniku. Udeležila sta se ga minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski ter minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber. nec iz celjske regije. Pri tem je pohvalil sodelovanje Špesovega doma z nekaterimi celjskimi srednjimi šolami. Vsem, ki so pomagali pri pri- je zahvalil župan Beno Po- mov Aktivne politike zapo-dergajs. slovanja, namenjenih težjeza-Sicer pa je v zasebnem do- posljivim, je dobilo službo mu, ki ga je zgradilo podjet- 15 odstotkov od vseh zapoje Contraco, zdaj že 70 za- slenih. zadevanjih občine Vojnik, se poslenih. V okviru progra- BRANE JERANKO Nepravične cestnine Cestnine, ki prizadevajo samo nekatere občine in samo nekatere državljane, povzročajo vedno več odporov. Na našem območju so najbolj odločni na Konjiškem. Občina Slovenske Konjice je že leta 2002 vložila na Ustavno sodišče RS zahtevo za presojo ustavnosti neenakopravnega položaja občanov. Zahtevo je podpisal župan Janez Jazbec. Februarja letos je ustavno sodišče s sklepom zavrglo zahtevo, češ da niso ogrožene pravice in ustavni položaj Občine Slovenske Konjice kot lokalne skupnosti in da župan kot predstavnik občine ni pooblaščen za vlaganje zahteve v primerih, ko meni, da so ogrožene pravice, pravni interesi ali pravni položaj posameznih občanov. Konec aprila je zato Janez Jazbec, tokrat kot državljan, znova vložil zahtevo za presojo ustavnosti sedanjega načina plačevanja cestnin. Podobno zahtevo so ločeno vložili še trije občani. Skupnost občin Slovenije, ki tudi podpira zahtevo po ureditvi nesistematičnega in nepravičnega cestninjenja, pa je ustanovila posebni delovni odbor. Janez Jazbec je koordinator odbora, ki je že začel z delom in bo pritiske stopnjeval vse do začetka urejanja takšnega sistema cestninjenja, ki bo pravičen ter ekološko in ekonomsko boljši od obstoječega. MBP Z OBČINSKIH SVETOV Znani dobitniki grbov SLOVENSKE KONJICE - Najvišja priznanja v občini bodo podelih 30. junija na slavnostni seji občinskega sveta ob občinskem prazniku. Zlati konjiški grb bo prejel Stanko Golčer, dr. vet. med., srebrnega Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov - Steg Slovenske Konjice 1, bronastega Jožef Satler, nagrado občine pa Nogometno društvo Dravinja. Igrala na Mizarski SLOVENSKE KONJICE - Svetniki so sprejeli spremembe in dopolnitve delov zazidalnega načrta ob Mizarski ulici, kjer naj bi območje pod Vinsko kletjo namenili za gradnjo stanovanjskih objektov z možnostjo poslovne dejavnosti. Kot je bilo predlagano v prvi obravnavi, so predlog dopolnili z vtisom območja za ureditev površine za otroška igrala. Evropi naproti -teden kasneje Prireditev Evropi naproti, ki jo pripravljajo občine Op-lotnica, Slovenske Konjice, Vitanje, Vojnik in Zreče, je bila zaradi napovedi hladnega in deževnega vremena prestavljena za teden dni. Srečanje, napovedano za predvečer dneva Evrope, bo zdaj 15. maja ob 15. uri pri novi koči pri Štepihu pod vrhom Konjiške gore. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo Andreja Rihter, zbrane bodo nagovorili župani vseh občin in se z udeleženci veselili ob skupnem kulturno-za-bavnem programu in glasbi pozno v noč. Organizatorji so poskrbeli za brezplačne avtobusne prevoze. Odhodi bodo od 13. do 14. ure izpred konjiške Športne dvorane, z osebnimi vozili pa dostop do koče pri Štepihu ne bo mogoč. MBP NAKRATKO Srečanje na Paškem Kozjaku VITANJE - Planinsko društvo je organizator že 23. planinskega srečanja na Paškem Kozjaku. Prireditev s kulturnim programom bo v nedeljo ob 12. uri na travnati planjavi Ostrica pod Basališčem. Dostopi so mogoči iz Vitanja preko Javorja in Basališča, z Dobrne, iz Pake, z Doliča in iz Socke po markiranih poteh. Hoje je iz vseh smeri od 3 do 3,5 ure. Ce bo slabo vreme, bo prireditev v nedeljo, 30. maja. Za novo streho STRANICE - Začeli so z obnovo strehe na cerkvi, na kateri je več kot 200 let stara kritina. Obnova, pri kateri bodo spet uporabili pohorski škrilj, naj bi predvidoma trajala še dober mesec, vredna pa je nekaj več kot 25 milijonov tolarjev. Krajani so se po pomoč obrnili na ministrstvo za kulturo, ki pa jim jo je odklonilo. Več razumevanja pričakujejo od podjetij in posameznikov, nekaj denarja pa bosta prispevali tudi občina Zreče in KS Stranice. Zički grobeljnik v cvetu ŽIČE - V Šotni, nedaleč od križišča Žiče - Špitalič, na zavarovanem rastišču v kamnolomu, je te dni v najlepšem razcvetu žički grobeljnik. Rumenocvetna lepotica je redka in ogrožena rastlinska podvrsta, njeno rastišče je zavarovano z občinskim odlokom kot naravni spomenik. Turistično društvo Žička Gorca je 8. maja pripravilo ogled in predstavitev endemita, predstavili pa so tudi svoje društvo in si z obiskovalci ogledali širšo okolico. MBP - Št. 19-13. maj 2004 - V znamenju prve slikarske razstave in izida p Krhlanko med razstavljenimi slikami, ki jih je navdihnila antična Grčija. Moč peresa in čopiča »Ti pero, edino veš, kako je v srcu, duši,« piše v uvodu pesniškega prvenca Emi-ce Krhlanko iz Vojnika, v zbirki, ki je izšla pred nekaj dnevi, ko je bila tudi slovesna otvoritev avtoričine prve slikarske razstave. Oboje z naslovom Iskrice za dušo. Pesmi in slike je ustvarjala od mladosti, pred dobrim letom in pol pa je sledil ustvarjalni izbruh. Zakaj? Krhlan-kovi so bili dolgo srečna družina. Ko je Emičin soprog Tone zbolel ter umrl, se je v njej nakopičilo neurje čustev in notranje sile. V dobrem letu je nastalo nič manj kot 90 slik v oljni tehniki ter veliko novih pesmi. Njena pesniška in slikarska dela nastajajo izključno ponoči, ko ima navdih. Pravi, da je to posledica življenja in bedenja ob bolnem možu, ko so se spremenile tudi njene vsakdanje navade. Večina pesmi je nastala prav ob njem, vendar so v zbirki tudi pesmi najbolj srečnih dni. Meni, da se tako lahko v njih najdejo tako tisti, ki doživljajo podobne stiske, kot drugi, ki so srečni. Podobno je s slikami. Na njih so motivi iz Grčije, biblični prizori, cvetje, sadje ... Prizori iz Grčije so nastali po lanskem decembru, ko jo je ta dežela povsem prevzela. Pravi, da ima grška zemlja posebno moč, energijo. Emi-ca Krhlanko se je pred tem vedno odpravljala na potovanja skupaj z možem, vse do Kitajske. Cvetje na njenih slikah je znamenje posebne ljubezni, s katero se je tudi preživljala. S soprogom sta namreč ustvarila družinsko podjetje Sutima z vrtnarskim centrom, kjer nadaljuje z delom njen sin. V teh prostorih bo Emica Krhlanko v prihodnosti uredila tudi stalno razstavo svojih likovnih del. Njena prva slikarska razstava je bila prejšnji teden na ogled v razstavišču Muzeja novejše zgodovine Celje, kjer so opozorili na izid njenega pesniškega prvenca. Pred muzejskim vhodom so vabili celjski folkloristi, pele so pevke zbora z Ljubečne, ki se jim je zadnjo jesen pridružila Krhlankova (v zadnjem času prepeva kar v dveh zborih). Tam so bili tudi njeni najbližji, saj je mati treh otrok ter mladostna babica petih vnukov. Po njenem prvem pesniškem in slikarskem nastopu v javnosti je bil marsikdo presenečen, saj so vedeli za ustvarjanje znane Vojničan-ke le njeni najbližji. BRANE JERANKO Spreminjanje Dobrne Dobrna premore tri nove dokumente, pomembne za prostorsko prihodnost kraja. Občina je tako prejšnji teden sprejela osnutek obširnih sprememb prostorskega plana ter predloga dveh zazidalnih načrtov. Sprejeti osnutek sprememb prostorskega plana naj bi omogočil pozidavo približno 25 hektarjev kmetijskih zemljišč. Od tega bi bila polovica namenjena gradnji turistične infrastrukture, ostalo stanovanjski gradnji ter bodoči obrtni coni v Lokovini. Vlada je sklep o omenjenih spremembah že sprejela, občinski svet čaka zdaj še sprejetje predloga. Po hitrem postopku sta bila dokončno sprejeta tudi dva zazidalna načrta. Eden omogoča gradnje v zdraviliškem kompleksu, ki naj bi se jih lotili še letos, gre pa za zunanji bazen, parkirišča ter zelene površine pri osrednjem hotelu. Drugi predvideva v občinskem središču gradnjo po-slovno-stanovanjskega objekta, širitev šole in vrtca, nova igrišča ter urejene zelene površine. S slednjimi bi bilo mogoče začeti najprej v prihodnjem letu, saj so povezane z denacionalizacijskimi zapleti, prav tako pa bo treba poskrbeti še za sofinanciranje države. BJ Odsevi davnine Največji letošnji muzejski projekt o Rimljanih sega prek meje V Pokrajinskih muzejih Celje, Ptuj in Maribor potekajo še zadnje priprave na uresničitev največjega muzejskega projekta v letošnjem letu, ki poteka pod naslovom Rimljani - steklo, glina, kamen. Nekaj tančic glede skupne razstave, ki bo na ogled od 21. maja letos do maja prihodnjega leta, so odstrnili na novinarski konferenci. Trije pokrajinski muzeji se predstavljajo s tremi samostojnimi razstavami na temo arheološke dediščine rimske dobe. V Celju se bodo Odsevi davnine svetlikali skozi dediščino antičnega stekla, Ptuj-čani potujejo Med nebom in zemljo kot rimski lončarji in opekarji, v Mariboru pa odkrivajo Saksanov svet marmornih spomenikov. «S predstavitvijo naše bogate kulturne dediščine in izjemne arheološke zapuščine rimske dobe bomo opozorili na enoten kulturni prostor, ki je Evropo nekoč že povezoval in katerega del smo bili tudi mi,« pravi dr. Irena Lazar iz Pokrajinskega muzeja Celje. 1\idi pri nas so se namreč ohranili zapisi številnih kultur, ki so za sabo puščale sledove svojega materialnega bivanja in duhovnih razsežnosti - sledovi, ki jih arheologi skušajo prebrati, pojasniti in ohraniti. Eden izmed teh sledov so tudi steklarski izdelki, ki se kot odsev iz davnine bleščijo v muzejskih zbirkah po Sloveniji in iz katerih lahko razberemo bogastvo in raznolikost rimske steklarske obrti. Žive barve, nenavadne oblike, ranoliki okrasi, črepinje in ohranjene posode nam bodo na razstavi v Pokrajinskem muzeju Celje spregovorili o Rimljanih, njihovem življenju, navadah, obrtnih spretnostih, trgovini, umetnosti, verovanju in še čem. »Obiskovalci bodo najprej pogledali v prazgodovino, kjer se je vse skupaj začelo. Izvedeli bodo, kdaj se je steklo pri nas prvič za-lesketalo in kaj so ljubile bogate kneginje na Dolenjskem, ko je cvetela kultura starejše železne dobe,« pojasnjuje avtorica razstave Irena Lazar. Nato bo sledilo potovanje skozi rimsko dobo. Na majhnem delu tega imperija, ki ga danes pokriva Slovenija, so se križale trgovske poti, vplivi vzhoda in zahoda, dragoceni izdelki pa so prihajali iz Sredozemlja, Afrike in Porenja. 1\idi pri nas so najbolj podjetni hitro osvojili skrivnosti steklarske obrti in stopili v ko- rak s svetom; in delili usodo imperija do takrat, ko so »nevihtni oblaki zakrili nebo in je vse zamrlo ...« A le za kratek čas; v srednjem veku se je steklarska umetnost spet obudila. Zanimivo se bo sprehoditi tudi med opekami, lončarskimi in keramičnimi izdelki ter se seznaniti s tem, kako so Rimljani pridobivah in oblikovali beli marmor s Pohorja. Na razstavah je zbrano gradivo iz treh največjih slovenskih pokrajinskih muzejev (Celje, Ptuj, Maribor), Narodnega muzeja Slovenije in Mestnega muzeja v Ljublja-' ni. Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in njihovih enot ter iz muzejev v Beljaku in Gradcu. BOJANA AVGUŠTINČIČ Projekt predstavitve arheološke dediščine je del mednarodne povezave s sosednjo Avstrijo, kjer deželna razstava v letu združene Evrope predstavlja rimsko dobo pod naslovom Rimljani 2004. Slovenski muzeji so v projektu, ki ga je podprlo tudi ministrstvo za kulturo, enakovredni partnerji s samostojnimi razstavami in dvojezičnim katalogom, s svojimi prispevki o arheološki dediščini "Slovenije pa sodelujejo tudi v katalogu avstrijskega dela projekta. Za ogled razstave bodo na voljo skupne vstopnice: za vse razstave v Avstriji in Sloveniji ter skupna vstopnica za tri slovenske razstave. Nova sled Komorniki spet navdušili Vsesledja Celjsko literarno društvo že četrto leto izdaja literarno revijo Vsesledje. Pred dnevi je med bralce prišla že 20. številka, prva v letošnjem letu, ki jo odlikujejo zanimivi prispevki domačih in tujih avtorjev, velik del pa je namenjen članom društva in njihovi poeziji in prozi. Revijo Vsesledje je njen glavni urednik in predsednik Celjskega literarnega društva Zoran Pevec predstavil v petek v okviru 8. knjižnega tedna. Revija, ki izhaja trikrat do štirikrat na leto, financirata pa jo Mestna občina Celje in Javni sklad za kulturne dejavnosti, je namenjena predvsem literarno ozaveščenim bralcem pa tudi širši javnosti, kar na nek način pove že ime revije. »Vse, kar človek naredi, ostaja za njim kot sled,« je prepričan Zoran Pevec. To želijo ustvarjalci revije povedati tudi z njeno vsebino, saj so prepričani, da je literatura, kljub temu, da živimo v »vizualnem« svetu, kjer večino časa preživimo pred računalnikom (@ na naslovnici skuša ponazoriti ravno to), še vedno zelo pomembna, »kajti skozi njo se ljudje bolje in lažje spoznavamo«. V uvodniku se celjski pisatelj Marijan Pušavec spra- CM™ MASTNAK OGRAJNI SISTEMI DVORIŠČNA VRATA šuje o pomenu v zadnjem času precej priljubljenih literarnih tekem in ugotovi, da je tudi to družabni kulturni dogodek, čeprav se po njegovem mnenju »največja slast z literaturo še vedno dogaja v dvoje v samoti ednine: knjiga in jaz«. Vsesledje prinaša v prvem delu branje znanih slovenskih literatov; nekaj pesmi v bloku poezije je prispeval Boris A. Novak, ob njem pa še mlajši pesnik Tomaž Hro vat. Sledijo strani, namenjene intervjujem (tokrat se je z znanim Celjanom Dragom Medvedom pogovarjala Ana Marija Justin), sledijo prevodi in eseji, nato pa je dobršen del na tako imenovani »domači strani« namenjen celjskim avtorjem (svoje pesniške izdelke objavljajo Renata Cigler - Gandolfo, Ljudmila Conradi, Mira Deželak - Slatinek, Nuša llo-var, Virginija Mehle - Maje-rič, sonetni venec pa je prispeval Matej Kranjc). Kotiček, ki so ga poimenovati »li-terarnica«, ponuja nekaj praktičnih nasvetov, kako narediti pesem. Zadnja stran je namenjena enemu samemu avtorju, tokrat, po ocenah nekaterih slovenskih poznavalcev poezije, pesniku prihodnosti Jožetu Hri-berniku mlajšemu. KMZ se je povabilu zbora Concordia iz Singena oddolžil v vsem pevskem sijaju Komorni moški zbor Celje, ki bo 20. maja pod vodstvom dirigenta prof. Sama Ivačiča praznoval 55 let delovanja, v zadnjem obdobju več kot uspešno potrjuje svoj evropski sloves. Z nav-dušujočimi nastopi so začeli leta 2002 na Danskem (festival Ribe), na mednarodnem festivalu Truro v Angliji pa leto kasneje dosegli vrhunec z zlatim odličjem. Konec aprila so navdušiti tudi ljubitelje glasbe in moškega zborovskega petja v prijateljskem Singnu ob Boden-skem jezeru s programom, ki ga tokrat poleg čudovite Ave Marije Jacoba Arcadel-ta ter obveznega Jacobusa Gallusa sestavljajo predvsem priredbe slovenskih ljudskih pesmi v vsej glasbeni in čustveni barvitosti. Ne glede na nepoznavanje jezika so bile pevske interpretacije čustvenih sporočil v najširšem razponu od spoštljivega začudenja ob sončnih vzho- dih in zahodih, hrepenenja ob prihajajoči pomladi, žalosti, jezi in kljubovalnosti fanta, ki ga je zapustilo dekle, ali globoko prizadetega nesrečno zaljubljenega dekleta, strastnosti in nevarnosti doživljanja vinske kapljice do veselja in hudomušnosti ob radostnih druženjih, življenju na planincah ... tako prepričljive, da so pri poslušalcih izzvale zamaknjenost, začudenje, solze, smeh in na koncu navdušenje s stoječimi ova-cijami. Povabilu MoPZ Concordia iz partnerskega mesta Singen se je KMZ iz Celja oddolžil v vsem pevskem sijaju in kar je najbolj razveseljivo, s kar nekaj krstnimi nastopi novih pevcev. Celoten program bodo pevci predstavili 4.junija v Narodnem domu v Celju, ko bodo javnosti predstavili novo zgoščenko, koncert pa bo popestrila tudi znana violinistka Anja Bukovec. MARJAN ZAVŠEK | Kompolčani v tretji dekadi ' ALUMINIJ • BETON - ruuntai us 02/42-60-140 OSI 350 520 NtKC Upokojenci in vojaki Pevsko društvo upokojencev Celje se bo pod vodstvom Špele Lipuš 20. maja ob 19.30 ponovno predstavilo v Narodnem domu. Tokrat bo njihov gost Orkester Slovenske vojske iz Ljubljane z dirigentko Andrejo Šolar. Vokalna skupina Kompolčani ima za sabo že dvajsetletno prehojeno pot, v dolgoletni pevski tradiciji pa se je zvrstilo nemalo koncertov. Nocojšnji jubilejni koncert ob 19.30 v celjskem Narodnem domu bo zadnji v letošnji pevski sezoni, z njim pa se bodo spomnili začetkov, uspehov in svojih nekdanjih članov. Prebivalci zaselka pod obronki Svetine, sicer vajeni dokaj pestrega kulturnega vaškega utripa, so bili zelo presenečeni, ko se jim je na božično nedeljo leta 1983 v domači cerkvici predstavil moški pevski zbor Cvetke Je-rinove. Cerkev je bila takrat premajhna, da bi sprejela vse, ki so hoteli , slišati in videti zbor, ki je prvič nastopil v domači cerkvi. Že čez en mesec je pevski zbor sprejel sklep o svoji ustanovitvi ter o oživljanju pevske tradicije v Kompolah. V letih svojega prepevanja se je oblikoval v zrel in odgovoren vokalni sestav. Njihovo petje temelji na raznolikosti izbrane literature, na avtentičnem izvajanju in razumevanju vsake skladbe. V vseh teh letih so prejeli številna priznanja in pohva- le doma in v tujini, kar osem njihovih članov pa je prejelo Gallusove značke za dolgoletno pevsko tradicijo. V dvajsetih letih se je sestav članov precej spreminjal, zadnje leto pa Vokalno skupino Kompolčani sestavljajo: Ivan Kramer in Gabrijel Mavrič (1. tenor), Slavko Uranker, Silvo Kolene in Mirko Podgor- šek (2. tenor), Hugo Haber-man, Milan K. Butinar in Roman Zapušek (1. bas) ter i Franc Mohorič in Zlatko Krebs (2. bas) pod umetniškim vodenjem Dragice Žvar. Na nocojšnjem koncertu bo-do kot gostje nastopiti Vokalna skupina Rož'ce, flavtistka Metka Marolt in kitaristka Světlana Pušnik. BA Odpoved predstave Zaradi bolezni v ansamblu odpade gostovanje Beograd- ' skega dramskega pozorištva, ki bi v Celju moralo nasto- j piti 16. maja s predstavo Zlato runo. Obisk je prestavljen na 7. junij. 8. knjižni teden obrnil zadnji list V celjskem Mercator centru se je v nedeljo zaključil 8. knjižni teden, ki so ga zaznamovale številne otroške predstave in prireditve, še posebej pa sta odmevala dogodka, ki sta imela širši, nacionalni pomen, to je spomin na 140-letnico rojstva velikega jezikoslovca Vatroslava Oblaka in 70-letnica dr. Matjaža Kmecla. Pionirju zgodovinske slovnice in dialektologije slovenskega jezika je bila posvečena otvoritev knjižnega tedna, ki je potekal pod sloganom Iščem svoj svet. Slavistično društvo Celje, gibanje Mladi za Celje in dijaki 1. gimnazije Celje so namreč pripravili strokovno srečanje o Vatro-slavu Oblaku, v Osrednji celjski knjižnici pa so postavili še razstavo o njem. Še bolj zanimivo pa je bilo srečanje z Matjažem Kmeclom, o katerem so mladi pripravili raziskovalno nalogo. Kmecl se je s pripovedovanjem vrnil v svojo mladost, se spomnil svojih vzornikov ter ustvarjalne poti, ki se še ni končala. Ob raznih predstavah (učenci in dijaki celjskih šol so uprizorili kar nekaj gledaliških in lutkovnih predstav) so bile kreativne delavnice tiste, ki so navdušile najmlajše (knjižni teden je bil namreč v prvi vrsti namenjen mladim). Ilustra-torka Lilijana Praprotnik Zupančič je otroke popeljala v svet risanja, pesnica Neža Maurer pa je z njimi pokram-ljala o svojem življenju in pesniških zbirkah, ki jih je namenila otrokom. Organizatorji letošnjega knjižnega tedna. Fit media ter ostale celjske kulturne ustanove in šole, so s samo izvedbo prireditve zelo zadovoljni, malo manj pa z obiskanostjo, saj bi se po njihovih besedah tako pomembnega dogodka lahko udeležilo več ljudi. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto:AŠ V Galeriji sodobne umetnosti Celje bo ministrica za kulturo Andreja Rihter jutri, v petek, ob 19. uri odprla razstavo Odsevi/Starodavni simboli v sodobnih vizualnih komunikacijah. Razstava bo na ogled do 10. julija, v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje jo je pripravila višja kusto-dinja mag. Alenka Domjan. Z razstavo bodo muzejski eksponati vstopih v galerijski prostor in v dialogu s sodobno likovno produkcijo ustvarili nove, kognitivne presoje svojega predmetnega in znakovnega statusa. Namen razstave je dvosmeren; na eni strani obiskovalcu omogoča vpogled v kulturno dediščino celjskega pro- stora (prazgodovina, antika) na osnovi predstavitve posameznega gradiva Pokrajinskega muzeja Celje, ki poudarja določen prostor in čas, po drugi strani pa izpostavlja zlasti njegove refleksije v sodobni umetniški produkciji ter »poudarja tisti segment sodobne slovenske likovne produkcije, ki je po ikonografskem razvrščanju in notranji strukturi usmerjen v odkrivanje in komentiranje starodavnih vplivnih povezav; izročilo, ki se pre-raja v nove, preobražene oblike«. Na razstavi, ki je zasnovana v sklopih, se bodo obiskovalci tako sprehodili skozi ustvarjalnost različnih obdobij ter avtorjev. BA AVTO ŠOBA KOSOVELOVA 16, 3000 CEUE TEL: 03 49 26 300 IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA 3.5. 2004: 1. nagrada: ispit B kategorije KRANČAN JON ALEKSANDER CESTA NA GRAD 13 3000 CELJE 2. nagrada: izlet v Gardaland BELE J KATJA BRSTNIK 3C 3270 LAŠKO 3. nagrada: vrednostni bon v višini 3 ur B kat. ČURČIĆ MAJA BADOVINČEVA 2 3270 LAŠKO S petjem skozi življenje Za sopranistko Andrejo Zakonjšek je prepevanje samoumevno kot dihanje Celjanka, ki je svoje otroštvo preživela v Žalcu, je petju predana že od vsega začetka. Vsi, ki so jo slišali prepevati, so ji že od nekdaj govorili, da ima lep glas, čeprav sama o tem sploh ni razmišljala. Za Andrejo Zakonjšek je petje tako samoumevno kot zrak, ki ga diha; je nekaj, kar preprosto sodi k njej in je, tako pravi, njen način življenja. Starši so njeno pevsko nadarjenost opazili še preden je začela govoriti. Imela je to srečo, da so vsi družinski člani spodbujali njen talent, še posebej oče, ki je bil velik ljubitelj opere. Kmalu se je nad to zvrstjo umetnosti navdušila tudi sama. Že kot majhna deklica je morala nastopati na raznih prireditvah, na katerih je zmagovala kot po tekočem traku. Andreji je še posebej ostal v spominu nastop, ko je z desetimi leti kot najmlajša nastopajoča na prireditvi Pesem in mladost preglasila vse nastopajoče in zmagala. V osnovni in srednji šoli nobena prireditev ni minila brez nje, kar ji je bilo v veliko veselje in kjer se je tudi marsičesa naučila. Še danes je hvaležna profesorju francoščine Slavku Deržku, da jo je v tretjem letniku gimnazije povabil k velikemu projektu. »Nastopila sem s francoskimi šansoni in s tem programom smo potovali po tedanji Jugoslaviji ter naleteli na odličen odziv,« se spominja Zakonjškova, ki ima na te čase najlepše spomine. Znanje francoščine ji je še danes v veliko pomoč pri njenem poklicu. Na zgoščenki, ki jo je izdala nedavno, je namreč tudi polovica francoskih samospevov, s katerimi se je celjskemu občinstvu predstavila pred kratkim. Ker Andreja rada počne vse, kar je povezano z glasbo, se je vso osnovno in srednjo šolo učila igrati klavir, poleg tega pa se je v tretjem letniku gimnazije vpisala še na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Mariboru, kjer je študirala solopetje. Študij je nadaljevala na oddelku za glasbeno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru, nato pa še na Univerzi za glasbo in dramsko umetnost v Gradcu, na oddelku za koncertno in oratorijsko petje. Profesionalno glasbeno pot je začela v Operi in baletu SNG Maribor, kjer je debitirala z vlogo Rozine v operi Seviljski brivec. Sledile so številne zahtevne vloge, po treh letih pa so jo k sodelovanju povabili tudi iz ljubljanske operne hiše. Andreja Zakonjšek poleg opernega zelo rada goji tudi koncertno petje. Njen repertoar obsega dela iz zgodnjega baroka in klasicizma (kamor sodijo Bach, Haydn, Mozart ...), do zgodnjega 20. stoletja, vključuje pa tudi nekatera novejša glasbena dela. Še posebej pri srcu so ji slovenski skladatelji, saj »kdo jih pa bo pel, če ne Slovenci«. »Vsak pevec rad poje tista dela, ki ustrezajo njegovemu tipu glasu. Z neustreznimi vlogami se lahko namreč mlademu pevcu glas za vedno pokvari in se mu s tem onemogoči nadaljnja pevska pot,« se zaveda sreče, da je sama že od vsega začetka dobivala idealne vloge, ki so vsaka ob svojem času pomembno vpli- vale k njenemu pevskemu razvoju. »Andreja Zakonjšek se razvija v odlično pevko samospeva, kar je med mladimi redkost, je pa nujen pogoj umetniškega profila in vokalnega razvoja. Ima lep, izenačen glas z bogato izraznostjo, zanesljivih višin, z jasno dikcijo, ki poudarja višino,« je nekdo zapisal ob izidu njene zgoščenke Slovenski in francoski samospevi, ki jo je posnela on spremljavi pianistke Nataše Valant. Zakonjškova si je izbrala pesmi Antona Lajovica, Rista Savi-na, Gabriela Fauréja, Clau-da Debussyja in Léa Dali-besa. Andreja Zakonjšek nedvomno sodi med najboljše slovenske pevske soliste mlade generacije, zaradi česar so jo k sodelovanju povabili številni orkestri. Redno nastopa s Slovensko filharmonijo, Slovenskim komornim zborom, Simfoniki RTV Slovenija, Mariborsko filharmonijo, pianistko Natašo Valant, od katere »se vedno kaj novega naučim«, s Celjskim godalnim orkestrom. Celjskim oktetom in mnogimi drugi- Ker so odrske deske tako rekoč njen drugi dom, mora ves čas paziti na svoj glas. Že manjši prehlad jo lahko namreč stane nastopa, tega si pa kot profesionalka ne more privoščiti. Surovih jajc, ki baje blagodejno vplivajo na glasovne sposobnosti, ne je, je pa zato precejšen del življenjskega ritma podredila petju. »Petje ni samo poklic, je tudi način življenja,« je prepričana Zakonjškova, ki je vesela, in enako njeni poslušalci, da je glas do sedaj še ni pustil na cedilu. Vendar samo dober glas ni dovolj, da te ljudje radi poslušajo, se zaveda. »Poleg vsega znanja in pevske tehnike mora biti na odru zelo močno prisotno tudi srce. Poslušalci to prej ko slej začutijo in to je tisto, kar jih gane in jim napolni dušo.« Andreja se zaveda, da zagotovo ne bi bila tako uspešna, če ne bi imela ob sebi razumevajočega partnerja, ki jo pri vsem tem podpira in ji svetuje. Kljub pestremu urniku pa si velikokrat vzame čas zase in za svoje najbližje. Takrat rada prebere dobro knjigo ali pa se s prijatelji poda na izlet v naravo, kjer si napolni baterije za nove glasovne podvige. BOJANA AVGUŠTINČIČ Odsevi davnine v likovnih delih Od 13. maja! TROJA 165 min., (Troy), zgodovinski spektakel Režija: Wolfgang Petersen Igrajo: Brad Pitt Eric Bana, Orlando Bloom, Diane Kruger, Sean Bean, Brian Cox, Peter OToole Nora cena za imetnike Planet TUS kartice - ogled filma za samo _400 SIT!_ 20 AKCIJA novi tednik Pravi čas v prave roke naročniški akciji Novega tednika - Sreča pride tudi nenapovedano Obiskali Opravili smo še zadnje dejanje v tednikovi akciji Iščemo desettisočega naročnika, ki je potekala od 19. februarja do 13. aprila. Po tem ko smo 27. aprila izžrebali in nagradili trinajst novih naročnikov, smo zdaj še dvema glavnima nagrajenkama odpeljali nagradi. Najprej smo se odpravili v Košnico pri Celju, k Ireni Štor, dobitnici Gorenjevega televizijskega sprejemnika. Goreča hčerkina želja V dogovorjenem času je bila Irena Štor doma, skupaj s svojim možem Maksom, novopečenim upokojencem, sicer pa se dan uradne upokojitve tudi Ireni hitro bliža. Leta običajnih družinskih skrbi in službenih obveznosti so mimo, vsi trije otroci so pri kruhu, zato je pred njima čas prijetnega zatišja, ki se ga oba veselita. Irena nam je za mizo povedala, da rada peče pecivo, da je to pecivo tudi zelo okusno, pa smo se lahko tudi sami prepričali med pogovorom z zakoncema Štor. Če jima bo televizijski sprejemnik prav prišel, nas je najprej zanimalo, odgovora pa smo bili še kako veseli, ko smo izvedeli, da je sedanji, okoli petnajst let star televi- smo nagrajenki v zor, že prišel v fazo, ko so potrebna občasna popravila. Ampak zaenkrat ga še ne bosta odpisala, nov sprejemnik pa bo dobil svoje mesto v sobi najmlajše hčerke, ki zdaj še živi z njima. Zakaj se je odločila, da postane naročnica Novega tednika, smo vprašali Ireno. »Doslej je bilo tako, da sva se s prijateljico vsak četrtek odpravili v mesto in tam kupili vsaka svoj izvod tednika ter potem tam preživeli nekaj časa v druženju, pogovorih, nakupih in podobnih drobnih radostih. Ko pa sem izvedela za akcijo Iščemo deset tisočega naročnika, nisem veliko razmišljala in tako sem postala naročnica, seveda pa so četrtkove urice druženja še vedno ostale, le da zdaj tednik kupi samo prijateljica,« nam je odgovorila, na vprašanje, kaj jo v tedniku najbolj zanima, pa je odgovorila, da prebere skoraj vse, predvsem aktualne novice in poročila o dogodkih, časopis pa vzameta v roke tudi mož in hčerka, za njima pa še njena mama, ki živi v bližini. Zdaj, ko je tedniku priloženo še TV-Okno, pa ima pri roki tudi popoln vodnik in smerokaz po televizijskih sporedih. Zdaj, ko je tu pomlad, je za sedenje pred TV- ekranom bolj malo časa, saj se je začelo delo na hišnem vrtu in majhni kmetiji, ki jo imata zakonca Štor. To, da je za nagrado v tednikovi naročniški akciji prejela televizijski sprejemnik, pa je bilo za Ireno in njeno hčerko veliko presenečenje. Kot običajno, sta tudi tistega torka poslušali spored Radia Celje in postali pozorni, ko je ta poročal o rezultatih žrebanja. »In naenkrat zaslišim svoje ime, da kar nisem mogla verjeti svojim ušesom, saj nisem vajena, da bi me kdaj na tak način doletela sreča. Potem pa se je oglasila hčerka in mi rekla: Veš, mami, tako zelo sem si želela, da bi bila ti izžrebana, da se je to kar moralo zgoditi,« nam je še povedala Irena Štor, ki se razveseli vsake malenkosti, ki ji je podarjena, tokrat pa je bilo njeno veselje še prav posebno obilno - tudi zato, ker je bilo nepričakovano. Prijateljičino sporočilo Naslednja pot nas je vodila v Žalec, tokrat smo v prtljažnik službenega vozila postavili Gorenjev pralni stroj. Ustavili smo se pred stanovanjskim blokom na Tomšičevi ulici, kjer nas je pri vhodnih vratih pričakala Alenka Tabor, ki ima status upokojenke komaj dober mesec dni, njena vitalnost in energija pa še zdaleč ne govorita o obdobju, v katerega je vstopila in v katerem se bo lahko še bolj brezskrbno in izdatno posvečala svojim številnim interesom. Stanovanjski blok, ki nima dvigala, še sreča, da Alenka živi v prvem nadstropju, smo si rekli, potem pa sta naša dva moška, Gregor Katič in Zlatko Bobinac, prijela vsak na svojem koncu in že je bil pralni stroj pred vrati Alenkinega stanovanja. Da tam ne bo stal dolgo, saj ga bo že zvečer postavila na mesto, kjer zdaj stoji njegov predhodnik, nam je zaupala, pa tudi to, da je to pralni stroj, ki ga je »podedovala« po pokojnem očetu. Alenka Tabor se je v stanovanje v Žalcu vselila pred poldrugim letom (pred tem je bila Laščanka), stroški, ki so povezani z novim domom, pa ji niso dopuščali nakupa novega pralnega stroja, zato je bila darila tem bolj vesela. Sreča, ki je obiskala Alenko, pa je bila sploh sreča na kvadrat. Ko se je pred kratkim naročila na Novi tednik, namreč sploh ni vedela za naročniško akcijo in obljubljene nagrade. Naročnica je postala zgolj zato, ker je tednik tudi doslej redno prebirala, le s to razliko, da ga je kupovala v trgovinah ali kioskih, zdaj pa ga vsak četrtek vzame iz svojega poštnega nabiralnika. Pravi, da ga skoraj vsega prebere, najbolj pa jo zanima kultura, saj hoče biti na tekočem o dogodkih s tega področja. Alenka se še kako dobro spominja tistega dne, ko jo je po telefonu poklicala urednica Novega tednika in ji povedala, da je bila izžrebana in da je prejela prvo nagrado, pralni stroj. Pa tudi tega ni pozabila povedati, da jo je »izžrebal« sam zlati rokometaš Sergej Rutenka. »Doslej nisem imela nikoli te sreče, da bi kje kaj zadela, pa tudi sodelovala nisem v nobenem podobnem žrebanju, saj sem bila prepri- čana, da se mi sreča vedno izogne. Tokrat me je našla, bila je nepričakovana, nov pralni stroj pa je bil itak na seznamu mojih potrebnih bodočih nakupov,« je svojo srečo opisala naša nova naročnica in dobitnica nagrade v akciji Iščemo desettisočega naročnika Novega tednika. MBA Foto: GREGOR KATIČ SUA 55 í i&fplr \ Druga knjižica Mercatorjevih kuponov ugodnosti! (H Od 17. maja do 13. junija. Kot že veste, smo v okviru praznovanja Mercatorjeve 55-letnice za vas - naše kupce, pripravili 55 kuponov z mamljivimi ugodnostmi, s katerimi boste lahko vse do konca oktobra 2004 uveljavljali kar do 55-odstotne popuste. Tokrat vam pošiljamo drugo knjižico kuponov za deset novih izdelkov, pri nakupu katerih boste lahko od 17. maja do 13. junija izkoristili privlačne popuste. Veljavnost posameznega kupona je navedena na kuponu. Ko Mercator ---- Mercator ■Ët Televizijski sprejemnik, darilo za Ireno Štor. novi tednik AKCIJA 21 Veliki nogometni spektakel v Celju _ _ ^^ _ _ uavu uu UU3WU1J * N O GTOM E TNI* b,,el" ' „ ^^ . . - ' , zabav, ne dovol SPEKTAKEL P 2004 Regionalna medijska hiša Novi tednik & Radio Celje pripravlja 21. maja ob 16. uri na novem nogometnem igrišču pod Golovcem v Celju veliki nogometni spektakel, s katerim bodo organizatorji in udeleženci počastili 50-letnico delovanja Radia Celje, ki ta pomembni jubilej praznuje v letošnjem letu. Na prireditvi bodo odigrane štiri tekme. Na prvi, ki se bo začela ob 16. uri, se bodo pomerili člani ekipe Slo Pop Rock Team z ekipo Legende športa, ki jo bodo sestavljali tudi nekateri člani zmagovite rokometne reprezentance. Ob 17. uri se bo ekipa slovenskih novinarjev pomerila s kolegi s Hrvaške, ob 18. uri pa bodo svoje žogobrcarske sposobnosti prikazali župani s Celjskega ter poslanci Državnega zbora RS, ki se bodo pomerili z elitnimi predstavniki slovenskega gospodarstva. Nepozabni nogometni dogodek bo sklenila tekma nogometnih veteranov - nekdanji slovenski nogometni reprezentanti se bodo na igrišču pod Golovcem pomerili s kolegi s Hrvaške. Za hrano, pijačo in zabavo bo poskrbljeno. Lju-dobrih zabav, ne dovolite si, da vas ne bi bilo zraven! AMS Foto: GREGOR KATIČ Lani so v obračunu z župani slavili direktorji, ki jim je taktiko skoval zdaj že odstopljeni selektor Bojan Prašnikar. Lani so župani igrišče zapuščali sklonjenih glav. So se zato letos okrepili še s poslanci državnega zbora? Nekdanja mis Slovenije Nataša Krajne je lani pod budnim očesom dr. Branka Elsnerja in ob jedkem komentarju Saša Hribarja izvedla začetni udarec. ïako je bilo lani v zeliščnem vrtu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu pri dr. Janku Rodetu. Z zelenim m zeleno Poslušalci oddaje Zeleni val na Radiu Celje bodo tudi letos krenili z zeleno karavano v zeleno. Seveda, če jim bo sreča pri žrebanju kupončkov, ki jih bodo našli v našem časopisu v naslednjih tednih, naklonjena. Izlet z izžrebano karavano načrtujemo 19. rožnika. Kam, naj-ostane skrivnost. Zato vas vabimo, da izpolnjujete kupone in nam jih pošiljate. Z nami bo šlo 40 ljubiteljev narave in zdravilnih zelišč, mi pa bomo poskrbeli tudi za strokovno vodenje izleta, prijetno druženje in za zabavo. Glede na lanske izkušnje, ko smo organizirali prvi izlet na Gozdnik, pričakujemo tudi letos velik odziv. O podrobnostih vas bomo sproti obveščali tudi v oddaji Zeleni val, ki je na sporedu vsako sredo no žrebanje bo 9. junija v oddaji med 11. in 12. uro. Zeleni val. Vsi izžrebani bodo na- Danes objavljamo prvi kupon, to o podrobnostih izleta obveščeni Zadnji bo objavljen 3. junija, jav- po pošti. Veselimo se skupaj! Kupon št. 1 (kuponi do vključno 3. junija) Naslov Telefonska številka Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje, ! s pripisom Za izlet z Zelenim valom. CASINO CEUE igralni salon Pripravljeni na vse Uniorjevo vodstvo predstavilo letošnje turistične novosti V DALMACIJO Z LETALOM IZ LJUBLJANE IN MARIBORA PLAÇAI, PONIJET« 2 DUBROVNIK-VILA GRADAC LATALO-LETALO 27.6.-3.7. 65.900 »takse BREZPLAČEN PREVOZ BUS-AVIO 17./18.-25.6. OREBIČ-HOTEL KOMODOR 39.900«*« CENA VELJA CEIO SEZONO PLAÇAI POTUJETA2 ELAFITSK1 OTOKI - ŠIPAN BUS-LETALO 12./13.-20.6. 79.900«*» DUBROVNIK RULETA, 7 POLP, LETALO 49.900«tak» ODHOD 25.6. in 2.7. Po zelo uspešni smučarski sezoni na Rogli in Krvavcu v Uniorju napovedujejo vsaj tako ali še bolj uspešno poletno sezono, saj so poskrbeli za kar nekaj novosti, ki bodo zagotovo privabile številne goste od blizu in daleč. Da pa ne bi kdo zaradi velike zasedenosti hotelov in apartmajev ostal pred vrati, nameravajo v zreškem Uniorju povečati kapacitete, saj se že pripravljajo na izgradnjo hotelskega prizidka, ki bo prve goste sprejel prihodnje leto. V njem bo okoli 120 postelj, zdravstvene ambulante in drugi prostori. Naložba bo vredna okoli 2 milijona evrov. Poleg tega so pripravili tudi novo vrtino s termalno vodo, ki jo nameravajo vključiti v ponudbo. Zdraviliško turistični center na Rogli je tudi edini center v Sloveniji, ki v svojem programu vključuje kar tri zdravilne faktorje, vključiti pa nameravajo še četrtega. Poleg termalne vode, klime in blata naj bi Rogla brez večjih naporov ali naložb v prihodnje s pridom izkoriščala še zdravilno šoto, ki jo je na Pohorju v izobilju. Leta naj bi pomagala pri zdravljenju revmatizma in vnetja notranjih organov, še posebej reprodukcijskih. Zdravje je osnovno Novost letošnjega leta bo tudi gradnja kapele na Rogli, pod Uniorjevo streho pa se bo najverjetneje znašel še zdraviliški kompleks Rimske Toplice, kamor je bila družba povabljena kot starateški partner, zavezan za področje turizma in gostinstva. Uniorjev Turizem zanimata termalna voda in naravni park, kjer se na 23 hektarih vijejo številne sprehajalne poti. Kompleks z iaa Mi vaše počitnice jemljgttifl resno | POTEPUHOVA POTEPANJA z zagotovljenimi odhodi JEZERO MAGGIORE-BOROMEJSKI OTOKI 28.-29.5.33.200 SIT , GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 25.-26.6.21.900 SIT - bus, polpenzion BENETKE in BENEŠKE LAGUNE 25.6.9.500 SIT-bus+ladja na Muranofi LEPOTE RENA 24.-27.6.49.900 SIT-bus; v ceni vožnja z ladjo po Renu LUCIANO PAVAROTTI-Pula/Arena 3.7. od 24.300 SIT-bus+vstopnina KRANJSKA GORA luksuzni app ob igrišču za golf; app 1/3 in 1/4-od 81.000 SIT/7 dni I P0TEPUH0V0 POLETJE 2004: JaJran. Poreč od 23.200, Krk od 32.400, Rab od 28.300, Pag-app od 40.500, Ugljan od 27.900, Vodice od 24.300, Vis od 28.300,.. . Sredozemlje: Grčija, Turčija, Tunizija, ...Egipt ..KATALOGE VAM POŠLJEMO NA DOM e-mail: potepuh@siol.net. www.mb-dolinar.si I H 19.6/7D/P0L GRČIJA, Samo» odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 75 06170 MURTER, Sončkov klub 3" Borovnik. izleti in Sport; brezplačno do 12 leti 5.-19.6V7D/P0L i. o20.900 TERME OLIMIA 4* Breza, kopanje, Sport otrok do 12 let brezplačno! 31 .S.-30.673D/POL 26.990 več kot 400-letno tradicijo, ki že trinajst let propada, naj bi imel po oživitvi 284 ležišč in 28 bolniških postelj. Unior naj bi povečal zmogljivosti hotela in ustanovil wellness center. Vodstvo Uniorja gleda na ta projekt optimistično, njegova usoda pa bo znana 31. maja. Letošnja smučarska sezona je na Rogli in Krvavcu trajala vse do 2. maja. V štirimesečju letošnjega leta so bile hotelske kapacitete za 9 odstotkov bolj zasedene kot v enakem obdobju lani. V tem obdobju so imeli 1,8 milijarde tolarjev prometa, od katerega je program 1\irizem ustvaril 332 milijonov tolarjev dobička. Smučišča je obiskalo 246 tisoč smučarjev, od tega se je na strminah poškodovalo 358 ljudi, dve osebi pa sta zaradi precenjevanja telesnih sposobnosti izgubili življenje. Ena izmed novosti zreškega Uniorja je tudi poldrugi milijon evrov vreden aparat magnetne resonance, ki ga bo v celoti financiral Unior, nameščen pa bo v celjski bolnišnici. Ribe na krožnikih in voda v plastenkah V zreškem Uniorju se zavedajo, da je za privabljanje gostov zelo pomembna gostinska ponudba ter da ni vseeno, kakšna hrana se znajde na njihovih krožnikih. Zato nameravajo v ribnikih v Stranicah gojiti postrvi, vanje so namreč že dali okoli 300 tisoč mladic, kar pomeni, da bodo na leto lahko nalovili približno 700 ton rib, 20 ton jih bodo namenili svojim gostom. Ribniki so tudi že odprti za ribarjenje, ob njih pa so urejene sprehajalne poti. Stranice poleg tega skrivajo še eno na- ravno bogastvo; tu izvira zelo kakovostna voda, s katero bodo polnili plastenke v novozgrajeni polnilnici na Pre-logah. V Uniorju pričakujejo, da jo bodo na leto načrpali 2 milijona litrov. V Uniorju tudi že načrtujejo novosti za naslednjo zimsko sezono, saj se bodo gostje že konec leta od hotela Pla-nja do spodnje postaje Zloděj evega lahko spuščali po 1.300 metrov dolgem zim-sko-letnem adrenalinskem toboganu, ki bo stal 160 milijonov tolarjev. K večjemu dobičku bo zagotovo pripomogel tudi skorajšnji prevzem Rekreacijsko-turistič-nega centra Krvavec. Rogla je z njim sodelovala že letos, saj je smučarjem z dnevnimi in poldnevnimi kartami omogočala smučanje na obeh smučiščih, s čimer namerava nadaljevati tudi v prihodnje. Poleg tega bodo na Krvavcu letos uredili zasneževanje smučar- skih prog, zato bodo kupili več snežnih topov, zamenjali nadzorni sistem in obnovili dvosedežnico, kar bo Unior stalo okoli 165 milijonov tolarjev. Unior načrtuje še posodobitev visokogorske ponudbe Krvavca in s tem poleg smučarjev, zlasti v poletnem času, pritegniti tudi ljubitelje planin. BOJANA AVGUŠTINČIČ 28.5,25.6780 S SONČEK LastMinuteCenter0 ILIRIKA TURIZEM, Veleblagovnica "Vele"; Gubčeva i, 03/492 42 00, www.lastminutecenter.si POREČ, ROVINJ,... TURČIJA SHARM EL SHEIK TUNIZIJA DJERBA 39.9OO sit Hotel Potamaki 3', 8 dni, zajtrk, ladja ZAKINTOS Vse Last Minute 1 4 J.600 sit I Hotel 3*, 7 dni, polpenzion 59.500 sit Hotel 3', 7 dni, vse vključeno, Se iz U 17-, 24., 31.5. J9.900 sit Hotel 3*, 7 dni, polpenzion, Sèe iz U 17.5. 59.900 sit Hotel 3*,7dni, potpenzion, U 7., 14., 21.6. 69.900 sit Hotel 3*, 7 dni, polpenzion, Se iz U od 4B-900 sit App. Pink House 3*, 10 dni nočitev, ladja/letalo počitnice in letalske karte lahko plačate na y obrokov ! ----------------WČ VflTINS jMINULM hov! tednik ŠPORT__23 Pivovarji v finalu prvenstva V Treh lilijah gostitelji le štrli trd domžalski oreh - Aleš Pipan snuje strategijo za nov podvig proti Olimpiji NK CMC PUBLIKUM vabi k vpisu v Šolski nogometni center (ŠNC) Publikum vse zainteresirane dečke med 6. in 12. letom, ki imajo veselje do igranja nogometa in želijo postati uspešni nogometaši. V klubu bomo vsem otrokom zagotovili kvalitetno strokovno vadbo, saj bodo treninge v selekcijah vodili profesionalni trenerji z najvišjo strokovno (PRO-licenca) in pedagoško izobrazbo (Fakulteta za šport). Treningi v selekcijah U-8 do U-12 bodo potekali na modernih in dobro pripravljenih površinah na nogometnem štadionu v Športnem parku ter na štadionu Skalna klet. Prvi vpis bo v ponedeljek, 17. 05., med 16. in 18. uro v VIP-prostoru na novem štadionu v Športnem parku Celje, kjer Vam bodo za morebitne informacije na voljo vsi trenerji in vodja ŠNC Publikum. V nadaljevanju bo vpis potekal v klubski pisarni na Skalni kleti, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih med 15. in 17. uro. Vsi otroci, ki se bodo vpisali v selekcije U-8 do U-12, bodo v začetku meseca junija prejeli nogometni paket za vadbo, ki bo obsegal nahrbtnik, nogometno žogo, dres in hlačke. Vpisnina znaša 3.000 SIT, mesečna vadnina pa 4.000 SIT. Vračanje celjskih kajakašev . Kajak kanu klub iz Celja je tudi letos priredil tradicionalni Majski spust po ivinji in prvo tekmo za lovenski pokal. Prireditve se je udeležilo 10 tekmovalcev iz 12 klu-Slovenije in Hrvaške. Naj-itrejši čas spusta iz Petrovč Jí Špice v Celju je v katego-liji K-l dosegel reprezentant Jernej Korenjak iz Ljublja-íe pred domačim tekmoval-Pavlijem Kuraltom. Pri ženskah je brez konkurence zmagala Celjanka Lučka Cankar, sicer članica KKK Tacen. Vsi trije bodo konec maja zastopali barve Slovenije na svetovnem prvenstvu v spustu v nemškem Garmischu. Na tekmi za slovenski pokal so vsa vodilna mesta zasedli tekmovalci iz Soških elektrarn, Ljubljane in Tacna. Od domačih tekmovalcev se je najbolje odrezal Dalibor Jozič, ki je v sicer okr- njeni konkurenci pri mlajših mladincih osvojil drugo mesto. Pri mlajših dečkih je Celjan Matjaž Čater osvojil 18. mesto. Celjan Borut Kramer si je prislužil nagrado za fair play, saj je brez zadržkov prenehal veslati in pri levški brvi nesebično reševal hrvaškega kanuista, ki se je prevrnil in zagozdil med vejevje na nekoliko narasli Savinji. AMS Foto: NM Čeprav se košarkarska lezona v Sloveniji približuje svojemu koncu, pa notic še ne zmanjkuje. Prva jn najbolj razveseljiva je, ii so Laščani prišli do velikega finala državnega prvenstva, kjer se bodo v dvoboju na tri zmage pomerili gUnionom Olimpijo. S tem so v Laškem izpolnili še tretji cilj sezone. Po uvrstitvi v pokal Uleb jn osvojitvi slovenskega pokala so se namreč po treh le-ih prebili še do finala končnice prvenstva, kjer pa nika-Jtor niso brez možnosti. Odločil je podaljšek ' A pivovarji niso imeli lahkega dela v polfinalu proti Heliosu iz Domžal, ki je pre-enetljivo izločil lanske prvake iz Novega mesta. Po sredini zmagi v Domžalah, ki je bila stvar rutinske igre ta predvsem odlične obranite, je v soboto v Treh lilijah pepričakovano odločal celo podaljšek. V kakovostnem irečanju, ki si ga je ogledalo yeliko število obiskovalcev, jo Laščani sicer imeli stvari svojih rokah vse do zadnje letrtine, v kateri pa so gostje celo povedli za šest točk (68:74 v 34. minuti). Po minuti odmora so se vrste pi-ovarjev le strnile in prednost e prešla ponovno na doma-io stran. Vse je kazalo, da je ekma 22 sekund pred zvo com sirene že odločena, saj so Laščani vodili z 88:82, a Morda so bili prav uspešni skoki za žogo Nemanje Jelesijevića odločilni za preboj Pivovarne Laško v finale DP. so nato dovolili gostom, da s prostimi meti po izteku rednega dela tekme izvlečejo podaljšek. V njem pa je le prišel do izraza večji izbor kakovostnih igralcev Laškega, ki so si priborili težko, a zasluženo zmago ter s tem tudi prvenstveni finale. Odlično je srečanje odigral Nemanja Jelesijević (23 točk, 67-od-stotni met, 17 skokov), asistirala pa sta mu Saša Dončič (24 točk, 7 skokov) in Igor Jokič (22 točk, od tega 9 v p podaljšku). Finalni dvoboj se bo začel v sredo, 19. maja, s prednostjo domačega parketa Uniona Olimpije na morebitni peti tekmi končnice. Prvo domačo tekmo v Treh lilijah (teoretično možno tudi edino) bodo pivovarji odigrali v soboto, 22. maja. Kar ne gre verjeti, da bi kateremu od finalistov uspelo želeno delo opraviti v najkrajšem možnem času. Predvideni termin za peti obračun je 2. junij. Kaffovo slovo V Šentjurju pripravljajo jutri ob zaključku sezone pravi spektakel. Ob slovesu od aktivnega igralca košarke Huseina Kahvedžiča-Kafa so se namreč odločili, da organizirajo ekshibicijsko tekmo (18.00). Pomerili se bodo nekdanji košarkarji Alposa Kemoplasta (pod imenom All stars), bivši Kahvedžičevi soigralci, in predstavniki moštva, ki si je v pravkar zaključenem prvenstvu izborilo obstanek v prvi ligi. V All stars ekipi bomo ponovno gledali Damjana Novakoviča, Vinka Rovšnika, Živka Misiračo, Bojana Novaka, Igorja Zorka, Dejana Tomažina in še nekatere druge igralce, ki so v minulih sezonah branili barve šentjurskega kluba. Seveda pa bo v ospredju 42-letni Kahvedžič, ki je v svoji dolgi in bogati karieri nastopal za mnogo klubov. Začel je v rojstni Gračanici, nato pa nadaljeval v Osijeku, Nemčiji, Škofji Loki in v dveh obdobjih tudi v Šent- POSTANI NOGOMETAŠ CMC PUBUKù jurju. Vse skupaj bodo v Al-posu Kemoplastu začinili še z zabavo, ko bomo morda že tudi izvedeli, kdo bo novi trener šentjurske ekipe v prihodnji sezoni. V ospredju sta trenutno Matjaž Tovornik ter Damjan Nova-kovič, ki bi naj prenehal z aktivnim igranjem. Perica v Elektri Medtem pa so že rešili vprašanje trenerja v Elektri iz Šoštanja. Več kot uspešnega Me-mija Bečiroviča, ki odhaja v Italijo, bo na klopi Elektre zamenjal Ante Perica, nazadnje trener prvoligaša Kopra, še lani pa asistent Predragu Kruščiču na klopi Pivovarne Laško. S Perico naj bi bilo že vse dogovorjeno, v Šoštanju čakajo le še na njegov podpis pogodbe. Po sedanjem načrtu bo nato konec tega meseca začel s treningi šoštanj-skih košarkarjev. Nekaterim ključnim igralcem so potekle pogodbe, zato bo Elektra morala okrepiti svoje vrste. Zato ne čudijo številna srečanja direktorja kluba Miša Leto-nje z menedžerjem Mariem Primorcem, ki številne slovenske klube zalaga z igralci iz svoje agencije. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ VLADO LIPOVŠEK Ko so Laščani osvojili pokal KZS v dvoboju z Ljubljančani, je bil za MVP-igralca turnirja proglašen Nebojša Joksimovič. Celjanke obranile naslov prvakinj NAKRATKO Murkova selekcija najboljša Celje: V dvorani pod Golovcem je bil finalni turnir državnega rokometnega prvenstva za starejše dečke kategorije aJ V konkurenci štirih najboljših ekip, Cimosa, Terma, Orni ža in Celja Pivovarne Laško so na koncu slavili domačii izbranci trenerja Vlada Murka. Celjani so najprej prema h Termo s 25:20 in Ormož s 27:11. V odločilnem srečai a prvo mesto so bili Celjani boljši od Kopra z 22:20. najboljšo ekipo finalnega turnirja so bili izbrani trije čl; Celja Pivovarne Laško Bojan Božič, David Razgor in " Senič. (PŠ) Javornikova slavila v Švici Bern: Slovenska atletinja, članica zreškega Uniorja Hele? na Javornik je zmagala na tradicionalnem uličnem teku nt deset milj v švicarskem Bernu, ki se ga je udeležilo več koii 20.000 tekačev. S časom 55:03 je za sedem sekund ugna Kenijko Susan Kurui, tretja pa je bila Francozinja Chant Daellenbach. (PŠ) Ju - j its u za najmlajše Gornji Grad: V soboto se je zaključil turnir v ju - jit tehnikah za mladino, v katerih nastopajo najmlajši, ki sodelujejo na tekmovanjih v športnih borbah in prikazni! tehnikah. Bilo jih je 64 iz sedmih slovenskih klubov. Anja Kragolnik, Iva in Tin Resanovič iz celjskega ter Ana Hočd var iz šempetrskega kluba so zmagali v svojih kategorijam Edino zmago domačemu Samuraju pa je priboril Ilir Sináni. (PŠ) Uspešni celjski plavalci Ljubljana: Mednarodnega mitinga Ilirije so se udele; tudi plavalci celjskega Marinesa Neptuna. Miha Jost je disciplini 200 m mešano dosegel absolutno tretje mestt uspešni so bih še Robert Kekec (drugi na 100 m hrbtno) tť Žan Mackošek in Lenart Lampret (tretja na 100 m prsno), (JŽ) Pavlinec najboljši v Spittalu Spittal: Celjski plavalec med invalidi Danijel Pavlinec pospešeno pripravlja za nastop na olimpijskih igrah. S mo Alpe Jadran je zaključil zimsko sezono. Bil je zelo pešen, zmagal je v treh disciplinah, za čas na 400 m pros 5 minut in 42 sekund so mu dodelili 850 točk, s čimer je najboljši udeleženec turnirja. Pavlinec pravi, da so dosei zelo dobra osnova pred pripravami na paraolimpijskd igre.(DŠ) Šavorjeva med 9. in 16. mestom Moskva: Iz evropskega prvenstva v karateju se je devett rica slovenskih tekmovalcev pod vodstvom trenerja, Žalča na Damirja Vrbaniča vrnila z dvema uvrstitvama. Teja Savor iz žalskega kluba je bila uvrščena med 9. in 16. mestom (JŽ) Dve zlati medalji ostali v Celju Celje: Na DP v kegljanju je nastopilo 95 invalidov. V svo jih kategorijah sta zmagala tudi člana domačega društva Marija Štemberger in Matej Žnuderl, ki bo skupaj z Marijo Fras odpotoval na EP slepih in slabovidnih v romunski Tir gu Mures. Našo selekcijo, v kateri bo šest tekmovalcev, bo vodila trenerka Silva Razlag. (DŠ) Nino Cokan deveti na Karibih Karibi: Na Half Ironmanu (polovična razdalja Ironmana - 2 km plavanja, 90 km kolesarjenja in 21 km teka) v Sain Croixu na Deviških otokih je celjski triatlonec Nino Cokai pretekli teden osvojil 9. mesto v svoji kategoriji ter skupu 42. mesto med 700 tekmovalci. To je Cokanov največji ui peh na tekmovanjih svetovne serije in drugi najboljši slfi venski rezultat v zadnjih treh letih. "Z rezultatom sem zel zadovoljen, saj sem dokazal, da sem po nezgodah, ki so s na prejšnjih tekmovanjih kar vrstile, spet v dobri form Nadaljeval bom s polno močjo v želji po čim boljših rezu tatih," je dejal Cokan, ki bo v nedeljo nastopil na DP n Ptuju. (JŽ) Mladinske prvakinje iz Celja Dravograd, Kranj: Celjski kegljavki Barbara Fidel in Nada Savič sta postali državni mladinski prvakinji v dvojicah. V finalu sta prvi tekmovalni dan podrli 590 kegljev, _ „ drugi dan pa 564. Uspeh Mi- Barbara ,n Nada bosta s clanskt roteksa sta dopolnili Maja Le- reprezentanco odpotovali v Rontf šnik in Anja Kozmus s četr- «jo na svetovno prvenstvo, kam"* tim, Rada Savič in Sabina Ko- bo selektor Lado Gobec popeljal ljič s šestim ter Katarina Pe- še Mariko Kardinar, Biserko P* tak in Polona Rogina s sed- tak in Andrejo Razlag iz Mirotek mim mestom. (JZ) sa. Košarkarice celjskega Merkurja tretjič najboljše v Sloveniji - Katjo Temnik vleče v Španijo, Daliborko Jocič v Italijo NEDELJA 16.5. NOGOMET 2. SL, 30. krog. Slovenske Konjice: Dravinja - Zagorje, Ivančna Gorica: Livar - Ru- SREDA 19.5. zelo težka. Vedele smo, da bodo Ježičanke prišle v Celje brez kakršnihkoli skrbi in da bodo ponujeno priložnost zagrabile z obema rokama. Na koncu se je za nas vse srečno izteklo.« Medtem ko imajo igralke teden dni počitka, v klubu že potekajo novi pogovori za prihodnjo sezono: »Počakali smo na zaključek prvenstva, sedaj pa smo se pospešeno lotih nakupov in dogovarjanja z dosedanjimi igralkami. Če bo res prišlo do odhoda Dali-borke in Katje, bo potrebno poiskati dve zelo dobri okrepitvi, kajti dve praktično najboljši celjski igralki bo zelo težko nadomestiti,« je še dodala Potočnikova. JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA 15.5. NOGOMET MČL - Celje, 15. krog: Šentjur - Tristar, Rogaška -Laško, Kovinar - Vojnik, Ljubno - Oplotnica, Vransko - Mons Claudius (17). 3. SL - sever, 23. krog: Bistrica - Zreče, Paloma - Šoštanj, Šmarje pri Jelšah - Pesnica (17). ROKOMET Siol liga, polfinale, druga tekma: Celje Pivovarna Laško - Prule 67 (17.30), Prevent - Gorenje. Zadnja obračuna sta bila precej izenačena. KOŠARKA 1. SL - moški, finale, prva tekma, Ljubljana: Union Olimpija - Pivovarna Laško. Državno prvenstvo za košarkarice se je v soboto končalo s slavjem Celjank v dvorani Gimnazije Celje-Center. Po letu 2000 in prejšnji sezoni so znova najboljše pri nas. S 3:0 v zmagah so v finalu odpravile Ježičanke. Na prvi tekmi na domačem parketu so jih ugnale s 76:48, v Ljubljani so zmagale s 65:60, tretja tekma pa se je končala s 60:53. Vseeno grenak priokus? Direktor celjskih košarkarje Matej Polutnik s celotno sezono ni najbolj zadovoljen: »Ježica seje dobro upirala, tekme niso bile toliko kvalitetne, kot pa napete, živčne in po takšnih je človek lahko samo vesel, da je tretjič slovenski prvak. Celotne sezone ne ocenjujem najbolj pozitivno, kajti dveh ciljev, uvrstitev na finalni turnir lige Trocal in pokalni naslov, nismo izpolnili. Lahko pa pozitivno ocenim nastop v državnem prvenstvu, saj smo ga osvojili brez izgubljene tekme in skozi celotno ligo igrah zelo dobro z izjemo finala. Igralke imajo samo teden dni počitka, nato začnejo ponovno trenirati, mi pa sestavljati ekipo. Dogovoriti se moramo še s sponzorji in z vsemi ostalimi, kako bodo sodelovali, kajti verjamem, da bi v Celju lahko z žensko košarko dosegli še veliko več, tudi v bivšem jugoslovanskem prostoru oziroma v ligi Trocal ter seveda v evropskem prostoru. V ekipi bo prišlo do velikih sprememb, računamo na dve tujki, nekaj igralk bo odšlo po svoji volji, nekaterim pa se bomo tudi zahvalili.« Dve izmed igralk, ki bosta zagotovo odšli, naj bi bih najboljša igralka in strelka Daliborka Jocič in kapetanka Katja Temnik. »Obema potečeta pogodbi. Katja Temnik bo zagotovo zapustila klub, Daliborko Jocič pa bi si na nek način vsekakor zaželeli zadržati, vendar ima ko-šarkarica njenih kvalitet odlične finančne ponudbe iz Italije, katerim naš klub žal ne more konkurirati. Vsekakor se bomo potrudili, med našim direktorjem in Daliborko že potekajo konkretni pogovori. Mislim, da bodo stvari dokončno jasne v naslednjih dveh tednih,« je povedala nekdanja odlična košar kari ca Merkurja in sedanja Športna direktorica Alenka Potočnik. Jocičeva svojega odhoda ni komentirala: »Če potegnemo črto pod celotno sezono vidimo, da nismo osvojili drugega kot državno prvenstvo. Mislim, da je to samo motiv za nadaljnje dobro delo.« Zrinski izpolnil nalogo Potem ko v klubu niso osvojili pokala KZS, so se razšli s trenerjem Dragomirjem Bukvičem, ki ga je zamenjal Boris Zrinski: »Ne glede na rezultate, ki smo jih dosegli v rednem delu prvenstva, ko smo superiorno zmagovali proti vsem, se je pokazalo, da je finale nekaj povsem drugega. Že na drugi tekmi smo imeli kar precej težav z razbremenjenimi domačinkami. Hidi na tretji tekmi so prikazale dobro igro. Mi smo si pač preveč želeli vse rešiti v treh dejanjih in odigrali preveč živčno, kljub temu pa smo na koncu zasluženo zmagali in se veselimo tretjega naslova državnih prvakinj.« Tudi mlada Ža-na Jereb, ki je na zadnji tekmi dosegla 9 točk, še ne ve, ah ostaja v Celju, naslova pa je zelo vesela: »Tekma je bila Boj za otroške nogometaše Ali Mali šampioni ali Publikumovci - Denar vrti tudi otroški šport Mladi celjski nogometaši imajo po novem dve možnosti pri izbiri kluba. Nogometna šola Mali šampion namreč ne sodeluje več z nogometnim klubom CMC publikum. Kakšne so bile le nepremostljive ovire, zaradi katerih se nista mogla dogovoriti, lahko le ugibamo. Obe strani pa zatrjujeta, da jima gre izključno za dobrobit otrok, j Gre le za prenehanje sodelovanja, kar pravzaprav ni nič posebnega, saj se podobne stvari dnevno dogajajo tudi drugod. Sedaj predsednik Nogometne šole Mali šampion Jani Žilnik je z Malim Šampionom 9 let vodil mlade selekcije v Publikumu. Pri rođenju je imel popolno svobodo. Sam je pobiral vadni-no, razporejal denar, izbiral trenerje, skratka vodil vse sam in imel urejen status samostojnega podjetnika. Celjski klub ne bo nadaljeval sodelovanja z najboljšim igralcem Draganom Čadikovskim in najboljšim strelcem Mitjo Brulcem (14 golov), kajti ob koncu sezone jima potečeta pogodbi, po besedah direktorja Darka Klariča pa sta njuni ponudbi finančno prezahtevni. Pogodbo s klubom pa še ima Marijan Budimir, a se £ klub njegovih uslug tako kot omenjenima napadalcema že odrekel do konca sezone in mu s tem dal jasno vedeti, da ga več ne potrebuje. Publikum je v igri za nastop v pokalu Intertoto. 19. junija bi gostil predstavnika Bosne in Hercegovine, naslednji možni tekmec pa bi bil boljši iz para »Slovaška -Madžarska«. Za Čadikovske-ga se najbolj ogrevata (še vedno) Maccabi iz Haife in zagrebški Dinamo. Izraelci so Povod za začetek konca menda že prej ne prav idealnega partnerstva so bila pravila. Za pridobitev licence mora namreč klub imeti svoje mladinske ekipe, njihov vodja pa mora biti pri klubu tudi zaposlen. Žilnika bi tako pri Publikumu morali zaposliti, vendar je ponudbo odklonil. Pravi, da je bil ključni problem v različnih pogledih na nogomet: »Kar so mi ponudili, je bil zame dokaz, da NŠ Mali šampion niso resno jemali kot pravno osebo.« Žilnik dodaja, da je bilo iz ponudbe jasno razvidno, da Publikum podcenjuje vse, ki so delali v Malem šampionu. Pravi, da mu klub ni dovolil, da bi sam sestavljal trenersko ekipo, poleg tega pa se s klubom ne strinja glede odnosa do otrok, ki v starejših letih ne dosegajo dovolj dobrih rezultatov: »Želel sem, da bi ustanovili še Lestvica 1. SNL: 1. Gorica 2. Maribor 3. Olimpija 4. Koper 5. Primorje 6. Mura 7. Publikum 8. Domžale 9. Šmartno 10. Ljubljana 11. Drava 12. Dravograd bili na tekmi na Ptuju, dogovori pa še potekajo. Pri Publikumu v zadnjem času zelo poudarjajo napredek mladincev in kadetov. Izidi 27. kroga 1. SNL za uvrstitev od 7. do 12. mesta: Dravograd - CMC Publikum 1:4 (0:2); Pevec (72); Brulc (18, 11-m; 77), Plaz-nik (40), Lungu (89), Ljubljana - Šmartno 1:0 (0:0), i Jani Žilnik eno skupino in tako dali možnost prav vsem. Sicer je treba razumeti, da se je profesionalni klub želel čim prej znebiti tistih fantov, ki niso ustrezali vrhunski kvaliteti in zato tudi niso bili tržno zanimivi. Glede na trenutno število domačinov, fantov iz 51:24 52 35:30 49 50:36 48 36:26 46 56:31 44 46:47 40 52:43 36 37:46 34 35:41 33 31:47 30 (-3) 27:54 22 29:61 21 (-1) Domžale - Kumho Drava 5:0. 28\ krog: Kumho Drava -CMC Publikum 0:0, Dravograd - Šmartno 2:1 (0:1), Jamnik (62), Miljatovič (79, avtogol); Alibabič (22), Ljubljana - Domžale 1:1. 29. krog: Šmartno - Publikum (včeraj). 30. krog: Publikum - Domžale (sobota 20.30), Drava - Šmartno (nedelja 16.30). DEAN ŠUSTER W£ Darko Klarič naše regije v ekipi, pa ocenjujem, da klub ne razmišlja po celjsko.« Kdo da več? Publikum mora sedaj za ohranitev licence organizirati svoje mladinske ekipe. Na sestanku s starši so dejali, da bo treba za članstvo v klubu plačati 3.000 tolarjev, pozabili pa so omeniti tudi 4.000 tolarjev vsakomesečne vad-nine. Vsi, ki se bodo odločili za njihov klub, bodo dobili tudi nahrbtnik, nogometno žogo, dres in hlačke. Sicer mamljivo, a staršem se zdi čudno, zakaj jih prej nihče od klubskega vodstva ni niti »povohal«, sedaj pa nenadoma tako navdušenje. Direktor kluba Darko Klarič pravi, da so Žilniku popolnoma zaupali: »Šolo je imel precej NOGOMET 2. SL 27. krog: Rudar - Svoboda 4:1, Dravinja - Livar 2:0. 28. krog: Dravinja - Krškovi (2:0); Vrenko (l),Hu-darin (28), Vodopivec (77, 88). Vrstni red: Rudar 63, Zagorje 58, Bela krajina 56, Dravinja 53, Livar 42, Aluminij 41, Triglav 31, Izola 26, Svoboda, Brda 19. 3. SL - sever 21. krog: Ormož - Zreče 0:2, Šmarje pri Jelšah - Šoštanj 0:2. Vrstni red: Šoštanj 45, Malečnik 42, Paloma 40, Železničar 37, Stojnci, Šmarje pri Jelšah 35, Bistrica 34, Pohorje, Hajdina 30, Ormož 29, Zreče 26, Pesnica 23, Središče ob Dravi 15, Kozjak 0. MČL - Celje 14. krog: Distar - Oplotnica 0:2, Mons Claudius -Ljubno 2:4, Vojnik - Vransko 0:3, Šentjur-Rogaška 3:3. Vrstni red: Oplotnica 31, Mons Claudius 29, Rogaška 25, Kovinar 24, Vransko, Šentjur, Tristar 16, Ljubno 15, Laško 7, Vojnik 3. MALI NOGOMET 1. liga občine Štore, 3. krog: Rudar - Štore 6:2, Mulej - Marinero 6:2, Živex -Lipa 1:0, Laška vas - Sokoli 1:2. Vrstni red: Rudar, Sokoli 9, Živex 6, Mulej 4, Štore, Lipa 3, Laška vas 1, Marinero 0. v svojih rokah. Niti ni želel, da bi bili člani prisotni na sestankih s starši, zato se nismo želeli vmešavati. Ocenjujemo, da je bila to napaka.« Glede vseh »daril«, ki jih bodo novi člani dobili in bi jih po Klaričevih besedah morali otroci imeti že sedaj, pa pojasnjuje: »Žilniku smo dali koncesijo in subvencijo, pri čemer je bil prispevek kluba precej več kot 7 milijonov tolarjev, imel je tudi pravico, da je sam pobiral vadnino in tržil sponzorje. Bili smo prepričani, da je to že tista potica, za katero on skrbi in se dogovarja, kaj otroci za to dobijo.« Če bi Žilnik pristal na ponudbo Publikuma, ne bi mogel sam odločati o denarju, poleg tega pa tudi ne bi mogel pobirati vadnin, kar bi lahko bil eden izmed razlogov, zakaj je Žilnik odklonil ponudbo. Približno 200 otrok in za vsakega 5.000 tolarjev, kolikor je stala vad-nina pri Žilniku, prinese namreč mesečno milijon tolarjev. Žilnik za plačilo vadni-ne tudi naj ne bi izdajal računov. Na obtožbe odgovarja: »Zelo mi je težko, ko slišim take opazke, ker so verjetno prišle s strani kluba. Dobro vedo, da je vsak, ki je hotel, dobil tudi potrdilo o plačilu.« Na koncu bo prav denar tisti, ki bo odločil o vsem. Klub NŠ Mali šampion bo 1. celjska liga, 7. krog: Kalimero - Kondor 0:4, Kompole - Frangros 1:3, Fantasy - Telsim 9:1, Kobre - Živex 1:1, Marinero - Zeus 3:6, Veflon - Vigrad 2:5, Maček - Pelikan 0:2. Vrstni red: Pelikan 18, Fantasy 14, Vigrad, Kondor 12, Kompole 10, Maček, Veflon, Kalimero, Frangros 9, Zeus, Marinero 6, Živex 5, Kobre 4, Telsim 0. KOŠARKA 1. SL - moški Polfinale, prva tekma: Helios - Pivovarna Laško 65:73 (48:56, 33:44, 17:20); Močnik, Laškevič 16; Joksimovič 24, Dončič 12, Jokič, Jelesijevič, Lazič 9, Dojčin 8, Ri-zvič 2. Polfinale, dniga tekma: Pivovarna Laško'- Helios 107:99 (90:90, 66:65, 41:37, 19:8); Dončič 24, Jelesijevič 23, Jokič 22, Joksimovič 18, Lazič 11, Dojčin 5, Vrečko 4; Laškevič 26, Janža 23. 1. SL - ženske Finale, druga tekma: Ježića - Merkur 60:65 (44:46, 26:36, 12:22); Radulovič 24, Prevodnik 14; Markovič 18, Temnik 13, Jocič 11, Erkič 10, Jereb 8, Čonkova 5. Finale, tretja tekma: Merkur - Ježica 60:53 (47:38, 32:24, 16:14); Jocič 17, Markovič 10, Jereb 9, Čonkova 8, Temnik, Jurše 6, Erkič 4; Prevodnik, Piršič 10. moral na razpise počakati do naslednjega proračunskega leta, koliko pa bodo sponzorji pripravljeni prispevati in ali bo to dovolj, pa bo pokazal čas. Medtem mora Publikum dobiti dovolj otrok (za ohranitev licence UEFA mora imeti najmanj 100 registriranih igralcev do 18. leta), ki jih bo začel vpisovati v ponedeljek. Ne Žilnika ne Publikuma pa ne skrbi, da bi imeli premalo mladih igralcev. Žilnik predvsem rad poudari, kako Publikum nima »celjske« zavesti, predvsem kar se tiče izbire trenerjev. Predsednik NK CMC Publikum Marjan Vengust odgovarja, da je pomembno, da nekdo pomaga klubu in ne, od kod je: »Mislim, da je Slovencev tako malo, še posebej tistih, ki so pripravljeni žrtvovati svoj čas in denar za to, tako da bi bil srečen, če bi prišel tudi kdo od drugod in pomagal temu klubu.« Kam bodo otroci hodili brcat žogo, je torej odločitev vsakega posameznega otroka oziroma njegovih staršev. Ker pa konkurenca še nikoli ni bila slaba stvar, je celo dobro, da imamo dve šoli. Čas pa bo pokazal, kdo je boljši in bolj vreden denarja, ki očitno vse bolj vrti tudi svet otroškega športa. Pa naj gre za licenciranje ali pa le za pobiranje vadnin. ŠPELA OSET ROKOMET SIOL LIGA Četrtina finala, prva tekma: Rudar - Celje Pivovarna Laško 27:29 (13:15); Šmejc 7, Dobrave 5; Kokšarov 11, Vugrinec, Brumen 4, Milo-savljevič, Oštir 3, Kozlina 2, Gorenšek, Zorman 1. Termo - Gorenje27:25 (12:12); Ivan-čič 9, Kogovšek, Likozar, Jel-čič 4; Mlakar, Kovič 6, L. Dobelšek 4, J. Dobelšek 3, Tam-še, Sovič, Sirk 2. Četrtina finala, druga tekma: Celje Pivovarna Laško - Rudar 42:27 (21:13); Kokšarov 9, Milosavljevič 8, Rutenka 5, Zorman, Oštir 4, Natek 3, Stopar, Bil-bija, Gorenšek 2, Bajram, Kozlina, Brumen 1; GajiČ 12, Gradišek 6. Gorenje - Termo 31:24 (13:9); Sirk 7, Bedekovič, Sovič 6, Tamše, L. Dobelšek 3, J. Dobelšek, Šimon, Kovič2; Jelčič8, M. Keše 5. 1. SL - ženske Finale, prva tekma: Žalec - Krim 38:18 (19:14); Stevanovič 6, Krajne, Breznik 3, Strmšek, Randl 2, Grudnik, Agafonova 1; Logvin 7, Ce-rar, Oder 6. Finale, druga tekma: Krim - Žalec 42:18.(23:8); Kliu-kaite 12, Kurent 5; Randl, Breznik 4, Agafonova, Zum-beri 3, Krajne 2, Bobinac, Strmšek 1. Vodstvo in igralke Žalca, zadnjič v tej zasedbi Prvenstvo končale na drugem mestu Ljubljana: Rokometašice Žalca so povratno tekmo finala državnega prvenstva s Krimom Po pričakovanju visoko izgubile, z 42:18. Tudi prvo srečanje v Žalcu so dobile Krimovke, 238:18, in tako osvojile deseti naslov slovenskih prvakinj. Žalčanke so cilj letošnje sezone dosegle, zato so lahko z drugim mestom več kot zadovoljne. Čao Čadi in Brule 28 14 10 4 28 14 7 7 28 14 6 8 28 12 10 6 28 11 11 6 28 11 7 10 28 10 6 12 28 9 7 12 28 8 9 11 28 9 6 13 28 5 7 16 28 6 4 18 PANORAMA Ni vredno prevelike hitrosti... »Nihče ni odvečct Koliko življenj so končali ali spremenili vinjeni vozniki? segajo tudi 16-letniki Po alkoholu »Na glavni cesti Arja vas - Velenje je 22-letni voznik osebnega avtomobila pri kamnolomu pred Veliko Pi-rešico začel prehitevati kolono vozil. Iz nasprotne smeri je takrat pripeljal 47-letni voznik tovornega vozila s priklopnikom. Vozili sta močno trčili, 22-letni-ka pa so morali iz vozila reševati celjski poklicni gasilci.« To je le en primer iz policijske statistike, ki govori o prometnih nesrečah na našem območju, v katerih so udeleženi mlajši vozniki. Ste se kdaj vprašali, kako lahko prometna nesreča spremeni življenje? Tomaž Ogrinc iz Ljubljane je imel pri 16 letih nesrečo z motorjem in dobil hudo poškodbo gave, ker ni nosil věrnostně čelade. Zdaj pri 23 letih biva v Zarji, zavodu za rehabilitacijo po poškodbi glave. »Zelo težko mi je obujati spomine, vendar sem srečen, da sem živ. Tri mesece sem bil v nezavesti, samo srce mi je utripalo ... Končal sem le osem razredov, želel pa sem študirati, ampak usoda je usoda. Pri šestnajstih so mi šli po glavi samo žuri in prijatelji ter navsezadnje, bom odkrit, alkohol,« pravi Tomaž, čigar življenje je zdaj popolnoma drugačno od tistega, kar bi lahko bilo. In spremenilo se mu je v najlepših otroških letih. Življenje se je spremenilo tudi 40-letni Bredi Malus. Pred dvema desetletjema jo je zbil pijani voznik, dobila je hudo poškodbo glave in bila tri mesece v nezavesti. »Nikoli ne bom pozabila trenutka, ko sem se zbudila. Oče me spraševal, če vem, kdo je. K sreči nisem pozabila življenja pred nesrečo, a sem bila popolnoma nemočna. Premikala sem lahko le glavo. Začela sem se znova učiti govoriti, pisati, jesti ...« 23-letni Tomaž Ogrinc in 40-letna Breda Malus. Prometna nesreča je spremenila njuni življenji. Zavod za zdravstveno varstvo Celje: »V raziskavah doma in v tujini ugotavljajo, da je pri voznikih, ki so v času prometne nezgode alkoholizirani, kar enajstkrat večje tveganje, da bodo povzročili prometno nezgodo, in skoraj štirikrat večje tveganje za smrtno poškodbo kot pri treznih voznikih v enako hudih prometnih nezgodah. Alkohol zmanjša učinko vitost in izrazito okrni spo sobnost razumnega ravna nja. Zmanjšuje pazljivos in moč presojanja.« Številke ... V celjski bolnišnici je bilo lani zaradi poškodb v prometu ambulantno pregledanih več kot 3.000 ljudi, med njimi jih je kar ena tretjina utrpela poškodbe glave. V specialističnih ambulantah so prav tako zaradi poškodb v nesrečah pregledali 372 otrok in mladostnikov, več kot 200 jih je imelo poškodbe glave. Zato zdravniki opozarjajo mlade in njihove starše, da bi se število tovrstnih poškodb zmanjšalo z doslednejšo uporabo čelade. V prvih treh mesecih lani so na slovenskih cestah umrle tri osebe, stare od 7 do 14 let, v enakem obdobju letos pa dve. Letos je v tem obdobju življenje izgubil voznik osebnega avtomobila, ki še ni bil star 18 let. Lani je v prvem trimesečju umrlo devet voznikov, starih od 18 do 24 leta, letos kar 13. Med njimi je največ voznikov osebnih avtomobilov. In še nekaj številk, za katerimi se skrivajo zgodbe, ki so morebiti nekomu zelo spremenile življenje: od leta 1970 do 2000 je v Sloveniji zaradi pro- metnih nesreč umrlo 3.270mla-dih, več kot 85 tisoč jih je bilo poškodovanih. Na Celjskem je med letoma 1999in2002 vpro-metu umrlo 200 ljudi, med njimi 27 otrok in mladostnikov. Prva smrtna žrtev v prometni nesreči je bila 17. avgusta 1896.44-letno žensko, mater dveh otrok, je zbil voznik motornega vozila. Mlad fant je vozil prehitro, 13 km/ h. Dovoljena hitrost je bila tistega leta v Londonu 6,5 km/h. Poročevalec je zapisal: »Kaj takega se ne sme zgoditi nikoli več.« 'Mladostniki so najbolj ogroženi in nevarni v prometu. Zaradi neizkušenosti. Med najpogostejšimi vzroki za nesreče, ki jih povzročijo, je neprilagojena hitrost. Med mladimi vozniki pa je tudi vse več takšnih, ki pregloboko pogledajo v kozarec preden sedejo za volan. Lani je bil na Celjskem vsak deseti povzročitelj prometne nesreče vinjen. Delež vinjenih povzročiteljev pa je najvišji ravno pri voznikih, ki imajo vozniško dovoljenje manj kot eno leto. Mladi bodo lahko kmalu opravljali vozniški izpit že pri 16 letih in pol. V Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so opravili zanimivo raziskavo in ugotovili, da je bilo v mesecu pred raziskavo med mladostniki z alkoholom najmanj enkrat ali celo večkrat opitih kar 31,6 odstotka 16-letnikov, med njimi jih je skoraj 4 odstotke priznalo, da so bili tako opiti, da niso mogli niti stati. Policija in ostale ustanove vseskozi pripravljajo preventivne akcije, ki so namenjene mladim in njihovi varnosti v prometu. Še vedno pa med dijaki odmeva aprilska akcija Poslovno komercialne šole Celje, celjske policije, bolnišnice, ZŠAM-a, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, kjer so se odločili, da »šokirajo« mlade na drugačen način. Več kot 100 dijakom so strokovnjaki govorili o nesrečah in njihovih najhujših posledicah. Akcijo so poimenovali Nihče ni odveč. Poudarili so ključne dejavnike tveganja v prometu: hitrost, vinjenost za volanom, neu-porabo varnostnega pasu in čelade, dijakom pa pokazali tudi posnetke najhujših nesreč. SIMONA ŠOLINIČ HALO, 113 Pozor, kolesarji! Na lokalni cesti izven naselja Sveti Štefan na območju Šmarja pri Jelšah se je v prometni nesreči prejšnjo sredo hudo poAkodoval 66-letni kolesar, ki je vozil proti Grobelcam, na spolzkem cestišču na klancu pa je izgubil oblast nad kolesom in padel po vozišču. Zaradi močnega udarca z glavo ob tla je obležal nezavesten, zato so ga z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Do hujše nesreče je prišlo tudi minuli četrtek v sema-foriziranem križišču v Ulici Dušana K vedra v Šentjurju. 26-letna kolesarka je na prehodu za pešce oplazila 16-letnega pešca, ki je pravilno in pri zeleni luči prečkal cesto. Kolesarka je pri tem padla po vozišču in se huje telesno poškodovala, medtem ko se 16-letnik ni poškodoval. Je kdo videl? Celjski policisti zbirajo informacije morebitnih očividcev nesreče, ki se je zgodila v soboto zvečer, okoli 19. ure na Cesti na grad v Celju. V bližini sotočja Savinje in Voglajne so se namreč v nesreči poškodovale tri osebe, povzročitelj pa je odpeljal s kraja nesreče. Voznik osebnega avtomobila Renault clio, rdeče barve, starejše izdelave, je nepravilno prehiteval pred seboj vozeče belo kombinirano vozilo in odpeljal v smeri Teharske ceste. Za vse informacije, ki bi pomagale razjasniti okoliščine, je na voljo telefonska številka 113. Udar strele Zaradi udara strele je prejšnjo sredo zagorelo v Boha-rini. Ogenj je v celoti uničil gospodarsko poslopje, prav tako pa je uničena tudi vsa mehanizacija. Požar, ki je povzročil za okoli dva milijona tolarjev, so pogasili zreški, vitanjski in konjiški gasilci. Kot srake V noči na prejšnjo sredo so dolgoprstneži delovali na območju Šentjurja, kjer v slaščičarni na Cesti Leona Do-brotinška pogrešajo menjalni denar, v trgovini Monika pa nekaj več kot 90 tisočakov. Na Ljubljanski cesti so vlomili tudi v pisarni podjetja Sitra in KZ Šentjur, a tatovi verjetno niso našli ničesar zanimivega in so odšli praznih rok. Skrivajte stvari Nepridipravi so imeli srečo minuli četrtek, ko so v eni izmed vrstnih garaž v Can-karjevi ulici v Šmarju pri Jelšah našli odklenjeno vozilo, Kaj dolgo se niso obotavlja-li, postregli so si z avtora-| diem in nekaj izvijači ter kleščami. Istega dne je nekdo odnesel avtoradio tudi i: osebnega vozila, ki ga je vestni lastnik pustil odklenjenega v Kidričevi ulici v Rogaški Slatini. V obeh primerih je škode za več kot sto tiso^ čakov. Tatove pa zamika pravzaprav vse, kar je vid« no v vozilih. Tako je v četrtek lastnik enega izmed avtomobilov, ki so bili parkirani v Ulici XIV. divizije v Celju, ostal brez fotoapara; ta znamke Olympus, vreè nega skoraj 200 tisoč tolap jev. Hišni vlomilci Kriminalisti še vedno preiskujejo vlom v stanovanjsko hišo na Cesti talcev v Velenju, od koder naj bi nekdo pretekli teden, v noči na torek, odnesel dve ogrlici iz rumene kovine. Škode je za 300 tisoč tolarjev. Kar za dva milijona tolap jev škode pa so vlomilci povzročili v hiši v Mali Pireši-ci, kjer so preiskali prosto: re in odnesli več kosov zlatnine, moško uro, samokres in nekaj gotovine. Bravo, vestni občani Policisti so ulovili četverico, ki je v noči na ponedeljek očitno precenila svoje tatinsko znanje. V Novi va si v Celju naj bi namreč na Mercatorjevi trgovini s kamnom razbili izložbeno okno, iz prostorov pa odnesli zaenkrat še neznano količino ci garet. Podoben vlom je bil ob istem času še v marketu na Podjavorškovi. V zgodnjih jutranjih urah pa je na policijo poklical občan, ki je na otroškem igrišču opazili; skrite cigarete, kmalu zatem pa še občanka, ki je opazila štiri sumljive osebke, ki so prišli ponje. Na podlagi njenega ldica so policisti prije U domnevne storilce in zasegli ukradene predmete. KRONIČNE • Celjska Klima ponuja denarno nagrado tistemu, ki bo izdal svoje tatinske kolege, ali pa tistemu, ki bo dal kakšno informacijo o krajah nerjaveče pločevine. Očitno jim je prekipelo, ker se tovrstne tatvine ponavljajo kot po tekočem traku, storilci pa so bolj zviti, kot pločevina. • Minuli teden so nas Celjani klicali, ker jim je bilo zaradi konca ogrevalne sezone prehladno v stanovanjih. Našla pa se je tudi Celjanka, ki kljub temu, da je letošnji maj neka) hladnejši, na mestnih ulicah pogreša policiste kolesarje krat-kohlačnike in sprašuje celjske policiste, kdaj jih bo lahko videla, saj je že nestrpna. • Kupimo 35 maskar za trepalnice. Lahko nam jih prod3 tudi tisti, ki jih ima dovolj na zalogi; kar 80 jih je namreč sunil iz Drogeriemarktove trgovine. HUJŠAMO Z NOVIM TEDNIKOM Začeli smo s tekom na dolge proge To je uvodoma poudarila Jana Govc Eržen, naša »vodička po svetu začaranega hujšanja«, sicer nacionalna koordinatorka za preventivo srčno žilnih bolezni. Skupina 20 ljudi, ki je že neštetokrat poskušala s hujša-njem, pa vedno neuspešno, se je v torek v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje prvič sestala, dan za tem pa je pod vodstvom jnštruktorice v Top-Fitu Nataše Marinšek že izgubljala prve dekagrame. »Celo življenje že imam preveliko težo; veliko sem že shujšala, vendar sem vse dobila kar dvojno nazaj; velikokrat sem začela s hujša-njem, a nikoli do konca vztra-zato upam, da mi bo skupina pomagala.« To je le nekaj komentarjev, ki so si jih izmenjali udeleženci in udeleženke na spoznavnem predavanju. Zato bo naša skupna naloga ugotoviti, kako obdržati »lažje« kilograme. V Sloveniji je več kot polovica prebivalcev predebelih, vendar to ne pomeni, da je ta polovica lena in polna slabih navad. »Debelost je bolezen, vzroki zanjo pa so različni. Nekaj podedujemo, malo na nas vpliva okolje, odvisna je tudi od vnosa hrane in njene porabe, ki je med ljudmi zelo različna. Tudi na stresne situacije se ljudje različno odzivamo, nekateri se tolažijo s hrano, drugi osta- smo pripravljeni na borbo s kilogrami, pa vi?« nejo brez teka, in še bi lahko naštevali,« pravi Jana Govc Eržen. Ravno zato bo za vsakega udeleženca sestavila poseben jedilnik, ki bo izvedljiv tako v službi, šoli kot doma. Zdravega in uspešnega hujšanja pa ni brez telesne vadbe. Pri tem so nam poleg Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, kjer so nam prijazno odstopili predavalnico, na pomoč priskočili tudi iz celjskega Top-Fita. Udeležence namreč poleg rednih delavnic o zdravi prehrani čaka še redna telesna vadba. To pa še ne pomeni, da tudi tisti. ki niste v naši skupini, ne morete hujšati z nami. V vsaki številki Novega tednika vam bomo pripravili povzetek z delavnic, narava pa v tem Času kar kliče po tem, da jo obiščete in se ob tem rekreirate. Nekaj navodil Najprej si izračunajte indeks telesne teže. Dobili ga boste, če boste svojo telesno težo delili s kvadratom telesne višine (primer: 70 kg/ 1,60x1,60 m). Če je dobljeni indeks od 20 do 25, je vaša teža normalna, med 25 in 30 ste pretežki, nad 30 pa de- belost že ogroža vaše zdravje. Preveliko telesno težo pa lahko preverite tudi z merjenjem obsega trebuha. Če je ta večji od 94 centimetrov pri moških in 80 pri ženskah, je vaše zdravje že ogroženo. Akcijo Hujšamo z Novim tednikom bomo spremljali tudi v programu Radia Celje, vsako sredo v desetmi-nutni oddaji ob 13.10 uri. Če ustrezate kriterijem se nam torej pridružite in čimprej spremenite nepravilne življenjske navade. RP MODRI TELEFON Težave s Sicuro Bralec iz Savinjske doline (navedel je svoje osebne podatke) je najel v kreditni službi Sicura kredit v višini 110 tisoč tolarjev. Po stečaju Sicure ter blokiranju njenega žiro računa iz njegovega podjetja niso mogli nakazati vračila, o čemer hrani bralec dokaz. Nadzor je pozneje prevzela Banka Slovenije. Tudi poznejši poizkusi z vračanjem dolga niso uspeli, bralcu so povedali, da ga bodo o tem obvestili. Kljub temu, da bralec v letu dni denarja ni mogel vrniti, je prišlo zdaj do zahteve po plačilu nič manj kot 63-odstot-ne obrestne mere. Poleg tega naj bi grozili njegovi ra-čunovodkinji s sodiščem. Vprašuje, kaj naj stori. Stečajni upravitelj Sicure Brane Gorše odgovarja, da trditve bralca o nemožnosti Jačanja kredita niso točne: »HKS Sicura je imela vseskozi odprt račun in bi dolžnik lahko sredstva nakazoval kadarkoli. Podatki o šte- vilki računa so tudi javno dostopni na internetni strani Banke Slovenije, kjer so objavljeni podatki o vseh aktivnih računih. Podatki o številki računa HKS Sicura, na katerega so se lahko vračala sredstva, so se posredovali tudi v pisarni stečajnega upravitelja. Predlagam, da mi bralec posreduje podatke, da se zadeva preveri in uredi.« Jeza v Švici Bralka sporoča o razburjenju Slovencev v Švici, ker je tamkajšnji časopis Blick (ki ima najvišjo naklado), ob vstopu Slovenije v EU našo državo zamenjal. Tako je bila Slovenija predstavljena s slovaško zastavo ter kratico SVN. Bralko zato zanima, kaj je ministrstvo za zunanje zadeve storilo za boljšo prepoznavnost Slovenije v Švici ter kako se naša diplomatska predstavništva odzovejo v takšnih primerih. Nataša Prah, vodja Službe za odnose z javnostmi Ministrstvu za zunanje zadeve RS odgovarja: »V ministrstvu smo zelo veseli, da nas dr- žavljani opozorijo na primere, kot ga navaja bralka Novega tednika. V takem primeru pomoto razjasnimo in uredništvu posredujemo pravilne podatke. V konkretnem primeru smo opozorili tudi naše veleposlaništvo v Švici, ki bo uredništvo opozorilo na napako. V tovrstnih pri merih pa seveda lahko reagirajo tudi državljani in tudi sami opozorijo medij na napako ter s tem prispevajo k prepoznavnosti Republike Slovenije v svetu.« Zaprto igrišče Bralka iz celjske Nove vasi, ki je mamica dveh malčkov, se pritožuje, ker je igrišče tamkajšnjega javnega vrtca (pri rdečih blokih) v popoldanskih urah ter ob nedeljah zaprto. Pri tem daje za primer igrišče vrtca na sosednji Lavi, ki je odprto ves omenjeni čas. Cvetka Slapar, pomočnica ravnateljice Vrtca Zarja Celje, ki ima med drugim enoti v Škapinovi ulici ter na Lavi: »Igrišča zaklepamo v vseh enotah vrtcev, z izjemo na Lavi, saj del okoliške mladine uničuje igrala. V Škapinovi ulici se je pojavljalo celo to, da so odrasli občani igrah na igrišču nogomet. Iz mestnih četrti niso nikoli prispevali denarja za vzdrževanje igral. Željo po zaklepanju so izrazili tudi starši otrok, saj so se na igriščih pojavljale steklenice ter injekcijske igle, otroci pa so bili tako v nevarnosti. Sicer pa načrtujemo tudi ogradi-tev in zapiranje igrišča na Lavi, za kar zaradi velikosti tamkajšnjega igrišča še ni bilo dovolj denarja. V primeru, če bi pustili igrišča v enotah odklenjena po 16. uri, bi morah plačevati še varnostnika, da bi igrišče nadzoroval. Do 16. ure pa lahko koristijo igrišče starši vseh otrok, ne le tistih, ki so vključeni v vrtec.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Sprememba prehranskih navad 1. Jejmo veliko sadja in zelenjave. 2. Zmanjšajmo količine ali se izognimo različnim vrstam sladkarij, slaščic, piškotov - nadomestimo jih s sadjem. 3. Jejmo škrobnata živila, kot so polnozrnati kruh, testenine, riž in krompir. Med hujšanjem se jih ne izogibajmo, ker nam dajejo občutek sitosti in imajo manj kalorij kot maščobe. 4. Izbirajmo najbolj pusto meso (puranje in belo piščanč-je, divjačino, kunčje) in vso maščobo odstranimo, vključno s kožo. Svinjsko, račje ali gosje meso je veliko bolj mastno in z enako količino mesa zaužijemo enkrat več kalorij. 5. Izogibajmo se tudi mesnim izdelkom, salamam, klobasam, hrenovkam, pečenicam, krvavicam, ker jim je dodana maščoba. 6. Nobene potrebe ni, da bi uživali meso in mesne izdelke vsak dan. Dva- do trikrat tedensko se jim lahko izognemo in jih nadomestimo z nemastnimi ribami, stročnicami ali mlečnimi izdelki iz posnetega mleka. 7. Odsvetujemo cvrenje hrane, priporočamo pa načine priprave hrane brez maščobe ali z malo maščobe (kuhanje, dušenje, priprava na ražnju, v mikrovalovni pečici ...). Tudi solatam ne dodajamo maščob, raje pripravimo manj kalorične solatne prelive iz posnetega jogurta in začimb. T\idi pire krompir pripravimo le s posnetim mlekom. 8. Izbirajmo čimbolj posneto mleko in mlečne izdelke iz posnetega mleka. 9. Za žejo pijmo vodo namesto sladkih sokov, zmanjšajmo količino sladkorja, ki ga dodajamo kavi ali čajem ali sladkorja sploh ne uporabljajmo. Izogibajmo se alkoholnim pijačam, ker vsebujejo veliko kalorij. 10. Izogibajmo se receptov za pripravo hrane, ki vsebuje veliko maščob in sladkorja ali jih prilagodimo tako, da čimbolj zmanjšamo omenjeni sestavini. 11. Če se hranimo izven doma, v restavracijah, izbirajmo hrano z malo maščob in sladkorja. 12. Jejmo redne obroke, vključno z zajtrkom, kosilom in ne preobilno večerjo. Vmesni malici naj bosta iz sadja, zelenjave ali posnetih mlečnih izdelkov. Tako se bomo izognili temu, da bi bili preveč lačni ali bi zaužili prevelike obroke. Izogibajmo se dodatnih vmesnih prigrizkov (pred televizijo, v avtu, na obiskih, pred kosilom, ko pridemo iz službe). JANA GOVC ERŽEN, dr. med. POSTANITE DEL PLANETA TUŠ v Celju V nakupovalnem centru Planet TUŠ Celje, oddamo v najem gostinski lokal z bowlingom. Predvidena otvoritev v mesecu oktobru 2004. Na voljo vam je cca. 1800 m2 prostora na odlični lokaciji! Pridružite se nam. Pisne prijave s predstavitvijo dejavnosti podjetja in referencami pošljite do 30.05.2004 na naslov: ENGROTUŠ d.o.o., Cesta v Trnovlje 10/a, 3000 Celje, za: Mira Breznik, s pripisom: bowling. 90,6 95,1 «mm 95,9 100,3 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. UREDNIŠTVO ODMEVI Ravnateljske bitke ob Sotli Spoštovani gospod Brane Jeranko, med prebiranjem vašega prispevka smo ugotovili, da je navedenih nekaj netočnosti in sicer: 1. Ga. Lavra Bukšek ni nikoli bila tehnološki višek, bila ji je le ponujena primerna zaposlitev v oddelku podaljšanega bivanja. Zaradi zmanjšanja števila ur nemškega jezika in prehoda na poučevanje angleščine kot prvega tujega jezika nismo potrebovali dveh učiteljic nemškega jezika. 2. Za poučevanje nemščine nismo zaposlili nove učiteljice, temveč za delo v oddelku podaljšanega bivanja, v katerega ni želela ga. Bukšek. Njena odločitev je bila, da si poišče novo službo drugje. 3. V zaključnem računu za leto 2003 je VIZ OŠ Rogatec prikazal pozitiven poslovni rezultat v višini 145 tisoč tolarjev. V internem poročilu, ki je bil priloga k zaključnemu računu, je bil tudi prikaz poslovanja za dejavnost šole in dejavnost vrtca in iz katerega je razvidno, da je enota vrtec zaključila poslovanje s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 1.100.000 in ne dva milijona tolarjev, kot je navedeno v prispevku. Prav tako ni bilo sporočeno v »občinsko stavbo«, da je v zaključnem račímu prišlo do napake. V mesečnem poročilu za enoto vrtec Rogatec za mesec januar 2004 pa je res prišlo do lapsusa, ki se je nanašal na stroške investicijskega vzdrževanja v višini 956 tisoč, kar pa je bilo tudi popravljeno. VILJEM PREVOLŠEK, ravnatelj OŠ Rogatec PREJELI SMO Odprto pismo okrožnemu državnemu tožilstvu Spoštovano Okrožno državno tožilstvo v Celju, spoštovana tožilca Matjaž Guček in Jože Manfreda! Razlog za tole moje pisanje je odločitev sodišča v kazenski zadevi zoper Barbaro Kovačič, ki je konec lanskega leta umorila mojega brata Zvonka, stanujočega na Mariborski cesti 68 v Celju. Ko sem bil vabljen na razgovor k preiskovalnemu sodniku, sem s seboj prinesel tudi kopijo pisma, ki ga je Barbara Kovačič pisala mojemu bratu in iz katerega je razvidno, da čustva med njima niso bila enostranska, kot je razbrati iz odločitve sodišča. Pričakoval sem namreč, da bom vabljen vsaj na eno obravnavo, kjer bom lahko svoje ugotovitve tudi predložil, prav tako pa tudi ljudje, ki so bili mojemu bratu blizu. Da gre za popolnoma naklepen umor, je mogoče razbrati tudi iz dokumentov, predloženih policiji, med katerimi je tudi obrazec z izpisanim oglasom o prodaji stanovanja, ki je bil namenjen oglasni deski v Intersparu. Ugotovitev sodišča, da gre za silobran, je smešna, saj v dnevnikih, najdenih v stanovanju na Mariborski cesti (bih so last tam prebivajoče Barbare in Melite) ni nikjer razvidno, da bi bil moj brat do njih na kakršen koli način nasilen. Moje pisanje ni namenjeno temu, da bi pokojnega brata zagovarjal, temveč temu, da morilka in njena pomočnica dobita zasluženo kazen. Prav sem napisal, trdim namreč, da je Barbara imela sostorilko, ki so jo v času umora videh v bližini. Dejstvo, da bi naj bil umor storjen v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ne spremeni dejstva, da je bil samo nekaj dni prej s strani Barbare izpraznjen bratov transakcijski račun, in sicer v celoti, čeprav dvignjeni denar ni bil porabljen za nobeno od zapadlih obveznosti iz naslova stanovanja in po pričevanju nekaterih poznavalcev to ni bilo prvič. Dokaz za to so tudi zapiski, najdeni med bratovimi stvarmi, ki bremenijo Barbaro in Melito uporabe telefona. Dejstvo je tudi to, da dvig denarja ni bil Sočutni spremljevalec Slovensko društvo Hospic, ki skrbi za pomoč umirajočim in njihovim svojcem, prireja seminar Sočutni spremljevalec, ki bo 18. in 19. maja v Domu sv. Jožefa v Celju. Seminar bo vodil Frank Osteseski, namenjen pa je tako strokovnemu osebju kot vsem tistim, ki bi v svojem življenju želeli odkriti svojo sposobnost ravnotežja, sočutja in se soočiti z lastno bolečino in strahom. Prijave sprejemajo na SD Hospic, Dolenjska 22, 1000 Ljubljana in po telefonu 01/420-52-70. MBP zanikan, saj je bilo dogovorjeno, da bo Barbarina mama v celoti vrnila dvignjen denar. Če je bil res predhodnik umora prepir, je ta najbrž popolnoma samoumeven, saj se mora človek, kateremu so sredstva, zagotovljena za golo preživetje, nasilno odtujena, boriti za to, da mu jih vrnejo. Če pa bi imel brat namen streči Barbari po življenju, kar smatram, da ni bil sposoben, mislim, da bi to naredil že dosti prej. Odločitev sodišča, da morilko pošlje na zdravljenje, namesto v zapor, potrjuje samo to, da bodo tudi drugi potencialni storilci kaznivih dejanj svoje olajševalne okoliščine upravičevali s takšnimi odločitvami sodišč. Mishm, da tožilstvo in sodišče nista upoštevala vseh dejstev in sta se zato odločila preveč površno. Mogoče pa jima življenje mojega brata (glede na to, da je bil invalid in človek z zavoženim življenjem ) ni toliko vredno, da bi krivce za njegovo smrt pošteno kaznovala. Tožilstvo prosim, da tole moje pismo smatra kot pritožbo na odločitev sodišča, in se tudi v mojem imenu odloči pritožiti se zoper izrečeno kazen. BORIS PRATNEKAR, Žalec Nevro-fizioterapija - muka ali pomoč S sinom, ki je invalid, že šest let obiskujem nevrote-rapijo v Splošni bolnišnici Celje. Ne pritožujem se nad delom terapevtskih delavk, temveč nad prostori, v katerih poteka terapija. Na samo nekaj kvadratnih metrih delajo s pacienti kar tri terapevtke, prostora ni niti za invalidski voziček, kaj šele za garderobo. Pri teži mojega sina, ki tehta že preko 50 kilogramov, me ob vsakokratni misli na terapijo obide groza. Težo, ki jo ima moj sin, je treba spraviti na tla in po terapiji še nazaj na invalidski voziček. To pa je prava muka. Kot sem že omenila, je prostor majhen oziroma premajhen še za nujno potrebno terapevtsko mizo, ki bi za kar 90 odstotkov zmanjšala fizične napore zaposlenih in vseh spremljevalcev. Sprašujem se, kaj bodo naredili z že obstoječimi, novimi prostori, ki bodo propadli še preden bodo zares služili svojemu namenu. Za nameček se vedno znova srečujem s problemom parkiranja osebnega vozila, saj so prostori, namenjeni invalidom, največkrat zasedeni z jeklenimi konjički »zdravih« voznikov. MARUA VIPOTNIK, Celje 90.6 95,1 iimmi 95,9 100,3 V SPOMIN Marjan Miklavc Dragi Marjan, za prijatelje Miki! Ob novici, da te ni več med nami, smo obnemeli. Še pred kratkim smo se skupaj smejali, veselili in načrtovali naša druženja v poletnih mesecih. In potem dogodek, ki nas je kot strela z jasnega vse zelo pretresel. Tega, kar se je zgodilo, preprosto še vedno ne moremo verjeti in mi- vedno tekla debata o tej slimo, da so bile to le bo- ali oni stvari, leče sanje. Pri tebi je bila za pri-Bil si poln načrtov. Ved- jatelje vedno kakšna steno si govoril, da si boš pri klenica piva ter kak kos starših uredil stanovanje, odličnega maminega imel svoj lasten kamion štrudla. Skratka, t/ tvoji in si kupil motor. Posebej družbi je bilo vedno vete bodo pogrešali tvoji pri- selo, saj si nas vseskozi jatelji iz skupine The navdajal s svojim opti-Stroj, ki si jim s prevozi mizmom in humorjem, vselej pomagal. Bil si zelo dober prijatelj. Bil si nekaj posebnega. ki je bil vedno priprav-Vedno nasmejan, vedno Ijen pomagati. Zdaj ko optimist. Imel si rad mo- si prihajal v najboljša le-torje in jadralno padals- ta, ko človek v življenju tvo. Še ko si se ponesre- začne kazati svojo samo-Čil, si nam vsem z nasme- stojnost, pa je kruta uso-hom dal vedeti, da le ni da hotela drugače, tako hudo. Vedno si se hi- Miki, radi te imamo in tro pobral in kmalu je bilo nikoli te ne bomo poza-vse tako kot prej. bili, saj prijatelji so kot Zagotovo se še spom- zvezde. Ne vidiš jih ved-niš, kako rad si si ogle- no, a veš da so tam... nek-dal dobre filme, ob kate- je ... za vedno, rih smo se ti tudi mi radi pridružili. In ob tem je PRIJATELJI Adem Jahjefendić Pred prvomajskimi prazniki je sklenil svojo življenjsko pot dolgoletni sekretar Društva gluhih in naglušnih Celje: Rodil se je v bosanskem mestu Livno v družini z osmimi otroki, kjer je od preprostih staršev dobil največje darove za življenje: ljubezen, poštenost, pravičnost in delavnost. Te vrednote je vse življenje širokogrudno delil povsod, kamor sta ga zanesli življenjska in delovna pot, saj se je zavedal, da nasprotje teh vrednot in hlastanje za materialnimi dobrinami človeka notranje ne osrečuje. Po končani osnovni šoli in gimnaziji v Livnu je tri leta študiral medicino. Ta študij je moral zaradi bolezni opustiti. Nadomestil ga je s študijem kemije in biologije in nato še s študijem ruščine in srbohrvaščine, kar ga je pripeljalo na pedagoško poklicno pot, ki mu je bila zaradi velike ljubezni do otrok in mladostnikov najljubša. Na tej poti je spoznal svojo slovensko družico, ki je tudi sama dolga leta, kot odlična psihologinja, pomagala številnim otrokom z učnimi in drugimi težavami ter njihovim staršem. V Celju sta si ustvarila družino in dom, u katerem je bilo vzpostavljeno prijetno sožitje slovenske in muslimanske kulture. Čeprav je imel svojo družino neizmerno rad, se je ves razdajal za druge ljudi. Takšen je bil tudi v odnosu do gluhih in naglušnih članov našega društva, katerega tajnik je bil od leta 1978. Konec 70. let je bila izpeljana prva eksperimentalna izvedba javnih del na Slovenskem, v katero so bili vključeni gluhi in naglušni delavci gradbenega podjetja Obnove po stečaju. Na osnovi te izvedbe je bil ta ukrep vgrajen v slovensko zakonodajo. Iz te eksperimentalne izvedbe je bilo ustanovljeno prvo malo invalidsko podjetje Zaupanje, ki uspešno deluje še danes in zaposluje deset ljudi, od teh več kot polovico gluhih in naglušnih. Ademov večni spomenik bo tudi hiša v lasti društva, za gradnjo katere je znal mobilizirati tako članstvo v društvu kot številne sponzorje. V hiši v zadnjih letih deluje tudi invalidsko podjetje Zaupanje. HVALEŽNI ČLANI DRUŠTVA IN NJEGOVI PRUATEUI TER SODELAVCI novi tednik GUMI Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno- . založniško, radijsko j in agencijsko-tržno dejavnost J Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, j telefon (03) 42 25 190. fax: (03) S4 41032, Novi tednik izhaja vsak četrtek., Ta številka je bila natisnjena v 16.137 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov i in fotografij ne vračamo. Tislc Delo. d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, I za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tthnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igoršarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehnii ga uredništva tehnika.tednik@nt- « . ične- Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar,, Brane Jeranko, Špela Oset, , Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje, ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: * Franček Pungerčič ' Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski! pošti: agencija@nt-rc KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trgi Celje, tel.: 03 492 57 50. j CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 0Í 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje j za duševno zdravje - pomoč pnj socialni in psihološki réhabilita; ciji oseb z duševnimi motnjam) Krekov trg 3, Celje Telefon 03 548-49-74 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ;00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija ' i, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski «repih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 gromka, 17.45 Jackpot, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde -»Gordanô in Dolores, 20.00 Na krilih ljubezni (love songs), 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in re-inalnih radijskih postaj Slovenije 5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija I ledna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, .45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, ,15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, jO.OO Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 ljuček oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 Besedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne presli-Site v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17,45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 22.00 Petek za metek (oddaja z Gorazdom in Mitjo), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih jo regionalnih radijskih postaj Slovenije SOBOTA, 15. maja »5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija ; . 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 »jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 ajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi I tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje " nev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 1.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne presli-p v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia dje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo i Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in ponalnih radijskih postaj Slovenije NEDELJA. 16. maja "5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Nároďno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 3.00 Poročila; 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 50.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače g, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in Ijpozdravi, Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mi-Ifcofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni llločni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije Izražanje z raperskimi besedili PONEDELJEK, 17. > K) Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija lna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 10 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 15 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, .00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba .eva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00 gijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupili nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županovepisarne (oddaja vsak zadnji torek vmesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 dki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje (kviz), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program fokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije Uroš Gartner alias Rhyme God in Miroslav Ristič alias Mičo MC na Radiu Celje že od septembra lani vodita oddajo M.I.C. Club, posvečeno hiphopu ter rap in R'n'B glasbi. Takšna zanesenjaka sta, da oddajo zaenkrat vodita brezplačno, pozna večerna ura, namenjena oddaji, pa se je po Uroševem mnenju pokazala za zelo primerno, saj večina ljubiteljev rapa oddajo posluša v času, ko delajo domačo nalogo. Ker Miroslava zadržujejo glasbene obveznosti, sva se o oddaji ter ljubezni do hipho-pa ter rapa pogovarjala le z Urošem. Rap posluša že od 4. leta starosti; zanj ga je navdušil starejši brat Iztok, ki je, kot pravi Uroš, preživel že vse faze rapa in se s to glasbeno zvrstjo zdaj ukvarja bolj za šalo. Uroš in Miroslav sta zadevo vzela bolj resno; medtem ko je Uroš nekaj leta nastopal v duetu Dogg Rhymez, je zdaj stopil na pot raparskega solista, Miroslav pa ustvarja v skupini X-Law. »Rap je najino življenje,« pravi Uroš, »čeprav je čisti rap glasba, ki jo v resnici posluša le malo ljudi.« Toliko več je takšnih, ki so jim pri srcu le posamezne skupine, didžeji ali izvajalci, in na obisk slednjih je mogoče računati na partijih in festivalih rapa. Uroš in Miroslav sta kar nekaj tovrstnih prireditev pripravila tudi že v Celju, po njunem mnenju pa je največ razumevanja za to zvrst glasbe v Ljubljani ter v mariborskem ŠTUK-u, kjer rap didžeji pogosto nastopajo skupaj. »Veliko sodelujem z DJ Johnsonom, poznam pa že toliko tujih uveljavljenih didžejev, da bi lahko kogarkoli od njih povabil v Slovenijo. Vendar v tem poslu žal (še) ni denarja. Da posnameš eno samo pesem je, zaradi velikega pomena besedil oziroma vokalov, ki jim je glasba samo za podlago, zelo težko,« pojasnjuje Uroš, ki se je udeležil tudi nekaterih t.i. free style tekmovanj (tekmovanj v prostem stilu); prireditev, na katerih si ra-parji sproti izmišljujejo besedilo. In kaj je v rapu tako zelo privlačnega, da ga mladenič posluša in ustvarja že od majhnih nog? »-Hiphop je način življenja, ki prihaja k nam iz ZDA. Največja privlačnost so besedila, v katerih lahko pišem o sebi, o doživetjih in o svetu, kakršnega pojmujem sam,« pravi Uroš, ki nam je sicer obljubil nekaj posnetkov, za objavo v časopisu pa nam v strahu pred pirati, ki, kot pravi, kradejo kot srake, ni želel NE PRESLISITE NA RADIU CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija 'edna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, •00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, ■45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, P.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11,15 Zeleni val, 12.00 Novice, g.15 Čebelica in črna pika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali 0.14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes,.15.30 Dogodki in odmevi Rata, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Bbnika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v mese-|t oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program f°kalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije ČETRTEK, 13. MAJA, OB 12.15: ODMEV MALI ŠAMPIONI ALI MALI PUBLIKUMOVCI Otroci, ki bodo želeli prosti čas nameniti treniranju nogometa, bodo že čez nekaj dni imeli možnost izbirati med dvema nogometnima šolama. Jani Žilnik, ki je kar nekaj let preko nogometne šole Mah šampion vodil Publikumove mlade reprezentance, je namreč s Publikumom nehal sodelovati. V današnjem Odmevu bomo skušali pojasniti, zakaj je do tega prišlo, koliko pomemben je bil pri tem denar, kaj to pomeni za celjski nogomet in ne nazadnje, kar pa je tudi najbolj pomembno, kako bo to vplivalo na otroke. Oddajo pripravlja Špela Oset. PETEK, 14. MAJAT OD 9J5"DÔÏ2IÔÔ: DO OPOLDNEVA PO SLOVENSKO GLASBENIKI KOT NOGOMETAŠI Ta petek med 9. in 12. uro vam v oddaji Do opoldneva po slovensko obljubljamo številne pogovore z glasbeniki slovenskega pop-rock teama, ki se bodo 21. maja ob 16. uri v Celju pomerili s športnimi legendami na nogometnem igrišču pod Golovcem v Celju ob 50-letnici Radia Celje. Pogovarjali se bomo tudi s tistimi, ki bodo na nogometni spekta-kel prišli, a nogometa ne bodo igrali. - Št. 19 - 13. maj 2004 NEDELJA, 16. MAJA, OB 18.00: NEDELJSKI GLASBENI VETER SAŠA LENDERO Z VIDEO SPOTOM ZATE NOČ, ZAME DAN 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA I. SUMMER SUNSHINE - THECORRS (2) I WHERE ARE WE RUNNING- LENNY KRAVITZ (5| i. EVERYTHING IS EVERYTHING - PHOENIX (3) t. SOMEONE LIKE ME - ATOMIC KITTEN (4) j. LAST THING ON MY MIND-RONAN KEATING FEAT. LEANN RIMES (3) 3. UNDONE-PATRICKNUO (4) I FUCK IT ( I DONT WANT YOU BACK) - EAMON (1) 3. SUN COMESOUT- PHATS& SMALL (5) 3. STOLEN CAR (TAKE ME DANCING) - STING (2) 0. LAST DROP-KEVIN LYTTLE (1) DOMAČA LESTVICA 1. DVIGNEŠ ME-NUDE (4) ». N.SS-NAIO SSAION (3) i. ALYA-ALYA (1) t. MOORI KLAVIR -ROK KOSMAČ (2) 5. 5MINUT-B.B.T. (7) 3. POLETIVA DO NEBA-SOUND ATTACK FEAT. SAMUEL LUCAS (5) F. DELAM KAR PAŠE Ml - ŠANK ROCK (6) i. ZAKAJ IGRAŠ SE Z MENOJ -V.I.P. (3) 3. NOVE ZVEZDE NAD EVROPO- ZVEZDE (1) 0. POČASI-POWER DANCERS (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SAVE THE POPULATION - RED HOT CHIU PEPPERS EVERYTHING - ALANIS MORISSETTE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: POBEGU VIAK-ZABLUJENA zaupati nobenega besedila. »Prej so bila besedila v rapu bolj politično usmerjena, zdaj več izvajalcev poje predvsem o sebi,« pravi Uroš. Njegov največji (pa tudi edini) vzornik je pokojni velikan rapa 2Pac, rad pa prisluhne tudi kralju popa Michaelu Jacksonu. Uroš in Miroslav, ki ju je združila prav oddaja na Radiu Celje, si želita v prihodnosti posneti (vsak svoj) album, seveda pa bi se rada uveljavila tudi v tujini. Po Uroševem mnenju bo to veliko lažje, odkar je Slovenija v Evropski uniji. »Vendar bodo morali slo1 venski raparji premostiti nesoglasja in kritike, ki jih je med njimi polno. Preveč, glede na to, koliko nas je resničnih ljubiteljev rapa v Sloveniji ...« pravi polovica voditelj-skega dueta oddaje M.I.C. Club na Radiu Celje. Če vas o hiphopu ali rapu zanima še kaj več, jima lahko pišete na naslov hiphopimperii-@yahoo.com. ALMA M. SEDLAR GLEJ KAKŠEN DAN - PARTY-ZANI Nagrajenca: Marjan Turk, Trubarjeva 47, Celje Iztok Malar, Cankarjeva 102. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podaijaZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri. I'M.lBMilJ.HTI CELJSKIH 5 plus 1. VERJEMI IN ZAUPAJ - KVINTET D0RI (4) 2. LETOS JE EN LUŠTN LET -ŠENTJURSKI MUZIKANTI (5) 3. DANESTU.JUTRITAM- ANS. BRATOV SLAT1NEK (2) 4. GREMO NA TRIGLAV- ANS. SRED ENŠEK (3) 5. BOMZDRUGIMZAPLESALA-ZAPEUIVKE (1) ' ZAHVALA MAMI-7.RAJ SLOVENSKIH 5 plus 1. MNOGO ZDRAVJA-P0GUM 2. MAMIN OBJEM-GAŠPERJI 3. POLJUB V SLOVO- SLOVENSKI MUZ1KANTJE 4. 20 LET-BRODNIKI 5. MUZI KANTOV SVET-ANS. TONI S0T0ŠEK 14) novega video spota za skladbo Zate noč, zame dan. Spot naj bi posneli že pred časom, vendar je bilo na izbrani dan deževno in vetrovno vreme, da je bil most na Krk celo nekaj časa zaprt, kar je ekipi seveda onemogočilo snemanje na prostem. Na nov snemalni dan je sonce sijalo tako močno, da je Sašo močno opeklo, pa še v morje, ki je imelo le okrog 10 stopinj, so jo namočili. Ker »kopanje« ni bilo v prvotnem načrtu, ampak bolj stvar trenutnega navdiha, celotna ekipa ni premogla niti ene same brisače, tako da se je pevka na koncu že čisto premražena, osušila z rezervnim parom bombažnih nogavičk, ki so se na srečo skrivale v prtljažniku njenega avtomobila. ANSAMBEL ST1L-5-MED POHORJEM IN KOZJAKOM Nagrajenca: Irena Petek, Undek4, Frankolovo Angela Majer, Pristova 5a, Dobrna Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge 2 obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. EaMEBl 90,6 95,1 95,9 100,3 NASVETI Kolebnica - ko nam primanjkuje časa Ko nam primanjkuje časa, pa bi radi vseeno vadili, je tu poceni in učinkovit pripomoček - kolebnica. Pri vadbi z njo obremenimo celo telo, je lahka za učenje, ni posebne obremenitve sklepov, dosežemo visoko porabo kalorij in je časovno učinkovita. Včasih smo jo uporabljali predvsem kot otroško igračo, danes pa je nepogrešljiv pripomoček, ki vpliva na aerobno kapaciteto, skočnost, porabo maščob, mišični tonus in splošno športno pripravljenost. Pri vadbi s kolebnico vadimo z lastno težo, vadba je intenzivna in ima neposreden vpliv na razvoj aerobne in anaerobne kapacitete. Začetniki boste pri vadbi z njo že po nekaj minutah zadihani in utrujeni. Razlika med vadbo s kolebnico in npr. vožnjo s kolesom je očitna. Srčni utrip na kolesu se počasi dviga in ga je težko pospešiti na višjo intenzivnost, pri poskokih s kolebnico pa se v dveh do treh minutah že dvigne in deluje v visokem območju. To pomeni, da trening s kolebnico traja krajši čas za enako porabo kalorij kot pri vožnji s kolesom. S poskoki izboljšamo koordinacijo in razgibamo mišice celega telesa, zelo hitro se nam izboljša kardio-respiratorni sistem in pora- ba kisika. Kolebnica hkrati razvija vzdržljivost, moč, hitrost in koordinacijo. Športniki jo uporabljajo za izboljšanje skočnosti in eksploziv-nosti. Poskoki vključujejo vse največje mišice nog, z vrtenjem pa se vključijo tudi mišice hrbta, prsi, ramen, rok in prav tako tudi trebušne in hrbtne, ki skrbijo za Nagradno vprašanje Koliko kalorij porabimo, če eno uro skačemo s kolebnico? KUPON TOP FIT REŠITEV: ____________ IME IN PRIIMEK: ' NASLOV: Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi ted nik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvam bomo izžrebali nagrajenca, dobitnika kupona za 14-dnev no brezplačno vadbo v Senior klubu ali Fit-nosečnici v Top Fitu, centru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju stabilizacijo trupa. Z različnimi tehnikami poskokov na različne načine vzpodbudimo razvoj mišic in ravno zato je priporočljivo izvajati različne tehnike poskokov. Kakšno kolebnico si bomo kupili? Ni pomembno, kakšna je, temveč to, da nam ustreza dolžina. S stopalom stopimo na sredino kolebnice, ročaje držimo v rokah in ko jih potegnemo k telesu, nam morajo seči skoraj do pazduhe. Pri preskakovanju koleb-nice vedno uporabljamo do- bre športne copate, da ublažimo tresljaje, ki obremenjujejo sklepe. Poskoki naj ne bodo višji od treh do osmih centimetrov, ne doskočimo na celo stopalo, skakljati moramo mehko in z občutkom po prstih. Doskok vedno ublažimo s prsti, tako da se mehko dotaknemo tal. Med vadbo sprostimo ramena in komolce obrnemo k telesu. Kolebnico poskusimo vrteti samo z zapestjem in podlahtjo. Obremenitev spreminjamo z različnimi poskoki. Začetniki vadite pri 50 do 60 odstotkih maksimalnega srčnega utripa, napredni pa pri 70 do 80 odstotkih. Slednji si lahko naredite intervalni trening, tako da menjate obremenitev z različnimi poskoki, npr. na 30 sekund izmenjaj e visoka-nizka obremenitev, seveda po predhodnem ogrevanju. Med vadbo bodimo sproščeni in škakljajmo z užitkom. Za boljšo orientacijo, kako dober aerobni trening je vadba s kolebnico, so priloženi podatki o porabi kalorij med vadbo s kolebnico. Izračun je narejen za sto kilogramov težkega moškega v šestdesetih minutah aktivnosti. NM Body Pump in Body Attack je pravilni odgovor na nagradno vprašanje prejšnjega tedna in Silva Globov-nik iz Celja bo kupon za 14-dnevno vadbo v Senior klubu ali Fit-nosečnici prejela po pošti. Aktivnost Poraba kcal Tek (10 km) 1200 kcal Skoki čez kolebnico (60 min) 975 kcal Tek (8 km) 960 kcal Tek na smučeh (60 min) 910 kcal Tek na tekaški stezi (60 min) 845 kcal Hoja (6 km) 570 kcal Kolesarjenje (18 km) 530 kcal Tenis (60 min) 520 kcal Hoja (4,5 km) 415 kcal POGLEJMO V PRIHODNOST Šifra: »ČEBELICA 18« Tudi v tem letu ne bo večjih težav z uspehom. Držite se zastavljenega cilja, nadaljujte s takim tempom, kot ste začeli. Malo previdnosti ne bo odveč pri tujih jezikih, kjer se lahko malo zatakne, vendar brez hujših posledic. Sprememba na čustvenem področju se obeta kmalu. najkasneje do letošnjega poletja. Ah bo to tisto ta pravo, pa bi težko rekla, ker ne vem, kaj s tem pravzaprav mislite. Pravite, da do sedaj ni bilo težav z zdravjem. Svetujem vam, da se odpravite na kakšen specialističen pregled. Možne so težave s krvnim pritiskom in krvjo. V medsebojnih odnosih v družini ne vidim ničesar slabega. Kot kaže, se boste razumeli, vendar pa vam svetujem, da malo razmislite o nekaterih svojih dejanjih. Veliko bo odvisno od vas samih in vašega delovanja. Šifra: »JOŽI« Službo, kakršno si želite, boste dobili, vendar morate biti potrpežljivi. Svetujem vam, da za sedaj sprejmete tudi kakšno drugo službo, ker mi kaže, da boste imeli tako več možnosti za realizacijo vaše želje. Operacijo boste prestali, vendar pa bo potrebno nekaj časa, preden boste popolnoma okrevali. Pazite nase in upoštevajte zdravnikova navodila. Mama mora precej paziti nase. Poleg težav s sr- Piše: METKA OBRUL - ZOYA cem ima tudi težave z glavoboli. Oče pa ima težave z živci, zaradi česar se lahko pojavijo tudi težave s prebavili in želodcem. Na finančnem področju se kaže izboljšanje v drugi polovici letošnjega leta. Možno je, da boste takrat tudi dobili kakšno honorarno zaposlitev. TEDENSK ASTROLOŠ NAPOVED Četrtek, 13. maj: dan bo umirjen zaradi položaja Lune v Bolj bodo izpostavljena čustva, potreba po ljubezni ki. Nepredvidljivi dogodki in srečanja nas bodo spremljali ves dan. Malce več previdnosti svetujem v pozno popoldanske! času, vendar bo zvečer že čutiti lep vpliv. Petek, 14. maj: pozitivno se bo izrazila komunikacija, zlast na delovnem področju. Lažje bomo sprejemali tudi odločitve ki so se nam v preteklosti zdele nemogoče. Ugodni aspekti si tudi za stabilnost na finančnem področju. Vpliv Lune nam b omogočil intuitivno zaznavo, kako ravnati, da bodo naša deja nja pozitivna. Sobota, 15. maj: aktiven dan, zato bomo imeli priložnost, naredimo nekaj več kot ostale dni, še zlasti v svojem domi Velik vpliv Venere nas bo navdihoval na vseh življenjskih področjih. Izredno močni miselni procesi se bodo prepletali z ne-navadnimi domislicami. Velika bo tudi potreba po druženju različnimi ljudmi. Nedelja, 16. maj: pozitivni aspekti bodo naredili mirno nede< ljo, obarvana bo z ljubeznijo in nenavadnimi spremembami \ medsebojnih odnosih. Vsakdo, ki je v razmerju, ki ni preplete no z ljubeznijo, lahko ta aspekt občuti kot napetost, težavq hkrati pa se lahko zave pomembnosti ljubezni in pripadnosti Ponedeljek, 17. maj: vpliv Lune in Sonca v Biku bo upočasn miselne procese, izrazil potrebo po varnosti, stabilnosti in želji po dobri hrani. Moto dne bo: hitite počasi. Nekaj več kot ostak dni lahko naredimo na področju financ, saj nas bo vpliv retro gradne Venere silil v reševanje težav finančnega Torek, 18. maj: zaradi vpliva mističnega Neptuna se bom močneje zavedali, kako tanka črta je med življenjsko modrostji in slabostjo, ki nas lahko privede v labirint zmot in zamotanil situacij, ki jih s seboj prinaša življenje. Največ, kar lahko nare dimo, je, da se zavemo odgovornosti za svoja dejanja. Sreda, 19. maj: v zgodnjih jutranjih urah bo nastopila prazni luna, srečanje Lune in Sonca v Biku. Naše misli in dejanja bod upočasnjena, živčna napetost povečana. Nikar se ne odločaj! za pomembnejše korake, za razreševanje konfliktnih situacij Astrologinja GORDAN ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265 OBČINA W PREBOLD Hmeljarska cesta 3, 3312 Prebold Tel.: (03) 703-64-00 Fax: (03) 703-64-05 Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. I. RS, št. 110/02 in 08/03) in 29. člena Statuta občine Prebold (Ur.l. RS, št. 21 /99) župan občine Prebold sklicuje PRVO PROSTORSKO KONFERENCO i. Prva prostorska konferenca je sklicana z namenom pridobitve in uskladitve priporočil, usmeritev in legitimnih interesov Občine Prebold, interesnih združenj in zainteresirane javnosti v zvezi s pripravo prostorskih ureditvenih pogojev občine Prebold. Prostorska konferenca bo v četrtek, 20. maja 2004, ob 10. uri v prostorih sejne sobe Občine Prebold, Hmeljarska 3, 3312 Prebold. II. Na podlagi določil veljavne zakonodaje s področja urejanja prostora ter izhodiščih dopolnjenega predloga odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Prebold (spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za za obdobje 1986 - 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec - za območje občine Prebold) se je občina odločila, da pristopi k pripravi novih prostorskih ureditvenih pogojev, ki bodo vključevali tako vsa obstoječa kot z novim planskim aktom načrtovana območja z: litev v občini ter hkrati določili merila in pogoje za posege tudi na območju krajine. Pred pripravo prostorskih ureditvenih pogojev je skladno ZUre-P-1 potrebno sklicati prostorsko konferenco in sprejeti program priprave. III. Vabimo vse zainteresirane predstavnike interesnih združenj, or- f ganizirane javnosti in lokalne skupnosti, da se prostorske konfe-1 renče, ki je namenjena tudi pridobitvi konstruktivnih sugestij za razvoj območja, udeleže v čim večjem številu ter tako aktivno J prispevajo k oblikovanju prostora, v katerem bivajo in delujejo. Vabljeni! OBČINA PREBOLD župan Vinko DEBELAK, univ. dipl. inž. grad- Rdeče češnje rada jem... Kamtner Sparkasse svetuje: Depoziti s fiksno obrestno mero 4?8% na 2 leti* STREHA BRAMAC ZDAJ ŽE OD 1.190 SIT/m2. New York London Pariz Celje Svetovni trendi ne poznajo meja. V našem novem domovanju v Celju vam predstavljamo enako pohištveno kolekcijo, kot si jo lahko ogledate drugod po svetu. Vabimo vas v novi salon pohištva Maros v Celeiaparku na Aškerčevi 14 v Celju -parkirali boste seveda brezplačno. Bramac strešniki privlačijo z lepoto in odličnim razmerjem med ceno in kakovostjo. Preverite Bramac ugodnosti pri vašem najbližjem trgovcu in krovcu! Brezplačna telefonska številka: 080 20 30, www.bramac.si osorna RECI STREHI PREPROSTO BRAMAC. Ana Barlč Osebna finančna svetovalka Poslovna enota Celje Mariborska cesta 76 Telefon: 03/428 55 50 info@sparkasse.si Nosim pa jih še rajši, prepevajo letošnji pomladni trenji! Se je še spominjate? Prikupno otroško pesmico je obudila tudi letošnja pomlad-jo-poletna moda, le da jo je nekoliko prilagodila. Jasno, moda češenj ne priporoča (Ot sveže uhane, zataknjene za ušesa, kot smo jih ne-ioč otroci silno radi nosili, niti v košari ali na krožniku, temveč na oblačilih! Kot eden najbolj nostalgičnih motivov tople sezone, so t češnje v družbi marelic, ielon in kivijev vse zdrave sočne sprehodile po mod-jih stezah. In tako nedvoum-o prebudile asociacijo na oškrobljene bele prte, poslikane s sadnimi motivi iz petdesetih let ali vesele potiske na široko nabranih krili pin-up deklet iz vročega bdobja rock'n'rolla. Naključje ali ironična vzpo-Bdnica z modnim značajem? Vsakega po malem, verjetno, iatkotrajen in krhek češnjev ;t lahko kmalu odnese ve (natančno tako, kot se do-pja z modo), zato na Japoncem simbolizira zaključen Svljenjski krog, napoved ne-posvetne blaženosti in min-jve eksistence. Češnjev cvet. Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVNIK obrnjen k soncu, je tudi simbol življenjske vdanosti, ki so si ga samuraji vzeli za svoj simbol. Ročaj njihove sablje pa je bil okrašen s češnjami, drugim simbolom iskanja nevidnega ... Vse prej kot iskanje nevidnega pa bo letošnje oblačilo za prihajajoče tople dni, okrašeno s češnjevim vzorcem. Našli ga boste v prestižnih modnih hramih, pa tudi v manj eminentnih trgovinah; Več na www.sparkasse.si Depozite pri Kamtner Sparkasse odlikuje ugodnost, da fiksna obrestna mera ^I^JL M A ď^^C i velja ne glede na dobo vezave, torej tudi za dolgoročne depozite do 5 let. * Tako ugodne priložnosti so redke, zato nikar ne oklevajte, temveč pokličite. Moderna evropska banka 'velja za tolarske depozite (n običajno na beli, črni ali malce smelejši rožnati podlagi. Češnje so lahko tako miniaturne, da na prvi pogled delujejo kot rdeče pikice, potrošene na gosto ali le tu in tam po oblačilu. Duhovitim mladenkam pa moda ponuja kot izziv gigantske, celo do dvajsetkrat povečane češnje, tako, da včasih en sam češnjev par zavzema večino oblačila. Preveč za vaš okus? Če se pri vas dilema češnje da ali ne bolj nagiba v drugo smer, razveselite s kakšnim ljubkim češnjevim oblačilcem vašo najmlajšo princesko! Tudi v otroški modi se je namreč skupaj z ostalim sezonskim sadjem, pojavil češnjev vzorec. In čisto za konec; še vedno lahko namesto nase, spravite češnje vase! Tiste prave, zdrave, rdeče ali črne ... DEKORACIJE Z BALONI Za poroke, obletnice, birme in druge prireditve. Jani Jošovc. Pelrovče 123 041 783 840 http: niagicjani.com Šotor za 4 osebe Šotor ca 3 osebe DAKOTA 4 DAKOTA 3 19.990,00 ____ 16.990,00 15.990,00 mJ3.990r00 Moški in ženski j copati za tek Namenjen \ povprečnim 1 tekačem, s 16.990,00 ^£€!JJ4 «ZEX3E TTTTT1 ... je'êas, da naročite kurilno olji S. PETROL Nikar ne čakajte, da bo vaša cisterna povsem prazna. Z možnostjo plačila na kar 9 obrokov, lahko kurilno olje naročite takrat, ko vam to najbolj ustreza. Zato izkoristite ugodne pogoje plačila in že danes naročite vso toploto, ki jo potrebujete za dom - na dom. KURILNO OLJE IN PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 VISOKA NEMŠKA TEHNOLOGIJA SO VAŠE PNEVMATIKE VARNE? PREVERITÉ! Fulda vas vabi na brezplačne Laserske meritve ustreznosti profila pnevmatik vašega osebnega vozita. Brezplačne preglede bomo opravljali na naslednji lokaciji: 11. 5.- 15. 5.: Celje, nakupovalni center Planet Tuš delavnik: 1Í.00-19.30 sobota: 9.00-13.00 in 15.00-19.00 Vljudno vabljeni! Sava Tires d.o.o.. Škofjeloška'6, SI-4000 Kranj Grand scenic in megane sport Rahlo prenovljeni civic Na naš trg se vozi malce prenovljena sedma generacija honde civic, avto, ki je bil nekdaj bolj uspešen kot zadnje čase. Nova, osma generacija tega vozila pride na svetlo čez dve leti. Prav zaradi tega so tokratne spremembe res skromne, komaj opazne. Pragovi vrat so zdaj v barvi karoserije, nov je prednji odbijač, ki je za povrh dobil širšo odprtino za zajemanje zraka, novi so tudi žarometi, pri nekaterih bolje opremljenih izvedenkah so v stranski ogledali vgradili še smerokaza. TXidi v notranjosti so spremembe skromne, res komaj opazne. Predvsem so izboljšali zvočno tesnjenje potniške kabine, nekaj drugačni so sedeži, sredinski del armature je dobil nekaj bleščečega kroma ... Na voljo so štirje motorji, kar velja tako za 3- kot 5-vrat-no izvedenko, posebnost oziroma novost pa je 1,7-litrski dizelski motor, ki je delo tovarne Isuzu. Ima po štiri ventile na valj in vbrizgavanje goriva po skupnem vodu in turbinski polnilnik. Nedvomno je posebnost 4-vratna izvedenka civica, ki pa je na voljo v kombinaciji s hibridnim mo- torjem; ima 1,3-litrski bencin ski motor, ki se vrti tudi v jaz zu, ter elektromotor. Za nje gov zagon skrbijo baterije oz roma akumulatorji, elektn motor pa skrbi predvsem i dodatno pomoč bencinskem agregatu, ko je potreba večj moč oziroma navor. Povrj skrbi elektromotor za zagoi bencinskega, pri čemer se aid mulatorji polnijo tudi med 22 viranjem oziroma zmanjševj njem hitrosti. Avto je hkrđ opremljen z elektroniko, t med postankom pred senu forjem izključi bencinski mo tor, kar pripomore k skron nejši porabi. Ko je francoski Renault predstavljal novega mega-na, je napovedal osem izvedenk. Kot zadnja, torej osma se na trge vozi grand scenic, podaljšana oziroma povečana verzija enopro-storskega scenica. Od običajne izvedenke se razlikuje predvsem zaradi dolžine, saj je pridobil 230 milimetrov, tako da ga je v dolžino za 449 centimetrov. Ob tem je tudi medosna razdalja daljša (za 50 milimetrov), ob sedmih sedežih, ki so v avtu serijsko vgrajeni, pa je še vedno dovolj prtljažnika (200 litrov). Vse drugo je bolj ali manj enako. Avto ponujajo v varianti s petimi motorji; trije so bencinski z močmi od 115 do 165 KM, nato prideta na vrsto dva dizelska iz serije dCi z gibno prostornino 1,5 litra (100 KM) in 1,9 litra s 120 KM. Druga novost, ki prav tako prihaja iz francoske hiše, je megane sport, doslej najmočnejša izvedenka tega vozila. Za pogon skrbi 2,0-litr-ski bencinski motor, ki ima 225 KM. Po tovarniških podatkih zmore do 100 km/h pospešiti v 6,5 sekunde. Zraven je dodan Nissanov ročni šeststopenjski menjalnik, serijsko ima Brembove zavorne kolute na vseh štirih kolesih, kolesa so 18-palčna, in jasno je, da je podvozje prilagojeno športni vožnji. Megane sport bo na voljo v varianti s tremi ali petimi vrati in dvema paketoma opreme. Kot napovedujejo, bo avto slovenskim kupcem na voljo julija, pri čemer naj bi trivrat-na izvedenka stala okoli 7,1 milijona tolarjev. Prodaja grand scenica se je že začela, opremsko primerljiva izvedenka pa je od običajnega scenica dražja za okoli 1.000 do 1.300 evrov. Za kupce pripravljena novost; renault grand scenic. Novi VW golf je marca vplival na boljšo prodajo. Marca ugodnejše številke V Zahodni Evropi oziroma EU prodaja novih avtomobilov v nekaj zadnjih mesecih ni bila nič kaj izjema. Bolje je bilo marca, saj so v teh državah prodali skupaj 1,7 milijona novih avtov. To je bilo za skoraj sedem odstotkov več kot marca lani, letošnja prodaja v celoti pa je bila glede na lansko prvo trimesečje boljša za tri odstotke. Omembe vredno je tudi to, da je šlo marca precej bolje skupini Volkswagen, ki letos ni bila uspešna in to, kot kaže, predvsem po zaslugi novega golfa. Še naprej pa dobro prodajajo zlasti japonske in juž-nokorejske avtomobilske tovarne. Cenejši »zeleni« avtomobili? Pred nedavnim je slovenska vlada sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na motorna vozila. V njem je predvidena tudi možnost oprostitve davka pri tistih vozilih, ki so ekološko prijazna oziroma imajo manjše emisije ogljikovega dioksida. Pri sekciji za osebna motorna vozila v okviru GZS pravijo, da te spremembe niso bile sprejeta po posvetovanju s sekcijo, ki je med drugim predlagala, da bi oprostitev davka veljala le za hibridna vozila. To pomeni, da bi lahko bila ta hip davka oproščena le toyota prius, ki bo kmalu na slovenskem trgu. Če bi ali bo oprostitev veljala tudi za druge avtomobile, potem utegne biti seznam dokaj dolg. Marca dobra prodaja Letošnja prodaja novih avtomobilov na slovenskem trgu je veliko bolj obetavna in optimistična, kot je bilo mogoče pričakovati. I Razlogov je verjetno kar %ekaj, nenazadnje je očitno, da so nekateri pohiteli p nakupi, ker se utegne zgoditi, da bodo avtomobili po B. maju vendarle dražji. Tato so marca na novo regi-wirali 6.847 avtomobilov, kar je bilo za 34 odstotkov več kot marca lani. V letošnjih treh mesecih pa je bil posel z novimi avtomobili za 26 odstotkov boljši kot v enakem lanskem obdob- Čeprav naj bi bili tudi sedanji podatki o prodaji še nekoliko »sumljivi«, je očitno, da je marca najbolje prodajal Renault; posrečilo se mu je najti kar 1.700 kupcev, njegov tržni delež je bil skoraj 25-odstoten. Na l. mesto se je uvrstil Volkswagen (780 vozil), na 3. pa ■ presenetljivo Opel s skupijo prodajo 754 vozil. Med tistimi, ki so zelo povečali prodajo, je bila tudi japonska Toyota (za 135 odstotkov) , medtem ko je bilo precej slabše pri Seatu in Fordu. Najbolje prodajano vozilo je bil renault clio. Ločitev DC in ^litsubishija? iNemško-ameriški kon-«rn DaimlerChrysler (DC) ledno znova dokazuje, da Jekatere njegove poteze ni-p bile ne donosne ne pose-(j premišljene. Chryslerju (re namreč slabo ali sko-ij zelo slabo. Ne pomaga p menjava direktorjev ne Jenjava modelov. [Zdaj je počilo še na drugi lani, kajti pred nedavnim 5 sporočili, da koncem ne d pomagal pri reševanju ja-onske avtomobilske tovar-e Mitsubishi. Leta 1999 je C za dve milijardi dolarjev upil 37-odstotni delež Mit-ibishija in videti je bilo, da tako pripravljajo odskoč- Iesko za večjo prisotnost amembnem japonskem Toda Mitsubishi je v potem letu 2003/04, ki se nčalopred kratkim, pri-1 kar 1,1 milijarde do-f izgube, kar je nedvom-qemno visoka številka, to se je prav zaradi tega idločil, da ne bo izpeljal talnega načrta, po kate-naj bi vložil 6,4 milijar-i«f dolarjev. Po objavi te vesti se je vred-ttost delnic DC povečala, lifitsubishijeve pa so padle. PC in Mitsubishi sta doslej Sodelovala pri razvoju skup-osnov, pred časom so na jKupni osnovi izdelali smar-llforfour in mitsubishija colt. fût kaže, se skupna pot kontna DaimlerChrysler in [Plsubishija po slabih petih lftih končuje. Peugeot 407 se bo pri nas pojavil junija. Za začetek bodo ponudili različico z 1,8-litrskim motorjem (4,8 milijona tolarjev), izvedenka z 2,(Hitrskim HDI bo stala okoli 5,5 milijona tolarjev, medtem ko bo treba za najmočnejšo različico odšteti 7,2 milijona tolarjev. Junija prihaja peugeot 407 V srednjem razredu je bil francoski Peugeot v zadnjem času precej na slabem glasu, kajti njegov 406 je kazal očitne znake staranja in morda zastarelosti. Zato tudi ni bilo pravih poslovnih rezultatov v tem dokaj pomembnem razredu. Zdaj tovarna postavlja na cesto naslednika z oznako 407, jeseni pa se bo na trge pripeljala še karavanska izvedenka 407 SW. Peugeot 407 je klasična štirivratna limuzina. Zanimivo je, da po oblikovni strani ni delo kakšnega znanega oblikovalca, kot recimo kupe 406, saj so ga narisali kar v tovarni sa- mi. Značilen je zelo dolg prednji del z lučmi, ki so precej podobne tistim pri peugeo-tu 607, prav tako zelo veliko in položno prednje steklo. Zadek je razmeroma kratek. Prtljažnik v osnovni postavitvi meri 468 litrov, seveda pa ga je možno povečati. Notranjost je narejena povsem na novo in se ne spogleduje z armaturo v kakšnem drugem, že znanem peugeotu. Serijsko bo 407 opremljen s po šestimi zračnimi varnostnimi blazinami, medtem ko za doplačilo ponujajo še kolensko blazino za voznika. Serijsko sta vgrajena tudi ABS z elektroniko ESP, ki skrbi za stabilnost vozila, in samodejna klimatska naprava. Motorjev bo šest; od tega štirje bencinski in dva turbodizla. Pri dizelskih agregatih se ponudba začne z 1,6-litrskim motorjem s 109 KM, sledi 2,0-litrski motor, ki razvije 136 KM. Kasneje, verjetno še pred koncem leta, se bo pojavil tudi dizelski V6-motor. Bencinska ponudba se začne z 1,8-litrskim motorjem s 116 KM, sledi, 2,0-litrski motor (123 KM), ter 2,2-litrski (158 KM) in V6 z gibno prostornino 3,0 litre, ki ima 211 KM. Menjalniki so štirje, in sicer dva ročna (5 in 6-stopenjski) ter dva samodejna (4 in 6 stopenj). Idea v Avtu Celje 7. in 8. maja je bila v Avtu Celje d.d.. na Ipavčevi ulici 21 v Celju predstavitev vozila Idea. To je nov Fiatov manjši enoprostorec. Na voljo je v V Avtu Celje d.d., v salonu Fiat na^pavčevi^lioi 2U Celj^ga lahkoTobite že od Obiščite jih in ob tej priložnosti si boste lahko ogledali tudi razstavo likovnih del članov društva likovnih ustvarjalcev Rifnik-Šentjur. DC odhaja iz Hyundaija? Že velikokrat omenjeni DaimlerChrysler (DC) ima v svojih rokah tudi 10 odstotkov južnokorejskega koncerna Hyundai Motors. Videti pa je, da ni več pravega interesa za takšno partnerstvo. Obe tovarni sodelujeta le pri izdelavi pogonskih agregatov za gospodarska vozila, nekateri drugi načrti, ki so bili še pred kratkim dokaj aktualni, pa očitno nimajo prave vrednosti. DC se je na južnokorejskem polotoku angažiral predvsem v času velike gospodarske krize, zdaj pa so se razmere očitno spremenile. Prenova X-traila in terrana Japonski Nissan napoveduje tržni štart dveh prenovljenih avtomobilov, X-traila in terrana. X-trail je dobil novo notranjost in boljšo ergonomijo, nekaj sprememb je tudi pri načinu vklapljanja štirikolesnega pogona. Navzven pa se bo prenovljeni X-trail od sedanjih izvedenk razlikoval po drugačnih prednjih in zadnjih odbijačih, maski motorja in 16-palčnih platiščih, dobil pa je še 2,2-litrski turbodizelski motor s 136 KM. Terrano je dobil 17-palčna platišča, na voljo je tudi v treh novih barvah zunanjosti... Kdaj se bosta prenovljena avtomobila pojavila pri nas, ta hip še ni znano. KATALIZATOR UNVERZALNI ŽE OD 26.000 SIT AVÏ00HI R f G N £M f R d.o.o n v i v v s & i n t v n t m i n GR£|J(E SVEÉKE M D|ESEL0D 1.600 SIT! PLOČEVINA, SVETLOBNA TELESA Mariborska 86, Celje IN HLADILNIKI tel.: (03) 428-62-70 LAMBDA SONDE www.ovtodeliregnenm.Si POTOVALNI KOVČKI IN PRTLJAŽNIKI pneumatic centra Mam VCJLKfimZflCIJfl MCI LE) DEJflN s.p. UL Tontkr teteve 17. 3230 Šentjur, 03 749 1710. 041 630 E52 OKaa iretanja nagrad. 2B&20M Zadnji rak oMsJe kuponom 2'ii2Q(l* Jaguarji na izredni pregled Izredni pregledi avtomobilov niso nič novega; zdaj Jaguar sporoča, da bo treba pregledati 68 tisoč njegovih vozil. Kot pravijo, se utegne zgoditi, da bi lahko kar med vožnjo samodejni menjalnik nenadzorovano prestavil v vzvratno prestavo. Kot pravijo, je bila polovica teh jaguarjev prodanih v Severni Ameriki, polovica pa v Evropi; gre za modele S-type in XK letnika 2003 ter veliki in novi XJ (na sliki). Vsi imajo 6-stopenjski samodejni menjalnik, ki ga izdeluje nemški specialist ZF. Kot pravijo pri Jaguarju, se doslej napaka sicer še ni pojavila, ni pa izključena, zato odločitev za izredni pregled. RO+SO SERVIS IN PRODAJA VOZU d.o.o. Sknletow 13 (Hudinjo), 3000 Celje. Tel: 425-40-80 Fox: 425-40-88 IžTHIK «NA V SIT 2000 lmot 1ÎÎL J5Í.M0 FURGONI! 1999 950.000 1999 900.000 1.6 GtS 1996 600.000 1994_2ÍHMD IBI 1.9TDI 2001 2.750.000 2001 1-550.Q0Q ZA NOVA VOZILA LETNIK 2003 AVTO CIEI.JIE d Sedež in prodaja: Ipavtevo 21, Celje Male oglase sprejemamo osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Brezplačna objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati. motorna vozila PRODAM MERCEDES 1,3 E, letnik 88, bele barve, široke letve, centralna, ABS, reg. na novo, prodam za 450.000 SIT. Telefon 041 645-898. Š318 AUDI 801.6 b, letnik 1986, vozen, ohranjen, prodam za 40.000 SIT. Telefon 041 661-674. 2464 RENAULT 4 gtl, letnik 1991, garažiran, prodam. Telefon 041 586-985. 2 278 OPEL vedro 1.8 i cd, letnik 1993, pet vrat, bele barve, ohranjen, prodam. Telefon (03) 5740-877. Š322 ADRIA 450 0, letnik 1979, registrirana do julija, prodam. Telefon 031 691-211. 2444 DAEWOO nexia 1,5 gtx, letnik 95,4 vrata, krotek model, vsa oprema tudi klima, opravljen tehnični pregled, prodam. Telefon 041 233-973. 2520 OPEL vedro 2.0, letnik 1990, registriran do oktobra, prodam za 100.000 SIT. Telefon 5461-115. 2492 SKUTER Doelim 50, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 041 240-658. 2497 SKUTER Piaggio, letnik 1995, metalno zelene barve, reg. do 26. 4. 2005, za 130.000, APN 4, v voznem stanju, za 30.000, Tomos avtomatik, neregistriran, v voznem stanju, prodam za 30.000 SIT. Telefon 041 858452. L457 PASAT 1.6 tdi karavan, letnik 89 in kiper tam, letnik 89, prodam. Telefon 041 642-070. Š324 GOLF jxd, letnik 86,10. mesec, prodam za 170.000 SIT. Telefon 041 707-748. Š326 FIAT tipo 1,4, letnik 93,12. mesec, prodam za 155.000 SIT. Telefon 041 588-205. Š326 DAEWOO Racer, letnik 1995, september, registriran, garažiran, 1. lastnik, ugodno prodam. Telefon 031 861-081,041 880-798. 2512 PEUGEOT 106, letnik 1998, zelo lepo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-313. 2517 CITROEN Xsora 1.9 d, prvi lastnik, srebrn, servisiran, vreden ogleda, prodam. Informacije po telefonu 031 811-895. R 5 campus, letnik 92,5 vrat, 120.000 km, 2. lastnik, zelo lepo ohranjen, prodam za 175.000 SIT. Telefon 051 244-699, VW Vento 1,9 td, letnik 92, ohranjen, prodam, cena po dogovoru. Telefon 5808-838,041 804-402. S 331 VW Vento 1.9 td, letnik 94, oprema, ohranjen, prodam. Telefon 8098-508,041 763-048. Š331 stroji ŠROTAR z motorjem in napravo za krivljenje železa prodam. Telefon 7810-560. 2285 STROJ z delom prodam zaradi upokojitve ali oddamo samo montažo. Telefon 041 664-098. p DOBRO ohranjeno »vejevko« za žito prodam. Telefon 041 765-950. 2411 NAKIADALKO16 m1 Sip, za hribovski teren, obračalnika Sip, tračni, 1,80 m, ličkal-nik, puhalnik Tajfun, molzni stroj Virovitica, prodam. Telefon (03) 5824-271, 041 961-659, po 20. uri. 2401 KOSILNICO Alpina, obnovljeno, lepo ohranjeno, prodam. Telefon (03) 490-7080, 041 524413. 2400 MOTOR za BCS Akme, bencin petrolej, generalno obnovljen, ugodno prodam. Telefon 5798-352. Š311 KOSILNICO Bûcher M 200, motor Mag, širino košnje je 140 cm, ugodno prodam. Telefon 5461-118. 2408 TRAKTOR Ferguson, 35 KM, prodam ali menjam za kolo s pomožnim motorjem. Telefon 050 340-222,031 340-222. 2427 HIDRAVLIČNI cilinder za samonakladalno prikolico, komplet s cevjo in ventilom, nov, prodam za 17.000 SIT. Telefon 031 637-317. 2422 OBRAČALNIK Sip 220, zelo ugodno in kosilnico Muta 127, prodam. Telefon (03) 5461-462. 2432 NAKIADALKO novi Pionir 17, lepo ohranjeno, prodam za 410.000 SIT. Telefon 588-038. 2439 MOTORNO nahrbtno škropilnico Stihi sk 320, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 041 951-078. 2501 KOSILNICO Bosch, mala buharca in muta s priključki ter nahrbtno škropilnico Panonie ah Solo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 802-133. U458 SEJALNIC0 Oh, za koruzo, samonakladalno prikolico Sip, 16 cm ali 19 cm, prodam. Telefon 041 725-055. S327 NAHRBTNO škropilnico Stihler, vredno ogleda, prodam. Telefon 7492-640. Š328 KOSILNICO Ahme, motor Goren je, prodam. Telefon 5414-990,051 346-790. 2513 TRAKTORSKO škropilnico, 3001, puhalnik Tajfun, z motorjem ali brez in tračni obračalnik 220, prodam. Telefon 041 261-676. 2531 BCS kosilnico in kosilnico zo traktor prodam. Telefon 031 833-642. 2532 TRAKTOR Porsche, 18 KM, starejše izdelave, v voznem stanju, prodam. Telefon 5777-150. 2545 KOSILNICO z grebenom 80 cm, Marazzini Pony 3,5 s 4 taktnim bencinskim motorjem 2,6 kw, prodam. Telefon 051310-336. 2557 posest prodam HIŠO no Ostrožném prodam. Možna menjava za bivalni vikend ali večje stanovanje. Telefon 041 628-674. 2314 VINOGRAD z zidanico, 700 m1,400 tisov, v Kostrivnici, prodam. Telefon 041 742-990. 2323 ■•«I*1 NEPREMIČNINE TtL 03 5451-006 041 368-625 www.pgp-nepremicnine.com 0BN0VUEN0 vrstno hišo, Hudinja, prodam, cena 21,5 mio SIT. Telefon 041613-381. injšo m', dodát- 160, Uboje, 36 arov zemlje, z vsemi pritiklinami, prodamo, cena 12,5 mio SIT. Telefon (03) 781-2680,041 515-447. 2416 KMETUO, primemo za rejo konj ali jelenov, prodam. Telefon 041 577-997. 2425 V Savinjski dolini prodamo hišo 320 m2 z urejeno okolico 1200 m2, staro 23 let. Cena po dogovoru. V račun vzamemo stanovanje. Telefon 041 239-304, (03) 5701-270. ž 285 ZAZIDALNO parcelo v mali Brezi prodam. Telefon 781-0407 ali 031 349-527. 2429 VIKEND v okolici Šentjurja pri Celju, velikost 542 m2, vikend je kot nov, z vso opremo, vreden ogleda, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041334400. 2435 ŠENTVID. Del večstanovanjske hiše, letnik 1916, vfazi obnove, pritličje v celoti 193 m2, garaža, zemljišče 550 m2, etažna lastnina, urejena, možno poslovna dejavnost, prodamo za 14.300.000 SIT. PGP Nepremičnine Alojz Kendo s. p., Dobrova 23 a, 3000 Celje, telefon 041 368-625. ŠENTVID. Kmetijo, 5,2 ho, s staro kmečko hišo in dvema gospodarskima poslopjema, cca 100 let, prodamo za 12.000.000 SIT in novogradnja nedokončana na parceli 5000 m?, prodamo za 18.000.000 SIT. PGP Nepremičnine Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, 3000 Celje, telefon 041 368-625. n VOJNIK. Zidanico, letnik 1986, z vinogradom, 800 trsov v terasah, na sončnem pobočju, asfaltiran dostop, prodamo zo 5.000.000 SIT. PGP Nepremičnine Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, 3000 Celje, telefon 041 368-625. n CELJE, Spodnjo Hudinja. 120 m2, dvojček, novogradnja, zgrajen leta 2004, do 3. podaljšane faze, priključki na objektu, z 290 m2 zemljišča, prodam za 14.500.000 SIT. lelefon 041 629-514. 2480 KMETUO, 5,5 ha, z gospodarskim poslopjem, njive, travniki, na lepi sončni legi, prodam za 10.000.000 SIT. Telefon 5473-775. 2474 V SLIVNICI prodam novozgra jeno vikend hišo, 100 m2, z zemljiščem. Možna tudi menjava. Telefon 031 554-901. 2467 VINOGRAD, cca 500 trsov, v Rakovici pri Virštanju, na zelo lepi lokaciji, prodam. Telefon 041 37*430,041373-431. 2459 POSLOVNI prostor (trgovina), 100 m2, parkirni prostor, sanitarije, ogrevanje, izložba, na Tmoveljski cesti 2 Celje, prodam. Telefon 4916-050,031 608489.2491 GRADBENO parcelo, Celje-Ostrožno, 2649 m2, na atraktivni lokaciji, prodom. Telefon 031765-333. 2495 V OKOLICI Dramelj prodam zazidalno par- celo s kmetijskim zemljiščem, 7000 m2, ob asfahni cesti. Telefon 031 642-589. 2500 HIŠO, manjše poslopje, 91 arov, travnik, pašnik, mestna voda, ob asfaltni cesti, prodam za 8 mio SIT. Telefon 041 773-865, 031 243-715, popoldan. L 456 STANOVANJSKO hišo v Latkovi vosi, 1 km od avtoceste, ugodno prodam. Telefon 040 736-680 ali 041415-022. 2515 OBNOVLJENO kmečko hišo, z nekaj zemlje, na Blatnem vrhu, prodam. Telefon 041 738467. L 466 ŠENTVID. Domačijo na lepem sončnem kraju, primerno za vikend, prodam. Telefon 5472-227. 2527 ZIDANICO na parceli cca 1600 m1 v Šmart-nem v Rožni dolini prodamo za 6,5 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova - 4, Celje, www.prijaznost.com, Telefon 041 727-301,5482-002. 2555 12 LET staro hišo, na parceli cca 450 m2, na Ostrožném prodamo za 39 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenovo 4, Celje, www.prijaznost.com, Telefon 041 727-301,5482-002. 2555 ZAZIDUIV0 parcelo 2736 m2 v Gotovljah prodamo v celoti ali delno. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, Telefon 041 727-301,5482-002. 2555 HIŠO dvojček, cca 90 m2 stanovanjske povr-šine na parceli cca 400 m2,1.1950 v Novi vasi prodamo za 15 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, Telefon 041 727-301,5482-002. 2555 POPOLNOMA adaptirano hišo ob Mariborski cesti, cca 300 m? uporabne površine na parceli cca 1500 m2, primerno za poslovno dejavnost, prodamo za 43 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, Telefon 041 727-301,5482-002. 2555 POSLOVN (Stanovanjski objekt ob cesti Zreče - Rogla, 10 km od smučišča, tloris 20 m»12 m (K, 1., M), 3. gradbena faza, prodamo zo 25 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prv jaznost.com, Telefon 041 727-301, 5482-002. 2555 KUPIM HIŠO z nekaj zemlje kupim v bližini Laškega. Telefon 041958-983. L 414 ODDAM POSLOVNE prostore, velikost 77 m2 (proizvodna ali storitvena dejavnost) ter poslovne prostore, ločene, v skupni velikosti 207 m2, podjetja Sevs d. 0. 0., lokacija Bežigrajska cesta 2, Celje (nasproti Interspara), oddamo v najem. Prostori so na voljo takoj. Vse informacije po telefonu 041693416, g. Germek. POSLOVNE prostore v izmeri 77 m2 (proizvodna ali storitvena dejavnost) ter poslovne prostore, ločene, v skupni izmeri 207 m2, podjetja SEVS d.o.o. na lokaciji Bežigrajska cesta 2, Celje (nasproti Interspara), oddamo v najem. Prostori so na voljo takoj, vse informacije po telefonu 041 69*416, g. Germek. V CENTRU Šentjurja (pri sodišču) oddamo v najem poslovni prostor za pisarniško dejavnost. Informacije po telefonu 041 664436. 2445 ŠENTJUR, Nova vas. Ob glavni cesti oddam v najem gospodarsko poslopje in večji garažni prostor v stanovanjski hiši, za obrt ali skladišče. Telefon (03) 5485-048, zvečer. 2443 LOKAL-bistro, v Šempetru v Savinjski dolini, oddam. Kličite po 18. uri, telefon 040 746-910. 2510 POSLOVNI objekt na odlični lokaciji v Celju (Hudinjo-bivši salon gostinske opreme), v velikosti 450 m2, 250 m2 parkirnega prostora, v odličnem stanju, popolno prenovljen, oddamo takoj za dobo 5 let, z možnostjo kasnejšega odkupa. Informacije po telefonu 5799-200,041 6I8-845, od 7. do 16. ure. p POSLOVNI prostor, 120 m2, na Mariborski cesti v Celju, nasproti planeta Tuš, oddamo. Telefon 041 731-816. Magma, Poslovna darilo d. 0.0., Mariborska cesta 106,3000 Celje. n NA Ostrožném oddam v najem poslovni prostor, velikosti 45 m2, namenjen za različne dejavnosti. Telefon (03) 4921-470. 2551 stanovanje PRODAM TRIINP0LS0BN0 meščansko stanovanje v središču Celja prodamo. Telefon (03) 5481415, po 19. uri. tc DVOSOBNO stanovanje 64 m2, v 6. nadstropju na Ljubljanski c., 1.1980, prodamo za 11,8 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, Telefon 041 727-301,5482-002. 2555 NOVO dvosobno stanovanje na Glaziji, 77 m2, z balkonom in teraso, prodamo. Telefon 041 6244)60. Viba d.0.0., Novo Celje 9, Petrovce. n www.prijaznost.com, 301,5482-002. LASTNO nepremičnino, enosobno mansai no stanovanje, 43,11 m2 v Celju, prodi mo. Stovba ima dve nadstropji in ma^ sardo, letnik 1936, delno prenovljeni cena 29.000 EUR. Vse informacije pJ telefonu (03) 8974-750 ali 031 65»( 404. Elena nepremičnine, Galerija, Já no Pocajt s. p., Kidričeva 2/b Velenje, i DVOSOBNO stanovanje in garažo, na Bnp v Celju, prodam. Telefon 041 831-631 TRISOBNO stanovanje v mirnem delu Zob >st59 m2, prodanu er po tel* nu (03) 4930-787. Ž2fl ENOSOBNO stanovanje, 40 m2 v pritfiji (Žalec), prodam za 7.000.000 SÍT 06 dam v najem. Marjan Šošlrič, Ul. Bra» Dobrotinškov 14, Celje. 2522 opremljeno stanovanje in garažo. Teb fon 041 662-194,4919-161. 252s MALI OGLASI - INFORMACIJE ^ izDenij Si Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o., Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure. " so objavljeni tudi na spletnem mestu wwrw.lzbeH.si, kjer si lahko ogledate tudi slike In daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. DOMPLAN, d.o.o. Globoko 8/e, 3272 RIMSKE TOPUCE po pooblastilu Nepremičninskega sklada PIZ, d.o.o. objavlja za zbiranje ponudb na podlagi popisov del za obnovo kopalnic v stanovanjih v Laškem, Šmarju pri Jelšah in Rogaški Slatini. 1. Predhiet razpisa: - obnova 5 kopalnic v Laškem, - obnova 3 kopalnic v Šmarju pri Jelšah in 2 kopalnic v Rogaški Slatini. 2. Popis del lahko dvignete na sedežu Domplana, d.o.o., Globoko 8/e, Rimske Toplice, v času uradnih ur med 8. in 15. uro. 3. Ponudba mora zajemati: - ceno - plačilne pogoje - roke izvedbe - garancijo za ponujena dela. 4. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so: - ugodnejša cena, reference ponudnika, čas izvedbe, garancija, čas plačila. 5. Najugodnejši ponudnik bo izbran ločeno za dela v Laškem in za dela v Šmarju pri Jelšah ter Rogaški Slatini. 6. Vse potrebne informacije lahko zainteresirani ponudniki prejmejo na sedežu podjetja ali po telefonu štev. (03) 734-11 -80. 7. Ponudbe oddajte najkasneje do 31. maja 2004 do 9. ure in sicer osebno na sedežu podjetja ali po pošti na naslov: DOMPLAN, d.o.o., Globoko 8/e, Rimske Toplice. Ponudbe morajo biti v zaprtih kuvertah s pripisom: »ponudba NS PIZ - ne odpiraj«. HRSONJERO na Lovi, cta 30 m', 8. nadstropje, v stolpnici, 1.1978, prodamo za 5,9 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, Telefon 041 727-301,5482-002. 2555 oddam ÍOALMACUI, Sukošan pri Zadru, oddamo turistične sobe, 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, ugodno, nočitev z zajtrkom, večerja po dogovoru. Informacije in rezervacije po telefonu 00385 9153-19064,00385233-93129. 2360 MGAL0V v Puli, za 6 oseb, plaža oddaljena 250 m, ugodno oddam. Telefon 041 240-697,041 498-046 . 2415 RZARJE-okolica, eno etažo, triinpoisobno stanovanje, opremljeno, oddamo. Me sečna najemnino 50.000 SIT. PGP Nepremičnine Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, 3000 Celje, telefon 04] 368425. 3BS0BN0 stanovanje v centru Celja oddam. Informacije zvečer po telefonu (03) 5485-048. 2443 TSAVUDRUI oddamo apartma za 3-5 oseb. Maj, junij, september 35 % ceneje. Telefon 041 424-086. ž 282 "OSOBNO stanovanje, opremljeno, v Novi vasi v Celju, oddamo. Telefon 5798-738, 041 513-125. 2494 NČITNIŠKE kapacitete Šibeniku in na Rogli oddam. Telefon (03) 5484-611. IHUVATNI hiši odd m ženski stanovanje s souporabo kuhinje in kopalnice. Telefon 041 733-277. 254i KlNO opremljeno trisobno stanovanje v Žalcu, cca 50 m', oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, Telefon 041 727-301,5482-002. 2555 "ARTMANE a kategorije v Žmanu na Du-gem otoku, oddamo. Telefon 070 330-228 ali 070 330-226, Jožef Repar, Cesta na Ostrožno 83/a, 3000 Celje. PENZION Maslina, Jakišnka, otok Pag, ob morju, polni in polpenzioni. Ugodne cene, predsezanski in posezonski popusti. Telefon 00385/5366-8114,00385 5366-8006, Robert Badurina s.p., Jakišnka, Novalja. bs " "" ^iir GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Celju nojamem. Predplačilo. Telefon 041 5354)31. 24/2 STANOVAMJE v Šentjurju najamem. Telefon 040577-079. 2533 STANOVANJE ali stanovanjsko hišo v Celju ali okolici, najamem. Telefon 041 727-301. MENJAM DVOINPOLSOBNO stonovanje, 67 m2, menjam za manjšo hišo ali vikend na relaciji Celje-Luče. Telefon 031 422- oprema prodam OMARO s kavčem, mizico in dva naslanjani ugodno prodam. Telefon (03) 5732-069. 2410 KUHINJO Gorenje, rjavi les, 1 trn elementov, ovalno miza, 6 stolov, ugodno prodam. Telefon 5461-064, po 17. uri. 2428 RABUENO spalnico z jogijem, 180-190, prodam. Telefon 041 762-210. 2431 DVOJNO korito, kuhinjsko, nerjaveče, ohranjeno, prodam za 6.000 SIT. Telefon 041 986-114. 2468 USNJENO sedežno garnituro, temno zelene barve, skoraj novo, prodam zo 160.000 SIT. Telefon 041 523-971. 2281 SESTAVLJIV dnevni regal Alples, bane češnja, brez praske, skoraj novo, prodam za 100.000 SIT. Telefon 041 523-971. Ž 281 OPREMO za manjšo trgovino prodom. Telefon 5743-887. 2498 KOMBINIRAN hladilnik, zamrzovalno omaro, štedilnik 2-2, štedilnik 4*2, sedežno garnituro, mizo s stoli, prodam. Telefon 041 490-189. 2543 UMIVALNIK iz umetnega marmorja Gorenje onyx alpe um 125L z mešalno baterijo in polico pod ogledalom 90 cm, skoraj nov, prodam. Telefon (03) 5419-740 ali 041 639-535, po 15. uri. 2557 kupim RABUENO pohištvo, belo tehniko odkupim po simbolični ceni. Telefon 041 623-925. 2375 ODVEČNO rabljeno pohištvo, belo tehniko, kupim. Telefon 041415-412. 2543 gradbeni material prodam OPAŽ, smrekov, ladijski pod, bruna, deske, kamen škrilj, prodam. Telefon 041 637-202. 20192020 STREŠNO opeko Kikinda, dvojni zareznik, novo, 3600 kosov, prodam, 100 SIT/kos, v Šentjurju. Telefon 041 645-898. Š318 OKENSKA krila s termopon steklom, žaluzi-jami in polkni, ugodno prodam. Telefon (03) 5724-887,041 629-973. 2465 RABUENA vratna krila (72,5 in 82,5 cm) polna in zastekljena ter lesena okna z dvojno zasteklitvijo, različnih dimenzij (179-119,79Đ7130,100-50,75-50), prodam. Telefon (03) 5419-740 ali 041 639-535, po 15. uri. 2557 KOVINSKA vrala, toplotno izolirana, v 210 « š 135 cm, prodom. Telefon 5718-664. 2426 "" oddam STREŠNO opeko Bobrovec oddam. Jože Rakun, Trnavo 15, Gomilsko, telefon (03) 5726-367. 2421 KERAMIČNE ploščice za manjšo lončeno peč (komplet) oddamo. Telefon 5771-036. 2423 akustika FRAJTONARICO kupim. Telefon 041 271- NESNICE jarkice, rjave, črne in grahaste, prodajamo Kmetija Winter, lopata 55, Celje, telefon 5472-070,031 461-798. NESNICE, rjave, grahaste, tik pred nesnost-jo, možnost brezplačne dostave na dom, prodam. Telefon (02) 582-1401. p REJCI perutnine! Rjave kokoši, stare 1 leto, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodajamo vsak dan po 17. uri. Telefon 5488-158. 2395 TEUCO, težko 400 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5794-155. Š317 KRAVO, dobro mlekarico, brejo v 9. mesecu, prodam, cena po dogovoru. Telefon 5888-747. 2412 BURSKE koze in kozličke prodamo. Telefon 5724-398, po 15. uri, ž 275 JAGNJETA za nadaljnjo rejo ali zakol, lahko tudi očiščena, prodam, možna dostava. Telefon 5773-302. 2424 100 kg težke prašiče prodam za 350 SIT/ kg. Telefon 5799-071. 2482 BURSKEGA kozla z rodovnikom, starega 3 leta in enoletnega križanca ter mladiče, prodam. Telefon (03) 5773-015, 041 313-141. 2462 PIŠČANCE brojlerje, za nadaljnjo rejo, prodorno. Ftšar, Tabor 45, telefon 041619-372. Ž 276 PUJSKE, stare 10 tednov, za nadaljnjo rejo ali odojke, prodam. Telefon (03) 5471-663. 2446 ŠEST brejih ovac, jezersko solčavsko roma-novske pasme, prodom. Telefon 041 853085. 2496 DVA jagenjčka, za zakol ali nadaljnjo rejo in dve kozi, prodam. Telefon 5739-320 ali 031 461-056. L 451 TEUCO simentalko, težko 420 kg in srnosto kozo, prodam. Telefon (03) 5738-165. ZAJCE nemške lisce, pripuščene samice, prodam. Ljudmila Kuder, Medlog 26 a, Celje. Telefon 5472-110. 2507 NEMŠKE ovčarje prodam. Šentjur, Dole. Telefon 041714-914. S325 BIKCA, starega 10 dni, sivo rjavega, prodam. Telefon 5799-236. Š329 OVCE, solčavsktKomanovske pasme, prodamo. Telefon (03) 5740-218, po 15. uri. Ô330 TROP plemenskih ovac in ovna za pripust, pasme jsr, prodam. Telefon 031 798-390,5798441. 2528 JAGNJETA, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031782-263. L 465 DVA telička simentalca, stara tri tedne, prodam. Telefon (03) 5796-126.Š333 DOMAČE piščance, očiščene, prodamo. Možna dostava da 30 km. Prodamo tudi mladiče gosi in rac. Telefon 041 500-394. 2524 TEUCO, brejo pet mesecev, prodam ali menjam za bikca. Telefon 5794-217. DVE telički, ena 3 tedne, druga stara 7 tednov, prodam ali menjam za jalovo kravo. Telefon 041 580-279. Š334 PURANE, stare 6 tednov za nadaljnjo reja, prodam. Naročila in informacije po telefonu 031 571-832. p kupim KRAVO, dobro mlekarico, s teletom ali s svežim mlekom, kupim. Telefon 5419-776. 2509 kmetijski pridelki prodam SUDKO seno in košnjo prodamo. Telefon (03)5793-294. 2455 BELO in rdeče vino ter žganje prodam. Telefon 031 532-444. 2518 ostalo prodam POČITNIŠKO prikolico Adria 450, z vso dodatno opremo, prodam. Telefon (03) 492-1450,041 675-599, Celje. 2397 ČB temnico prodam. Telefon (03) 5412-581. 2398 DVE plesni obleki za LA in standard, številka 36-38, oddam.Telefon 5771-036. 2423 DVOJE koles od kočije, premer 95 in 70 cm, starino, prodam. Telefon 5730-847, Laško. 2434 P IMAŠ: pt IMAŠ: plačilno kartico, ZAVRTI 03/492-29-63 IN PLAČAJ EN OBROK MANJ CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 {Ra..<>jni enter) TEL.: 03/ 42 74 378 NOVO: IN HITREJE DO POSOJILA| PREGLED VIDA ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10 OPTIKA GLEŠČIĆ BORIS s.| 03 5410 317 031 625-506 mm\\ rm a "Trii TM Dunajska™, LJubljana Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop n TEj mimin Œ E23EH Robert Kukovec s.p Mlinska ul. 22 Maribor Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine. Star kredit ni ovira. tel.: 02/252 48 26 041 750-560 OTROŠKO posteljico, moško kolo na 10 prestav, nov fotoaparat 36 mm, navaden, ležaj za golf II, nov prednji. Telefon 040 754-016. 2473 NAMIZNO stružnico, vrtalni stroj, razno drobno orodje, kosilnico, zamrzovalno (brez izpila), razno računalniško opremo, prodam. Telefon 040 797-629. 2280 VODNO črpalko 5 stopenj, nakladalko 22 kubično, transporter 6 m in pujske 30 kg, prodam. Telefon 041 920-416. Ž 277 KOSILNICO bo, širina HOan, malo rabljeno in svinjsko polovico prašiča, krmljenega z domačo hrano. Telefon 041517-616. Š323 POVSEM novo Murino obleko št. 50, prodam. Telefon 041 523-268, (03) 5741-369. š32o FANTOVSKO obleko za obhajilo, prodam. Telefon 031 332-400,7056-200. CISTERNO za kurilno olje, 40001, prodam, ali menjam za manjšo. Telefon 031 558-996. 2447 4 mesece rabljena alu platišča z gumami Sava intenza v profil, dim. 205-60-15. Telefon 041 470-858. Ž281 PAR kmečkih kobil, voznih in ujahanih, prodam. Prodam tudi traktor starejši, motor potreben popravila. Telefon 041 763-720. L 459 RDELFINl NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 034925956. 031862140 STENSKO uro 58 cm-25 Lova 31 day, zelo lepo ohranjena, potrebna sestava mehanizma, novija se na ključ, prodam za 20.000 SIT. Telefon 070 2964)09,070 918-404. 2538 SAM0NAKUDALK0 Pionir 17, suhe borove prodam. Telefon 031478-953. 2489 STARINE alt deuteh,prodam. Mizi3m-120 90-60, divon, skrinje, omare stare od 90 do 130 let, kredence 1*150 let, 1-90 let, lestenci, kolovrat ter veliko manjših predmetov. Telefon 5410-198,041 541-165. 2241 TRAKTORSKO škropilnico 3001, z 8 m škropil- menjam. Telefon 031 499-919. 2511 ZAPRAVUIVČEK, skoraj nov, na 3 sedeže, Telefon 031 862-081. sko kolo in stroj za čiščenje piščancev, prodam. Telefon 031 524-148. 2542 ' kupim" ^ ] ~ ZA vile in gradove odkupim starine: pohištvo, oljne slike, ure, lesene kipe, porcelan, preproge, lestence itd. Telefon (03) 5482-288,041 681-412. 2172 iZDePLSi Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovens časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rur ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih ie nikoli ni bilo tako udobno. SODELUJEJO: DELO l.'SWWa VES1NIK NTJtC MALI OGLASI - INFORMACIJE Planinsko društvo Zagorje razpisuje prosto delovno mesto oskrbnika v našem planinskem domu na Čemšeniški planini Dom je odprt v poletni sezoni od 1. maja do 30. septembra, vsak dan, razen ob ponedeljkih, v zimski sezoni od 1. oktobra do 30. aprila pa ob sobotah, nedeljah in vseh praznikih. Dom je oskrbovan s tovorno žičnico, v ugodnih razmerah pa je v bližino doma možen dostop s terenskim vozilom. Kandidati naj prijave vložijo na naslov: Planinsko društvo Zagorje, Cesta zmage 14, 1410 Zagorje v 10. dneh od objave razpisa. Kandidati oziroma njihovi družinski člani morajo biti samostojni podjetniki gostinske stroke, saj bodo prevzeli planinski dom s kuhinjo, vso opremo in ležišč v celotno oskrbo. Najemnina bo določena sporazumno z oskrbnikom. Prijavi je potrebno priložiti: 1. rojstne podatke in podatke o prebivališču; 2. dokazilo o izpolnjevanju pogojev za samostojnega podjetnika gostinske stroke; 3. opis dosedanjega dela v gostinstvu in planinskih postojankah. POLICIJSKE, vojaške, gasilske uniforme ter odlikovanja SFRJ, staro orožje, bajonete, sablje, čelade, kupim. Telefon 031422- zmenki 51-tETHA simpatična trgovko iz Šempetra, želi prijatelja višje postave, vsaj 178 cm, za resno vezo. Telefon 041 248-647. 2483 45-lETNA ure jena ženska iz Letuša v Savinjski dolini, želi prijatelja do S7 let. Resno. Telefon 090 7442. Kličite z navadnim telefonom. Agencija Alan, Žarko Prezelj s.p., Kraigherjeva 11, Celje. 2483 304ITNA učiteljica, samska iz Slovenskih Konjic, želi spoznati moškega do 44 let za resno vezo. Telefon 090 7442. Kličite z navadnim telefonom. Agencija Alan, Žarko Prezelj s.p., Kraigherjevo 11, Celje. 2483 IŠČEM prijateljico za skupno življenje. Telefon 5414-990,051 346-790. 2513 V nm: posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi. ki ste osamljeni, pokličite 041/591-222 Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Bistrica ob Sotli 13. Bistrica ob So UPOKOJENEC, star 61 let, želi spoznati žensko, staro od 52-58 let, močnejše postave z vozniškim izpitom. Ponudbe pošljite na Novi tednik, pod šifro: RANJENO SRCE. VDOVEC, 47 letni želi spoznati dekle ali mamico od 33 do 45 let iz celjske okolice. Samo resne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro: KO JABLANE ZACVH0. 2490 zaposlitev ČE imate veselje do dela v pizzeriji, vam ponujamo prosto delovno mesto v strežbi. Informacije po telefonu 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40,3301 Petrovce. 2222 IŠČEMO natakarico za strežbo v dnevnem baru Tiffany Celje. Telefon (03) 493-0533. GGM International d. 0.0., Kosovelova 16, Celje. 2359 IŠČETE zanimivo in pestro delo? Delo v prijaznem, dinamičnem kolektivu? Če ste komunikativni, imate bogat besedni zaklad, vse vztrajni in imate smisel za delo z ljudmi, se nam pridružite pri telefonskem trženju. Nudimo izobraževanje, prilagodljiv delovni čas (4,6 ali 8 ur) ter redno ali honorarno delo. Dodatne informacije (03) 491-8510. Prešernova družba d. d., Opekarska 4 a, Ljubljana (Nina, Pamela). n KAVA bar Bolero zaposli več deklet za delo v šanku. Dobro plačilo in možnost stanovanja. Alibi d. 0.0., Rudnik 2/12,1000 Ljubljana. Telefon 031 712-453. n NUDIMO delo v naši enoti v Celju. Pošteno plačilo. Telefon 041 769-563,041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. 2034 PEKA z izkušnjami zaposlimo. Informacije po telefonu 041 608-319. Gratis d. 0.0., Cerovec 3 a, Šmarje pri Jelšah. 2182 ŠOFERJA, kiper kamijona, zaposlimo. Telefon 041 625-913, (03) 5648443. AGM Nemec Primož, s.p., Sedraž 3, Laško. STROJNIKA, gradbene mehanizacije (izpit ni pogoj), zaposlimo. Telefon 041 625-913, (03) 5648-043. AGM Nemec Primož, s.p., Sedraž 3, Loško. 246i DELAVCE zo dela pri nizkih gradnjah (gradbene delavce). Telefon 041 625-913, (03) 5648-043. AGM Nemec Primož, s.p., Sedraž 3, loško. 2461 AVT0UČARJA zaposlimo. Pogoj 5 let delovnih izkušenj. Avto Princ d.o.o., Bukovžlak 63 a, Teharje. Telefon 041 372-085. 248/ KO se skupaj učimo uspeha v svetu prodaje, se lahko učimo od uspešnih in se držimo njihovih življenjskih načel. Če se želimo učiti in tako napredovati, moramo vedeti, kako in zakaj. Osebni dohodek od 150-200.000 SIT. Več po telefonu 041 677-467. Anistar, Anica Špoljar s.p., Vojkova ulica 7,3000 Celje. n MANAGER REGIJE Ždtte delali v prijetnem okolju? Bi s ponosom predstavljali podjetje? Li morda radi zamenjali delovno okolje? Ali ste trenutno brez zaposlitve? Ste stari već kot 25 let? Sle pripravljeni na dodatno izobraževanje? Imale Šoferski izpit B kategorije? in aktivno obvladale slovtatski jezik potem ste na dobri poti. da postanete manager regije. Napišite vlogo in kratek življenjepis, priložile sliko in vse poSljite na naslov: Bawria WoOtex Company d.0.0. Zklanškova 17.23!4Zg.Polskava V toku 7 deknrah dni. «I objaw oglasa. Vas hanoobueaili o našem i/botu! Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Kadiu Celje. POZOR, tudi letnik 2004~ s prilogo TV-OKNO! Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. ii:iAiiiij>i:ii:ii?reSernom19 u 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj:_ Ulica:_ Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev PODJETJE M. and Link, d.o.o., Podjavorško- va 1,3000 Celje, zaposli tajnico za delo v pisarni. Zaželeno znanje angleškega jezika. Informacije po telefonu (03) 4282-071, od 8.h do 16.h. 25% DELO s C in E kategorijo in TGM, iščem. Samo Slovenija. Telefon 040 754-016. 2473 HONORARNO delo 4 ure v telefonskem studiu. Informacije po telefonu (03) 4282-071, od 8.h do 16. h. M. and Unk, d.o.o., Podjavorškova 1,3000 Celje. 25% ŠTUDENTI! Potrebujejo vašo pomoč, že od meseca aprila. Možnost pridobitve štipendije. Informacije po telefonu (03) 4282-071, od 8.h do 16.h. M. and link, d.o.o., Podjavorškova 1,3000 Celje. ODGOVOREN in SAMOSTOJEN PRODAJALEC za prodajo oblazinjenega pohištva v Celelapariaj v Celju. lzobr»zb«:V.stopnja; delovni čas: za nedoločen čas s 3 mesečno poskusno dot»; drugI pogoji: komunikativnost, urejenost, zaželjere so delovne taJajšnje na področju prodaje pohištva. Pisne vloge pošljite na naslov: Lido dao,Lesno Brdo 55,1340 Vrhnika alt na Hdo9slol.net do 21.5.2004. zet, redno zaposli zastopnike na terenu. Osebni dohodek je 150.000 SIT neto. Informacije po telefonu (03) 4282-071, od 8.h do 16.h. M. and Link, d.o.o., Podjavorškova 1,3000 Celje. 2506 PODJETJE M. and Link, d.o.o., Podjavorškova 1,3000 Celje redno zaposli osebo za pomoč v administraciji. Informacije po IŠČEMO dekle za strežbo v baru v Šentjurju. Telefon 041415-022. Štefan Obrez, s.p., Pečovje 13 F, Štore. 2515 V frizerskem salonu v Vojniku zaposlimo frizerko z najmanj tremi leti delovnih izkušenj. Telefon 041 772-080. Moško in žensko frizerstvo »Alja«, Naglic Marta, s.p.. Celjska 19,3212 Vojnik. 2508 K sodelovanju vabimo radiesteziste in bioe-neigetike ter tiste, ki bi to radi postali. Telefon (02) 3203-079, od 7.h do 15.h. Tara, Rade Stamenkovič, s.p. oec., Borova vas 26, Maribor. n NUDIM dobro plačano delo za pošteno in prijazno dekle v gostinstvu. Telefon 031 569-595. Kvaliteta, Javornik Aleksander, s.p., Savinjska cesta 11,3310 Žalec MLADO dekle za strežbo v kava baru Hribar, v okolici Šentjurja, zaposlim. Telefon 041 540-213, Mesnica in trgovino Hribar s.p., Šmiklavška 2,3211 Ljubec-na. §332 ŠTUDENTKO ali dijakinjo za pomoč v dnevnem bani, potrebujemo. Vse informacije potelefonu 4921-420 ali 051 303-167. Pišek Peter, s.p., Lopata 19, Celje. 2550 DEKLE v starosti do 35 let z vozniškim izpitom B kategorije in osnovnimi znanji šivanja, zaposlimo za določen čas v kemični čistilnici in pralnici Simona Sever s.p., Polzela 143,3313 Polzela. Telefon 5720-226 od 16. do 18. ure. n RAZNO IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprave za gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Sam s. p., Bratov Dobro-tinškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 629-644,5414-311. 17681/69 HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041 578-556. Share d. O.O., Mariborska 7, Celje. n BAGAT servis, prodaja šivalnih strojev in likalnikov (akcije v aprilu). Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec. Telefon 7103-144. Ž232 POŠTENO gospo iščem za pomoč na svojem domu. Nudim stanovanje in hrano. Zaželen vozniški izpit, ni pa nujno. Telefon (03) 5726-162,041 915-892. 2433 Prazen dom je. malo ognjišče, rože ne krasijo več ti hiše; ti odšla si tja, kjer več ne boš trpela, a v naših srcih boš naprej živela. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in sestre ŠTEFKE TOVORNIK iz Tajht pri Planini (10.12.1920-27.4.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu Tajfun za izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče, sv. maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. dekanu za lepo opravljen obred, govornikoma ge. Ivanki Uduč in g. Francu Gračnerju ter pevcem iz Prevorja. Hvala tudi dr. Šmidu, sestri Pavli in ge. Simoni Lah za skrb in pomoč v času njene bolezni ter TDU Loka za nego v zadnjih dneh. Žalujoči vsi njeni. ZAHVALA ob boleči izgubi moža, ata, starega ata, strica in tasta IVANA VODEBA (9.1.1931-21.4.2004) Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi -zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter ustno ali pisno izrazili iskreno sožalje. STRELOVODI, izdelava, montaža, meritve strelovodov, popravila na starejših strehah, prelaganje opeke, montaža žlebov. Jože Kline s. p., Gledališki trg 7, Celje. Telefon 041 736-229. 2012 PRALNE stroje, hladilnike, štedilnike popravljamo hitro in kakovostno. Gorenje, Indesit, Ariston, Whirlpool, Elektrolux. Anton Kitek s. p., Kasaze 107 g, 3301 Petrovče, telefon 714-01Î6, 041 767-862,041 632-660,031 632-660. 2402 PREKIICUJEM zaključno spričevalo za |i klic mizar - elektrik 1957/1958 na in Umaut Anton. POLAGANJE laminatnih podov, monta pohištvo, kopalniške opreme. Kovač Ji jo, Škofja vas 51 f, telefon 041 714-90Í KRČME ŽILE7 Tel.: 05 640 02 33 Seivis štedilnikov, priklop na zemaljski plin, servis sesalnikov SPEEDY in IIV. Rado STRNAD s.p.. Tremerje 6. Celje. Tel.: 03/54« 82 14, gsm: 041/558 370 IŠČEM žensko za pomoč v gospodinjstvu invalidki ženski, Dobrna. Nudim hrano in stanovanje. Telefon 5778-914, od 20. naprej. 2413 INFO-VAR Uitajs Franc mL, s. p., Rifnik 44 b, Šentjur, preneham z dejavnostjo s 1.6. 2004. Ô321 TLAKOVANJE, polaganje robnikov, kanalizacije, strojni izkopi, odvodnjavanje, gradnja opornih zidov. Telefon 041 644-931. Jostss d.n.o., Javorjeva 4, Celje. 2553 GRADITELJI pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujemo strojne omete, tlake in termo fasade. Telefon 031 623-000. Tržan Dušan s.p., Ledina 40, Sevnica. LIKANJE, pospravljanja in čiščenje brez âs na vašem domu. Telefon 031 738-74 Elica Švec, s.p., Savinova 4, Celje. 2 KOŠNJO v Slatini v Rožni dolini odd Telefon 031 278-313. £ GREGOR Lipuš, s.p.. Klimatizacije SAPO, to lin 58 a, 3211 Škofja vas, obveščam, 1 s 16.4.2004 preneham z opravljanj« dejavnosti. 2535,253 d '"'sT^edeie vanje 244 " JL090 4417J GARAŽO oddam. Prodam motor za čoln, fi na trdo gorivo, pralni stroj - rabljen, je? 190-90, nov. Telefon (03) 5484-549. 25» BARBUL0VIČ Dragoljub s.p., Kajuhova It 3000 Celje, sporočam, da z 12.5.208 preneham opravljati popoldansko 4 javnost. 25*»\ SOSTANOVALKO v Ljubljani, Župan«* jama, iščem. Telefon 031 743-186. __j 90,6 95,1 m 95,9 100,3 Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Bolečine hude si prestal, zdaj boš tiho, mirno spal, a v naših srcih za vedno ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedija MATEVŽA LEŠNIKA (26.8.1919-26.4.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala patronažni sestri Milici, hvala kolektivu doma Nine Pokom Grmovje, VNG Krajne, KZ Petrovče, KS in organizaciji RK Galicije, Društvu upokojencev Galicija, Zvezi borcev NOB Galicija in Žalec ter PGD Zavrh. Hvala pevskemu zboru Galicija za lepo odpete pesmi in trobentačema za odigrano žalostinko. Iskrena hvala duhovniku Janku Cigali za lepo opravljen cerkveni obred, govornikoma g. Krulcu in g. Cviklu za poslovilne besede pri odprtem grobu in pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Angela ter sinovi in hčerke z družinami. Rada bi živela, živeti je lepo, a bog hotel je drugače, vzel me je v nebo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, ome, prababice, sestre, tete in tašče FANIKE LESEK roj. Romih iz Javorníka 20 nad Štorami (25.9.1931-4.5.2004} se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Društvu invalidov Celje, ZB Štore, Društvu upokojencev Štore, PD Štore, kolektivu Thaler in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala za' darovano cvetje, sveče, sv. maše ter izražena ustna in pisna sožalja. Prav posebej se zahvaljujemo osebju Gastroenterološke klinike Ljubljana, ga-stro oddelku bolnišnice Celje, Zdravstvene postaje Štore in patronažni sestri ge. Marini. Hvala g. Janiju Sivki za lepe besede slovesa, g. duhovniku za lepo opravljen obred, godbi na pihala Svetina, pogrebcem in podjetju Veking za lepo opravljeno storitev. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njeni najdražji. Ko cvetovi jablan odprti so se, čebele marljivo na delo podale so se. 1\>oj dih pa kar naenkrat je zastal, ne da bi se poslovil, tiho iz naše sredine si odšel, vendar nikoli iz naših src. ZAHVALA Na hitro in nepričakovano, tiho in brez slovesa je odšel iz naše sredine dragi mož, ata, stari ata in tast ANTON KOPRIVC iz Žigona nad Laškim (7.6.1929 -4. 5.2004) Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, sv. maše, izrekli sožalje, nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala velja ekipi ZD Laško, dr. R. Čatru in dr. B. Zupanu ter ostalemu osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, ki so v najtežjih trenutkih požrtvovalno skrbeli zanj. Hvala govorniku g. Stanku Seliču za poslovilne besede in vsem ostalim, ki so dostojno opravili pogrebni obred. Žalujoči: žena Julka, sin Joško z družino ter hčerki Anka in Zinka z družinama. ____2546 ... in nikoli ne bo nihče vzel zvezde. Ta čudež živi in tu ni znanih dimenzij ... (Saša Vegrij nepozabni, dragi a SONJI GORJANC plesalki in baletni učiteljici Imeli sva srečo in čast, da nas je življenje družilo. Vedno boste z nama. Vaši Cvetka in Evelina. ZAHVALA 29. aprila smo se poslovili od ljubega moža, atija in dedija ANTONA POLAKA Ob tem žalostnem trenutku bi se želeli zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem Kovinotehne d. d. ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter sočustvovali z nami. Hvala tudi hematološkemu oddelku celjske bolnišnice za zadnja leta zdravljenja. Žena Slavka, sin Tone in hčerka Breda z družinama. V domu našem velika je praznina, v naših srcih pa skeleča bolečina. 7Voj dom pa rožice krasijo in lučke ti v spomin gorijo. V SPOMIN Včeraj so minila tri leta, kar nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata VINKO CANZEK i, ki se ga spominjate z drobno lučko in lepo mislijo. k /1 Tiho in skromno ste, mama, živeli, za vsakega lepo besedo imeli. Delo in trpljenje vaše je bilo življenje. V SPOMIN Včeraj je minilo leto dni, kar nas je zapustila draga žena, mama, sestra, babica in prababica MARIJA OŽIR s Kalobja Tam, kjer, mama, ste vi, ni sonca, ne luči, le vaš nasmeh nam v srcih živi. Pot nas vodi tja, kjer vaš dom rože krasijo in sveče v spomin vam gorijo. Hvala vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo in molitvijo ter ji prižigate sveče. Vsi njeni. ZAHVALA Tiho nas je zapustila ANTONIJA VOVK Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam nudili prijazno oporo v teh žalostnih trenutkih. Mož Stanko, sin Brane z ženo Diano, vnuki Alja, Sebastijan in Svan. rojstva Celje V celjski porodnišnici so rodile: 16. 4.: Polonca KOŠIR iz Vojnika - deklico, Alenka KRETIČ iz Velenja - deklico, Jožica MALOVŠEK iz Vranskega - deklico. 17.4.: Mojca PETRU iz Celja - deklico, Erika I RMAN iz Mozirja - deklico, Janja BERK iz Rogaške Slatine - deklico. 18. 4.: Bojana TROGAR iz Mozirja - dečka. 19. 4.: Tanja PRODNIK iz Celja - deklico, Danijela DJA-KOVIČ iz Celja - dečka, Branka HLASTEC iz Loč - deklico, Tatjana TURKUŠ iz Polzele - dečka, Sabina JUS KO-ŠTOMAJ iz Celja - deklico. 20. 4.: Bernarda FARTELJ iz Celja - dečka, Petra ZELE-NIK iz Velenja - deklico, Zdenka KRAJNC iz Žalca -dečka, Doris ŠARLAH iz Celja - dečka, Larisa ČEPIN iz Nove Cerkve - deklico. 21.4.: Jolanda BOŽALO iz Celja - dečka, Sonja ŠVAJ-GER iz Kozja - dečka, Mateja PRAŠNJAK iz Celja - dečka, Valerija HORVAT iz Pe-trovč - deklico, Mateja NOVAK iz Velenja - dečka, Vesna ŽIBRET iz Velenja - deklico. 22.4.: Barbara MASTNAK iz Celja - deklico, Branka MOŠKOTELEC iz Celja - dečka, Greta STIPLOŠEK PAJK iz Šmarja - deklico, Petra VE-BER iz Levca - dečka, Nataša FERLINC KRAŠOVIC iz Celja - dečka, Tanja ŠTANTE BENCINA iz Vojnika - dečka, Mateja JAGER iz Celja -dečka, Taja ROŠER iz Vitanja - dečka. 30. 4.: Karmen STRAČANEK iz Slovenskih Konjic - dečka, Branka JAGER iz Prebolda - dečka. Karolina TOMIČ iz Celja - deklico, Andreja PAVŠEK iz Velenja - deklico, Tadeja LESNIKA iz Kozja - dečka. 1. 5.: Sabina LAMUT iz Zreč - deklico.Natalija ER-CEK iz Loč - deklico, Petra SKOK iz Nove cerkve - dečka. 2. 5.: Anja KRAJNC ZA-KONJŠEK iz Šempetra - dečka, Anja ZAJC iz Braslovč -deklico. 3. 5.: Majda BENDER ŠABANOVIĆ iz Celja - dečka, Suzána MLAKAR iz Celja - dečka, Bernarda MOLI-ČNIK iz Ljubna ob Savinji -dečka, Nataša SKORNŠEK iz Šoštanja - dečka, Valentina VERŠNIK iz Škofje vasi - deklico. 4. 5.: Slavica ČOVIČ iz Šentjurja - dečka. poroke Celje Poročili so se: Jože RES-NIK iz Kompol in Olivera STAMENlC iz Lopate, Igor FELICUAN in Petra KOpELA, oba iz Celja. Žalec Zlato poroko sta praznovala zakonca Franc in Antonija KRULEČ iz Galicije. Laško Poročila sta se: Uroš GRENKO iz Velenja in Anica MAKARIČ iz Žalca. Šentjur pri Celju Poročila sta se: Janko TURNŠEK iz Lokovine in Slavica HRASTENŠEK iz Vodul. Velenje Poročila sta se: Krištof GAJŠEK in Polonca DRUKS iz Šoštanja. ■ smrti Žalec Umrli so: Stanislava KRIVEC iz Celja, 85 let, Marija .BERŠNJAK iz Vranskega, 49 let, Alojz POVŠE iz Za-bukovice, 50 let, Helena PINTERIČ iz Sv. Lovrenca, 76 let. Šentjur pri Celju Umrl je: Branko RECKO iz Šentjurja, 43 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Roza GERŠAK iz Pristave pri Mestinju, 96 let, Vincenc Vladko SAJKO iz Rogaške Slatine, 73 let, Alojzij SEKIRNIK iz Prista-vice, 84 let, Ljudmila ŠKRA-BLIN iz Zg. Gabernik, 82 let, Anton BELE iz Ceste, 47 let, Renato KIDRIČ iz Rogaške Slatine, 30 let. Laško Umrli so: Dragotin RUP-NIK iz Jagnjenice pri Radečah, 66 let, Jolanda HAUPTMAN iz Trbovelj, 55 let, Anton DEBELAK iz Govc, 80 let, Dominik ZAJEC iz Jagnjenice pri Radečah, 60 let, Marija PETRNEL iz Laškega, 79 let. Velenje Umrli so: Ivan STRMŠEK iz Celja, 87 let, Željko ŽAGAR iz Velenja, 52 let, Paul ZUCHNER iz Nemčije, 65 let, Alojzij KOPITAR iz Velenja, 74 let, Valentin PODVRAT-NIK iz Skorna pri Šoštanju, 63 let, Marija MOŠKON iz Florjana, 88 let. Marko ŠPEHAR iz Velenja, 74 let, Janez GOSAK iz Planine pri Pohorju, 66 let. ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka ■HOROSKOP KOHOINA PUACA Nagradni razpis 1. nagrada: knjiga Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice in majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi 3. nagrada: tri knjižne nagrade: knjiga Toneta Vrabla Mož treh stoletij Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka, 20. maja 2004. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 29. aprila. Prispelo je 988 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 17 Vodoravno: VOLK, IBERI, STRDEK, LEA, TR, LIZBONA, POK, AZI, PRESTOPEK, IČA, PALESTINA, ROMAR, AMI, KOMORNÍK, RH, LANG, PEČ, AMOS, IT, ATI, IKT, PRAG, CESTICA, BOA, EGO, ARZENAL, RUDAR, TRDNJAVA. BELEM, AN, PA, AH, AKT, URS, SIROMAK, ACIDOZA, ŽA, ARAT. Geslo: Država na jugozahodu Evrope Izid žrebanja: 1. nagrado - knjigo Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice in majico NT&RC, prejme: Hubert Rauter, Polzela 209, 3313 Polzela 2. nagrado - knjigo Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi, prejme: Jani Čede, Petrovče 219, 3301 Petrovče 3. nagrado - knjigo Toneta Vrabla Mož treh stoletij, prejmejo: Simon Cokan, Studence 25 a, 3110 Žalec, Meta Širca, Kompole 160, 3220 Štore in Zdenka Zemljak, Veselova 16, 3000 Celje Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti. Ona: Ravnali boste povsem hladno, v vas pa bo divjal pravi vihar. Je že tako, da vsaka šola nekaj stane, še posebej, če gre za ljubezen. Boste pa drugič ravnali bolj premišljeno in se izogibali tveganim potezam. Orv Najprej boste deležni delnega negodovanja, pozneje pa se bo zasukalo tako, kot bi si lahko le želeli. S partnerko se bosta spustili v nenačrtovano naložbo, ki ne bo čisto po vašem. Zaupajte ji! Ona: Uspehi v ljubezni vam bodo dodobra povzdignili samozavest in zato vam bo vse skupaj le še bolje uspevalo. Pri tem nikar ne pozabite na prijatelje, ki so vam pri tem vzponu tudi obilo pomagali. On: Zapletli se boste v prepir s prijatelji, a bo le prehodne narave. Kaj hitro bo sledilo premirje, ki ga boste pošteno proslavili. Srečali boste osebo, ki vam ne bo pustila mirnega span- Ona: Res je, da vas nenehni prepiri razburjajo, a hkrati priznajte, da vam dajejo občutek, da niste osamljeni. Na koncu se boste tako ali tako le smejali. Ni izključeno, da se ne bo zgodilo še kaj prijetnejšega ... On: Uspeli se boste pobotati s partnerko, saj bosta oba spoznala, da sta se prepirala zaradi povsem neumnih zadev. Na nek način bo ta sporazum prelomen za vajino bodoče partnerstvo. Ona: Na lastni koži boste občutili vso težo nekdanje napal, ne odločitve. Nekdo vam bo sicer skušal pomagati, vendar pu se boste morali znajti predvsem vi sami. Je že tako, da vas napake iz preteklosti spremljajo vse dotlej, dokler jih neodprt Orv Čeprav ima pannerka luo nekaj muh, bi prav lahko našla skupen jezik. Poskusite seji, bolj posvetiti, kajti zadnje tase se vse bolj oddaljujeta dru% drugemu. Naredite prvi korak, uspelo vam bo! LMMkil Ona: Nekomu ne bo iislol prav, ko bo izvedel, kako ugodno ste prodali svojo, vendar prvotno njegovo zamisel. Še naj bolje, kar lahko storite je, da pohitite in čimprej poberete sw» del zaslužka ...ali pa še kaj yet On: Včasih se obnašate, kot da vas ni življenje še ničesar, naučilo. Nad neko zadevo ne bodite preveč razočarani, ara-pak poskusite živeti tako, ka1 ste si že pred časom začrtalil Ponujeno ponudbo pa kar spim mite. Ona: Prizadevanja v ljubezr ni se vam bodo začela počasi obrestovati, saj vas bo opazi znanec, katerega si že dolgo it lite za partnerja. Priložnost st bo ponudila kar sama od sebe, zato jo čimprej izkoristite. On: Ne zapirajte se vase, am-\ pak pustite ljudem, da vam po magajo. V okolici je kar nekaj ljudi, ki vam želijo priskočiti na pomoč, saj vas cenijo in ra- 1 3 4 5 6 8 9 10 11 13 14 15 16 17 18 19 20 21 23 24 25 26 27 28 29 30 32 33 KUPON Naslov: Ona: Ta trenutek je potreb-» da hitra in odločna akcija, saj vas lahko le ta privede do uspeha, tako v ljubezni kot na poslovnem področju. Nikar se ne obotavljajte, temveč čimprej ukrepajte. On: Vse dogajanje se bo vrtelo okoli vašega nedavnega zasebnega uspeha, ki je očitno pre cej odmeval v okolici. Počutili se boste dobro, kot že dolgo ne, saj boste kar zasuti s pohvalami z vseh strani. Ona: Vaše počutje se bo izboljšalo in to zlasti po zaslugi prijatelja, ki se bo začel malo konkretneje zanimati za vas. Nikar ne bodite tako začudeni, ampak zagrabite priložnost z obema rokama. On: Pokazala se bo možnost za potovanje, ki si ga že dolgo zelo želite. Toda najti bo treba tudi pravo družbo, ki jeza kaj takšnega enostavno nepogrešljiva. Pri tem ne boste imeli kdo ve kakšnih težav. Ona: Pogovor s prijateljem vam bo zelo koristil, saj boste marsikatero stvar začeli gledati s povsem drugega zornega kota. To bo pomagalo predvsem pri premagovanju ljubezenskih težav, kijih je kar precej. On: Znašli se boste sredi prave zmešnjave, za katero niste prav nič krivi. Pomagal vam bo nekdo, od katerega tega ne bi nikoli pričakovali. Pokažite vsaj malo hvaležnosti in ne bo vam žal. Ona: Znašli se boste pred preizkušnjo v ljubezni, vendar se boste prav pošteno izkaztH in si s tem pridobili marsikate ri občudujoč pogled iz okolice. Kujte železo dokler je vroče, saj imate odlične možnosti. : On: Popazite malo na pota partnerke, saj priložnost vse prehitro naredi tatu. Sicer ni rečeno, da vas je prevarala, vendal pa je na dobri poti, da i> primeru vaše neprevidnosti to stori Ona: Pričakujete lahko izbolf šanje zdravstvenega stanja. Niso več daleč dnevi, ko boste pa novno kot nekdaj. Seveda to U ni znak, da se lahko znova brezskrbno podate na brezkončni zabave in ponočevanja. Orv Pričakovanja na ljubezenskem področju se vam bodo vel kot uresničila, saj vam bo uspeh tudi tisto, na kar niste upé niti pomisliti. Očitno je v vas nekaj takšnega, čemur se ni ind Ona: Postavljeni boste pral delikatno odločitev, pri tempu vam bo pomagal nekdo, ki W v vašem življenju igral še zek\ pomembno vlogo. Seveda pa W treba uslugo na primeren M' čin tudi povrniti. Orv Zadeve na ljubezenskert področju se bodo začele počasi pojasnjevati in videli boste, d" so vaše možnosti pri prijeti neznanki veliko večje, kot f"®* nekaj dnevi. Očitno stepovseffl na pravi poti. VODNIK Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe ) v četrtek 19.30 11.30.14.30.17.30,20.30(razen četrtka), In prišla je Polly ILOfl. 15.30.18.00.21.00..».«? Solino 16.10 Zbogom, Lenin! ■ 12.30.18.50. 21.20.».ffl Hidalgo 14.00.17.00.20.00.».5fl čudež v Bernu 18.20 Zbiralec Svijenj 1MCL1600,20.50,2310 Količinski popust 11.00.13.10.16.50.19.00 Hiša peska in megle 21.10 KOLOSEJ NEDELJA 18.00 Medvedja brata 20.00 Šefova hčerka PETEK 18.00 ljubezen je luštna stvar 21.00 Heroj SOBOTA 0 Ljubezen je luštna stvar NEDELJA 0 Heroj 21.00 ljubezen je luštna stvar PONEDELJEK 21.00 Ljubezen je luštna stvar ČETRTEK 0 Maček v klobuku 20.30 In prišla je Polly PETEK 17.00 Maček v klobuku 18.45 in 20.45 In prišla je Polly 22.45 -glasno predvajanje Skrivnostno okno mala dvorana 18.00 Skrivnostno okno 20.00 Hidalgo SOBOTA 20.00 In prišla je Polly 22.00 Hidalgo mala dvorana 17.00 -otroška matineja Maček v klobuku 18.45 Skrivnostno okno 20.30 -Art kino Modri žamet * predfilm Steklarski blues NEDELJA 18.00 in 20.00 In prišla je Polly mala dvorana 17.00 -otroška matineja Maček v klobuku 18.45 Skrivnostno okno 20.30 Modri žamet • predfilm Steklarski blues PONEDELJEK 0 Maček v klobuku 20.30 In prišla je Polly mala dvorana 20.00 Rimski ciklus: Estrogenska brigada Zgubljeno s prevodom TOREK 18.00 In prišla je Polly 20.30 Skrivnostnio okno SREDA 18.00 in 20.30 In prišla je Polly mala dvorana 20.00 Hlmski ciklus: Estrogenska brigada Zgubljeno 10.00 MNZ Celje-Otroški muzej Hermanov brlog_ Medeno srce Hermanova ustvarjalnim 17.00 Knjižnica za mladino Velenje Lila Prap kulturni večer 18.00 Mladinska knjiga Celje 19.00 Dom sv. Jožef 1140.15.00.18.20.21.40 četrtek - 20.30 (samo ta termin) In prišla je Polly 11.30.13.30.15.30,17.30,19.30,21.30,23.30 Kuža Bud 11.10.13.10.15.10.17.10.19.10 Rože in vino 21.10,23.40 V Ameriki 12.00.14.20.16.40.19.00.21.20, »50 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto ŽALEC 18.15 Dom sv. Jožef Joži Kaiišnik predstavitev knjige 19.00 Dom Sv. Jožef dr. Zdenka Zalokar - Divjak: Šola za družino predavanje Sporočilo upanja in predstavitev transmisijske meditaci- 19.00 Knjižnica za odrasle Velenje prof. Ivan Mešiček kulturni večer 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje_ Odsevi - Starodavni simboli v sodobnih vizualnih interpretacijah odprtje razstave 19.00 Muzej Velenje-Galerija R'n'R Jurija Vižintina odprtje razstave V. Moderndorfer: Na kmetih izven abonmaja 19.30 Narodni dom Celje_ 20. obletnica vokalne skupine Kompolčani jubilejni koncert 20.00 Kud Underground Celje Mentorjeva literarna tekma 10.00 Galerija likovnih del mladih -Stari grad Celje Nagrajena likovna dela in podelitev priznanj nagrajencem 9. mednarodnega razpisa revije Likovni svet za mlade do 20 let na temo Tihožitje odprtje razstave 10.00 Narodni dom__ Družina - temelj otrokovega razvoja 18.00 Knjižnica za mladino Velenje Beri in govori pogovor 19.30 Kulturni dom Žalec Sredi zvezd 2. festival vokalne zabavne glasbe - predizbor 19.30 Kulturni dom Žalec Sredi zvezd 2. festival vokalne zabavne glasbe -finale 20.00 Dom kulture Velenje F. Šehovič: Kurbe komedija ■■■■W.M.WiHUt^BBBi 8.00 Graščinsko dvorišče Laško Bolšji sejem 9.00 MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog Naredimo okvir za družinsko sobotno družinsko popoldne v Her- manovem brlogu 9.00 Lilekova ulica Mravljica - Tihožitje 2004 poulično slikanje 9.00 Unionska dvorana Celjskega doma Razstave Pokrajinski muzej Celje: razstava Kuharca, kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 31. 10.; »Cesarica Barbara« - na novo oblikovani izdelki svetovno priznanega oblikovalca Oskarja Kogoja ter olja in grafike akademskega slikarja Rudija Španzla, do 9.5.; Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji, do maja. Zgodovinski arhiv Celje: razstava V hiši mojega očeta je mnogo bivališč ... O porušenih celjskih cerkvah, do 30. 6. Osrednja knjižnica Celje - avla knjižnicc na Muzejskem trgu: raz stava »Celjanke in Celjani 2004«, ki predstavlja letošnje občinske nagrajence in nominirance, avtorja Janka Germadnika, do 18.5.; razstava raziskovalnih nalog »Raziskovalci znova vabijo na razstavo«, do 16.6. Galerija Mik Celje: razstava slikarskih del Janeza in Miša Kneza, do 20. 5. Likovni atelje: Vlado Parežnik, Mozirje, razstava ilustracij, do 31.5. Galerija Borovo: slikarska dela Milana Rožmana, olja na platno, do 15. 6. Celjski dom - kavarna: jubilejna razstava likovnih del Anje Maček, do 16. 5. Upravna zgradba tovarne Etol Škof ja vas: razstava likovnih del olja na platno Vide Soklič iz Begunj, do 15. 5.; dobrodelna prodajna razstava likovnih del raznih avtorjev iz Celja in Ljubljane, do 15.6. Galerija Otto Škofja vas: razstava fotografij celjskih motoristov: Norberta Salobirja, Marjana Zdovca in Krajn-ca, do 31. 8. 19.00 Dom Sv. Jožef__________ Evropska unija - Izzivi za prihodnost Predavanje 19.30 Kulturni center Laško _ Prireditev ob obisku gostov iz partnerske občine Plitzhausen 19.30 Kulturni center Laško Špas teater: Burka o jezičnem dohtarju V plesnem vrtincu Medobmočno srečanje plesnih skupin sodobnega plesa celjske in koroške regije Gostišče Hochkraut Tremarje: Stalna razstava likovnih del (olja na platno) Vlada Geršaka. Kulturni dom Slovenske Konjice - velika avla: »Iskanja 2003« KD Svoboda osvaja. Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: razstava nagrajenih likovnih del iz 38 držav 9. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za mlade do 20 let na temo Tihožitje, do 1.9. Občina Slovenske Konjice: razstavlja Edi Kandut iz Oplotnice in Slovenka Bošnjak iz Loč. Ljubljanska banka Slovenske Konjice: razstavlja ZlatkoPrah. Zdravstveni dom Slovenske Konjice: razstavlja Milan Lamovec - Di-di. Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov Društva konjiških likovnikov. Avla Splošne bolnišnice Celje: Razstava Teden Rdečega križa in mednarodni dan medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, slikovni material in besedila dijakov Srednje zdravstvene Šole Celje, do 17. 5. Urbanček Dramlje: razstava slik Draga lliča, olja na platno, do 31.5. Poročna dvorana Slovenske Konjice: razstavlja Vojko Kumer (Akt) Avla OŠ ob Dravinji: Tematska razstava učencev ob 250-letnici rojstva Jurija Vege. Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine. Vinoteka Slovenske Konjice: slikarska razstava članov Društva konjiških likovnikov. Galerija Volk: razstava del Dragoti-na VlastaPaniča, do 29.5. Salon pohištva Tripex Celje: stalna razstava del Vlada Geršaka. Galerija Vlada Geršaka Celje: stal-î del Vlada Geršaka. 10.00 MNZ Celje-Otroški muzej Hermanov brlog_ Medeno srce za vsakogar mednarodni muzejski dan 18.00 Kulturni center Laško Koncert absolventov glasbene 18.00 Velenjski grad_ Klepet pod arkadami Gost: prof. dr. Jurij Jug 17.00 Avla in sejna dvorana Mestne občine Velenje__ Šaleški parlamentarci pred letom 1918 odprtje razstave v počastitev vstopa v EU 19.00 Dom sv. Jožef______ Učimo se psihosocialnih spretnosti - poti do boljšega počutja in boljših odnosov z drugi- 19.30 SLG Celje H. Pinter: Hišnik Oderpododrom, izven abonma- 19.30 Kulturni dom Zreče__ Majski koncert MePZ Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: stalna zbirka Franca Rie-merja: beneška šola Leonarda da Vin-cija. Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Velazquez, Jakopič, Kobilca, Ti-snikar Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol. izžičkekartuzije. Gostujoča razstava: mag. Ivan Kolar - Od realnosti do irealnosti. Stalne razstave Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka. Stari pisker: stalna postavitev. Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Ustvaijalni pristan - Prešernova 11 Likovna delavnica Predšolski in mlajši šolski otroci: ponedeljek od 17.00 do 18.00 Predšolski otroci: torek od 16.30 do 17.30 Starejši šolski otroci: torek od 18.00 do 19.30 Mlajši šolski otroci: sreda od 16.30 do 17.30 Oblikovanje gline Šolski otroci: ponedeljek od 18.00 do 19.30 M Kulturnica Velenie Pravljične ure sobota od 10.30 do 11.15 Poklicna novinarka vas bo naučila govoriti in brati, kot se to počne na televiziji 13. maja ob 16.00 Po predavanju mini avdicija Šmoclove zvezde Jam session 14. maja ob 21.00 Ženski trio mugiçus fantasticijs m mm Jen paches & The beawers 15. maja ob 21.00 Jezikovni tečaji španščina: četrtek ob 18.00 italijanščina: sreda ob 17.00 Stalnice Meditacija: ponedeljek ob 19.30 Brezplačno sproščanje in meditacija: vsak ponedeljek od 18.00 do 19.30 pevske vaje: sobota ob 15.00 namizni tenis, šah, tarok: nedelja ob 16.00 Hm nski center cene MCC kreativa na maturantski paradi 2004 - celjski maturant 2004. petek od 10. ure dalje Jezikovne delavnice francoščina nadaljevalna: ponedeljek ob 17.00 italijanščina: torek ob 16.30 nemščina začetna: torek ob 19.30 španščina začetna: sreda ob 17.00 nemščina nadaljevalna: sreda 18.30 španščina nadaljevalna: petek 18.30 NOVO: portugalščina: petek 16.30 Slikarska delavnica Slikarska delavnica Mravljica, vodi slikar Stane Petrovič, četrtek od 16.00 do 19.00 Kreativne delavnice po predhodni najavi brezplačno, od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 12.00 Kreativne delavnice vodi Barbara Zupane, brezplačno, petek od 16.00 do 18.00 >ň TraditicMne športne igre 2QQ4 Tekmovanja bodo potekala v košarki, malem nogometu, su in badmintonu, sobota ob 10. uri Stalnice ŠKMŠ vadba tenzegritete četrtek ob 19.00 v P2 vadba joge petek ob 18.00 v P2 Klub & Smeh ^ Stalnice: delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita: ponedeljek od 13.00 do 15.00 sreda ob 13.45, pomoč pri učenju: četrtek Lokaaja: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj) ItITERtlET KWRRIÏfl S TRUE u smETm m CELJE 1 Stane tova 17a, Celje I I (pri kinu Metropol) 25. maj ob 19. uri Foto ! razstava »... Albanija« 1 www.filter-slovenia.org j Patriot Slavonske Konjice Patriot drum & bass večer: DJ Chili, Mc ela, Mc shock petek ob 22.00 Koncert Lačni Franz sobota ob 21.30 Rekreacija: vsak petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji badminton: od 18.00 do 19.00 odbojka: od 19.00 do 20.00 košarka: od 20.00 do 21.00 vsak petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom kegljanje: od 19.30 do 21.00 041/65I 05Ď in 03/490 oa 22 iáÍLKU"ER Kosovelova 1Ç, Celje PLESKARSTVO FASADERSTVO V Jarem po grajsko Iztok Kariž iz Čopove ulice v Celju in Suzana Flisek iz Šmartnega pri Litiji sta minulo soboto na celjskem Starem gradu skočila v zakonski jarem na srednjeveški način. Mladoporočenca sta tako odprla letošnjo sezono srednjeveških ah grajskih porok, za katere je vse več zanimanja. Samo štiri poroke na mesec so premalo, zato se Zavod za turizem Celeia Celje, ki pripravlja takšne poroke, v dogovoru s celjsko upravno enoto že pripravlja na registracijo poročne dvorane v stolpu nad Pelikanovo potjo. Tako bodo kmalu možne poroke vsako soboto. Posebnost srednjeveških porok ni samo edinstveni ambient, ampak tudi oprave iň obred sam. Ta se prične z grajskimi fanfarami, nagovorom grajskega glasnika in plesnima točkama. Sledi klasičen poročni obred pred matičarjem, zatem pa zdravica iz kristalnih kozarcev, ki jih dobita mladoporočenca v dar. Ob srednjeveški glasbi se zatem svatom pridružita še Herman II. in Barbara Celjska, ki prineseta posebej v ta namen izdelano darilo. Poroka se zaključi s skupinskim plesom vseh svatov. Mladoporočenca lahko za poroko izbereta katerokoli lokacijo na gradu, tudi na vrhu Friderikovega stolpa, na primer, možna pa je tudi večerna poroka v soju bakel. BRST Foto: ALEKS ŠTERN vse za eno, ena za vse Mateja Muršič, velika ljubezen našega fotografa Gregorja Katiča, ki potiho že napove-; duje poroko, Barbara Agrež, šefica cvetličarne Mačica, ter Nataša Janežič, žena slav-i ljenca Jožeta Janežiča, ki je na rojstni dan povabil mnoge vplivne podjetnike in direktorje. Tri dobre prijateljice, čisto prave mušketirke, ki se ravnajo po geslu: »Vse za eno, enal za vse.« To seveda še posebej velja za belo kapljico, ki jim je na Abrahamovem žuru po grlu stekla kot za šalo. Najprej eni, potem pa vsem. Lojze v parlament, ostali v Evropo IZTOK GARTER Foto: IG, GREGOR KATIC Ker imajo mnogi slovenski politiki velike želje po evropskem parlamentu, ima žalski župan Lojze Posedel, sicer možakar, za katerega ženske pravijo, da je izredno šarmanten, ko se mu zahoče, vehke možnosti za osvojitev domačega parlamenta, kamor kani stopiti po letošnjih volitvah. Nič čudnega, da se tako prisrčno smeji v družbi Antona Ropa, šerifa naše vlade, ki mu lahko pri tem seveda več kot pomaga. Na srednjeveški način sta si minulo soboto na celjskem Starem gradu večno zvestobo obljubila Iztok Kariž in Suzana Flisek. V družbi Playboyjeve zajčice »Še nikoli nisem v naročju držal tako seksi ženske,« je na praznovanju svoje petdesetletnice v Grižah dejal Jože Janežič, za prijatelje Cindi, lastnik podjetja Ga-stro. Neverjetno prikupna in z rožnato mašno okrašena mladenka, ki je tako zelo uživala v njegovi družbi, je na sila odmevni zabavi skočila naravnost iz velike škatle, zato so jo gostje prekrstili v Playboyjevo zajčico. Koliko bo zahtevala za svoje najnovejše gole fotografije, pa seveda nismo uspeh izvedeti. ste bili POŠKOOOVANI PORAVNAVA V PROMETNI v NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? E. Ljubljanska cesta 20 V dobri družbi Temnolasa mladenka Karmen Udovč, ki je nekoč znanim celjskim damam prodajali modrčke, očitno uživa v družbi Romana Kuneja, lastnika firme Corona, ki skrbi # prodajo sodnih taks. Glede na to, da je ta isti Roman pred leti odprl podjetje za ženske hlačne nogavice, ki jih je z veseljem nosila tudi znana manekenka Nataša Dobelšek, s»; se z mlado Karmen odlično ujela. Če mu je ona po koncu zabave pokazala svoj modrček, on pa na njenih nogah preizkusil hlačne nogavice, pa vam seveda ne bomo izdali, saj nočemo zakriviti nepotrebnih zdrah.